BOROVNIŠKO BREZNO TONE PALČIČ Težki deževni ohlaki so viseli nad Borovniško kotlino, Iz njih J e rahlo pršil dež. Dolyo­ i:asna nedelja, doma nisem imel obsto11ka. v hribih je snežilo bre1. prestanka. Kom naj grem? Zapeljal sem k prijateljem. Na PokoJišče gremo v brezno, ki SA konča pri triinšest­ desetih metrih. Planota Menlšlja. starodavno ime! Nekej stoletij je hlla last Bistriškega samostana. Orjaške smrekA z vejami do tal. ovešene z lišaji, svet poln udorin in brezen. dom za medveda in ral za visoko divjad. za jelena. ki s svojim rogovjem ponosno brani svoj trop pred tekmAcl, za krdela divjih pra~icev. ki ladovoljno krulijo v blatnih kotanjah. šola za gamsje mladiče, ki so v Peklu napravili prve korake v spremstvu matere. Ustavili smo se na jasici ob cesti. Veter je vršal po vrhovih smrek, bučalo je. ječala so drevesa. Ena sama mogočna simfonijn. •Kaj pa je?• je vprašal Jani, ki je pravkar pripeljal za nami. •Nič, samo odkopat gremo brezno, za katero je zvedel Pero.• •Kaj se ti plete v glavi?• se (A zdajci razkuril Fotr. •Dogovorimo se vsi za enega, ti pa bi odkopaval drugega. Ce ne gremo skupaj, jaz ne grem.• •Pa nič. Pa jo potegni domov!•, smo se rogali. Vedel pa sem, če bo le kdo šel, bo šel on. Precej sva že skupaj obredla hribov pa Jem in gozdov, prepričan sem. da bi vsak prej odnehal. Oba sva napol Rakičana in oba ravno prav trmasta. In oprtali smo si nahrbtnike pa odkrevsali skozi mrakobno goščavje k še neznanemu breznu. Velika skala Je zapirala vhod, le majhna luknja J e dala slutiti, da je spodaj nekaj io nas. Seveda smo flajpre) vrgli v globino nekaj kamnov, poslušali in šteli sekunde. Okrog dvajset metrov bo. Sekirico v roke in hitro smo imeli dva pripravna kola iz sušlc. Počas i smo skalo spodkopali z ležišča. Z mogočnim treskom se je ra,detela na dnu. Ko smn videli, kakšen jašek se je odprl pod nogami, smo se takoj odločili, da se bomo vanj spustili, ne pa bi sli do tja, kamor smo bili namenjeni. Ou neučakanosti nas je kar razganjalo. Mrzlično smo premetali vrvi In pripravili vse za spust. Ker je vhod v brezno na zgornjem robu velike udorine, smo računali , da bi utegnilo biti globoko okoli petdeset metrov ali še več. Kdo I.Jo •poniknil• prvi? Vsak bi rad prvi videl, ali so naša pričakovanja kaj prida ali ne. Ali se ta jašek nadaljuje ali ne? Oddirjal sem v 1111to po pozabljeno naglavno lučko. Glej ga hudiča, v teh petih minutah, ko me ni bilo tam, so trije fantje oddivjali po vrvi navzdol. in teko smo Pavle. Jože in jaz čepeli okrog luknje, buljili v temo in čakali na novice iz jame. Veter je strupeno uiigal mimo ušes in nas močil z drobnimi kapljicami. • E. ne b omo več čakali!• Drug za drugim smo se spustili v temo. Pet metrov - polica, dva metra - po lička, nato pa jašek z !lladklmi stenami, kot l,i se spuščal v vodnjak. Pridružili smo se Vinetu, Janlu, Perotu. ki so že Iskali pot naprej. Tu na dnu se fe brezno razširilo v malo večfo dvorano in s stropa je skoraj curkoma kapljala voda. Fotoaparat sem :zavil v vrečko In jo porinil v 11ahrbtnik. Oble11l smo vse luknje in končno v najnliJem delu votline našil razpoko_ Bo tu nadaljevanje? Vine je začel nabijati s kladivom. Jožeta je kar nosilo od veselja, ko je zagledal j amsko kobilico, hip za tem se je že navdu§eval nad kristali, mi pa smo se rahlo norčevali i:.: njega. Takrat pa je Vinc v luknji zatulil kot šakal, nekaj časa smo poslušali celo serijo nespo• dobnlh besed, česar pn njem nismo pričakovali. nato pa samo še zamolklo stokanje. •VlnA, kaj ti je?• •Uhhh!• •Vine, kaj je, rAcl no!• •Aaauuuu ! I • Zdaj nam je bilo dovolj. •Vine. zini že. kdj je narobe!• Potem smo zagledali ,adnjo plat in končno glavo, pravzaprav eno samo mastno ilovico. Ubogi Vinček )A treščil kladivo ob tla in izdavil: •E, kar naj gre kdo drug kopat, jaz imam za danes dovolj!• Revež se je z ročajem kladiva treščil v oko in si ga zapacal z ilovico . .,Vine, to J e pa zato. ker si šel prvi v Jamo! Ka:wn mora biti vzgojna!• On pa se je zgruznil na kamen kot kup nesreče in ni zlnil nobene več. Potem smo začeli kopati kar naravnost v tla pred poklino in zvalili na dan skalo, težko kakih dvesto kilogramov. Ko so se tla začela nevarno tresti, sem v dobro pol': zabil zatič, Jani se je privezal in končno predrl iamašek narl meandrom, ki je držal v naslednja brezno. To je bilo seveda treba posneti na film. Pot navzdol je bila odprta. Prej ne gremo ven, dokler ne pridemo do konca. Ura je bila pat popoldon. Pripravili smo drugo vrv In se spustili drug za drugim petnajst metrov niže v dvorano, iz katere je držal desno navzdol rov v drugo, polno kapniških tvorb, zaves, stebrov in sige 546 Motiv Iz Borovniško jame Voda-stvarnica v Borovniški faml 547 BOR0YNIŠl<.A JN1A M 1:250 [3vhod. d 1 v majcenih jezercih. Iz te se Je grezil v tla preduh, ki pa se je po petih metrih razširi! v še eno dvoranico z breznom v t leh. 2al pa je bil v začetnem delu za nas preozek. Kar ponoreli smo od veselja, se razkropili na vse strani In še bolj vneto Iskali nove prehode. Iz druge volilne smo i,e splazi li skozi razpoko v sosednjo, še večjo. Tudi ta je bila polna kapnikov in razlomljenih sigastih plošč. Odkril! smo še tri brezna. Sko1I luknjo v stropu je bilo videti še večjo dvorano, pa so nam grozile z ilovico sprijete skale. Očitno smo bili nekje pod vrtačo, vidno zgoraj v gozdu. Nismo mogli odločiti, kaj naj najprej raziščemo. Slikal sem, slikal, kot da je film neskončen . Tedaj je števec posnetkov pokazal. da je filma le konec. Ko pa sem aparat odprl. sem ugotovil: tilma nisem imel v njem. Lohko si mlsllte, kako zdelana tarča smeha in zbadanja sem bil. Zbrali smo se v krog. i.ltulili svoje veselje in izbrali ime: Borovniško brezno. Z Janlom sva se odločila, da greva še naprej. P rivezala sva tretjo vrv na močan kapnik in jo vrgla v najbolj pripraven jašek. Koma! sem se stlačil skozi ozko grlo v meander, si pripravil •dilferja. In se spustil nanivnost skozi okroglo odprtino v stropu največje 548 549 dvorane, kar smo jih odkrili do sedaj . Takoj sem zavil na oglede In odkril malo »morje• lukenj in kapnike, ki so peli kot zvonovi. Kmalu je bil prijatelj pri meni in sva ugotovila, da naravnega pr, ehoda kam globlje očitno ni. Sigaste plasti so pričale, da je tu nekoč n,ufalo biti Jezero. Treba bo odkriti. če je voda odtekla po kakšnem lepem rovu, ki bi bil uporaben za nas. Vrnila sva se k vrvi, pripravil sem si prusikove zanke In pričel z vzponom. Nekaj časa sem onegavil gor in dol. nato pa je le steklo In počasi sem nabir al metre. Kmalu je tudi Jani pripraskal za menoj. V srednji votlini sva pobrala nahrbtnik ln vrv, drugi fantje pa so tačas že bili pod vstopnim breznom. Spet sva porivala vozle po vrvi navzgor. Kar dobro sem zakuhal. V prvi dvorani sta naju čakala Pero in Pavle, Jani pa jo je takoj odkurll na prosto z nalogo, ,da pripravijo škripec, da nas In opremo potegnejo iz jame. Potoval sem nav,zgor zadnji. Visel sem kot »salama v dimniku• . Cudna salama s polnim nahrbtnikom. Pa sem si mislil: •E, fantje, saj vas Je pet! Me boste že potegnili.• In so me vlekli, Poč<1si sem se bližal luknji in opazil, kako je zgoraj svetlo. Verjetno je Jože prižgal svojo karbidovko. Na robu pa sem se počutil, kot bi prišel Iz groba. Fantje so najbrž hoteli imeti domače vzdušje pa so prižgali le okrog vhocla štiri sveče. Metale so pošastne sence po grmovju. Sprejeli so me z veselimi vzkliki: »O, fotr, si že zunaj? Težak si pa kot prašič, da veš! Boš malo kačje sline? Pa ena cigareta bi se ti prilegla, ne?« Noč je ogrnila z.emljo. Trda tema je zagospodovala v grajskih gozdovih. Veter je t rgal oblake, redke snežinke so se vsipale Iz njih. Med vrhovi smrek pa so sramežljivo mežikale mrzle zvezde. čeznje so jadrali oblaki. Odhajamo. Globoki gozd bo spet užival svoj mir. Podatki o breznu Borovniško brezno leži na planoti Menišiji, napol pot! med Borovnico in Pokojiščem. Odkrili In delno raziskali smo ga 25. 3. 1979 In prišil do globine priblifoo 70 m. Naj­ daljši spust je 25 m, raziskanih je 5 dvoran, možnosti za nadaljevanje so še v treh breznih In dveh odprtinah - v stropu tretje lr pete dvorane. V breznu smo bili: Peter Japelj In Jože Pristavec iz Borovnice, sicer člana Jamarske sekcije PD telezn ičar Ljubljana, Vine in Pavle Švigelj, Janez Rot in Tone Palčič, vsi član i PD Borovnica. GORSKI KULTURNI POMNIKI NA KOROŠKI JEZIKOVNI MEJI OžBE LODRANT Obiskovalcu Kor-0~ke vzbujajo pozornost številne kapelice, ki pestrijo zeleno pokrajino. Z okoliških gričt:v in ,pobočij ga pozdravljajo samotne cerkvice. To · so kultni spomeniki tukajšnjega ljudstva. Postavljeni so blll včasih na ukaz gosposke, večinoma pa po želji prebivalcev v spomin kakega izrednega dogodka, bodisi v domači družini ali v širši soteski. Dve svetovni vojni in druge velike spremembe so močno zabrisale, zakaj so ti spo­ meniki nastali, tako da mladi rod že skoraj ne ve več za ime, kaj šele, zakaj so jih naši predniki postavili. S tem razmišljanjem bi rad zbudil spoštovanje do naših prednikov, ki se niso ustrašili težav in naporov. Mnogokrat na mestu spomenika ni bilo potrebnega gradiva, včasih niti vode ne pravega dostopa. Ko sem začel Iskati zgodovinske vire o nastanku teh zgradb, sem ugotovil, da j ih največkrat zavijajo v megleno davnino najrazličnejše etiološke legende, včasih pa so na razpolago prav natančni popisi okoliščin, ki so sprožile zidavo. Ob koncu tega zapisa Je priložen seznam obravnavanih pomnikov, urejen po 1 1admorski višini stavbe.