JANEZ DOLENC DR. GREGOR KREK KOT PRIVATNI DOCENT IN IZREDNI PROFESOR UNIVERZE V GRADCU Po uspešni habilitaciji je dr. Gregor Krek v šolskem letu 1867/68 zelo vestno pri pravljal svoja predavanja kot privatni docent na Karlfrancevi univerzi v Gradcu, če prav njegova letna plača 1000 goldinarjev z ozirom na to, da je moral skrbeti za svo jo družino, ni bila posebno visoka. Usposobljen je bil tudi za pouk klasičnih jezi kov, a si je zaradi svojega navdušenja za slo- vanstvo že od gimnazijskih let želel, da bi se popolnoma posvetil slovanskim jezikom, književnostim in kulturi. Želja se mu je ure sničila in sedaj se je vneto pripravljal na svo ja predavanja. Ustrezno literaturo je iskal v univerzitetni knjižnici in ji predlagal nove na bave iz slovanskih držav, a tudi sam je začel nabavljati knjige za svojo zasebno knjižnico, zlasti zbirke tradicionalne književnosti. Sre čen je bil med svojimi knjigami, bile so pra vzaprav vse njegovo premoženje. Za zimski semester je napovedal 3 ure pre davanj o staroslovanski slovnici, 3 ure pa o starocerkvenoslovanski pisavi (glagolici) in o spomenikih v tej pisavi. Priprave so mu vzele ogromno časa, ker je oral ledino. Za poletni semester pa je napovedal poleg sta- roslovanske slovnice že tudi predavanje o pomembnosti slovanske tradicionalne litera ture kot vir slovanske in primerjalne mitolo gije, iz katerega je nastala Krekova naslednja znanstvena knjiga.' , . r Dr. Gregor Krek na na višku svoje ga delovanja. Portret, akad. slikar ka Jana Dolenc, akril, 2002. 53 LOŠKI RAZGLEDI 49 V zimskem semestru 1868/69 je prišel na univerzo v Gradcu študirat klasično in slovansko filologijo Gregor Tavčar, sedem let mlajši sosed iz Četene Ravni, po do mače Tavčarjev Grogec, iz rodu, ki je v stranski veji v Poljanah dala pisatelja Ivana Tavčarja. Grogčevo nadarjenost je spoznal lokalist Janez Možina in svetoval staršem, naj ga pošljejo v šole. Starši so z mislijo, da bodo v družini dobili duhovnika, fanti ča poslali študirat. Toda tudi on ni uslišal te želje in je tako kot Gregor Krek šel štu dirat v Gradec, mogoče prav pod njegovim vplivom. Gregor Krek je bil tudi odbornik leta 1865 ustanovljene Slovenske matice (SM). Na pobudo štajerskega rojaka Ferda Kočevarja je SM leta 1868 predvidela izdajo slo venskih ljudskih pesmi, ki so ji jih zapisovalci že dotlej pošiljali, dobila je tudi ob sežno Vrazovo zbirko iz Zagreba. Na seji odbora 15. oktobra so s Krekovim sodelo vanjem pripravili poziv za nadaljnje zbiranje ljudskih pesmi do leta 1870. Poziv je objavil dr. J. Bleiweis v Novicah 4. novembra 1868. Na seji odbora 1. avgusta 1870 je odbornik dr, Krek vnovič opozoril na zbiranje in objavo ljudskih izročil. Rok za zbiranje so podaljšali do maja 1971 in Kreku izro čili Vrazovo zapuščino, da jo pregleda in o njej poroča.^ Pri Tavčarju v Četeni Ravni se je ohranil lepo vezan indeks, ki ima na ovitku z zla timi črkami vtisnjen napis G. Tavčar. Za zimski semester 1868/69 je Grogec vanj vpi sal Krekova predavanja: Osnovne črte staroslovanske sintakse in Slovanski nacional ni epi. V letnem semestru 1869 pa sploh ni predaval, ker je intenzivno pisal svojo razpravo o slovanski mitologiji na podlagi ljudskih izročil. Še pred koncem leta je knjiga, ki šteje 92 strani, izšla na Dunaju pod naslovom: Uberdie Wichtigkeit der sla- vischen tradttionellen Literatur als Quelle derMythologie.^ V njej je zgradil trdne temelje in razvil metodo za svoje znanstveno delo. Izhaja iz pobud Jakoba Grimma, da si je po zgledu tedanjega jezikoslovja tudi mitološka veda prisvojila historično primerjalno metodo in s tem onemogočala samovoljo ra zlagalcev. Po M. Miillerju, zastopniku biološkega naturalizma v jezikoslovju in mito loški vedi, razvija dr. Krek misel, da je treba pri razpravljanju o mitu upoštevati pre dvsem jezik. Po njegovem mnenju gre za hkratno nastajanje posameznih kategorij jezika in nekaterih pojmov naravnega duhovnega obzorja. Krek pojasnjuje, da so se pravljice in povedke v folklornem izročilu zato tako ohranile, ker so se vrednotile kot božje resnice, za njihovo izkrivljanje pa so pre tile sankcije. Kot take sodijo po vsebini v preteklost, po obliki pa v novejši čas. Pri razmišljanju o nastanku pravljic se Krek naslanja na teorijo bratov Grimm, če prav v posameznih primerih dopušča možnost izposoje: težko je reči, ali na po dlagi že pri bratih Grimm nakazanih opozoril ali na podlagi Benfeyeve migracij ske teorije, h kateri se je pozneje že močno nagibal. Za mitologijo so po njego vem posebno pomembne tiste pravljice, v katerih se razkriva mitično v boju sve tlobe s temo.' Končno je avtor le napravil izvleček svoje razprave tudi v slovenskem jeziku in ga objavil v mariborski Zori.'^ Zanimive so začetne opombe bralcem: "Cela razprava je nastala iz mojih akademičnih predavanj, katera sem, kolikor je bilo potrebno, predrugačil oziraje se na poznejše raziskave na polju primerjalnega bajeslovja sploh in slovanskega posebej. ...s, 54 DR. GREGOR KREK KOT PRIVATNI DOCENT IN IZREDNI PROFESOR UNn/ERZE V GRADCU V prvem razdelku sem želel slušatelje vpeljati na razna pota razlaganja mitov in to od začetka, ko se je začelo o tem racionalno misliti, do današnjega dne, ko se je že utrdilo primerjalno raziskovanje mi tov, ustrezajoč sedanjim zahtevam znanosti. Drugemu razdelku pa je namen, da bi seznanil slušatelje z bitjem primerjalnega raziskovanja mitov, predvsem, koliko se more pri tem rabiti poleg dru gega gradiva tudi narodno blago, ki premore poleg kulturnozgodovinske vrednosti aidi lasmost, posve titi v tajnosti bogočastja naših pradedov. Tako sem hotel naše slušatelje spodbuditi k marljivemu nabira nju ljudskih slovstvenih ostankov. Oni imajo ključ do narodovega srca in z njimi tudi narod brez bojazni občuje, ker so kri njegove krvi. Potrebno se mi je zdelo na to opomniti, da se otme vse, kar je od pogi na ostalo, kajti vsak poznejši rod veliko manj ohrani narodnih pesmi, pripovedk, pregovorov itd. Zlasti v tej dobi, ko brzi hlapon hiti od kraja v kraj ter narod z narodom seznanja, ko takozvana omika vse staro narodno blago nekako bahato od strani pogleduje, naj se vsaj nekaj teh svetinj reši pogubljenja V tem pogledu smo zaostali za našimi sorodnimi slovanski mi brati..." 30. oktobra 1869 je Gregor Krek na dekana fi lozofske fakultete naslovil prošnjo za napredo vanje v izrednega profesorja." V njej pravi, da je v deželnem zboru izročena peticija slovanskih študentov za ustanovitev stolice za slovansko jezikoslovje in literaturo. V zvezi s tem so 17. januarja 1870 profesorji Schenkl, Karajan in Heinzel poslali filozofski fakulteti naslednjo vlogor Na zasedanju filozofske fakultete 1. decembra prejšnjega leta smo sopodpisani bili zadolženi glede ustanovitve stolice (izredne profesure) za slovansko filologijo in predloga sedanjega privatnega docenta dr. Gregorja Kreka za to mesto. Zato o tem tu podajamo svoje mnenje. Ustanovitev take stolice se mora nasploh in z ozirom na posebne razmere naše univerze označiti kot zaželjena. Znanje slovanskih jezikov je pri sodobnem stanju jezikovnih raziskav za tistega, ki se z indogermanskimi jeziki ukvarja, res potrebno. Kakšno pridobitev za spoznanje sorodnih jezikov s slovanskimi je mogoče doseči, kažejo dela Boppa, Schleicherja, Miklošiča idr., zato je posebno važno, da se na uni verzah predava slovnica slovanskih jezikov, in sicer na podlagi primerjave jezikov. Na naši visoki šoli pa se zdi zastopstvo tega predmeta zaželjena še iz drugega vzroka. Nekoč je pripadalo prebivalstvo Spodnje Štajerske v večjem delu slovanske mu življu, poleg tega obiskujejo našo univerzo študirajoči iz Kranjske, Hrvaške, Pri morske in Dalmacije. Zato je sedaj prilika, da bi poslušali predavanja o slovanski Naslovna stran Krekove razpra ve Ueber die Wichtigkeit der sla- vischen traditionellen Literatur als Quelle der Mythologie 1869, s katero je uveljavil naziv izredni profesor. 55 LOŠKI RAZGLEDI 49 gramatiki, književnosti, mitologiji itd.... V letu 1867 se je habilitiral gospod dr Gre gor Krek kot privatni docent za slovansko filologijo in opravlja od tedaj številno obi skana predavanja o slovnici, književnosti in mitologiji Slovanov. Podpisani so se popolnoma sporazumeli, da je gospod dr Krek predlagan mini strstvu za imenovanje kot izredni profesor slovanske filologije z ustreznimi dohod ki, kajti o znanstveni sposobnosti le-tega so prepričani. To dokazujejo znanstvene razprave, ki so bile priložene programu višje realke v Gradcu 1866 in 1869. Prva, "o nominalni fleksiji pridevnika v stari in novi slovenščini" je bila predložena že o pri liki njegove habilitacije in tedaj od gosp. prof. viteza Miklošiča, na katerega se je te danja komisija obrnila, označena kot odlično delo. Še več hvale je treba priznati drugemu delu "o važnosti slovanske tradicionalne literature kot vira mitologije". V njem kaže profesor obsežno načitanost in temelji tost ter doprinaša pomembne rezultate, ki bodo nekoč našli ustrezno mesto v slo vanski in indogermanski mitologiji. Z ozirom na vse to naročajo podpisani: Krekova prošnja 30. oktobra 1869 za napredovanje v izrednega profesorja in za ustanovitev stolice za slo vansko filologijo na verzi v Gradcu. uni- 56 1. Slavna fakulteta naj pri visokem ministrstvu zahteva ustanovitev stolice izredne profesure za slovansko fi- J lologijo, vendar s pripombo, da so predavanja o slo- .: vanski filologiji ustrezna nemškemu značaju naše vi soke šole in tudi študentom nemškega jezika dosto pna kakor tudi za posamezne študente slovanskega rodu, katerih narečja so se med seboj zelo oddaljila, mogla opraviti vedno v nemškem jeziku. 2. Dosedanjega privatnega docenta te stroke gos poda dr. Gregorja Kreka predlagamo za izredne ga profesorja z izrednimi dohodki. 28. januarja 1870 je dr. Karajan napisal vlogo na ministrstvo za pouk in bogočastje na Dunaj in nave del vse argumente sestanka 17. januarja. 30. januarja je pisal Krek dr. Miklošiču na Dunaj, da bi podprl njegovo prošnjo, 1. maja 1870 pa mu je po uspešni ureditvi teh zadev poslal zahvalo." Z najvišjo odločbo je bila 21. marca 1870 usta novljena stolica za slovansko filologijo in kot njen predavatelj je bil imenovan za izrednega profesorja dr. Gregor Krek. Šele oddej mu je tekla delovna do ba.'' Tridesedetni profesor se je res imenitno uvelja vil in bil na višku svojih moči. Sicer pa je v zimskem semestru 1969/70 spet pre daval. Glavno predavanje je iz njegove zadnje znan- stvene razprave "Temeljni kamni k slovanski mitologiji." Poleg tega je predaval še o "Vplivu krščanstva na slovanski jezik in slovanski mit." Po ustanovitvi stolice je imel dr. Krek veliko dela in opravkov, zato je za letai semester na povedal le tri ure predavanj na temo "Slovanska literarna zgodovina do konca 13. stoletja." DR. GREGOR KREK KOT PRIVATNI DOCENT IN IZREDNI PROFESOR UNIVERZE V GRADCU 19. aprila je bil imenovan za člana izpitne komisije za gimnazijsko učno osebje kot izpraševalec za slovanske jezike in književnosti.'" Dr. Gregor Krek je kot izredni profesor šele v šolskem letu 1870/71 zastavil vse svoje sile za novoustanovljeno stolico (Lehrkanzel) za slovansko filologijo in bil na njej edini predavatelj. V zimskem semestru je predaval staroslovansko glasoslovje in oblikoslovje, slovansko literarno zgodovino od 14. do 18. stoletja in filološko kritične vaje, vsega sku paj 5 ur na teden. Še vedno je oral ledino in trdo delal. Poleg priprav za predavanja je bi la to že snov naslednje knjige Uvod v zgodovino slovanskih književnosti. V letnem semestru se je manj obremenil; predaval je zgodovino slovanske filologije in vpliv romantike na slovansko književnost, skupaj 4 ure. 10. junija se je z najvišjo odlo čitvijo povečal njegov dohodek na 1500 gold. letno s pogojem, da z novim šolskim le tom neha poučevati na višji realki. To delo je potem res prepustil svojemu sovaščanu Gregorju Tavčarju, ki je bil že slušatelj 4. letnika. Prejemal bo 300 gold. letne plače. Dr. Krek se je kot odbornik SM udeležil seje v Ljubljani 31. avgusta 1871 in podal poročilo o pregledu Vrazove zbirke ljudskih pesmi. Poudaril je, da je to gradivo dra goceno in da je neodpustljivo, da leži neobjavljeno. Poleg Vraza se je vključilo še 20 zbirateljev iz raznih slovenskih krajev. Sam Vraz je svoje zapise obogatil še z zapi som napevov. Predlagal je, da naj pride v to zbirko poleg Vrazove vse doslej objav ljeno ljudsko pesniško blago: Korytkov izbor v petih knjigah, Vrazove pesmi ilirske, Kastelčeva Čebelica, Janežičeva pesmarica, objave v Novicah, Slovenskem glasniku in drugod. Na koncu seje so Kreku ponudili uredništvo te edicije, ki ga je sprejel. Leta 1873 naj bi že izšla prva knjiga te zbirke." V zimskem semestru 1871/72 je predaval osnovne črte primerjalne sintakse sta- roslovanščine in slovenščine, kritično in estetsko vrednotenje najnovejših zbirk slo vanskih ljudskih pesmi. V letnem semestru pa je predaval uvod v slovansko arheo logijo in etnografijo ter o najnovejših rezultatih raziskav slovanskih povedk in mi tov. S tem semestrom je Gregor Tavčar končal 8. semester univerze in postal absol vent. Določili so mu rok za pripravo diplome do konca zimskega semestra 1872/73. Vse zadnje leto je predaval slovenščino na graški višji realki. V zimskem semestru 1872/73 je imel dr. Krek študijski dopust za pripravo knjige svojih predavanj. Ravno v tem semestru sta ga zadela dva huda udarca: Domnevno mu je 14. novembra umrla štiriletna hčerka Jelica - udarec, ki ga niti on niti soproga Lavra nista nikoli do kraja prebolela. Drugi udarec pa je bila smrt sovaščana Gregor ja Tavčarja, ki je nenadno hudo zbolel in umrl v graški bolnišnici 23. januarja 1873.'" Imel je žalostno dolžnost, da je obvestil njegove svojce. Zlasti mati Špela je hudo žalovala za njim. Ohranilo se je nekaj knjig iz njegove skromne knjižnice. Vse kaže, da je v tem semestru končal svojo knjigo, ko je v letnem semestru 1873 spet veliko predaval: slovansko literarno zgodovino do konca 14. stoletja, staroslo vansko glasoslovje in zgodovino slovanskih jezikov, skupaj kar 6 ur tedensko. Poleg tega se je spet posvečal delu za zbirko ljudskih pesmi in spomladi 1873 objavil v SN v več nadaljevanjih spis Nekoliko opazek o izdaji slovenskih narodnihpesmi.^^ Ta Krekov spis je po Korytku prva obširnejša teoretična razprava o slovenski ljud ski pesmi. Za SM je želel prirediti kritično izdajo, ustrezno sodobnemu stanju zna nosti. Predvidel je objavo variant in komentarje ob pesmih. Zbiratelje naj bi po 57 LOŠKI RAZGLEDI 49 možnosti honorirali. Odbor je slednji predlog zavrnil, zatikati se je pa začelo tudi, ker je duhovniški del odbora nasprotoval objavi ljudske ljubezenske poezije. Vsa stvar je zastala, vendar so v Krekove roke prihajale vedno nove zbirke ljudske poe zije, posebno od zbirateljev dijakov. Npr.: Matija Valjavec mu je poslal svojo zbirko zapisov iz dijaških let in tudi zbirke svojih sošolcev," Fran Leveč pa zbirke zapisov goriških dijakov Josipa Baliča, Jakoba Fona, Dragotina Huberja, J. Jereba, Janeza Ko- košarja, Petra Laharnarja, Ivana Marca, Janeza Murovca, Simona Rutarja, Frančiška Sedeja, Mihe Skočirja, Karla Štreklja, Jožefa Tomšiča, G. Uršiča in Janeza Vodopivca.'^ 25. aprila 1873 je pisal pesniku in invalidu Josipu Cimpermanu,"' da mu pošilja za prošeno fotografijo. 12. maja pa mu sporoča: "Z velikim veseljem sprejmem ponudbo vzajemnega dopisovanja,^'' a prosim Vas že naprej, da mi oprostite, ako se odgovori ma lo zakasne. Kako nemaren sem v dopisovanji, bodete že iz pričujočih vrstic razvideli, ki dojdejo šele danes kot odgovor na Vašejako drago mi pismo, za katero se Vam kakor tu di za pridjani spominek srčno zahvaljujem.. Odgovoril Vam, bi bil vsekako mnogo po prej, ali ravno zdaj meje začelo razen obligatnegapredavanja na vseučilišči nekaj dru- zih opravil kterih ni bilo mogoče odložiti, in to je bila recenzija treh domačih nalog, došlih odkand. profesure, ktere so morale brzo razsojene biti To je bilo krivo, da sem tu di drugje z odpisovanjem zaostal in da ob enem danes odgovarjam, gosp. Celestinu v Harkov, Baudouinu de Courtenay v Gorico in dvema gospodoma v Dalmaciji.. V svo jih brezposelnih urah sem bil pričel spisovati potopisne črtice iz Dalmacije in Črne gore; zdaj pa stvar zopet miruje, ker mi predavanja malo časa za drugi posel dopuščajo. Pre cej pa, ko bodem zopet laže zadihal, hočem, stvar dokončati in jo priobčiti v Slov. naro du, '" da pripravim druge Slovence k pohodu do naših južnih bratov in v njihove lepe dežele. Bog da nisem bil zadnjikrat v tem čudovi tem kotu zemlje, ki ohranja za slovansko zgodovino toliko velezna- menitih spomenikov, za slovansko etnografijo pak gradiva, kakršnega nobena druga dežela na slovanskem., tužnemjugu." 2. junija spet piše Cimpermanu in mu izreče sožalje ob smrti nje govega brata, še dijaka." Med drugim je zapisal tudi tolažilne besede: "Pošten in značajen človek, čigar srce je zaprto pred pohle pnostjo sedanjega sveta, je pravo revše med drhaljo, katere glav na moč so ostudne intrige, politični ideal železnične koncesije-" in namen življenja mošnja.'^ Kako daleč je naš slovenski omika ni svet že zabredel, ako more narodnjak narodnjaku material no uboštvo pred vsem svetom očitati in ga vendar ne kaznuje splošno zaničevanje! Za boga! Ako nas nemškutarstvo ne uniči, tako narodnjaštvo, kakor je zdaj pri nas, nas mora vsaj politi čno v kakem, desetletju uničiti!" To dopisovanje s Cimpermanom je dragocen vpogled v Kre kovo življenje za celo desetletje, a tudi dosti grenkih pogledov nazaj v mladost je v njem, ki jih delno že poznamo. Za zimski semester 1873/74 si ni več toliko naložil, le slovan ski konsonantizem, slovensko literarno zgodovino in osnovne črte slovanske mitologije, vsega skupaj 4 ure. Krekova žena l/ii - ra, roj 1845, s svojo materjo in sinom Bogomilom okrog leta 1874. 58 DR. GREGOR KREK KOT PRIVATNI DOCENT IN IZREDNI PROFESOR UNIVERZE V GRADCU Iz pisma Cimpermanu 18. novembra 2vemo, da je bil v velikih počitnicah družino poslal na kmete, sam pa je ostal v svoji sobi in brskal po knjigah in knjižurah. Zdaj pa je spet v šolskih opravilih. Sporoča dobesedno: "Tudi seje začela moja knjiga že natiskovati in treba je odpi sov in dopisov več kot potrebno, ker se stvar v Lipsijf^ dela. V zadevah ene pole sem ta teden pisal trikrat Ta opravila me bodo trpinčila do velike noči in še tedaj utegne cel spis komaj dovršen biti. Za zdaj izdam prvi oddelek, t j. kakih 12-15 tiskanih pol in po leti pride, ako sem zdrav in v delu ne omagam, drugi oddelek na vrsto (15-20 pol). Naj bolj se bojim, da me kaka bolezen ne zadrži v dodelavanji, kar bi vse moje nakane ma homa podrlo; v tej bojazni vedno živim, ker smo krog in krog od bolezni obdani" Potem dr. Krek piše še o pripravah za objavo Vrazove ostaline: "Urejanje narodnih pesmi sem moral za dalj časa odložiti Primorale so me k temu okoliščine; a dalje tudi to, da z odborom Matice po večini že zdavnaj nisem zadovoljen. Bleivoeis tudi tam av- tokratično gospodari, a mož vam ne zna drugo kakor zabavljati, sumničiti in vse tisto zagovarjati, kar je po mojem mnenju društvu bolj v kvar nego na korist Bojim se, da bodo prišle stvari do tega, da bodem tudi iz odbora stopil Zelo me žali, če naš edini znanstveni zavod tako slabo napreduje, in ker je temu v prvi vrsti vsekakor kriv odbor, ki društvo vodi in zastopa, bi ne bil rad sokriv tej marnji Vsak moj predlog je bil zavržen, v odseke sem bil le na videz izvoljen; nikdar nisem dobil ni najmanjšega znanstvenega spisa v pretres... "Tudi njemu bo poslal izvod svoje knjige, ko bo izšla. Naslednjič mu piše spet 26. februarja 1874, da ima veliko korektur iz Lipsije in da zato odgovarja le na kratko. Prosi ga, da naj neke ocene o njem ne da v svojo knjigo pesmi. Na njegovo željo mu bo poslal sliko svoje žene Lavre, ko se bo dala ponovno "poobraziti". 18. marca mu Krek vošči za god. Sam z zdravjem to zi mo ni zadovoljen, tri tedne ga že hudo bolijo zobje. Že bo lan je moral v "Beč" in se še bolj prehladil. Šel je zato, ker so mu iz Zagreba ponujali stolico za slovansko jezikoslov je in slovstvo, kar ga je mikalo, a je to misel po razgovoru z ministrom opustil. Ni pa zapisal, da mu je minister oblju bil napredovanje v rednega profesorja. Za poletni semester 1974 je objavil predavanja o sin taksi slovanskega glagola in o začetkih slovanske dra matične poezije. 27. aprila se zahvaljuje Cimpermanu za darilo, verjetno za pesniško zbirko umrlega brata, in toži zaradi rev in nadlog. "Zbolel je zdaj tudi Bogomil in že sedem dni leži in shujšuje, da je groza. Dasi zdravnik pravi, da bode okreval vendar je bojazen ta ka, da nisem niti po dnevu niti po noči miren, ker se najhujšega bojim. Da v takem položaju vse druge za stane, razviditesami..." 20. junija pa sporoča veselo novico, da je končno izšla njegova knjiga Einleitung in die slavische Litera- turgeschichte und Darstellung ihrer dlteren Perioden (Uvod v slovansko literarno zgodovino in predstavitev Naslovna stran Krekovega temeljnega znanstvenega dela Einleitung in die slavi sche Literaturgeschichte, prva izdaja iz leta 1874. 59 LOŠKI RAZGLEDI 49 njenih starejših obdobij).^^ Torej več kot dvajset pol. V pismu pripominja, da mu je knjigar dal tako pičlo število izvodov, da še onim strokovnjakom ni mogel vsem po slati izvoda, ki so ga bili prej s svojimi spisi "obligirali". Dobil je le 15 izvodov in na dol gu je še prof. Kotljarevskemu v Dooptu, Budiloviču v Petrogradu in Novakoviču v Be ogradu. "Da je pa [založnik] tako varčen, je vzrok ta, da se knjiga jako hitro kupuje in vtegne v kacih tednih popolnoma pokupljena biti Na gorenje Nemško, na Franco sko, Nizozemsko, Italijansko in vzlasti na Češko je do sedaj šlo največ iztisov. Ker ni mnogo iztisov več, se boji, da bode prišel kmalu v zadrege in to temveč, ker sedaj ho čem dalj časa prost biti in se nočem precej z drugo izdajo ukvarjati..." V uvodu knjige je med drugim zapisal: "Spis, ki ga s tem predlagam večjemu kro gu bralcev, je nastal iz akademskih predavanj. Trudil sem se ga tako predelati, da je, ne da bi se izneveril prvotnemu namenu, tudi neslavistu lahko razumljiv. Če sem za stavljeni cilj tudi dejansko dosegel in če je pot, po kateri sem ga skušal doseči, pra vilna, bo v prvi vrsti pokazal uspeh te knjige... Vendar sem posameznim odstavkom skušal dati obliko, v kateri ton katedra ne zveni tako močno. Le v drugem delu se nisem mogel odločiti, da bi ga podvrgel radikalni predelavi, saj je akademska mla dina tista, v katere rokah bi nazadnje rad videl ta spis." Izid te knjige je zbudil zanimanje znanstvenikov po vsej Evropi in je prof. Kreku po novno prinesel sloves učenjaka. Prvi se je že teden dni po izidu oglasil prijatelj dialekto- log J. Baudouin de Courtenay v Slovenskem narodu^': "Ta ravno izšla knjiga predstavlja neprecenljiv donesek k ne preveč bogati literaturi slovanske filologije. More se celo reči, da je edina svoje baze, kajti nikjer drugod ne najdemo s tako občudovanja vredno preci znostjo in jasnostjo povedanega vsega, kar se poteguje za poznavanje kulturne in politi čne zgodovine Slovanov, posebno še za njihov jezik in tradicionalno slovstvo... V prvem delu svoje knjige govori Krek o jeziku, stopnji kulture Slovanov; najprej o dobi, ko so bili z drugimi Arioevropejci še skupni narod; potem o postopnem lo čevanju od oddaljenih in sčasoma bližnjih sorodnikov, dokler niso postali poseben narod z določeno individualnostjo. V drugem delu se je posvetil slovanskemu tradicionalnemu slovstvu in njegovemu ra zmerju do zgodovine kulture, predvsem pa k mitologiji tako po formalni kakor vsebinski plati. Najprej raziskuje jezik in narodne šege, potem pa sledi pregled različnili kategorij na rodnega slovstva: pravljic in pripovedk, pregovorov, vraž, zagovorov, ugank in pesmi. Ker Krekova knjiga omenja veliko različnih znanstvenih vprašanj in ker navaja obilen bibliografski material, mislim, da bo postala neobhoden vodnik za vsakega, ki se želi se znaniti s sedanjim stanjem velikega dela slovanske filologije. Jaz sem si štel v svojo dolžnost, da obrnem pozornost rojakov na to izvrstno knjigo učenega profesorja." O Krekovi knjigi je 14. julija sledilo kratko poročilo v celovškem Slovencu, teme- Ijitejšo oceno pa je napisal prof Janko Pajk v Zori. ^^ Med drugim pravi: "Vsako po glavje, skoro vsaka opomba nam kaže silno pozornega in vestnega učenjaka. Naj boljši del celega izbornega dela je tisti, v katerem razpravlja o šegah in veri starih Slovanov, in vsak slovanski rodoljub naj bi jih na pamet znal. V zadevah slovenske ga bajeslovja je prof Krek že znan kot mojster strokovnjak." Tako prof Pajk hvali ravno tisto, kar so nekateri slavisti Kreku zamerili, Pajk je v Zori 1874 kasneje preve del iz Krekove knjige še poglavje O značaju starih Slovanov v dveh nadaljevanjih. 60 DR. GREGOR KREK KOT PRIVATNI DOCENT m IZREDNI PROFESOR UNIVERZE V GRADCU O knjigi je poročal 4. decembra tudi Laibacher Tagblatt''' in sicer na pohvalno oceno londonske Saturday Review. Le-ta hvali natančno in bogato navedbo virov, vzorno pridnost pri raziskavah, ki so dale pomembne rezultate. Če bo prof Krek svoje delo v tem stilu končal, bo to delo najvišje vrednosti in bo našlo častno mesto poleg Šafarikovih Slovanskih starožitnosti. Zanimivo je, da je to znanstveno delo zelo ugajalo pisatelju Josipu Jurčiču, ki je v SW objavil oceno Prof. Krekova najnovejša knjiga, v kateri beremo med drugim: "Ruskega profesorja (Courtenay) mnenje o tem delu so potrdila kmalu mnenja ra znih inozemskih časopisov, npr Centralblatt fiir Deutschland, Ausland, Saturday Re- view idr. Tu bi rad kratko omenil še tri presoje. V Berlinu izhajajoči Magazin fiir die Literatur des Auslandes se v št. 2 letošnjega leta prav obširno bavi s to knjigo in jo šteje za literarni proizvod prve vrste. Drugo, ne manj obširno razsodbo je objavil dr. J. Gebauer, prof. slavistike na praški univer zi, v 4. zvezku časopisa Listy filologicke a pedagogicke: "Krekovo delo se nam zdi nadomestilo onega dela, katero je imel Šafarik poleg starožitnosti v mislih: kultur no zgodovino staroslovansko. Dr Krekovo knjigo stavimo med najvažnejša in naj boljša dela slavistike". S tem se popolnoma strinja znani francoski slovenist prof Lo- uis Leger v Revue critique št. 6, Pariš 1874. Pravi: "Med najzanimivejše oddelke te izvrstne knjige se mora prištevati oni, v katerem prof. Krek s pomočjo jezikoslovja rekonstruira prosveto in civilizacijo slovanskega pranaroda." Svojo recenzijo sklene tako: "Ta knjiga mora dobiti mesto v knjižnici vseh onih, ki se bavijo z evropsko sta- rodavnostjo. Prof Krek je z njo dal lep prispevek znanosti, njegovo delo bo neob hodno potreben dostavek Šafarikovih Starožitnosti slovanskih." OPOMBE ' Podatki o Krekovih predavanjih so vzeti iz knjige Materialien zur Geschichte der Slaivistik in der Steier- mark. Bearbeitet von E. Prunč und L. Karničar Institut fiir Slawistik, Graz. Ostem Ost- und Siidosteuro- pa Institut. Wien, 1987. ^ J. Dolenc, Delež Gregorja Kreka v prizadevanju za zbiranje in objavo slovenskih ljudskih pesmi, Tradi- tiones 24, 13-23, Ljubljana, 1995. ' ijber die Wichtigkeit der slavischen traditionellen Literatur als Quelle der Mythologie, Wien, 1869, Druck von Leopold Sommer, str. 92. '' Marija Stanonik, Vprašanje mitološke romantične teorije pri Slovencih, Obdobja 2, 1981. ^ Važnost ustnega slovstva (tradicionalne literature) kot izvirnik basnoslovja (mythologije). Odlomek, Zora 1872, 171-174. '' Universitatsarchiv ad Zl. 104, Graz, am 30. Oktober 1869. ^ Universitatsarchiv Zl 192, 17. und 28. Janner 1870. ** Stanislaus Hafner, Die Slaivistik an der Universitdt in Graz his 1918, Anzeiger fiir slavische Philologie, Wiesbaden, 1972. ' Stanislaus Hafner, Beitrdge zur Geschichte der Slaivistik, Osterr Akademie der Wissenschaft, Wien, 1985. '" Stanislaus Hafner: Die Slaivistik ... (kot opomba 8). " J. Dolenc: Delež Gregorja Kreka ... (opomba 2). " Status animarum Afriach, Župnijski urad Javorje. " Nekoliko opazek o izdaji slovenskih narodnih pesmi, Slovenski narod 1873, št. 137-143. ''' Krek je prejel 28. junija 1873 pošiljko ljudskih pesmi, ki so jih zbrali na Gorenjskem Matija Valjavec in njegovi sošolci. Spremno pismo hrani Krekov vnuk Miroslav v Bostonu, ZDA. ''' J. Dolenc, Neznani zapisi tolminskih ljudskih izročil, Traditiones 28/1, 101-110, Ljubljana, 1999. "^ Josip Cimperman, roj. 19. februarja 1847 v Ljubljani, umrl 5. maja 1893- Ko je končal 1859 ljudsko šolo, je za vse življenje ohromel. Sam se je izobraževal v gimnazijskih predmetih. Prvo zbirko Pesmi 1869 je 61 LOŠKI RAZGLEDI 49 posvetil 15. H. Gosti. Po materini smrti 1884 se je preselil s svojo sestro Marico na Poljansko cesto. Preživ ljal se je kot korektor LZ in 1887 tudi kot sourednik Hribarjevega Slovana. V zreli dobi je izdal knjižico Pesmi 1888. Sestra mu je požrtvovalno stregla vse do konca. '^ Ta Krekova korespondenca je v NUK, rkp. oddelek Ms 484 in šteje 38 pisem. '" Vse kaže, da tega potopisa ni objavil in da se ni ohranil v zapuščini. " Fran Cimperman, roj. 3. septembra 1852, umrl 30. maja 1873 v Ljubljani kot osmošolec. Pesmi je objav ljal v Zgodnji Danici in Besedniku (Boj pri Lemnu, Sonetje, Popotne pesmi). Zbrane pesmi (brez na božnih) je izdal po njegovi smrti brat Josip (Pesmi 1874). ^^ Pesnik in politik Lovro Toman (1827-1870) je kot državni poslanec dobil koncesijo za gradnjo gorenjske železnice in se z njo denarno okoristil. ^' Mošnja ima tu pomen denarnih koristi. ^^ Lipsija: poslovenjeno ime za nemško mesto Leipzig. ^^ Einleitung in die slavische Literaturgeschichte und Darstellung ihrer dlteren Perioden von Dr. Gregor Krek, Professor der slavischen Philologie und der Literatur an der Universitat Graz, Verlag von Leuschu- er & Lubensky, k. k. Universitatsbuchhandlung, 1874, Theil 1 Vili + 336 strani ^^ Slovenski narod 2874, 28. junij, I4S '5 Zora 1974, str. 335-336. ^'' Laibacher Tagblatt 1874, 4. Dez , Nr 278 '" Slovenski narod 1875, 28. febr. , -, < . ZUSAMMENFASSUNG Gregor Krek als Privatdozent und auJSerordentlicher Professor an der Grazer Universitat Nach der erfolgreichen Habilitation im Jahr 1867 bereitete sich Dr. Gregor Krek sehr sorgfaltig auf seine Vorlesungen als Privatdozent an der Kari- Franzens Universitat in Graz vor Neben den Vorlesungen bereitete er auch eine umfangreiche wissenschaftliche Abhandlung tjber die Wichtigkeit der slawischen traditionellen Literatur als Quelle der Mytliologie vor, die er 1869 in 'Wien veroffentlichte. Aufgrund dieses Werkes bewarb er sich am Dekanat der Philosophischen Fakultat um den Titel eines aulSerordentlichen Professors. Drei fiihrende Professoren dieser Fakultat schlu- gen dem Ministerium vor, einen Lehrstuhl fiir slawische Philologie an der Grazer Universitat zu grtln- den und den Dozenten G. Krek zu einem auBerordentlichen Professor zu befordern. Mit dem hoch- sten Bescheid wurde am 21. Marž 1870 ein Lehrstuhl fiir slawische Philologie gegriindet und Dr. . Gregor Krek zum aufierordentlichenProfessor genannt. Aufžerdem wurde er gebeten, Redakteur der ; Sammlung Slowenische Volkslieder zu werden, die von Slovenska matica vorbereitet wurde. In der Zeitung Slovenski narod veroffentlichte er 1873 ein modernes Prinzip fijr die Redaktion dieser Sammlung. Viele Sammler dieser Lieder schickten ihm ihre Sammlungen. Leider verlangten einige riickschritdiche Priester im Ausschufi, die Liebeslieder zu entfernen, was Dr. Krek nicht akzeptieren i konnte. Er verlieS die Redaktion und sogar den Ausschufi von Slovenska matica. Im Wintersemester 1872/73 bekam er Smdienurlaub fiir die Vorbereitung eines Lehrbuches mit seinen Vorlesungen und am 20. Juni 1874 erschien sein wissenschaftliches Grundwerk Einleitung in die slawische J Literaturgeschichte und Darstellung ihrer alteren Perioden. Das Buch erregte Aufmerksamkeit von |: vielen europaischen Gelehrten und wurde bald ausverkauft und ihr Autor gewann das Renommee •i eines berflhmten Gelehrten. Er stand im Briefwechsel mit vielen europaischenWissenschaftlern und .;! Forschern. Die Zagreber Universitat bot ihm sogar eine Lehrstelle an. Das Erscheinen eines neuen r wissenschaftlichen Werkes fand auch in Wien Beachtung und das Ministerium versprach Dr. Krek ,< eine ordentliche Professur, wenn er der Grazer Universitat treu bleibt . ,. _.., ,„....,,. .. „,„, ., ,., 62