PoStn?na p!a?ana w gotovini.
telo VB., Sft. 178,	¥	Mubifans.	v	cefcrtek	1@a	awf§£Sš$a	1922.
Pm®ma 51. 7B pB
ji m/irjcs*«latJata
IflPIEJ
Glasilo SodalisMfne stranke lugoslavile.
Izhaja razen pondeljka in dneva po prazniku vsak dan.
Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Frančiškanska uiiea 6-1.
Naslov za dopise: Ljubljana pošt. pred. 168.
Tel. int. št. 312. Ček. rač. št. 11.959. Stane mesečno 10 Din, za inozemstvo 20 Din Oglasi: prostor 1 X 55 mm 80 p. Dopise frankirajte in podpisujte, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so poštnino proste.
Letnik IV., štev. 33.
Četrtkova Stevšika „WAPREJ&“
izhaja kot tednik
Vrhovna uprava.
(Govor posl. dr, sodr. Etbina Kristana v sDecialnj debati o proračunu dne 17. julija.)
ne i_9?^P°die> pravzaprav ne vem, če raz .0 bolje, da bi se govorniki spo-iom *n Pr‘vatno povedali stenogra-£osn*°’- ^ar rn*s^|° re“’ da ^ si tudi tisti ***** poslanci, ki se žrtvujejo s svoda _aVz°čnostjo, mogli prihraniti trud in e ?osPodu predsedniku ne bi bilo a mučiti. (Veselost.)
Čev ^.osP°dje, govorilo se je tukaj o var-daj	v generalni debati in tudi se-
Dra V Specia^ni razpravi, tako da pravza-sertlV Ue bi bitJo tr_eb.a še meni zagosti pe-da • 0 Varčevanju, tem manj, ker mislim, lepo VSv. r£lativno, kakor me je zadnjič valecP?učil naš relativni gospod poroče-r,je ’ m da jc na ta način tudi varčeva-lahko - re^ativen P oj m. Mislim, da se koristnVrŠi varčevanje, ki je potrebno in le jj;J| \ Panamo pa tudi varčevanje, ki nici i u, kakor varčljivost, pa v res-kaknr Povzroča večjo zapravljivost, je, v razumno izdajanje. Toda, gospodki a m oddelku proračuna se mi vse fla’,3 se ni kaj prida varčevalo, vsaj strani ne.
kau rY° Poglavje vrhovne uprave — 0 kr i',is°ko to doni! — obsega oddelek ma ^	>	o kroni. Gospodje, jaz račelo-
za e morem glasovati za proračun in Sistem °k Proračuna. ki je zgrajen na gošpoH- m0narhije. Dva glavna razloga, njati • !mam’ da se ne morem stri-^ejo monarhije. Eden je splošno
E, J (J DS MS 6IMS
CSscIDo Kme8skc-slel®w5ka zves«.
Stane letr.o 28 80 Din, mesečno 2-40 Din.
trboveljska „Svob©da“.
yVoJ^e^aske kulturne organ, imaio brez na§ n a0r2:001611 Pomen. Žalibog, da se te inof-f tar'at še vse premalo zanima za in s^tucije, zakaj ni mu še prišlo v meso treh«1 • c*a izobrazba ravnotako po-pra .a ntegovi duši kakor kruh telesu, bolij' socialist, ki trdno veruje v svoio *2rek Odočnost- b° veroval tudi v ta
„imaDa Se na,š proletariat še premalo za-kriVn 7la ‘SV01C kulturne organizacije, je m« H -v dvojno; Prvič je kriv sam te-same 1 pa so kulturne organizacije Dafw , Ye — ker premallo — ali pa na-n° delujejo.
kanj hoda« je pri nas edina delavska delnipH.f. or^anizacija. ki v splošnem res •Zohr? ua to> da Poda delavstvu Dotrebno dr,,.; azoo. V splošnem samo! Veliko poko nlllc. res deluje z vso pridnostjo. Ve^i-kakn ile tl'd' takih, ki ne delujejo tako, mn r..bi bilo treba. Predvsem manjka pri ••'in one velike ideje — za katero stre-svetovni proletariat — sozializma.
političen, drugi pa je specialen razlog naše stranke.
Proti monarhizmu.
Jaz sem socialist. Jaz verujem v socializem. Mislim, da je edino socializem sposoben rešiti družbo. (Medklic:	Nič
drugega ne?) Nič drugega ne. Če bi mogel verjeti v kaj drugega, ne bi bil socialist. Ker verujem, da je le socializem sposoben ustvariti gospodarski sistem pravice in pravičnosti, in ker mislim, da je le na podlagi gospodarske in socialne pravičnosti mogoča tudi politična pravičnost, ne morem verjeti v noben drug socialen sistem, kot v tistega, ki je obsežen v socializmu, in sicer v znanstvenem socializmu, ki sc ne sme zamenjavati z vsakovrstnimi eksperimenti, naj se prikazujejo pod kakršnimikoli imeni.
Sistem socializma sc že zaradi tega ne more realizirati v monarhiji, ker predstavlja monarhija sama socialno, gospodarsko in politično neenakost prvega reda. (Valerijan Pribičevič: Branting glasuje za proračun.) Branting, gospod Valerijan, če je že treba, da hodimo na Švedsko, sprejema dolžnost, če mu da narod tako večino, ki mu nalaga dolžnost vladanja. Toda če greva ta hip telegra-firat Brantingu in vprašat, ali je za mo-, narhijo ali za republiko, sem popolnoma prepričan, da dobite od njega enak odgovor, kakor od mene.
Monarhija je zlo na znotraj...
Gospodje, monarhija je škodljiva — ne zaradi vladarjeve osebe. Vladar je
lahko najidealnejši človek. Lahko je, seveda pa ni treba, da bi bil. Zakaj priznali mi boste, da nam je zgodovina dala dovolj zgledov slabih in zelo škodljivih vladarjev. In zdi se mi, da ni treba hoditi daleč, zakaj če prelistate zgodovino same Srbije, vidite, da najdete tudi v tej zgodovini lahko zglede zelo različnih vladarjev, vladarjev, o katerih je narod imel zelo različne sodbe in s katerimi je zelo različno postopal. Priznavam pa, da je tudi zelo idealen človek lahko monarh, le da nimamo nobene garancije za to, da bo res dober. l'e garancije nimamo niti po zakonu dedičnosti, ker je tudi to znano, da so zelo dobri očetje že ime* li slabe sinove in včasi še slabše vnuke. Nikakršne garancije torej ni za to. (Medklic: Zakon dedičnosti.) Zakon dedičnosti je tukaj malo čuden. Včasi se je govorilo, da jabolko ne pade daleč od debla. Toda precej čudno je, da so večinoma najgenijalnejši ljudje imeli zelo neznatne sinove. In še dobro je, če so le neznatni, če niso še kaj veliko slabšega.
Toda gospodje, ni le kraljeva osebnost tisto, kar jc lahko zlo v monarhiji, zakaj kakor sem dejal, bi bila osebnost lahko tudi dobra; toda ves sistem, ki je v monarhiji neizogiben, sistem, ki se začenja kot majhna kal, ampak se mora razvijati do vse večjih dimenzij, sistem, ki je nastal v vsaki monarhični deželi in se je v vsaki monarhični deželi razvil do skrajnih meja, sistem, ki se sploh ne more preprečiti tam, kjer je monarhija, sistem, ki obsega osebno politiko, sistem, ki obsega ustvarjanje dvorskih klik in kamarii, sistem, ki zahteva, da se ne
Del. kul. org., ki ne temelji na socializmu je pomankljiva. Kaj pomaga za nas delavce vsa izobrazba, če pa ne najdemo v nji tistega, po katerem krepemmo. Ne mislim s tem. da bi se v »Svobodi« bil strankai-ski boj. Ne! Temveč socializem naj se pridiga, da bo naš naraščaj res prežet s to vero, ki je edino zveličavna vera proletariata. Na kakšen način naj se to vrši. bom razpravljal prihodnjič. Danes naj omenim samo trboveljsko »Svobodo«, ki jc kot podružnica ena izmed najbolj delavnih. Z veseljem gledam to organizacijo, ki dela z vso vnemo —-se zaveda velikega pomena izobrazbe —-in socializma. Zato je njeno delo rodilo že obilo lepega sadu. Naj omenim samo prireditve. ki jih je priredila od 25. 9. 1921. do 15. 7. 1922.:
Igre:
1. »Ne vdajmo sc« in »Prepirljiva soseda.«
2. Finžgar: »Naša kri.«
3. Dolinar: »Ciganu«
4. »Miklavžev večer in Tončkove sanje.«
5. Cankar: »Krati na Betajnovi.«
6. Finžgar: »Razya!ina življenja.«
7. Cankar: »Kralj na Betajnovi.«
S. Finžgar: »Razvalina življenja.«
9. Novačan: »Veleja.«
10. Buchbinder: »On in njegova sestra.«
11. Cankar: »Hlapci« (s proslavo 1 maja.
12. Gangl: »Sin.«
13. Gangl: »Sin« (v Hrastniku).
14. Gangl: »Sin« (v Šoštanju/.
Predavanja:
1. Tone Seliškar: »Pomen izobrazbe«,
2. Tone Seliškar: »Razvoj zemlje«.
3. Tone Seliškar: »Izvor in nastanek človeka«.
4. Tons Seliškar: »Telesni in duševni razvoj pračlovek a«.
5. Tone Seliškar: »Sovjetska Rusija« (dvakrat).
6. Angelo Cerkvenik: »O alkoholizmu s posebnim ozirom na socialistično svetovno naziraujs.«
jemlje v obzir le vladarjevo mišljenje, ampak tudi mišljenje cele družbe oseb, ki so v zvezi z dvorom in z vladarjem, sistem, ki kormnpira vsako politiko in ki privede prej ali slej vsako monarhično deželo do propada. Gospodje, začetek tega sistema se opaža že v tej deželi, in sicer v znatni meri. Tudi tukaj imamo že nekaj, kar bi sc približno lahko imenovalo kamarila, in sicer imamo to v civilni obleki in v vojaški uniformi. Posledica tega je, da se v deželi vodita dve različni politiki, ena oiicielna, druga neoficielna, ki lahko prideta do spopada, ali pa se mora , oficieina politika enostavno podrediti oni drugi, ki se dela v senci samega dvora in dvorskih osebnosti. Da se je to tudi pri nas začelo razvijati, je dokazalo nekoliko dogodkov, zlasti iz zadnjega časa, ki so vam vsem znani, pa mi zaradi tega ni treba naštevati posameznih slučajev.
Gospodje, če bi od tega imela škodo le kakšna majhna skupina ljudi, bi se to še nekako moglo prenašati; toda resnično škodo od tega ima vsa dežela, in sicer ne le trenotno škodo, ampak iz tega se porajajo nevarnosti, ki groze vsej deželi in napravljajo bodočnost nejasno in megleno. Politika v monarhični deželi, v kateri ni vladar le reprezentativna figura in nič drugega ne — take monarhije so le na papirju in jaz ne verujem v to prosto reprezentacijo, ne verujem vanjo niti v Angliji, ker so tudi tam nekatere kronske institucije, po katerih vpliva vladar na politiko dežele, in ni res, da bi bila Anglija čisto konstitucionalna monarhija, v kateri vladar samo reprezen-tira, temveč se gode tudi tam zlorabe, in sicer velike zlorabe — politika v taki deželi ne more trajno biti politika naroda.
Gospodje, jaz torej enostavno ne verujem v monarhijo, v kateri vladar le stoluje na nekakšnem nebu, odkoder se včasi pokaže narodu, sicer pa da ne vpliva na politiko. Tega ni. In če ne vpliva vladar sam, se najde soproga;_ tu so princi, tu so vsakovrstni bratranci in sestrične, ki hočejo kaj veljati, in sicer ne le s svojimi naslovi in s svojim sijajem. ampak ki hočejo reprezentirati neko silo.
In na zunai.
Tudi pri nas se že pojavljajo nekakšni princi, o katerih nismo prej nič vedeli. (Medklici: Kakšni princi so to?)
vse izšlo iz opankov.
Umetniški večeri;
1. »Umetniški večer«; Anton Pod-bevšek. Tone Seliškar. Štefanija Ravnikar.
2. »Umetniški večer«: Seliškar, Pod« bevšek, Cerkvenik. Ravnikarjeva.
3. »Umetniški večer«; Podbevšek.
23 prireditev! Lepo število je to in gotovo plodonosno. Poleg tega se goji z veliko ljubeznijo socializem.
»Svoboda« v Trbovljah nima veliko članov. Toda tisti, ki so. so pridni in delavni. Maj druge podrtratcc posnemajo 'Trbovlje.
Tudi knjižnica dobro funkcionira. Z nabavo telovadnega orodja pa se bo tudi telovadba lepo razvila.
Razveseljivo je še. da je bilo !e malo prireditev z alkoholom. Nadalje se bo tudi to opustilo, zakai kulturna organizacija ne sme imeti nobenega opravka s tem velikim sovražnikom proletariata.
Le tako naprej, dragi trboveljski »Svobodaši«!	T.	S.
Evo: tu je na primer nekakšen princ Pavle; vsak čas lahko čitamo: Njegova visokost knez, njegova visokost princ hi kaj vem kaj. Tako se to lepo razvija.
Stopili smo v nekakšne sorodne odnoša-je z neko drugo državo, in le pazite, kako lepo se bo tudi to dalje razvijalo, l e zaradi tega, ker imamo take odnošaje, naj bi bil sedaj zaljubljen v Romunijo in v romunsko politiko in moral bi smatrati to politiko za dobro. (Dr. Slavko Večerov: Tega še ni.) (Romunski kralj je bil Hohenzoliern, pa je vodil boj proti Hohenzollernom.) Vodil je boj proti Hohenzollernom-, ker je vedel, da ni smel drugače, ker je moral računati s tistimi, ki so bili bliže. (Minister Svetozar Pribičevič: Karol ni tako delal).
Meni ne gre za to, kako je postopal v času vojn ,eampak za to, da prihaja politika v naši deželi v odvisnost od politike druge dežele. (Minister S. Pribičevič;
Bog obvaruj! Tako to ni!) Gospod minister, vedno je bilo tako. Romunska dinastija je na pol postala naša dinastija.
In ker jo moram sedaj posebno spoštovati, naj imam tudi nekakšne posebne občutke za romunsko politiko, dasi mi 90% vsega, kar obstaja v Romuniji in kar se tam godi, niti najmanje ne ugaja.
Tako se oni že zanašajo na nas, da so vsi klubi v parlamentu polni nekakšnih zelenih brošur, s katerimi se nam dokazuje, kako baje Besarabija pripada Romuniji, in trdno verjamejo, da smo jim nekako zavezani, da nastopimo v interesu Romunije eventualno tudi proti Rusiji. (Medklic: Ce tako mislijo, se kruto varajo. — Drug medklic: To je le agitacija.) Pravico agitirati ima vsak, zoper to nimam nič. Konstatiram le, da se na tak način ustvarjajo vezi, ki ne soglašajo z občutki naroda samega. (Milan Pribičevič: Tega ne veste.) Ej, nc vem!
Vedno se vi pozivate na narod v vseh rečeh, ki so vam po volji, pa se hudo motite. Tudi z ozirom na monarhijo se pozivate na narod, češ narod hoče monarhijo. Vraga hoče narod monarhijo!
Le poglejte svojo zgodovino, pa izračunajte križe, ki jih je treba napraviti poleg vladarskih imen in ki jih je narod povzročil, pa imate odgovor, kako hoče in zahteva narod monarhijo. (Milan Pribičevič: Naš kmet ni ubil nobenega kralja. — Medklic: Ubijali so gospodje.)
Da, gospod Pribičevič, tudi to je lep
izum. Kadar store »gospodje« kaj, kar
vam postane neprijetno, česar ne mara«
taeeam • mmmsssssaam
it žagcvarjafl, so to cer pa sploh ne priznate g P L-vr, da nam prihajate in pripovedujete, k Ia
»jumjatv	nri	nPS Je
pri nas sploh ni gospode^ce^P^ #Go.
spodje, tudi jaz sem kmeL a ^ tQ skl sin; nisem gosposki ot«>K. ya5i kar se vsak čas lahko sliši. Tudi ospod Pribičevič, sem.ze shsal, ako gc jajte d
eno. (Glas iz centruma:	va ho-
gospod Pribičevič, sem	-	naprav-
tako govorili. Toda nikar ne ljajte dveh različnih Prfvlk L hočejo eno. (Glas iz centruma:	Kmetje	^
kralja ...) Tisti, ki hočejo kralja, S Raj čejo dotlej, dokler npajo, da	.	ne
imeli od njega. (Medklici.) Nikar m _ dopovedujte, da je prav kmet zrn€-čin idealističen. Tudi njega m ^ -ioveic sil iz kakšnega posebnega te^- . vrSt: je, kakor drugi, ljudje pa so v p ^ egoisti, in dejal bi, da Je.^e]Lp po-ist, ker je bil prvi, ki si je ust sest, in zato mu je to najbolj v
Monarhizem ubija demokratte®®5-^
No, gospodje, ne vodi me le log, ampak jaz imam še Pos®b®”narhijo-da se ne morem sprijazniti z m t&g3 in sicer, kakor sem že dejal, ne, ker se ne morejo ldeal‘.Jri organ>'
uresničiti v nobenldrugi politicnij^j.
zaciji, kakor v najčistejši m najpw eVa ši demokraciji; demokracija pa enake pravice in enake pogoje z.	^
to, kar se navadno imenuje enas-si pravzaprav ni enakost, ker	pa
da absolutne enakosti ni. * 0 vSc, so enake pravice in enaki pogoj1. navtfe Teh enakih pogojev pa ni, ce P p0io-gotovi obitelji a priori privileg žai in jo zavarujete za vse sate - A^rja si mora drug del naroda sam sv<^ pozicije in možnosti za življenje jim delom in trudom. Social«® gOsp0' obstajati le tam, kjer so social; * p darske in politične razmere u zara vseh zahtevah demokracije. predp ,, tega, gospodje, je eden elavn p^iticn gojev za realizacijo sociahz .^naT^V demokracija, ki izključuje . socri . Demokracija sama na sebi s g0jeV J j zem, ali eden tistih bistvenih g* stopit» brez katerih nc more social«« v življenje.
Potreba varčevanja.
Toda, gospodje, ne le da i® kater<> hija sama na sebi institucij - poS^, ne morem glasovati, ampak k te izdatke za dvor, osebne
Program proletarske revoSnciie-
Od svetovne vojne do danes si je delavstvo pridobilo mnogo novih izkušenj. Temeljni pojmi socializma, ki so nastajali iz izkušenj devetnajstega stoletja, so na podlagi izkušenj vojnega časa in na podlagi ruske ter srednjeevrop- | ske revolucije potrebni marsikatere do- | polnitve in marsikaterega popravka. Takozvana kriza socializma ni nič drugega kakor potrebna prilagoditev socializma novim gospodarskim in političnim razmeram, ki so izšle iz svetovne vojne; ta prilagoditev pa se more izvršiti le z notranjimi boji v delavskem gibanju m je zategadelj zelo neprijetna. Prilagoditi se mora socializem izkušnjam, ki si jih je pridobilo delavstvo v času, ko so te nove razmere nastajale, z nepopisnimi žrtvami. Marksistični pisatelji so se ba-vili dosedaj samo s poedinimi novimi problemi delavskega gibanja. Prvi po-i izkus, nove naloge, ki jih sedanji novi
nija	k ce PUi* 03
ne morem glasovati,	jZdatk®’gjJ^,
položaj celega sveta stavami m®dJ natančno in v njihovi ^ ernatiČno bojnosti predstavljati, sistg ^ m0ra^ govoriti na vprašanje, kaK® ^ «ro«* izpolnjevati m popravlja	v scdaM ja
matične in temeljne nazore novem svetu, tak pog® ^ttjgg Kautskega, v	n*#*'
izdana knjiga:	»Proieim	^
in njen program.«	s	učila- a
Marks in Engels sta ‘ dpogoif vstvarja kapitalizem sn®1,.1*.,; razv°L«il» svoj pogin. Ker kapitalistični r
pital združuje in delo v
deto^Že
Ker •ce *vc
prenehoniii sili k uporu t'‘~. gain ,. stičnemu gospodstvu, us v ^ soc' k silo, ki bo izvoievala preh Tf>da nj stičnemu družabnemu r^5 hgjjeSP. način se bo vsled haPlta kapha ja pripravljeni prehod
velepodjetjih pretvarja aniZatoP družbe, ustvarja sam <.oCialish®n .x0i predpogoje za prehod k s lcapitalist‘ načinu pridobivanja. Ne ve5ujf* ne-razvoj število proletarcev P° jih ... neprestano krepi njihovo m kaPlta -vili k ucoru Pr0U
PoTern izdatke ža vse, Kar je v zvezi z
dvorom, za dvorsko pisarno in za vse »sto, kar je že navedel gospod Gjono-Vlc, spoznate lahko, da je to za naš proračun tako velika sv o ta, da se nikakor tle more opravičiti, dokler je potreba varčevanja v naši deželi tako velika, kolikor je sedaj.
Ra:<koš»cst in beda.
. gospodje, jaz ne bi bil rad pomešan s tistimi,^ ki bi želeli, da se vse nivelira na ta način, da se potegne vse, kar je ^se, dol, in če je en del v blatu, da se ''se pomeče v blato. To ni tista ideja enakosti, katero zagovarja socializem, ki ne £re za tem, da bi se tistim, katerim je Dolje, godilo enako slabo, kakor tistim, aterim je najhuje, ampak da bo vsem ^nak0 dobro. In ta postulat socializma se ^Kakor omejuje le na materijalno do-s*v • Priznavam pravico tudi lepoti in in celo razkošju. Prav lahko si za-tud- demokratično deželo, v kateri je sam	luksusa, kjer zahteva narod
dri*i S'^J' plemenito razkošnost. Toda ra/? naša dežela v tako žalostnih merah, da se dobe ljudje, ki stradajo Vs P? svoji krivdi, dokler moramo pri bi ^' Postavki proračuna gledati, kako l«kv *' par dinarjev, dokler imamo nekoliko tisoč invalidov, katerim kj «Tle država tisto siromašno podporo, Sre, dokler imamo na tisoče urad-
(3a i ^ Plačuje država tako malo, ittiarn^0 komaj solo življenje, dokler r,u‘ z1*} Penzioniste, ki jim je država dolž-iili ^atlValnosti za njih prejšnje delo, pa živetf^d^ ne izdržuje tako, da bi mogli taciio *ega’ dotlej je treba z reprezen-boli n S ?*jajem in razkošnostjo postopati za c^revidno, kot se dela tukaj. Dotlej se zem ”9?» ki naj bi pomenil neko repre-
v m oucizetu, taico nedelo I?0 Ve^ °d onega, kar je predvi-
rentno*’	J Ul iJuint?Illi	icpic-
je n‘ !]0’. ne bi smelo trošiti toiiko, kot »«,5 ideno v tem budžetu, tako ne-_ -oneg Za Potrebne reči.
Y Proč od ljudstva . . . ki ar?.° se mi zdi, da smo zašli na pot, katerjL daleč proč od dobrih tradicij, v terifi -• J?. živel naš narod, zlasti v ka-
tisti del našega naroda, držav atefega se v glavnem druži ta nova narod ’ torej v katerih je živel srbski daj »pl.	.osP°dic, tukaj je	bil vladar nek-
to bil	^ drugega,	kot je	danes. Včasi	je
Vlll tpy,°dja naroda, zlasti vodja v njego-človei- •	za osvoboditev. Bil je
bespri	!z naroda,	pripadajoč narodu,	in
a	»knez« ali	»kralj
do
nlc 'drugega: kakor naslov, ki pa ni imel nikakršnega posebnega značenja. Gospodje, danes to ni več resnično. Danes imamo tukaj dvor, ki hoče kopirati druge evropske in azijske dvore. Danes ta kralj ni več iz naroda, ampak vzvišen nad narodom in nedostopen narodu. Danes dovajate, gospodje, z zapada in vzhoda vse, kar bi bilo potrebno, da še poveča to separacijo in da napravi iz vladarja nekakšno božanstvo. Tukaj vpeljujete španski ceremoniel. (Medklic: To je le fraza.) To ni le fraza, gospod Valerijam Ce bi Vi nekoliko estetično čutili, če bi imeli nekoliko občutka za to. kar je naravno, bi ml morali priznati, da ne spadajo tiste parade, ki smo jih pred kratkim tukaj gledali, v Beograd, da so tukaj deplasirane. To se ne vjema s tukajšnjim koloritorn, ne s tradicijo, ne z občutki in z vsem življenjem tega naroda; to je nekaj tujega, po sili presajeno na naše grede in duhu naroda nasprotno. (Medklici: Narod je potoval.)
Da, narod je potoval! 2e vem, kateri narod je potoval in kako je potoval tisti del naroda, ki je večinoma hodil in moral hoditi za zaslužkom, pa ni imel časa, da bi bil gledal cesarske parade na Dunaju in ceremoniale v Berlinu in Madridu, ampak take reči prinašajo k nam vse drugi ljudje. To, kar je v Avstriji hvalabogu propadlo, kar je v Nemčiji vzel vrag, kar je v Rusiji izginilo, se sedaj prinaša k nam. Saj nimamo na kra-. lievem dvoru le trioglatili klobukov, nimamo le debelih epolet na oficirskih uniform mah, ki so stokrat grše od prejšnjih, dobivamo tudi nemški parademarš, ki spada posebno imenitno na beogradski tlak ... In poglejte sedaj nekatere mlade oficirčke, pa jih primerjajte s tistimi starimi častniki, ki so res kaj storili! Tako kakor nekdaj v Avstriji in Prusiji jim noben ovratnik ni dovolj visok, ker mora biti tak, da ne moreš v njem obrniti vratu in da moraš, če hočeš pogledati na desno ali na levo, obračati ves život. (Veselost). Tudi monokle že vidimo in vse tisto šentljenje staroavstrijskih oficirjev, ki so mislili, da postajajo nekakšni aristokrati, če se namaškaradijo in igrajo lutke po kavarnah. (Medklic: To so malenkosti.) Smejete se, mislite da so to res same malenkosti. Bile bi malenkosti, če ne bi to bili simptomi, in simptomi niso malenkostni. (Simptomi česa?)... Prav simptomi tiste bolezni, o kateri sem go voril. — (Dalje v prih. »Ljud. Olasu.«)
pnirn
konen,,s?cialističnega družabnega reda sta ra- lzvr^» tega Marks in Engels nl-
ra2mntZrnotl-ivala’ pa tud’ nista n10^13 raciii	r°	nalogo	ima	naša	gene-
- - Ja. »Mi smo c	-~!x- «•—-
)«, tako piše Kautsky, »z
iti rnrf1 m pr'^i do praga socializma ti s ^ enm njegova vprašanja proučava-^taviio01?10^0 P^vov sedanjosti.« Pred-Wr- G P^lemov prehodne dobe, v SOci,L^° Prišh od kapitalističnega do lopa i • .ega svetovnega reda, je na-knjjgl JO l10če rešiti Kautsky v svoji
re	boljševizem je mislil, da njo-
stfcnp °d od kapitalističnega do sociali-in hlf .na&na pridobivanja enostavno irnet l izyršiti- Z nekaj odloki je ukinil obrat6 kaD‘ta4istov in proglasili njihove tak- f *a državno imetje. Kautsky je že blik« 0 Ze .v Prvih tednih sovjetske repu-sliu fVaril pred to blaznostjo, ki je mi-ustva • P101® na tak mehaničen način nov družabni red. Tedaj mu cksr~ nihče ni verjel. Smelost ruskega Seda; menta je očarala fantazijo mas.
Do tej strašni izkušnji ruske žalo-
Politika vlade in socialisti.
(tiovor poslanca svdr, Etbhia Kristana v generalni debati o proračunu v Narodni skupščini dne 5» jkiHja.)
(Dalje.)
Vlada policije.
Zadnjič, gospodje, sem dejal, da ni za delavstvo, za delavce nič pozitivi nega storilo. V naši deželi se preganja delavstvo na vse mogoče načine. (Med«, lic: Kaj pa zakon za zaščito delavn cev?) O tem zakonu sem že govoril in ne maram več govoriti o njem. Po mojem mišljenju je to pohabljen zakon in jaz ne morem priznati, da bi bil dober. Pa tudi če bil ta zakon boljši, imate vi tukaj policijo, kateri se ie posrečilo napraviti iz te dežele pravo policijsko državo. Gospodje, nikdar nisem zavedno pretiraval, in če pravim danes, da se naše delavske organizacije in naši delavci iz političnih razlogov preganjajo, je to resnica, za katero bi vam iz našega kluba lahko prinesel neštete dokumente kot dokaze. Zakon o zaščiti države je postal enostavno zakon za preganjanje vseh elementov, ki niso policiji všeč. (Mdeklic: Ta zakon se ne izvršuje). Kako da se ne izvršuje, ko ni, odkar je bil ta zakon sprejet, enega kraja v državi, kjer ne bi bili delavci preganjani in izganjani iz posameznih občin pod pretvezo, da so komunisti (Medklic: Kdo je obsojen?) In če niso obsojeni, je to še hujše, ker to dokazuje, da jih preganja policija in da se ne po-i stopa sodnijsko, kakor zahteva zakon.
Kakšni kričeči slučaji so bili v Voj« vodini! Občinski kmet, ki ni po volji ne« kemu detektivu, se razglasi za komuni« sta, dasi ni nikdar imel zveze z njimi. Drugim ljudem se godi isto. Delavec izgubi pri tem delo, izganja se in prihaja v največjo nesrečo, ker je detektiv ali kakšen okrajni paša tako velik gospod, da stoji nad zakonom. — Nekje pride do štrajka. Namesto da bi oblast ostala vsaj nevtralna, če že ne ščiti pravice, ki ja na strani delavcev, nastopa proti delavcem in protežira kapitalista, in pogosto-. ma kapitalista, ki vam ni nacionalno nikakor tako blizu, kakor bi vam morali biti delavci. Oblast razglasi stavkarje enostavno za komuniste, in to je dovolj, da jih- lahko preganja.
Batinaši.
Gospodje, tudi batinaši še vedno eksistirajo. Ne le policisti, ne le žandarji,
igre, potem ko se je poizkus takojšnje in nasilne socializacije zadušil v lakoti m v vojni strahoti, najde Kautskega, boljševizmu ravno nasprotno pojmovanje, ve'-razumevanja.	_	.	,
Kako nastaja družabni red iz ^a^e" ga prejšnjega, nas lahko uči zgodovina razvoja kapitalizma. Kapitalistični družabni red se ni nikjer vstvaril z dekreti revolucionarne diktature. Kapitalistična podjetja so nastajala v naročju fevdalne gospode, v naročju fevdalne družbe so se vedno bolj razširjala, s tem so sčasoma to fevdalno družbo pretvarjala in jo prisilila, da se je polagoma prilagodila razvijajočemu se kapitalizmu. Meščanska revolucija je mogla fevdalne gospode samo razsvojiti, _kjei so zaradi prejšnjega razvoja postajali samo zajedavci človeške družbe, ukinila je fevdalna prava, ko so ta že izgubljala svoja gospodarska opravila. Sličen je, po nazira-nju Kautskega, prehod iz kapitalističnega družabnega reda. vedno svari pred blazno mislijo, češ prehod k novemu načinu produkcije, je samo vprašanje sile:
proletariatu bi bilo samo potrebno, da se polasti sile, da z maloštevilnimi, toda, težkimi udarci uniči kapitalizem in da utemelji socialistično produkejo. Romantičnemu praznoverju na vsemoč sile, postavi Kautsky marksistično spoznavanje gospodarske neodvisnosti vsega družabnega reda nasproti. Iz tega spoznanju sklepa, da se bo moral proletariat no osvojitvi politične moči zadovoljiti, da socializira samo nekaj, tehnično in gospodarsko posebno koncentriranih produkcijskih panog — železnice, rudarstvo in težko industrijo. V ostalih produkcijskih panogah bi morala tudi proletarska državna oblast še nekaj časa priznavati kapitalistični način produkcije. In dokler bi bila prisiljena to delati, bi seveda r.e smela ovirati kapitalističnih produkcii. kajti od gladu bi morali mreti njeni državljani, če bi motila kapitalistično produkcijo. predno bi jo mogla nadomestiti s socialistično. Torej tudi pod vlado proletariata bo moralo kapitalistično narobno gospodarstvo še nekaj časa obstojati. V tem času se bo samo nekaj posebno
ampak tudi vojaki in tupatam deli vojske in si jemljejo pravice, ki jim absolutno in na noben način ne pripadajo. Tukaj imate fotografijo človeka, ki je bil pretepen. (Medklici Zakaj? Hrup. — Divac: Ce ne veste zakaj, vprašajte!) . . . Evo zakaj. Nikar se ne razburjajte, dokler n.e slišite. (Medklici) ... E, gospodje, ni ga slučaja, v katerem bi bil tepež opravičen. V nobenem slučaju se to ne more trpeti. In dokler imamo batine, imajo ljudje priliko govoriti o naši državi kot barbarski deželi. In ker hočem živeti v tej deželi in nočem, da bi se smela smatrati za barbarsko, zahtevam, da se napravi temu konec.
Gospodje, vojaki pridejo v pekarno in hočejo kruha. Cena jim ni všeč. Gospodje, meni tudi ni. Povsod je kruh zelo drag. Oni vprašajo, zakaj da je drag in pek jim odgovori, da zato, ker je moka draga. Oni odidejo pa se vrnejo s pa-trulo in ga enostavno pretepejo. (Medklici: To ni tako: kje je bilo to?) Prav tako je bilo in sicer je bilo v Čakovcu. (Dr. Korun: Evo, potem vam pravijo ba-tinaši, pa se jezite. — Milialdžič: Ce bi mi bili batinaši, ne bi delali toliko hrupa). Da, gospodje, tudi mene boli, če slišim besedo batinaši. ampak vi jim dajete priliko, da tako pišejo in tako govore, dokler podpirate sistem, ki to tolerira, in zaman se razburjate.
Gospodje, kakšna je policija v tej deželi, bi vam moglo pripovedovati ve-liko slučajev. (Medklici.) Prosim vas, saj misli tukaj vsak drug žandar, da je nekakšen veliki vezir. Vi stopite na peron na neki postaji kjer se prestopa, pa vam pride žandar:	»Ajde u restoraciju!« —
Vprašam ga, zakaj? — »Ajde u restoraciju, ne pitaj zašto!« — Jaz sem narodni poslanec, ne kričite nad menoj! — Pa se zadere: »Pokažite legitimacijo!« — Pokažem mu legitimacijo, na to se odplazi, pa pride drug žandar. Njega vprašam, zakaj naj bi človek šel v restavracijo, če nima tam nobenega opravka, on pa skomigne: » Tako ie ukazano«.
Gospodje, to so znamenja policijskega režima, če žive policijski organi v misli, da je narod le za to tukaj, da jih sluša, pa da ne bi smel niti vprašati za razloge njihovih ukazov. — Ce znajo tako postopati napram narodnim poslancem, si lahko mislite, kaj si taki žandarji še le dovoljujejo napram človeku, katerega ne varuje legitimacija, ki mu daje imuniteto.
(Konec prih.)
velikih in posebno važnih produkcijskih panog socializiralo. Toda močna razširje-valna energija socializiranih produkcijskih panog, ki io proletarska državna oblast namenoma pospešuje, bo tem panogam polagoma vedno bolj in bolj pripomogla do večje veljave v splošnem gospodarstvu in bo vedno več produkcijskih panog usposobila za socializacijo. Tako bo končno kot uspeh takega razvoja nastalo socialistično narodno gospodarstvo. To osnovano gospodarstvo, ki urejuje celo narodno gospodarstvo, ne more biti začetek temveč samo sklep tega razvoja. Kautsky sc bavi s posameznimi problemi tega prehoda; razpravlja o celem slovstvu o socializaciji, ki ie nastalo od 1. 1917. Razpravlja o Leninovem boljševizmu, Colejevem zadružnem socializmu, gospodarstvu Wissela in Neu-ratha in o gospodarskih napravah Otona Bauer-a. Na posebno zanimiv način pa se bavi s socializacijo poljedelstva. — iDalje v prihodnjem »Ljudskem Glasu )
od
Nedelja, 30.
jugoslovanskih
kongresu mu
julija. (Dodatek.) Savez pomorščakov odločili na v Bakru, da pristopi Glavne-delavskemu savezu Jugoslavije.
Ponedeljek, 31. julija. Anglija zagrozila Grški z oboroženim nastopom, če bo kršila nevtralnost Carigrada. — Italijanske strokovne organizacije izdale proglas za splošno stavko. — Zveza narodov odobri predlog za samostojno židovsko državo v Palestini.
— Torek, 1, avgusta. Stavka v Italiji, ki pa radi premalega smisla za organizacijo ni splošna. — Sovjetska vlada dala ameriškim kapitalistom prvo koncesijo za izkoriščanje azbestovih jam v Uralu.
— Ogromna stavka v Ameriki se še širi. Parnikom primanjkuje premoga. — V Indiji so izbruhnili novi krvavi upori proti Angležem.
Sreda, 2. avgusta. V Belgradu snujejo v ministrstvu zunanjih zadev jugoslovansko italijanski konsorcij, ki bo gospodoval in izkoriščal Reko. — Grška
vlado, ki se ne razločuje .J>is^°krati njegove prejšnje. Tvorijo j	desni-
klerikalci, reformisti m zastopniki ce razen fašistov in socialistov
Nedelja. 6. avgusta. ^ Ce^skl ij0 na
iv.-,ki Zlet. Število udeležencev cenj^
5.000. Buržoazija,v ki vsak dara2.bitosti,
ponavija pobožno željo o naši,raz je imela priliko videti, kako	pr0ie
od
vlada je sklenila dati maloazijskim okupiranim ozemljem avtonomijo. — Bolgarska vlada prosi medzavezniško komisijo za triletni moratorij pri izplačevanju vojnih dolgov. — Krščanske strokovne zveze v Italiji proglašajo, da se ne priključijo splošni stavki. Klerikalci so začeli zaljubljeno gledati v fašiste. —
V vzhodni Prusiji stavke, ker hočejo podjetniki znižati mezde. — Amerika zahteva cd Anglije povračilo vojnih dolgov, Anglija je zato pritisnila na svoje dolžnike. — Angleško delavstvo je nastopilo za 850 rudarjev, ki čakajo v južnoafriških zaporih na smrtno obsodbo, ker so stavkali.
Četrtek, 3. avgusta. Mizarji v Ljubljani zastavkali. — Razkol v demokraški stranki je popoln. Levica je kupila že svojo tiskarno, prične izdajati svoj list in se bo borila proti koaliciji z radikalci. Priključi se najbrže skupin dr. Trurnbi-ča. — Grki so ustavili pohod proti Carigradu. — Izkazalo se je. da so si škandal v Jadranski banki izmislili demokrati, da bi se maščevali nad Kamenarovi-čem. V Trstu banka zopet posluje.
Petek. 4. avgusta. Ljubljanska podružnica Saveza grafičkih rudnika obvešča, da stopi tiskarniško osobje najbrže v splošno stavko, ker nočejo knji-goveški podjetniki priznati tarifa. —- V beograjski zbornici pričetek počitnic. — Princ Jurij je prišel v Belgrad in dal objaviti razna pisma, ki kompromitirajo sedanji režim. — Socialistični kongres v Italiji se odgodi. — V Nemčiji so prijeli dva monarhistična zločinca, ki sta izvršila ponesrečen atentat na socialističnega vodjo Scheidemanna. — Nemško-avstrijske delavske organizacije so napovedale boj alkoholiziranim V Gradcu so izročili deželnemu predsedniku zahtevo, da izda energične nareube in prepove točenje alkoholnih pijač tekom sobote ter nedelje.
Sobota, 5. avgusta. Deputacija vseh organizacij državnih uradnikov je izročila ministrskemu predsedniku ultimat za ureditev plač. V nasprotnem^ slučaju zapusti uradništvo državno službo. — Stavka v Italiji končana. Fašistovsko poročilo izkazuje požgane delavske domove v 42 mestih, med temi so ponovno razbili tiskarno in uredništvo »Avan-tija«, glavnega socialističnega glasila. V nekih mestih se še nadaljujejo skrajno krvavi boji. — 26. mednarodni rudarski kongres so otvorili v Frankfurtu ob Me-De Facta je sestavil novo rimsko
vseh sporov druži ogromna tarske skupnosti.
"Politične vesti.
+ Klerikalni »Novi Čas« *®aVili pondeljka ni izšel, ker so star	jj,
mladinom list. S tem je razkol v kalni stranki postal dejstvo. , j z\o> + Demokrati so	»So-
glasnega zakona o zaščiti Q ‘-a Narod« z dne 9. t. m. ga zag , aj 26 + Slovenija dobi v.seHa volih10 poslancev in sicer mariborsko ^&sei okrožje 15 poslancev, ljubljansK g.ško mesto Ljubljana s Spodnj enega poslanca. V ljubljans _ nem okrožju tvorijo volilne ^ v0iilnih danja okrajna^ okrajih za maribe
m
danja okrajna^ gLavarstva ^^ p0, okrajih za marioosko okro/je ročali prihodnjič.	.	,	izhajah
+ V Novem Sadu je	k*
dvakrat na teden list »Vidov** prV* glasilo jugoslovanskih fasi , oe tri' številka je izšla z okvirom dr jista kolore. Urednik tega fasistovsKeg
je D. Jevdevič.	_	neprl*
-{- Pašičeva vlada je v v -3go* liki, odkar so objavili belgraj	jjh J.
pisi pisma kraljeviča Jurija,	splo
le ta pisal vladi, na katera p' zas • ni odgovorila. Princ Jurij za. erpO f u 1. da mu dajo v Belgradu pri® novanje na razpolago. 2.^ konj^ pisiu^0
 __________ da mu vsega tega a ge jbU
odvzeli ob prvi priliki Jn prjnc Ju j
kakor todt krdju"Aleksandru^s iovab<
prevozna sredstva. 3. da zajamčijo odvzeli o~	„
da apanaža iz kraljeve hste^ je nalašč zaradi tega prise 'i:ub Jasno je, da je ta konfliktneU udi kralju Aleks andr •
VI. mednarodni kom, ^ ReUfrnrlu bodo otVO
dov v Belgradu bodo
aov v r>eiyiiiuu	--	oepte*-.
tembra in bo trajal do 1 ■
Kongresa se bodo udeležili	JV
Kongresa se bodo uCeiezn* Re\giie, -. Amerike, Anglije, Francije. £eho& ponske, Portugalske, Italije, §ke. vaške, Poljske, Romunije in ^ pri + Laška vlada je 1*vr!,L>ročaj0 i!a prave za razorožitev,	v
Italije, kjer divja najhujsa progl»* vojna.’ Papež Pij XI. je *<$,J k *** katerem poziva prebiv ajuianj Njegovi proglasi imajo se
vdnik
imel pri procesu proti ruSj^vor, v k* ^ revolucionarjem obširen Ztožence S rem je zahteval za vse °	^
na vešalih.	.«{	a	t.	t?’
+ V Moskvi so otvorili &tranke. ruski kongres komunistic pjoš^
+ Na Portugalskern s
za 14 dni obsedno sta"je;taVka
!	T/«! r.r.^TrruVjia su*’ •- ie
meva
+
Državni prav
carjev
m
Kaj bo povzroča s	je	-
ui rudarjev	rhicago	farti-
stavil urednik dnevnika »’	.	;n	iU0°
nc«, na kar po svoje	stavha	° nfO
... TV.	mn«mu	hodila	ho	p	-
vporaba
je. Ro njegovem mnenju} viia b° j(ot la transportacijo na vor* noraba bo met z motornimi vozovi. mJ1ožiia jjp. kurivo se bo povečala m P vo^0 veti-električna sHa. proizvajaua^ SU> j, »Prosveta« socialistično K /frib^,0 ib skega delavstva odgovarja^ p0ve^vKe pravi: V resnici sc bo vs Fj^je S flarb pomnožilo, toda ne zaia^ vgodo'*1 železničarjev in rudarjev-
)b
nii'^riDi°-Ve 0 stavkati nekdanjih voznin-. ,a,So vozili blago na vozeh do bliž-iarlr^-1S t?V'. Iqer 30 blaKo naložili na ]inn^niC®‘ J “3 0 stavkah poštnih posti-dohriT ™	da so se vršile v starih
C™«*™. ko še niso poznali parne site. im™ stavkeJn(>niarjev so bile skoraj ne-Va,!lana reč’ ko še parniki niso rezali nipfi	0('?anoY ‘n tako skrčili razdalje
Ji ®	0nunenti. Vsega tega ni bilo, a dobi-
Csmovseeno parnike in železnice. Zakaj? 'tal,. 0 je prLšio do spoznanja, da so tu Prometna sredstva boljša kot okor-ali JOZov]' ^ so škripali po zaprašenih niL nnezenih c&stah. in boljša kot jadre-Sec ' K1 so včasi potrebovale do treh meso r.V’ -a iso	neugodni vetrovi, da
ali naT>.rav5e Pot iz Evrope v Ameriko, tudi t 12 me,."ike v Evropo. Tako poide ki in Krn0t0r-nilIli vozovi, električno silo. kot ■ proizvajala vodna sila. z oljem o kaj.Un.Vom in z rnn°Siirii drugimi rečmi, rnogrvp l član kar v dnevniku »Tribune« dočnoir S£ n.e san!a- da se izvrše v bo-da l “• C e je pa člankar mislil povedati, neomr, , stavke transportnih delavcev nike : 5?V'ene- kadar bodo prevažali pot-^iniai? aso na. motornih vozovih, spre-t%av Vod;n° silo v električno in rabili zet0 JJ° olie kot kurivo, se pa člankar nič ne ai tahko se reče. da bi mu prav nekaj s. od^°- če bi si vsak teden odtrgal nesljiv ?a socialne študije, in prav za-Do^r° Pfide_ do drugega prepričanja, v 5j0 k°jno imeli take socialne razmere k°do v družbi, kot jih imamo danes, stavke 0veški družbi tudi delavske tev s .vsakdanja prikazen. Le preuredile, k; ,£llnih razmer lahko odpravi stav-^r°staniif m°ra biti taka. da bo služila bla-Ino pešo;V-'Se. človeške družbe, ne pa sa-Vse- kar i*? ,jl!di’ skuša monopolizirati ol3statieWU^oveška družba potrebuje za svoj irn«i- se- da člankar zelo nizko a'ki-nif „ u'enco čitateljev, ker prihaja s "" J. Uge,stijami in čenčami.
'ne .vesti.
^ i
xonsumno prodajalno v Prager* l c* in° V petek vlomili neznani hudo« Mj stQf.reyno delavstvo okradli za ne« udodBi1So^ kron manufakture. Policija Na! °ei? na s*edu. k SaiutVečia radijska postaja v Franciji.
zojavn~ Assise so otvorili novo radio-v° ie m° centralno postajo. S to napra-?-°jav0v °f0l“e istočasno pet do šest br-
kn* uri lnK?°sLati X izven Evrope. V ^ec! m ° brzojavijo povprečno 30.000 vat; i‘n OVl. stroji so takoj začeli delo-* Je < P^vajajo obratno intenziteto, ^°seda; .at večja kakor ona, ki jo ima veeja< ' ^ajvečja postaja. 35krat pa je Eiffl7»r°r ta> ki io Proizvaja postaja WA^:em, st°lpu. Radiopostaja v SDreiemni . Prekosila vse radio-y ? Postaje na svetu.
^1	vitiar popolnoma razde«
^bilo svJr^;. Nad 10-000 ljudi je
j . sv°Je življenje.
^vki^pfi- uledn'štva. O mizarski ^jžnji sfp5,],u. b“?° spregovorili v jut* oproste £ apre-ia<j- Sodrugi naj tožiti wel, k,er smo bl11 Pnmorani e vse U c^ankov za prihodnjič. Pri* kedUo	vrsto- Sodrugi naj bodo
i list n^5!J1.Vl, v dopisovanju, s čimei del0 terlQ^Ja pestrejši in boljši. NV J za naš delavski tisk!
p, Ljubljana.
T^nnfJ3 ^bnova« stavbinske tvrd' ?ristoiK-;eS Lv fjubljani ne zna računati 1St° faC-un i °ln,iške blagajne; tako je “uaia tedensko svojim delavce?11
5e pred dobrim mesecem in sicer zidar* jem in tesarjem in delavcem K 21.20, delavkam in vajencem pa po K 12. Se* daj skoiri štiri tedne je pa ista računala in sicer zidarjem in tesarjem po K 40, delavcem po 28 K 80 v, delavkam in vajencem po K 20 tedensko. Pretekli teden je j>a naenkrat te pristojbine sle* deče računala in sicer pri zidarjih in tesarjih K 22, delavcem po K 17.60 ter delavkam po K 12. Pri zadnjem mezd* nem gibanju stavbinskih delavcev se je vendar določilo zvišanje mezd in sicer zidarjem, tesarjem in preddelavcem po K 3.—, delavcem, delavkam in vajen* cem po K 2,— na uro. Pri sobotnem iz* plačilu je bilo nekaj zidarjev, tesarjev, delavce? in delavk, ki so bili deležni tega mezdnega zvišanja le po K 2 ozi* roma K 1 na uro; pri več kot polovico delavcev in delavk je pa omenjena pi* sarna na zvišanje čisto pozabila kakor tudi na vse vajence. Toliko v vednost. Gospod Tonnies se je izjavil, da je pla* čal 30%; mislimo, da gosp. Tonnies ne zna_ računati, če da na 14 K 1 K zvi* sanja; to je nekaj čez 7% pa ne 30%. Opozžrjamo gospoda delodajalca na to, oa znijo tudi delavci računati. (O tem nezaslišanem škandalu bomo še sprego* vorili, če se razmere ne bodo spreme* nile. — Op. ured.)
Trme cene v Ljubljani od 1. av* gusta calje.^ Govedina K 68—70, teleti* na K 6), svinjina K 100, mešana slanina K 126, coštrunovo meso K 36—40, konj* sko m«so K 24, 1 kg suhih kranjskih klobas IC 180, majhen piščanec K 50, kokoš SC 10—120, petelin K 90, liter mleka čC 8 12,	1 kg surovega masla
K 172, liter starega vina IC 28—40, ste* j^nic, piva K 13—14, 1 kg belega kru* 1 jabolk K 20, 1 kg hrušk 11 i jf krist. belega sladkorja K 70, kg sladkorja v kockah K 80, liter na* mizrega olja K 100-J04, 1 kg soli K 12, 1 kg moke st. 0 K 27, 1 kg bele krušne moke K 23 1 kg kaše K 24, 1 kg otro* bovK .11, I iig koruzne moke K 18, Q ?senice kJ500, q rži K 1700, q ječ* m/na K 1600, q ovsa K 1500, q prosa K 1550, q ajde K 1700, q fižola K 1500 q premoga K 112, m3 mehkih drv K 250,’ q sladkega sena K 1000, q slame K 600 cb 800, komad glavnate solate K 2 do 4 1 kg ohrovta K 16, 1 kg graha v stroč* ji Iv 12, 1 kg čebule K 16, 1 kg česna F- 24.
Moka za kruh kg po K 22.— se d>bi pri mestni aprovizaciji na Poljan* s'ci cesti št. 15.
Utonil je včeraj popoldne pri kopa-riu v Gradaščici na Pasjem brodu neki -\31etni ključavničarski pomočnik, stanujoč na Tržaški ccsti. Trupla dosedaj še niso našli.
Ca!!©*
Obrtna razstava v Celju 12.—22. i avgusta 1922. Prejeli smo od Odbora Obrtne razstave v Celju sledeči dopis:
I ,ei;_ vladajo še nejasnosti glede voznih j plajšav za Obrtno razstavo v Celju, objavljamo sledeče: Obratno ravnateljstvo mž. že]!, kakor tudi ravnate?istvo državnih železnic je dovolilo vozne olajšave za blago in osebe na ta način, da se plača le polovica prevozne cene. Posetniki unrtne razstave morajo kupiti celi vozni h >•	9e^a- vendar pa ta vozni listek
sluzi tudi z a povratek. To velja za one no-setnike, ki se izkažejo z belo legitimacijo Odbora Orbtne razstave v Celju. Te legitimacije se dobijo brezplačno na vseh postajah inžne železnice kakor tudi pri pznih Obrtnih in trgovskih organizacijah v vseh večjih krajih Jugoslavije. Le-gittfiiacije mora pri odhodu prevideti bla-
gajna dotične železniške postaje s svojim uradnim pečatom, pri povratku na mora na isti, odbor Obrtne razstave potrditi, da je dotična oseba zares obiskala Obrtno' razstavo. Vozne olajšave veljajo za dobo od 11. do 23. avgusta 1922. Vstopnice za Obrtno razstavo so štirivrstne. Razstavljavci sami dobijo posebne prezplačne permanentne izkaznice. Za posetniike razstave so izdelane trajne. _ celodnevne in večerne izkaznice. Trajne izkaznice po Din
15.	se dobijo v predprodaji v uradu za pospeševanje Obrti v Prešernovi ulici št.
3.	I. nadstr. v Cellju in v brivnici g. R. Grobelnika na Glavnem trgu v Celju ter veljajo za celo desetdnevno dobo razstave za poljubno število obiskov razstavnega prostora; smejo jili pa porabljati samo osebe, na koje ime se giasijo. Vsaka zloraba is kaznjiva. Enodnevne izkaznice se bodo prodajale po Din 5 v razstavni pisarni. na celjski postaji in pri vstopu na razstavni prostor ter veljajo samo za enkratni obisk razstave. Večerne izkaznice se prodajajo samo pri vhodu na zabavišče vsak dan od 18. pcpoklne dalje.
Grozna nesreča, radi katere bi kmalu ležalo danes vse mesto v razva* linah, je grozila Mariboru v petek zve* čer. V Melju tik nad glavnim kolodvo* rora in ob carinskem skladišču se na* hajajo velika municijska skladišča. Ob enaindvajsetih tistega dne je začela go* reti slama okrog vagonov, ki so stali na* tovorjeni z municijo ob teh skladiščih. Sanio par trenutkov pozneje naj bi za* pazili ogenj in samo majhna neodloč* nost s strani prestrašenega vojaštva ter civilnih ljudi, ki so prihiteli gasit, bi za* dostovala, pa bi sedaj govorili o Mari* boru kot o drugem Bitolju. Razumljivo, da se je prebivalstva, ko se je vest z bliskovito naglico raznesla po mestu, polotila panika in da ogorčeno zahteva, naj se vse bodoče nevarnosti preprečijo s tem, da prestavi vojaška oblast usode* polne objekte s kraja, kjer preti tiso* čim življenjem in miliardnemu imetju grozno zlo. Listi so se tudi že opetova* no obrnili do vojaške oblasti, a ni do* slej nič zaleglo. Tej brezobzirnosti tre* ba napraviti konec in naše poslance po« zivamo, naj ga narede!
Nikjer v Mariboru se ne zgodi to* liko socialnih škandalov kakor v delav* nicah južne železnice. Pred par dnevi se je zopet zgodil slučaj, ki je delav* stvo silno razburil in ki bo imel za po* sledico, da bodo naši zastopniki ener* gično intervenirali. Odpustili so kakih 20 delavcev, češ, da nimajo potrebne kvalifikacije. Nekateri med njimi so v delavnicah zaposleni že nad 4 leta in nihče jim v tem času ni bil zmožen do* kazati kake nesposobnosti, kakor jim je tudi sedaj niso dokazali. Jasno je to* rej, da tičijo drugi vzroki za nastopa* njem železniške uprave. Pa jih bomo že našli. Vse delavstvo opozarjamo na škandalozni dopis iz Maribora v eni iz* med zadnjih »Jugoslavij«. Tam dopis* nik direktno zahteva, naj bi uprava od* pustila še nove delavce, Nemce, češ. da so ti krivi, če vlada v delavnicah tak pasji režim. Tako razumejo narodni socialci delo za proletarski razred. Ne kapitalist, temveč delavec, ki običajno ni naše narodnosti, radi česar mu ja itak prestati neprestane šikane s strani raznih meščanskih krogov in oblasti, ta delavec naj bi bil odgovoren za vse ne* rednosti —- tako kriči narodnosocialna buržoazija! Skoro bi človek začel verjeti, da ima tudi ona svoje prste vmes pri preganjanju železničarskega delava stva s strani njegovih iskoriščevalcev.
Poročilo III. okrožne konference KDZ v brežiškem okrožje. V Brežicah se te vršila dne 30, julija okrožna konferenca, kjer so bile zastopane sledeče organiza-cije: Brežice, Kapele, Čatež, Krška vas, Pišeče. Videm in Globoko. Konference se je udeležilo tudi več zaupnikov iz občin kier še ne obtsojajo krajevne organizacije SSJ in KDZ. Obširno poročilo so-druga Čopiča in M. Uineka so vzeli navzoči z zadovoljstvom na znanje. Če bodo zaupniki resno sebe in svoie znance dosledno podučevali o socializmu bodo njih obljube postale meso. Pričakujemo, da bo vsak resno izvrševal vse članske dolžnosti. tako da bo vsestransko vzgled tistim. ki jih bo pridobil za trezno delo v organizaciji. Zaupniki širite naš tisk in povečajte naše organizacije, ki nam bodo pomagale k c M ju! Ne premišljujte — izvršujte!
Za pojasnila glede volitev v oblastno skupščino naj piše vsak: Za okrožno tajništvo SSJ in KDZ v firežfcahi sodrugu Martinu Uineku, Piršenherg 14. p. Globoko pri Brežicah. Zaupniki v kraiih. kjer še ne obstojajo organizacije, nai sporočilo okrožnemu tajništvu tekom H dni naslove zaupnikov, ki bi bili voljni sodelovati f;i osvoboditev delavnega ljudstva.
— Odbor.
Velenje. Vse podblagajnike krajevne politične organizacije- -SSJ v Velenju prosim, naj obračunavajo nabrane prispevke redno do 10. vsakega meseca, da obračunamo lahko pravočasno s Pokrajinskim tajništvom. Člani, ki nimajo stika s podblagajpilvi, poravnajo svoje prispevke lahko pri meni vsak dan v rudniku. Josip Rednak, blagajnik.
Šišensko izobražev. društvo »Svo* boda«. V četrtek dne 10. t. gju odborova seja. Snov važna. — Predsednik.
Radeče pri Zidanem mostu. Sploš* na del. izobr. Zveza »Svoboda« podruž* nica Radeče priredi v nedeljo dne 13-avgusta 1932 ob 15. popoldne na vrtu gosp. Antona Simončiča (Čota) na Ho* temežu, 25 minut iz Radeč, vrtno vese* lico, spojeno s prosto zabavo in doma# čo godbo na pihala, Za dobro pijačo in jedila kakor za prevoz s čolnom iz Lo* ke črez Savo je preskrbljeno. Vstopni« na E)in 3 za osebo, čisti dobiček je na* men j en za nabavo novih kulis. Prosimo vse bližnje podružnice in bratske orga* nizacije za obilno udeležbo. — Odbor.
IH, ■»»■■■■.■■	n-	■	I	r.r,	i„.ir	—
I, vsedelavsk? alet v Celju.
Jugoslavija še ni videla takega delavskega nastopa, kot je bil 1. vsedelav-ski zlet v Celju dne 6. avgusta!
Že na predvečer je oživelo Celje. Trboveljska godba, pevsko drustVo »Svoboda« iz Maribora in pevsko društvo »Sava« z Jesenic so priredili koncert, ki je zelo dobro uspel, ludi buržo-azija se je udeležila tega delavskega koncerta.
V nedeljo zjutraj smo delali kisle obraze in popolnoma nič nismo bili zadovoljni s svetnikom, kateremu je poverjen vremenski referat. Nebo je bilo prepreženo z lahkimi oblaki in naletaval je po malem dež.
Toda tudi slaba volja nas je minula. Če trpiš že stoletja pod kapitalističnim jarmom, če sc potiš in ubijaš za druge, ' ali boš danes, ko je tvoj praznik godrnjal?
J 2c zgodaj zjutraj Je bilo v mestu zelo živahno! Reditelj i-kolesa rji so se ž lepo okinčanirni kolesi zbirali, istptakp zletnikj, ki so prišli na predve^fr V Celje.
Majhen sprevod se je pomikal proti kolodvoru k sprejemu izletnikov iz Savinjske doline.
Ko smo se zopet vračali na Glazijo se nam jeburžoazija posmehovala, češ, socialisti, sedaj vidite koliko vas je.
Pri drugem sprejemu so došli Mariborčani, Ptujčani, nekoliko pozneje pa § posebnim vlakom Ljubljančani in Zagrebčani.
Srca so utripala vedno veselejše, ko smo videli, da prihajajo vedno nove skupine s svojimi zastavami. Rediteljski zbor je bil vedno na mestu. RazvjJ se je mogočen sprevod, ki je segal od kplor dvora pa do Dečkovega trga. kjer se je vršjl shod. Tisoče broječa množica je valovila na obsežnem trgu. Na oknih je slonelo celjsko malomeščanstvo in gledalo, kako delavstvo manifestira. Niso bili to kapitalisti, temveč kruhoborGi, proletariat je slonel na oknih, ki še misli, da gospod uradnik ni proletarec, da se ne sme pomešati med delavsko maso ih povedati, da le težko živi s tem, kar mu beograjska gospoda vrže kot plačo.
Sodr. Koren je otvorii shod. Nato so govorili ss. Bukšeg iz Zagreba, Ra-doševic iz Zagreba, Jaklič iz Sarajeva, Golouh iz Maribora, Beruot iz Ljubljane, Koinavii iz Ptuja. Jeram z Jesenic, Čohal iz Zagorja, Krušič iz Trbovelj ter s. Etbin Kristan, ki je v svojem govoru orisal razvoj socialne demokracije y Sloveniji. Pred 25. leti si lahko spravil vso socialno-demokracijo v majhno sobico, danes pa manifesitra socialistični proletariat na obsežnem trgu. In to je le majhen del socialističnega proletariata, koliko pa ga je ostalo še doma, ki pa je v duhu na tej delavski manifestaciji.
Vremenski svetnik je videl navdušenje trpinov in je prav polagoma poganjal oblake proti Ljubljani, kjer je razkazovala svojo moč buržoazija.
Po lepo uspelem shodu se je razvil sprevod, ki je med godbo in petjem korakal po mestu.
Tudi prehranjevalni odsek je izyršil svojo dolžnost. Razdeljeni po skupinah so mogli zietniki zadostiti uidi svojemu želodcu. Cene so bile zmerne.
Ob pol 2. je zopet mrgolelo na Glaziji. Bilo je vedno veselejše. Okoli 3. se je formiral dolg sprevod, ki se je pomikal proti Teharjem. Od veseličnega prostora v Teharjih, pa tja do > Zelenega travnika« se je vil sprevod, ki je prvikrat združil v sebi vse sužnje ...
V Teharjih se je vršila telovadba delavskih enot iz Maribora in Jesenic ter kolesarska dirka itd.
Zabava je bila neprisiljena; naj veselejše dejstvo pa je, da je proletariat pokazal, da noč? slediti zgledom buržoaznih prireditev, ki morajo plavati v alkoholu, temveč je trezno, kakor je prišel, tudi odšel nazaj v Celje. Zletnikpv je bilo ca. 12.000.
Cela prireditev je pokazala vzoren red,, disciplino in zavednost.
V Celju smo bili združeni in navduševali smo se za vse lepo. navdušeni smo tudi odšli iz Celja. Razkropili srno $e širom Slovenije iti Hrvatske, duh celjskega vsedelavskega zleta pa mora ostati v nas tudi sedaj, ko stopamo zopet na delo v svojem kraju.
Celjski zlet je pokazal, da je socialistična misel krepka. Toda še jo moramo poglobiti, še se mora razvijati, če hočemo doseči vstajenje sužnjev.
GOfiBOtiforsteo. '•
Vrgdfiosl densrjg. \ dolar velja 8450 Din I lira 3-86	avstrijskih
kron pa 18 par. V Curi]lu velja 100 na* ših kron 1.60 švicarski;, frankov.
Žitni trg. j^OVOSadska produktna borza 5. t. m.: pšenica Saška 437.50 Din, banatska nova	koruza baška
in novosadska 345.— Din, moka št. 0 587-50 Djn za IQQ kg. Tendenca čvrsta-
m
Popili.
Bri piedu. Y nedeljo dne 23. t.
¥ V OTE1 altiohOj ZOpet zahteval Ip^ev. Vm&k Jftžf.- Maček. bivajoč
na ugoustn. se je v nedttjo zataval s svojilni tovariši HO ^zWb «Gstiinah. Pozno zvečer je Rfisel ¥ gos%tt> a. Kržišnika na Fpr&fli^fejef se.jg P?čelo popivanje, kot bi šlo Zfj- siavp. Vlaček je popi^ 7—8 Ilirov mm Švedoma, meneč, prej se boste drugi Zveličali plačati- kakor j^z piti. V^ied zbitega alkohola je na svojem stolu zagnal ^ek; Pretnar »a mn ie § silo pIpfI »fta \ TOU §s gsanja
vlil. Pptgm Je s spolom vxed vlekel na prosto zg bližnji jsigr <a je pustil ne-
zavestnega ležati. Prugi d% zjutraj so ga našli mrtvega! pajp bffz Trakov nasilja? Značilno je to. <Jaj£ m kosit okr. glavarstvo v Radovljici za PFHskovalno ko-
misijo. ki P§. S0	Oče	je o
stvari obypstil garnizijsko blast. ki bo dalo truplo izkopati in prekad Dovoljujemo St vpFasati slavno obist: ali zakoni in naredbe za naše gQStilmar;>e- in žga-njetoče splph ne veljajo. kr v tako obilni meri prestopalo |p k$0/> Državno pravdmštvo poživljamo- daGeJa zadevo; temeljito preišče, fcnvpp pa taKnuje! De-< lavstvp pa opozarjamo pa tičal; alkohol je lilapgp kapitalizma, \ .:Si želi duševno m telesno qnemoglpga^e;avca <ja ga tem lažje izkoriščal Dela^vo v Gorjah! Tvoja prya pafpga je, d;: si postaviš delavski dom, kjer se bo . ^ršila tvoja vzgoja izobrazba bfez §jkpf0la!
Šmartno ob Paki. Fri nasjmamo
Par }et »Pfrp$Mždf!9 jR MfePnalr.o za# drpgp?, tor^ pekakspp kOQZimno dru* štyp. Spvp^a je y	rokah. Pa
to U ne §}l gre^,	$m.9	U	bi bilo
društvo tudi v dppfip, spretp},, rckah-Posebpp zadnje Ja§e ^pa^ijo pri^ NB6	idini,	ki
fgs sposobpq§t m. Ib sme društvo •
P°#Y	m	da	bi
taro Pro4a$i plagp. MfJnn so pa še pstavfij nekpgs	#»stilni*.
CafJft m. TOfelj U PFCTfica in ag^tatorj^ zg jfidapie »Bru^vgh^a do> m?i. ki ga misli drp^o	naj^
bjizji bodDcp^i. Prosim vas, fačani, k»ja pofpate, _ je res t& cbvgc spo^ soben za trgovino, ali niraa drpštv^ sp0f sobnejšega uda? Med Ijugstv^ se mnogo goyjflri, ,ee razmpr6i ne^bolj«1 šajo, bomo prišli z ip$gujii M»ni na dan, ki ne bodo bas koristile ortštvu. Vejp, da bodo lopniU p« dop|§oitu te« ga popisa, pjf povem yam, da pe boste našh pravega. Poslal bi ta dopis } kak drog list, pa j^er vem, da bi ^ upre* jeti radi ljubega mini, fci naj bi %idal na Paki, m«fam o^Faitj se »a %cd<* njitvo »Ljudskega Glasuje, da te vrste. Nisem stražnik zadfu*ceg® gibanja, nai si*bo stranke katuine^olt hoče, ampak red mor$ biti tudi pri t«s. in ni treba, da bi kar najbogatejsi tili
nastavljeni pri dru^tvp ^pt kajti večino društva tyor»jo raaU kP ^ je in delavc}. — Od o.d ustanovitve 18 oster opazovalec.
Razdelitev zemlje.
tobia** list 'Sindicato Operaio« je
0 rc»* tefičškma ml*
se Dečain /”1 zbl^2 V$fc& Dfizčfttost Ifi DeCdj0 * n3'm vst MifafiSki časopisi.
Članka 06	da je
W v«ri fnjem z^odoyroskem trenotku DreohrnS^ % ^fP^arskth in socialnih „ • L izvedljiv. Po fltegovem nazori1 bt.se vprašaj rešilo sledeče:
žemlja &ktipno ;	? jS1} všer«? tiepretffičHina-
irjora	fiffodlem
SPH °Statl lastn5na naroda, hodnim aU,kl)0Ses m	Se ot&kodnjejo z na-
^dnosti zmljf^' * °m¥9fi^
0bv^ltev s? iz'/ede glede na pridelek. W£S ?■ se lzstiW /ia fme. ti? jfe m* last nnr-A^ 111 ,nc D?Ma& Pfčfti smejo le v V ‘di °^‘okov lastnika. ^ve,„,rl,t!;id^ kt i rtafod fla deset' Mecene/ vsota. K6 preteč© tri-, nost r», ’ izs:ubi Zveznica v§Šfc6 Vfed-dajie ;QVZetc s? U» MffcdHg ofrveznieg.. ^ ^^Vodov- ^e:, j'ižč:i občin ati dobrodelnih ’ Katcre ne ugasnejo, mafVdči Š6 kot- ,nan'° Obr^i. v rtajvišji i&iriefl ‘ifcno	re«& Razlastiti rti dovcr-
V-1SČ’ i® Ofrčfeltffcjft fcmefšfcč dofcler ni ,1 ^as^llkF s svojimi fOd&lfiamli -sc l!c “delujejo sami zemljo. Razlastiti v°re. ^ občinska ž&rflja, ki še latern '!ajom <a obdelovanje in zemlja* »ien oh, ™a Sta^MjšKl fiiš?. tdš&
■^ašcen^ ,ne	§000	m5.*
!|am, ka* ° zeinljišče se prepusti obči-yeCih sknl? sa	prizSč&fjffi f*6 slč-
^upmah:
D ^	*	'	/
b) rani^ei inf IriVa^fdf,
c) ,,fiv ,ine.. > vojni padlih vojakov*
^vtt/ai^l^estvih se daje prednost „’2eU dpi „ze obstoječim zadrugam. Pre-j« '	j<^ se ne more IžroeHi tlru-
2? ^stnin 'le dodati.	eseb'-
ftfcbvS m u?^rre- je, če W mm , st,f zchiljc. izvzemši v slučaju ■^et| V ,ar08tii onemoglosti in če so pri-
W klitje Beznik’ !iodlJif	dmm	ah	m-
a)	D]’ ^ra ižpMfiii?} sišdššs pogojd: lik b) ohri-Tu m^ra let"o najemnino.
'h fehnign	at*	ftt&d žemljo m ddifrčl-
Ur^ d* donaša ‘ ' ' pria^t
.•°rist	se mora obdelati V
-ialno gc
d) iastn!kf!^-?e nes? veliko.
z
3jil in
i\ snoUi - “ca ac mora ooacaau v
ČSUdi t>r1d°-!ek°E0darske!JalIavn0,teŽ'
^ lasinit,-' f , .;te nes^ veliko.
^aško službo zeMm in(Traio Vri uličice u?	m$m &£tm
^ina naroda	^ zemljišča zopet
^h: 1"nin*lia se dolkjgg ^ sledeeili ftas a)
* bivšim01!' S? .fnorajo plačevati {»fl-  lastnih ^tn določene vsote.
b)	preostanki se razdele med državo in občino. Za izvedbo depozitnih in kreditnih operacij se mora ustanoviti narodna kmetska banka.
II. i » illil-i n f 11,1 V ,  	  >	■■
P® mmtu,
— Draginja v Nemčiji. Številka^ indeksa velike trgovine, ki jo je iždai državni statistični urad za leto 1922 kaže sko-to stokfatno jiodraženjc cen v veliki jr-gevlfti. Nasproti juniju jo Iiaštopilo žvisa-ifijc čoii ža 41.6 odstotkov, nasproti juliju
pfejŠfijega leta pa za 598 odstotkov, to-fej za sedemkrat toliko. Indeks za uvozno blago se je zvišal za 46.2 odstotkov, indeks za tuzemsko blago pa za 40,3 od-stotk&V.
— Pariz mednarodno torišče proii-tafjtav. Milijoni stradajo po širnem svetu. V Avstrijski republiki stane kilogram moke dva tisoč kfon! Deteta umirajo gladu, fhatere še prodajajo, da kupijo kruha svojim gladnim otrokom, tam v Parizu se M MbavajO bogati postopači, ki nimajo drugih zaslug za človeško družbo, kot da So v Vdjflcili času navijali ceuc navzgor ift pleiiili VSak šVoie. ljudstvo. Iz vseh krajev prihajajo prontarji in njih hčere in Žene V Parlž. da tam zapravijo denar v razuzdanem iu neumnem uživanju, katerega so odvzeli ijitdstvit. Ako pride na-vadtii človek v Pariz in si ogleda te profi-tarje od bliže, Hiisli; da je zašel v veliko felažfiičo z ogromnim vrtom, v katerem se svobodno gibljejo norci. Koncem mino-jega meseca So se vršile konjske dirke na Loii^eliafnpsu. Zbfala se je družba »finih« dam, ki so pohajale v obleki metuljev. Pole.tr njih so stali profitarji v najbolj bedastih nošah. Okoli lože. ki stane tisoč ffpkav.so Se drfenjali ti troje v človeški družbi in dr žali i velike zavitke bankovcev v svojih rokah, da stavijo, kdo žffldgš ^fi dirki Ih doBi prvo darilo. Neki gi*dšliii je prišel ha dirkališče z obritimi obrvi, okoli členov na nogah in rokah ie imel verižice, na katerih so se lesketali Safirji; Nje&Ov obraz ie bil pobarvan. Hodili je gorittdo! pred ložami prvega razreda^ 4k obrne naše pozornost in da ga drugi gizdaVi poštop&či in nališpahe lenuhi n je ročudUjejO kot »najiepšega« človeka nd SVetli. Med tem ko Si mučijo ftoč in dau svoje možgane, kako bi zapravili več detiafja, da obriiejo pozornost nase iti da veljajo med lenuhi in lenuhiniami za je&e dela M miiijofie in milijone pridnih delaVeSV V žai&hlem in duhamorečem žfakii. V tovarnah in rudnikih, pri žarečih plavžih in drugih podjetjih, tvegajoč vsak d&H §Vo}6 iiVljenje. Milijoni in milijoni delajo na polju, da za te trote ne zmanjka žiVež id da lahko hite od uživanja do uži-
mja. Vpričo takih družabnih slik se najdi^ IjiidM, ki imajo ttogum trditi, da imamo najboljši gospodarski sistem n od soln-čgfn Iti dat tirkdaf M bo uveden boljši go-Spčidarski Sistetti rta svetu, ali na ljudje, ki žaVi'jefo oči proti nebu in pravijo s slad-kifli ifi pflližhjfeniftl glasom: »T0 je božja vdlja.«
@e-sp©dliil@l
Ali zahtevate pri trgovcu
tesl@rsi^e
ni
So najboljši in najodličnejši iždelfek td vrste; zftto jih zahtevajte povsod.
LEPOTA
reUer
L3A-K
kože, obraza, vratu, rok, tako kakor tudi lepa rast las, sa iiiorejo samo skoxi razumno nego lepote doseči. Tisočera pripoznania so dospela od vseh dežel sveta za lekarnarja Kellerja:
HI-IJS« MMif.O najbolje blago, naj finejše »milo lepote"; 4 kosi z zamotoni in poštnino 120 K.
itXŠfi&A“ OltMASSSfA i*OM.4I>A odstrani VšaUd nečistost kože, solnčrie pege, iajedahue, nabofe, i. t. d., naredi kožo mehko rožnato-belo in cisto; 2 porcelanasta lončka z zamotom in poštnino 80 K.
..EfcS4“ ^Aft&CliiLVi POMADA ŽA KAST £<AS ki-epi liožo glave. prepreŽitia izpadanje, lomljenje iti cepanje las, žSpreeitje prhut, pto-rano osivelost i. t. d. 2 porčelanasla lončka t iamotom in poStnino SOK.
PRODAJALCI ako naročijo najmanj 12 kosov od jednega predmeta dobijo popust v naravi.
RAZNO: Lilijno mleko 24K; Brkomaz 10 K; naj-finejsi Heea-puder Dr. Kiugera v velikih originalnih škatuljah 40K; najfinejši Hejja žobhi prašek v Jjatetit žkatljah 40K; puder za gdupe V vrečicah 8 K; zobhi prašek v žkatljah 12 K: v vrečicah S K; Saehet dišava za perilo )2K: Sbhampoon za lase S I£; rumenilo 12 listkov 48 K; najfinejSi parfum po 48 in $01f; MočHa voda za l«Se 80 K. Zn te raznfe predmete se zamotiti poštnina posebej računa.
evgen v. Keller, lekarnar, stubica
doiija Elsatrg št, 858. Hrvaško.
gUAVE(y^
ANT. ČERNE
v IJfUBIJANA
RAZNO PERILO
ia dame, sosede in dKe jiriasrača titAn
SL & E. SStabern^
H Ljubljana, Mesini Irg 10.	0
Izdajatelj: Ztotiiinir Befiiot (v imenu pekf. odb. SSJ), Odgovorni urednik : Anion PodbevSek.
Ti8k Učiteljska tiskarne v Ljubljani.
!!k? d"°
i8je v h,.-	—" ta k
Jno' dfgteo q \la6flae
službo.
POTNIKI V AMERIKO!
UN1TED-AMERIKAN-L1NES-INC.
prevaža potnike z naj novejši mi brzoparniki preko: HAMBURGA SOUTHAMPTONA CHERBOURGA v NEW-YORK. Vdžae liste ter vsa potrebna pojasnila izdaja:
SIMON KMETEC* zastopnik za Slovenijo^ hestfdvofsfca uU«fl 20.
-^jsgneft-	...	..	■1„wrririi|-““,^‘l*“-.	..	..
Velika naloga! Cenik zastonj! Trgovina z pohištvom
Karl Preis, Maribor,
Stolni tfg (Oomplatž)
Najboljša in najcenejsa priložnost za nakup
pohištva
|za Uekvce in šcle*nicarje. i Solidna postrežba 1 Nizke cene!
Nikak stnip! Nlkaka kemiSnn kisna
kislina!
Garantirano pristni
debči« namizni kis dr™0!
prodaja^ najmodernejša automa-tična kisova tovarna
FELIKS SCHMID L,
Maribor, Koroška cesta 18.
Vsaka hišnja gospodinja, ki skrbi za zdravje svoje družine, zahtevaj povsod samo pristni SCHMIDL- KIS.
v lepi legi, 3 orale sadnega vrta, vse v dobrem stanju. Več pove Josip Sturm v Sesieržah, p. Ptujska gora.
Modele cevlfev
v celih serijah iz lepenke, po modernih kopitnih oblikah ali amerikanskih oblikah izrezane, dobavlja za tovarne obuval in čevljarje. Apartne, elegantne oblike. Velikanska izbira novitet za vsako sezijo.
Zgornje dele
izdelujem iz materiala dopo-slanega mi od naročnika, prvovrstno, hitro in po ceni. Posebna delazmožnost v montiranju zgornjih delov za
tovarne obuval.
Nakup, reparatura in prodaja
čevljarskih strojev.
Zahtevajte prospekte od
Ralph F, Richter,
Subotica VI.
Poučevanfe
v vseh strokah, moderne, mehanične izdelave obuval. Zahtevajte prospekt.
I83I11UlIMLIL
■»o. Prva mariborska
M jdm i liifiom,
TriaSSia cssfa iJ. BS, fe>, 324, priporoča dobar kruh In Seal je.
i!8iii. irnm Ifi
MaTiteap., Ru3ka eesia 5 priporoča obleke za moške in ženske po zmernih cenah in dobre kakovosti.
Gostilna
j|aEiSEaBi»BBiaHBsa«By.MaaiflB»Bau«CBBKMattMMin.awi«
priporoča svojim elanom
I
Poli prežal it. 13. Telef.ioUt.17B.
Centrala
Podružnice
Ljubljana VII, Žibertova ulica št. 269. Ljubljana: Kolodvorska cesta št. 56, Sodna ulica št. 4, Bohoričeva ulica št. 12, Trnovo, Rožna dolina, Glince; dalje: Celje, Store, Rogatec, Radeče, Poljčane, Borovnica, Litija, Kamnik, Tržič, Radovljica, Gorje, Kor. Bela, Sava, Jesenice, Mojstrana, Kr. gora, Ljubno, Pragersko, Ptuj, Maribor, Ribnica na Pohorju, Fala, Sv. Lovrenc na Pohorju, Guštanj, Pre“ valje, Lese, Mežica, Črna L, Črna II.
SomiSIJenikl: Le v prodajalnah svojih zadr«* Stopnje^ ?e€irgo »ajb^lle in nalcenele I
Pristopnina EC 1©. ?cd©r Je ni elan, naj pristopil Solei K 2
MaisaaaBtBanviBttanffnmaKna
IfiSUM
m
U— Maribor
K u s !« a c e s S a St. 7
priporoča izborno ScsžiftiEBj© in pi|aš©,
nen K- SKUK© KiUMt ...
t o v a ra a IcantUtov In slaSElCarna
r.ajui?.je cono 111 vsak čas sveža blago. Maribor, Tkalolra ulica 4.
Tekell račun ph Slovenski eskomptni banki w Ljubija0*
Tel&fon interurban 180.	*uai«a*
Tehnična pissraa # tovarni KERSIC, Spodnja Sišfca, Uw
annanunnoan
Izvršu]e: stanovanjske hiše, trgovska poslopja, industrijske zgradbe, betonske in železobetonske ^ strukcije in vse vrste vodnih naprav na podlagi 25 .e izkušenj. — Specialiteta: železobetonske cevi za vo
naprave in vodovode.
naaaaaaDaan
Zastopa: PaterAt dr. inž. Emperger-a za izvrševanje k°^ strukcij iz armiranega betona z litiželeznimi vl°žka^o_ visoke tlačne napetosti [kakor pri skladiščih, »silo stovih in poq0bno]. Izdeluje: vse vrste tehničnih P10 tov in statičnih proračunov.
p
s
*	i«.	S	S	A	Poit. fel. ral. 10532.
1110119118- Brz°l-nasI-^LlBllliai1
I
iMsvjgai
m