Srednje šole pa slov.jezik. \ Kar 8e tiče aredfljib šol, ki jih imamo po> naših krajih. pač ni veliko, če terjamo, aaj ae uni po gimaazijah v Maribora. v (Jelju pa v Ptuja Bekaj predmetov sloveaski. a čaaom pa ae Barede na ajih alov. paralelke izključljivo a alov. podačaim jezikom. Da se pa učiteljišče v Mariboru preatroji v popolBem slovensko, to terja že itak stvar sama, kajti na njem se izači ačiteljski zarod vsaj v prvi vrsti za alov. kraje. Od ajega pa ae torej le težko upa. da bode koa svoji težki aalogi, biti ueenik izgola sloveaakim otrokom, dokler se ači sam vaeb reči le nemški. Zato pa so tudi aaši poalaaci poskaaili že večkrat ia na večib krajili, da bi aam take šole pridobili, toda doaebmal je bilo pri naa vae trkaaje zastoaj in ao vae te šole ostale, kakor so bile, Bemške. Samo zadajikrat je Baučni miniater rekel, da še taka le aapehov na onih arednjih šolab, ki imajo na Kranjakem in deloma na Primor-. skem že slov. podak, po tem pa bo ukreail, kakor ma bo aodilo. Glede teh uspebov pa nam piše odličea prijatelj aašega lista iz Ljabljaae tako-le: _ Pod prejaajo vlado smo tudi na Kraajakem imeli akoro čisto aemške arednje aole ali gimnazije^ da-ai je v Ljabljaai med 700 ačencev blizo 600 Slovencev, v Kraaja ia v Rudolfovem pa malo ae aami.Slovenci. Ko je bil aaš aedaBJi goap. deželni predsedaik baroa Winkler 1. 1881 postavljen od ceaarja aa prvo mesto v deželi, obrnil je svojo glavao skrb na šole ia se_ na vso moč potradil, da smo dobili aaeakrat tri aloveaske spodnje gimnaziie v Ljubljaai, kjer ae uči nad 600 aloveaskih učeacev, v Kraaju in v Radolfovem. Podak je za vse predmete aloveaaki, le za aemaki ia graki jezik je nemški. Učenci. kakor se kaže, izvratao ae uč6 ia dobro napredajejo Zravea pa se tudi nemŠL-iaa ae zaaemarja in koacem 4. leta bodo pri pre- atopu v visje gimaazije zaali dovolj nemaki, da bodo lehko naprej prišli. Novi naučai miaister dr. Gaatsch se, kakor njegov predaik Coarad, aklicaje na sloveBake/gimaazije na K^aajskem in obeea. da bode t»di Sloveacem na Štajerakem ia v primorakili deželab. dovolil tmake aole, če ae bodo dobre aKazale na KraBjskem. Takaj prav želimo, da bi goap. miniater skratka prišel ogledat ai Baše gimnazije. Uverii ae bode potem sam da ao dobro arejeae in da ame z mirao veatjo vpeljati enaki poduk za aloveaake učeace v Celju. Mariboru, Ptuju itd. Zaatran zgornjih gimaazij pa je kranjaki deželai šolaki avet že lani prosil vlado, da aaj ae nekateri predmeti sloveaski podučajejo, ne pa vsi aemški, kakor dozdaj. In tudi v tem oziru apamo od prihoda g. ministra, da ne bo odrekel, ker bo videl dobre uapehe Ba spodBJih razredia. Sloveaatvo na Kraajakem aploh lepo napredaje. DeželBi zbor, dež. šolaki ayet, deželni odbor, trgoviaska zboraica, vai imajo slovenako večino in tudi v vaeh meatih, trgih in občinah razua v aemško-kočevskih ao Sloveaci na čelu. Za ta arečai uapeh gre velika hvala goapoda, kateremu je ceaar izročil vodatvo kranjake dežele ia ki ni pozabil, da je sin sloveaake matere. Zato uživa splošaje zaapaaje in mi le želimo, da bi tadi naši bratje v sosednjih deželah kedaj bili tako arečni, imeti na čelu dežele, če že ne vaetib. Sloveacev, a vsaj Sloveacem dobrohotnih mož. Doalej gosp. dopiaaik in kakor ae vidi iz njegovih beaed, ae boje ae Kraajci za slovenake paralelke, ki ao jih arečao dobili, marveč ae le veaele, da bi gosp. miniater prišel ter ae sam prepričal, kaki da ao aapehi aa alovenskih gimaazijah. V oeigled tega pa tudi mi iz srca želimo, da gosp. miaister stori to kmalu ter nam pa potlej tadi dovoli to malo, čeaar ga mi proaimo in kakor menimo z vso pravico. Do izobraženja ima vsako ljudstvo pravico. toda do tega se ne more povspeti, vsaj večina ne, dokler se njegovemu jeziku zapera pot do višjib šol.