w St. 7. PoStnlna piaiana v gotovini. V Ljubljani, dne 16. februarja 1922* teto IV. Glasilo ..Samostojne kmetijske stranke za Slovenijo0. Izhaja vsak četrtek. Naročnina: celoletno.....................Din 12 50 iluletno....................Din 6-26 osamezna številka...... ........ . L>in 0*50 pol Po Kmet, pomagaj al sam, in svoje stališče v državi npavnavaj «1 tam t Inserati: 1 mm inseratnega stolpiča stane za: male oglase....................Din 0'2S uradne razglase.................Din 0 40 reklame......................Din 0-50 Uredniitvo in upravniStvo lista ie v Ljubljani na Kongresnem trgu St. 9 (nasproti dvorca). Vsem naročnikom in prijateljem. Vse tovariše, ki so prejeli nabiralne pole ter jih še niso vrnili izpolnjenih, prosimo, naj pole nemudoma vrnejo. Zavedajte se vsi, ki hočete zmago Stare pravde, da je «Kmetijski list* naše edino glasilo in da je trud zanj najvišje delo za dosego ciljev kmetskega stanu, teptanega stoletja. Mirne vesti prepuščamo vsem, ki čitajo naš list, sodbo, ali je kmetijski list* pravi zagovornik kmetskega ljudstva ali ne. Samo klevetnik in sebični prijatelj kmetskega ljudstva more tajiti velike zasluge »Kmetijskega lista* za zmago misli kmetske osamosvojitve in za gospodarske, socialne, kulturne in politične pravice kmetskega ljudstva. Zategadelj delujte, somišljeniki, za ^Kmetijski list*, to naše edino in glavno orožje. Vse cenjene naročnike, ki še niso poslali naročnine za leto 1922., pa nujno prosimo, naj poravnajo naročnino takoj. Izdaja lista je zvezana z ogromnimi stroški, vsak dan večjimi, ki se s samo naročnino niti poravnati ne morejo. Zaradi tega je treba, da ste prav vsi naši pristaši požrtvovalni! Najmanj, kar se mora zahtevati, pa je, da vsak dolžnik poravna vsaj naročnino. Tovariši na delo! Pristaši kmetske misli na plan! Nasprotniki so močni in številni, toda z dobro organizacijo in dobrim tiskom jih zanesljivo premagamo! Vsi na delo za «Kmetijski list*, sleherni na delo za glasilo Stare pravde, ki je cilj vsakega zavednega kmetovalca in obrtnika! Enotna protiklerikalna fronta. «Kot najstarejši napredni aktivni politik celjskega okraja* je imel minister na razpoloženju, g. dr. V. Ku-kovec, dne 2. februarja v Središču govor, ki ga je objavil v celoti mariborski »Tabor* z dne 5. februarja in ki ga je v izvlečku s slastjo ponatisnil tudi »Slovenec*. Ves govor g. drja. Kukovca je namenjen pravzaprav edinole nam, v drugi vrsti pa tudi narodno-socialistični stranki in skupini drja. Novačana. Glavna misel drja. Kukovca je, da je treba stvori ti proti klerikalni stranki enoten napredni blok, obstoječ iz demokratske, samostojne kmetijske, narodno-socialistične in zemljoradniške stranke. Dasi je bil dodejan temu pozivu tudi zelo nemoder izziv, hočemo dr j j. Kukovcu vendarle odgovoriti stvarno in mirno, toda odločno. Najprej pa nekaj načelnih misli o antiklerikalnem bloku! Trdno smo prepričani, da je kle-nkalizem rakrana slovenskega naroda. Kadarkoli je nastal v našem narodu kak razveseljiv vsenarodni pokret, vselej so se še k njemu pritihotapili klerikalci ter ga ubili. Prav nobeno čudo tedaj ni, če so zašli tudi danes med grobokope naše narodne države. Ze po svojem bistvu ne morejo biti klerikalci nikdar le za narod, temveč vselej imajo še svoje posebne misli. Tudi ob največjem navdušenju ne pozabijo nikdar same sebe Vrhu tega so se lotili ti majhni nasledniki večjih mož v zadnjem času tudi propagande Mahničevih idej. Duševni razvoj slovenskega naroda bi radi pritirali tja, kjer je bil že leta 1880. Niti govoriti pa ni treba o njih odvratni politični taktiki, hujskaštvu, obrekovanju, lažnivosti itd. Skratka, vzrokov imamo dovolj, da smatramo klerikalizem za našo rakrano, ki jo je treba odpraviti. S tem pa je dana podlaga za antikleri-kalni blok. Toda le za antiklerikalni blok iz narodnih in ne iz strankarskih ozirov. Vsi stanovi brez razlike se morajo ujediniti za skupni boj proti voditeljem SLS. Delavec prav tako kot inteligent, meščan ravno tako kakor kmet! Gospod dr. Kukovec pa hoče antiklerikalni blok tudi proti socialni demokraciji. Z drugimi besedami se to pravi, da se delavstvo iz antiklerikalnega bloka iztisni. G. dr. Kukovec vendar ne bo trdil, da je demokratska stranka zastopnica delavcev, vendar ne bo pričakoval od nas, da porečemo, da smo zastopniki tvorniškega delavstva, in vendar ne misli, da imajo narodni socialisti bogzna koliko delavstva za seboj? Je vse zastonj in tega nihče na svetu več ne izpremeni. Ker tvorniško delavstvo potrebuje svojo stranko, zato jo bo imelo, če prav se lasajo dandanes med seboj komunisti ir. socialni demokrati. Da razredna delavska stranka ne bo nikdar hotela take politike kakor dr. Kukovec, je jasno. Toda gotovo je tudi, ker ne bo nikdar za protina-rodno politiko kakor klerikalci, da nimamo mi nobenega vzroka jo izločevati iz protiklerikalnega bloka Tisto komunistično kričanje je trenutna bolezen, ki bo skoraj ozdravljena. Zato pravimo: Smo za antiklerikalni blok, če so v njem tudi delavci. Brez njih ne moremo biti za noben antiklerikalni blok. Naš zdrav kmetski razum, na katerega je apeliral g. dr. Kukovec, nam namreč pravi, da bi smatrala enostranski antiklerikalni blok javnost le za volilni manever demokratske stranke, pri katerem bi šli mi za gospode demokrate v ogenj po žerjavico. Hvala Bogu, da nas je spomnil g. dr. Kukovec na naš zdrav kmetski razum. Načelno je naše stališče torej takole: Vsenarodni antiklerikalni blok odobravamo, drugega pa odklanjamo. To je naš odgovor na poziv g drja. Kukovca Sedaj pa še malo odgovora na njegov izziv. Zavračamo odločno vsako skupnost z narodnonapredno javnostjo, ki je itak ni več in ki so jo pokopali prav sedanji demokrati. Smo napredni, tudi naprednjaki, v kolikor pomeni to človeka, stremečega za napredkom človeštva. Drugače pa smo samostojni kmetje in nič drugega. Za sodni stol narodnonapredne javnosti, pred katerega nas kliče g. dr. Kukovec, pa se ne menimo. Ves izziv g. drja. Kukovca ni nič drugega kakor ponovitev one usodne demokratske napake, ki so jo storili v Ljubljani ob županski volitvi, ko so storili namreč prav vse, da so se razšli z narodnimi socialisti za večne čase. dasi brez njih, kakor kaže dr. Kukovčev poziv, vendarle ne morejo živeti. Narodne socialiste so V Slovenski Bistrici bo v nedeljo dne 19. februarja ob desetih velik shod, na katerem bodo poročali minister Ivan Fncelj in poslanci SKS. Na obilno udeležbo vabi vsestransko glavni odbor SKS. hoteli spraviti na kolena demokrati s Peskovo afero. In zato je danes socialni demokrat župan v Ljubljani. Nas pa hočejo spraviti na kolena z drugo afero, s ponavljanjem KuraUe-vih »odkritij*. Priobčite vendar tisti famozni zapisnik in priobčite vse, kar imate senzacionelnega! Naj svet zastrmi, ko bo čul vse podrobnosti! Samo glejte, da se Vam ne bo vsa vas smejala na glas! Gospod dr. Kukcvec očita nam, da nič ne delamo it t'.a bomo vse svoje postojanke izgubili. Čemu gledate samo z bolestjo v duši, kako propadamo mi? Pravite, da imate toliko inteligence, tako preobilico delovnih in zmožnih ljudi. Pričnite s tanj množicami delati vendar tam, kjer ne delamo mi! Naj zavzemo te množice naše izgubljene postojanke zase, za demokratsko stranko! Veliko bolje in pametneje bo to, kakor pa je čakanje, da osvojimo mi Slovenijo — za demokrate! Gospod dr. Kukovec je posvetil že večkrat nam svojo pozornost, to- da vedno na tak način, da je uvelja vil pregovor: govorjenje srebro, toda molčanje zlato! G. minister n. r. zida namreč vse na napačni podstavi. On želi skupni nastop s SKS. ter misli, da želimo tudi mi enak nastop z demokrati. In čeprav smo ovrgli že stokrat to njegovo željo, prihaja g. dr. Kukovec vseeno z njo vedno na novo. In kot dobrohoten patron nas poučuje, kako ga lomimo in kako bi delali prav. Pustite že vse svoje nauke, nasvete in grožnje ter si zapomnite, da je SKŠ. popolnoma svoja stranka, ki bi v gotovih trenutkih lahko korakala skupno celo s klerikalci proti demokratom. To zadnje nikakor ni odvisno le od nas samib, kajti tudi narodni socialisti so šli s klerikalci zgolj vsled nerodnosti demokratov. Ali bi radi ponovili ljubljansko napako? Uvod k nji ste storili dne 2. februarja v Središču. G. minister, mi smo pripravljeni tudi na njeno nadaljevanje! Naša odkritj a„ Na ustanovnem zboru zemljoradniške stranke v Celju je nastopil g. Kuralt s «senzacionelnimi odkritji* o SKS. Takoj po njegovih «odkritjih» smo javili v «Kmetijskem listu*, da so vsi naši z «odkritji» prizadeti tovariši poslanci vložili tožbo proti gg. Kuraltu in Mahnu. Za vsakega pametnega človeka je jasno, da je postala s tem vsaka javna diskusija odveč, kajti sodišče je najbolj poklicano, da razčisti vso stvar. O tem edino mogočem nazoru se je ravnala tudi »Naša vas», ki je bila gotovo na'bolj interesirana ra «odkritjih*. Dr. Kukovec, «najstarejši napredni aktivni politik*, kakor se samega sebe s ponosom imenuje, pa je smatral za potrebno, ne počakati na izid razprave pred sodiščem, temveč v omiljeni obliki ponoviti Kuraltove trditve. Smatramo zategadelj za svojo dolžnost, da pridemo tudi mi s svojimi odkritji. Zaradi tega bomo objavili v prihodnji številki vse dogovore ter popisali ves položaj, kakršen je bil pred volitvami v ustavotvorno skupščino. Od nekdaj je bilo naše stališče, da se vodi vsa politika javno in brez tajnosti. Zvesti temu načelu, smo skrbeli, da so bili tudi naši zaupniki vselej odkritosrčno obveščeni o vseh korakih naših vodilnih mož in da je vselej ljudstvo samo odločevalo o smeri naše politike Se vedno zvesti temu načelu, bomo objavili tudi svoja odkritja, katerih posledice naj potem pripišejo demokrati samim sebi, ker bo spoznala javnost, kaj so hoteli demokrati doseči in kaj so bile ^nezaslišane* žrtve drja. Kukovca in tovarišev. Bili so časi, ko so mogli razni mogotci spraviti slovenskega kmeta na kolena Toda ti časi so prešli, kar bodo dokazala tudi naša odkritja. Z vso jasnostjo bodo pa končno dokazala naša odkritja tudi to, da je hotel nekdo oslepariti kmeta in da se je pri tem grozno zmotiL Tedaj pa se bo zgodilo tisto, kar smo napovedali v današnjem uvodniku, da se bo namreč vsa vas smejala demokratom na glas. Dolarski tatovi z ljubljanske pošte pred sodiščem. Po jako dolgem času se je pričela dne 6. februarja vendarle razprava proti dolarskim tatovom na ljubljanski pošti. Z velikanskim zanimanjem ie pričakovala vsa Ljubljana to razpravo in marsikdo je bil prepričan, da pridejo pri razpravi na dan senzacionalna odkritja. Je res malo čudno, kako je moglo sedem urad- nikov enega poštnega oddelka popivati skoraj leto dni v uradu, po strezati z vinom celo svoje višje in ves ta čas nemoteno krasti. Čeprav pa je na pošti že skoro vsakdo znal, da se krade, vendar ravnateljstvo ni poseglo vmes. In ča ne bi bil premeščen v Mokronog uradnik Detela, ki je nato vse izdal, bogzna, kako dolgo bi ti ptiči še kradli ubogim izseljencem denar. Ako bi bila pri nas v Sloveniji uprava res v tako vzornem redu, kakor se radi ponašamo, bi morali vse višje poštne uradnike, ki so imeli opravek v špedicijskem oddelku, neusmiljeno pognati iz službe. Ravnatelj, ki sprejema v službi od uradnikov vino! Lepe razmere! Končno se je ponižala čisto po nepotrebnem slovenska žurnalistika s tem, da je pretvorila ime obtoženca Arselina v Acelin, Alrezin, Azzelin itd. Pošten žurnalist ne sme potvar-jati resnice in ne sme biti pristranski. Zakaj še imen drugih niste pretvorili, saj so zaslužili razen Banovca vsi več obzira kot ravno Arselin. Oziri do familije ne veljajo! Ta po-tvoritev imena je škandal za slovensko žurnalistiko in časnikarsko društvo bi moralo zoper to nastopiti, če mu je na stanovski časti kaj ležeče. Razprava proti dolarskim tatovom je trajala tri dni. Senatu je predsedoval dr. Skaberne, državni pravdnik je bil dr. Domenico, zagovorniki pa so bili doktorji Fettich, Jelene, Ko-kalj, Krivic, Puc, Švigelj, Tavčar in Tekavčič. Obtoženi so bili poštni uradniki: Banovec (zaradi ukradenih 400 dolarjev), Jean (219), Prosen (80), Klampfer (50), Šaka in Rapotec (oba sta ukradla neznano število dolarjev), Hribar, Arselin in Rapotec pa so bili razen kraje dolarjev obtoženi še kraje poštnih znamk v vrednosti za okoli 14.000 kron. Afera s poštnimi znamkami se je v sramoto Slovenije veliko premalo pojasnila. Končno je bil obtožen Arselin, da je občeval spolno z dvema dekletoma, čeprav je bil tisti čas spolno bolan. Tak človek zasluži v resnici obzir, gospodje žurnalisti! Obtoženi uradniki so kradli od jeseni leta 1919. do meseca avgusta leta 1920. Živeli so silno veseljaško, v uradu pa je vino kar teklo. Do 20 litrov so izpraznili v eni noči. Dognalo se je, da so prišli neštetokrat pijani v urad. Uradniku Francu Kristanu so ponudili 100 kron za vsako noč, v kateri bi koga v uradu nadomestoval. Kaj vendar so počeli kontrolni organi na pošti, se mora vprašati vsak razsodni človek. Kontrolni organi so se sicer čudili takemu popivanju in tudi razumeti niso mogli, odkod imajo ti mladi gospodje toliko denarja, toda ukrenili niso ničesar. Šele, ko se je uprl uradnik Detela premestitvi v Mokronog, češ tatovi ostanejo, drugi morajo pa oditi, se je vsa stvar razkrila. Nekateri obtoženci so krivdo lepo priznali, drugi zopet so jo tajili. Med slednjimi seveda Arselin, ki se je izgovarjal s tem, da je zaslužil denar z veriženjem. Uradnik sme biti torej verižnik! Kaj lepe pojme imajo ne-ateri o uradnikih! Prvič je bilo zaslišanih 43 prič. Najznačilnejša je bila izpoved, ki jo je podal kot priča poštni uradnik De-ela. Dejal je, da je izrazil svoj sum glede sedanjih obtožencev poštnemu ravnatelju Wolfu, pa mu ni hotel ver-;etj, češ Banovec je sin milijonarke, Arselin veriži z lirami, kar mu dona-ša lepe dohodke, v ostalem pa ima Rapotec zaščitnika v ministrstvu. Ravnatelj Wolf je bil tudi tisti, ki je sprejel od obtožencev kupico vina. Oficial Rudolf Fajdiga je izjavil, da sicer ni bil nikoli pijan, vendar pa je često tudi med službo izpil kak Kmetje, skrbite za nove naročnike in naročnice svojemu glasilu I Razširjajte vselej In povsod zavest o potrebi kmetiške politične samostojnosti l kozarček vina, češ če se dela, se lahko tudi piie! Res prav lepe razmere so vladale na ljubljanski pošti! Dne 8. »anuarja popoldne je bila po tridnevni razpravi razglašena sodba. Obsojeni so bili: Ernest Ba-novec na 15, Maks Jean na 15, Alojzij Arselin na 17 mesecev, Favetti na 4 mesece, Mirko Presen na 5 mesecev in Rudolf Klampfer na 4 mesece ječe. Rapotec, Šaka in Hribar so bili oproščeni. Ker je večina obtožencev kazen že prestala, zato so bili vsi razen Arselina, Banovca in Jeana takoj Izpuščeni. Državni pravdnik je vložil proti oprostitvi Rapotca in Hribarja priziv. Občni zbor krajevne organizacije SKS. za Staro Loko bo v nedeljo dne 19. i m. ob treh popoldne pri -tovarišu I.. Zakotniku (na kolodvoru) s tem-le dnevnim redom: 1.) Volitev novega odbora krajevne organizacije. 2.) Volitev delegata za strankin občni zbor in glavni izvrševalni odbor. Vse pristaše SKS. vabimo, naj se važnega občnega zbora zanesljivo udeleže. Darila za tiskovni sklad SKS. Naš marljivi krajevni predsednik Matija Sedelšak v Šmartnem nad Mariborom je nabral 400 kron. Na gostiji, Martina Zupančiča v Artičah je nabral tovariš Miha Ostre-!ič 240 kron, ki so jih darovali: župan Jože Molan, Anton Novak in Miha Ostrelič — vsak po 80 kron. Krajevni odbor SKS. v Moravčah je zbral na svojem občnem zboru 230 kron. Živeli nabiralci in darovalci! Pokrajinske vesti. (Občni zbor okrajne organizacije SKS. za krški okraj) bo dne 26. februarja ob desetih dopoldne v Krškem pri Francu Vaniču. Udeležba obvezna! Občnega zbora se udeleži tudi en poslanec SKS. (Naši obmejni župani v Beograda.) Začetkom tega meseca so odšli v Beograd naši obmejni župani, da posredujejo zaradi razmejitve z Italijo. Ker je posest občinarjev naših obmejnih občin razdeljena med dve državi, trpe le-ti občutno škodo. Zato je poslalo prebivalstvo v Beograd posebno deputacijo, v kateri so bili župani: Matija Obreza iz Cerknice, Jože Stržaj z Rakeka, Leopold Pun-čuh Iz Logatca, Anton Kavalar iz Radeč na Gorenjskem in Jože Brus iz Hotedršice. Pod vodstvom tovariša Puclja je sprejel deputacijo dne 4. februarja g. ministrski predsednik Pašič ter :i obljubil svojo pomoč Drugi dan pa je sprejel deputacijo zunanji minister dr. Ninčič, ki ji je dal enako zadovoljiv odgovor. Interesenti dobe natančna pojasnila lahko pri članih deputacije. (Obvezni polulefni tečaj na državni podkovski šoli v Ljubljani) se prične dne 1. aprila 1922. Za vstop v tečaj je vložiti pri vodstvu državne podkovske šole v Ljubljani do dne 10. marca 1922. prošnjo ter ji prilofiti: rojstni in krstni list, domovinski list, zadnje šolsko izpričevalo, ubožni list, nravstveno izpričevalo. Pouk v podkovski šoli je brezplačen. Učenci dobivajo redne državne podpore ter imajo prosto stanovanje v zavodu. Skrbeti pa morajo sami za hrano in potrebne učne knjige. Poleg podkovstva se poučuje ogledovanje klalne živine in mesa. (Meteorološka postaja) na državni vinarski in sadjarski šoli v Mariboru je bila doslej opremljena z navadnimi vremenskimi aparati (kakor barometrom, termometrom, maksimum-in minimumtermometrom, vlažnim termometrom, pripravami za merjenje padavin in za merjenje solnca). Nedavno jo je izpopolnil državni zavod za meteorologijo in geodinami-ko v Ljubljani s prvovrstnimi registrira jočimi instrumenti (kakor baro-grafom, termografom in hidrogra-fom). Razen tega se je nabavil še termometer za določevanje mraza v naprej. Tako je postala ta vremenska postaja meteorološki observatorij višjega reda. Početkom tega stoletja je bilo na svetu okob 30 000 vremenskih postaj, in sicer okoli 400 prvega, 3000 drugega, 7000 tretjega in 19.600 četrtega reda. Mariborska posfaja spada k prvi skupini, kar znači lep napredek za naše skromne prilike na tem zlasti še za naše kmetijstvo važnem polju. (Iz Mozirja.) V nedeljo dne 5. februarja smo imeli pri nas nad vse pomemben shod, ki je bil častno izpričevalo za naše poslance in še po-sebe lepa zmaga tovariša poslanca Drofenika. Na shod je prišlo namreč do 300 ljudi, med njimi večina pristašev SLS. Shodu je predsedoval g. Matija Gor i čar, poročal pa je tovariš poslanec Drofenik, ki je iskreno in stvarno opisal delovanje poslancev in strank v parlamentu. Iz vsake njegove besede je žarela resnica ter dihala ljubezen in skrb za volilce, državo in domovino. Kljub neosnovanim, toda precej glasnim medklicem nekaterih pristašev SLS. je tovariš Drofenik spretno obrazložil ves politični položaj ter dosegel veliko in pomembno moralno zmago nad nasprotniki. Tovariš poslanec je nastopil zelo srečno in uspešno in niti glavni opozicionalec, neki študentovski kovač, mu ni mogel ovreči nobene trditve. Celo pametni kovačevi pristaši so morali obsojati njegov nastop. Ali bi ne bilo res bolje, ko bi vsi tisti, ki mlatijo samo prazno slamo, ostali lepo tihi, namesto da motijo s svojimi neslanostmi moža, ki se trudi in peha za obči blagor? Koncem shoda je odgovarjal tovariš Drofenik na razna vprašanja, in sicer na način, da so spoznali vsi zborovalci, da je pred njimi pravi ljudski poslanec. Zategadelj so mu ljudje z zaupanjem izrekali svoje želje, ki jih bo tovariš poslanec gotovo izpolnil. Tako n. pr. je obljubil, da bo storil vse, kar bo v njegovi moči, da dobe splavarji hitro dovoljenja in legitimacije za plovenje, in enako se bo zavzel tudi za nekega vojaka, ki je iz nerazumljivih vzrokov preganjan. Shod, v začetku zelo buren, je končal v najlepšem redu. Razsodni in trezni možje so spoznali, da se s hujskari-jami nikomur ne pomaga in da pomore ljudstvu le vztrajno in neumorno delo. In ker vrše tako delo naši poslanci, zato čast jim! (Šmartno ob Dreti.) Pri nas je bil napovedan shod tovariša Drofenika za opoldne. Ker se je pa tovariš poslanec na shodu v Mozirju nekoliko zamudil, zato se je shod malo za-kesnil. Ni nam pa bilo žal, ker smo čakali, kajti tovariš Drofenik je govoril zanimivo in prepričujoče. Zvedeli smo, koliko dobrega so že dosegli za nas poslanci SKS. Predvsem pa smo tovarišu poslancu hvaležni za njegova pojasnila o bodoči upravni razdelitvi države. Slišali smo, da dobimo široko in obsežno avtonomijo in da je laž vse klerikalno vpitje po avtonomiji. Zelo všeč so nam bile besede tovariša poslanca, ko je poživljal vse zborovalce na složno in skupno delo. Le z edinostjo more priti kmet do svojih pravic. Po lepem in navdušenem govoru je odgovarjal tovariš poslanec na razna vprašanja. Shod, ki je bil lepa manifestacija naše misli, je napravil na vse zborovalce najlepši vtisk. (Iz Selnice ob Dravi.) Dopis od tu v 6. številki «Kmetijskega lista* je treba popraviti tako-le: Občina Slemen je izvolila v krajni šolski svet dva pristaša KZ., izmed katerih je eden, ne dva — kakor smo pomotoma poročali — obrtnik, bogataš in protestant. (Hum pri Ormoža.) Ob gostovanju Vtičar-Lesjak je nabral g. nad-učitelj Anton Porekar za «Dijaško kuhinjo* v Mariboru 336 kron. Rodoljubnim darovalcem iskrena hvala! — Tukaj smo imeli pretečene dni kratkotrajen snežen metež, kateremu je sledil hud mraz in padec temperature na — 14 stopinj. (Mala Nedelja.) Dne 30. januarja t. 1. sta se poročila pri Mali Nedelji g. Franc Š p i n d 1 e r in gdč. Marija Rudolf. Na veseli gostiji v Rado-slavcih se je nabralo za uboge domače šolarje 400 kron. Vsem darovalcem iskrena hvala, novoporočen-cema pa obilo sreče in blagoslova! (Petanjci v Prekmurja.) Prejeli smo nastopni dopis: «V predzadnji številki Vašega lista omenja nekdo g. Vflčnika, češ da ga je napadel neki dopisnik v .Murski Straži' ter da je vršilo pri niem orožništvo poizvedbe. Dovolite, da Vam podam kratko polnilo Ne gre tu za osebo g. Vilč-nika, kateremu želimo vse najboljše, da bi vodil zdravilišče vsem v ponos in zadoščenje. V omenjenem dopisu se je le nastopilo proti osebi Vernerja Hohna, ki se je boril na Koroškem proti nam in ki računa sedaj na službo v zdravilišču. Našemu vrlemu orožništvu in gospodu Janžku pa vsa čast, če imajo kake zasluge, da so vjeli tega ptička.* Tako dopis! Pozivljemo svojega dopisnika, naj nam pošlje svoje pojasnilo. Izjavljamo z vso resnostjo, da ne bomo trpeli nikake mistifikacije. Besedo ima naš dopisnik, potem pa izpre.?ovorimo mi. Pripominjamo le, da ne bomo prizanesljivi. Pišite nam resnico, ali pa molčite! To velja za vse dopisnike! Iz Frlekije. Jaz Kumarov Mihalek iz Hude Luknje sen se pa zglasa: Fašenski dnevi so gostuvanje ge bodi; veselice imamo gde bodi, tak, da je geste vse veselo. Samo jaz, vete, ka povsodi nemrem biti. Ovi četrtek sen bija povabljeni na — družinski večer, ali bal, v Gornjo Radgono. Čeravno blo je mrzlo, tak da so mi vsi nohti na kraj odišli, pa sem si misla, ka smo vse glih šo, ka mo vido, kak se kaj tam gor majo. No pa skoro bi njo skupa. Od kraja blo je še — še. So prišli gospodje klerikalci, liberalci, nacijo-nalci, socijalci in ven šlo ši več, so lepo pili pa jeli, in še celo gruč so imeli, pa tak lepe, ka sen si misla, da do jutri že vsi pod edan jarem splezili, tak lepo do njih ti gospodje z odzadi zakapčenimi koleri spreobrnili. No šlo je tak če duže lepše. Samo proti vujtrami so se družine začele — mešati. Meni se je dremalo, pa sen si v prikleti doj lega. — Ja, pa ne blo je mira. Najprle sen vida, kak sta se en gospod pa ena gospa obijavala, pa cmofkala m tak se mi je zdelo, ka je meja tisti gospod beli koler odzadi zakapčeni. To je minulo. Te pa je znavi prišlo strašno ružljenje in pokanje, kda je ti pravi stin kioj priša, da je grm vse za zavca trpa. Najhujše pa še pride. Kda sen tak najlepše spa, tepa je nastalo strašno ružljenje in bitje in kotanje, tale da sen v čelen strahi skoča gor in se stisna pod klop v posojilničnem priklti. Vida sen kak sta skakala dva deda eden v drugega in se lovila za «jakopece*. To sen vida, ka je eden meja neke očali drugi pa beli koler. Javila sta se, to pa je kcoj prileta en drugolajžar, tudi pijan, pa jedva je šteja miriti. — Pa jojU Počilo je in drugolajžar bi skoro gor plaua. Neše se je zadrja, kaplan je strela. Jaz sen se tak stra-ša, ka mi je sleden krajcar z žepa padna, pa sen skoča vun s priklta in sen se v tisto gomonijsko zgra-jo notri skrija. Samo ka sem prek krez tisti plot padna, kak ga je posojilnica notri zacinkala, čeravno pravijo, ka je ne njeni. Spati sen ne moga. Pa nazaj sen ne vujpa, ka blo je tako pokanje. Kak šte, ob enih sedmih vujtrano, se skobacam iz šume in pri tistoj priliki privlečejo iz posojilnice enega gospoda z belin koleram proti cerkvi. Što je ze to bija, to bi Komarov Mihalek iz Hiide Luknje rad veda in znabiti bi g. knezoškofa to zanimalo. Saj se šlo najbrže za eno babo! Komarov Mihalek iz Hude Lfiknje. Politične vesti. (Radicev memorandum.) Zgodilo se je nezaslišano izdajalstvo. Radič in z njim vred vseh 63 poslancev Hrvatskega bloka je poslalo na mednarodno konferenco v Genovi memorandum, v katerem zahtevajo, naj mednarodno posredovanje omogoči ustanovitev samostojne hrvaške republike, če pa to ne bi bilo mogoče, se naj pa doseže vsaj izprememba Jugoslavije v federativno (zvezno) državo. Da bi memorandum bolj utemeljili, so nabasali vanj njegovi očetje goro laži in domišljij. Silno se hvalijo s tem, da je bila Hrvatska že stoletja prej samostojna država, dasi je to odločno ncresnica. Na drugi strani pa napadajo Srbe tako kakor so jih napadali kvečjemu še pred vojno nemški listi. Memorandum je ne le škandal, kakršnega ne pozna skoro zgodovina, ampak je tudi zločin, kakršnega more zagrešiti le podla duša. Ce smo v sporu med seboj, je to naše notranje vprašanje, ki naj ga reši skupščina, izvoljena pri svobodnih volitvah od vsega naroda. Laž je, da ne bi mogel doseči Radič sporazuma z Beogradom, ker ga sploh še poizkusil ni doseči. Kdor pa zahteva, naj razsodi o našem notranjem vprašanju tujec, je izdajalec, najpodlejši vseh zločincev. Ali se more dobiti na svetu v resnici še tak tepec, ki misli, da bodo ustvarili zavezniki hrvatsko republiko zaradi lepih oči g. Radiča? Ali ne uči vsa zgodovina, da smo poplačali vselej s krvjo vsako razsodbo, ki nam jo je narekoval tujec? Ali je res mogoča talca slepota, da se ne spozna, da gorje nam, če nas bodo reševali Italijani? Višek brezvestnosti pa je Radicev memorandum, ker pomeni največjo in katastrofalno nevarnost za Slovence. Naj nastane hrvatska republika, zatočišče vseh Židov in špekulantov, naj se odtrga Hrvatska od Srbov, to se pravi od Jugoslavije, pa bo že drug dan konec slovenski neodvisnosti. Kranjska postane plen Italijanov in Štajerska plen Nemcev. Slovenski narod pa leže tedaj v grob. Radičevo izdajstvo bi plačali prvi mi, ko bi bili pa pokopani mi, tedaj bi prišli na vrsto Hrvati. Naj se Hrvatje vendar ne domišljujejo, da pomenijo kako silo zato, ker imajo zagrebško inteligenco in tri milijone ljudi. Že večji narodi so poginili, če so poslušali izdajalce! Radicev memorandum pa je tudi velika neumnost. Že sedaj je jasno, da zavezniki ne morejo tvegati viharja na Hrvatskem in na Balkanu, ki bi nastal, če bi se poizkušalo uresničiti Radicev načrt. Na drugi strani pa je Stipica Radič tudi v svetu znan kot neresen človek. Z memorandumi se nikomur ne imponira, ker vsak pametni človek sodi po dejanjih in ne po besedah. Dejanj pa se Radič boji. Edina posledica memoranduma bo, da bo naša valuta še bolj padla. To bo ves uspeh protinarodne in zločinske Ra-dičeve politike. Končno naj rečemo še nekaj! Vselej smo se trudili, da bi živeli s Hrvati v slogi Po Radiču ne bomo sodili vsega hrvatskega naroda. Če bi se pa zgodilo, da bi morali mi plačati Radičevo «samostojno hrvatsko republiko*, tedaj seveda bi nastalo med nami in Hrvati nepremostljivo brezno. Radičevi sužnji ne bomo nikdar! (Pismo Hercigonje.) Protič, slavni minister s Krfa, je objavil neko pismo Hercigonje, ki ga je pisal baje ta voditelj komunistov iz Prage Sveto-zaru Pribičeviču. Pismo ima namen, kompromitirati Pribičeviča, češ da je hotel pridobiti Hercigonjo za Radicev umor. Na to lopovsko intrigo je odgovoril Pribičevič kakor se spodobi. Dejal je: Pismo Hercigonje je izšlo v zvezi z Radičevim memorandumom m naj bo dokaz, da vladajo v naši državi take razmere, da ne more noben pošten človek obstati v njej. Pismo je bilo neprijateljem naše države neobhodno potrebno. Oni hočejo na vsak način oklevetati našo državo in vse sodobne državnike, predvsem mene. Razpišite magari natečaj za najboljše oklevetanje moje osebe! Vseeno se ne umaknem, ampak še bolj energično kot kdaj prej bom delal za edinstvo države. — Ni sicer Pribičevič naš prijatelj, toda njegova poštenost in njegov patriotizem sta izvun dvoma, vsled česar mu v tem oziru verujemo. (Iz skupščine.) Zalibog nimamo prostora, da bi priobčili že danes Pucljev govor, ki je pomenil največjo obsodbo klerikalnih klevetnikov. Pač pa je potrebno, da pribijemo eno stvar, to je čudno postopanje klerikalnega poslanca Kranjca. Pod vtis-kom prepričevalnih besedi tovariša Puclja je dejal v skupščini poslanec Kranjc to-le: «I (Steiervvagerl) «zapravljiv-£ki» (vozovi na vzmeteh z lestvami in spredaj s sedežem) in slična vozila. Takih vozil sploh ni treba prijavljati, če so dani omenjeni pogoji za taksno prostost Letna taksa se plačuje samo za uporabljanje avtomobilov in fija-kerskib voz (kočij, landauerjev, bre-kov i. si.) za osebno potrebo. Od plačevanja te letne takse so izvzeti. a) potniški avtomobili in fijakerski vozovi pri podjetjih, ki uporabljajo fa vozila izključno za prevažanje potnikov ter od tega obrta plačujejo davek; b) zgolj tovorni avtomobili pri podjetjih kakršna so: spediterska, transportna in druga; c) avtomobili in fijakerski vozovi pri podjetjih, ki se bavijo s prodajo (trgovino) teh vozil, ako jih ne uporabljajo za osebno potrebo; in č) navadni dvokolesni vozovi. Vsi avtomobili, vozovi in bicikli, ki služijo izključno za prevažanje materiala, oseb in orodja za gašenje požara, niso zavezani taksi po tar. post. 100., niti za prijavo niti letni taksi. Ako služijo taka vozila za privatno osebno potrebo, so zavezana tej taksi. Navodila v tuuradnem razglasu št. B II 50/125 z dne 22. dt-~ibra 1921. (Ur. 1. 3 iz leta 1922.) se razveljavljajo, kolikor nasprotujejo zgornjim novim predpisom in navodilom Zato tudi ni zahtevati takse po 5 Din za izkaznico o vozilu. Stranke, ki so že položile takso katere pa po teh novih predpivh in navodilih niso bile zavezane plačati, lahko prosijo za povračilo v *">0 dneh po položitvi takse pri onem oblastvu, kjer so takso položile. • • • Tako razglas! Z razglasom so postavljeni na laž vsi tisti, ki so lagali da niso dosegli naši poslanci za kmeta velike olajšave. Brez poslancev SKS. bi slovenski kmet plačeval pristojbino na vc?.'ia prav tako kakor jo plačuje mešT.n. S hojskarija-mi se ne doseže n'česai, pač pa z delom. Poslanci SLS. so sicer huj-skali s pristojbinami na vozila, toda odpraviti teh prisl -jbin niso mogli Poslanci SKS. pa niso hujskali, te.n-več delali in tako je kmet oproščen teh davščin In v tem je ona velikanska razlika med našimi in klerikalnimi poslanci, v tem se kaže, kje je prava ljubezen do kmeta. rabljeni in nezanesljivi, dostikrat manjka celo potrebne vode, ni novih žigov itd. Če obvelja odredba, potem moramo pričakovati, da se bo že itak skrajno neznaten izvoz vina še bolj skrčil, kajti od nobenega inozemskega vinskega trgovca ali kupca se ne more pričakovati in zahtevati, da bo prehodil križev pot jugoslovanskega cimentiranja, posebno ko nobena druga država v Evropi, ki izvaža vino, ne zahteva nič sličnega, ampak nasprotno stori vse, da inozemcu izvoz kolikor mogoče olajša. Ker ne najdemo za omenjeno odredbo prav nobenega pametnega razloga (saj menda vendar ne gre za tistih par kronic, ki jih dobi država na pristojbinah, medtem ko utrpi na drugi strani stotisoče škode), zahtevamo vsi vinogradniki, da se odredba o ponovnem cimentiranju sodov takoj ukini! Pozor, vinogradniki! 98odstotno do 99odstotno modro galico ima v zalogi »Ekonom*. V svojem skladišču v Ljubljani jo prodaja kilogram po 22 kron, toda samo svojim članom in somišljenikom SKS. Spričo tega se izvršujejo naročila galice le v primeru, če jim je priložen imenik naročnikov, potrjen po krajevnem ali okrajnem odboru, da so naročitelji res samo naši pristaši. Kdor potrebuje galico, naj jo naroči takoj, ker se na poznejša naročila ne bo mogoče več ozirati. Naročena ga-lica se bo odposlala koncem meseca marca. Pripominjamo, da letos galice primanjkuje in da jo stane že danes kilogram 33 kron. Zategadelj naročite galico nemudoma, kajti galice je. kakor rečeno, letos malo! Porabite ugodno priliko in preskrbite se z galico pravočasno! Atentat na izvoz naših vin v inozemstvo. Drugače se pač ne more imenovati najnovejša vladna odredba, po kateri se morajo vsi sodi za prevažanje vina, ki še niso opremljeni z žigom, na novo cimentirati. Vsi sodi, ki se jih vrne iz inozemstva, morajo tedaj aajprej v naše meroizkusne urade in šele potem, ko so jih ti uradi na novo cimentirali, se smejo polniti za izvoz Kaj se to pravi, ve pač vsakdo, ki pozna naravnost obupne razmere pri večini naših me roizkusnih uradov. Aparati so ob- &asa0dars!90 in minj ti (Proračun v finančnem odbora.) Pretres proračuna se v finančnem odboru pridno nadaljuje. Ker je debata objektivna in odločilna, zato je prišlo že polno nerednosti na dan. Proračuni nekaterih ministrstev so bili le fiktivni. Dosegle so se znatne redukcije v proračunih posameznih ministrstev. Najbolj bo pa pristriženo vojno ministrstvo. S tem, da vrši sedaj finančni odbor kontrolo nad gospodarstvom posameznih ministrstev, smo storili velik korak naprej na potu naše gospodarske konsolidacije. (Za progo Ormož-Ljutomer) je določenih v investicijskem posojilu 10 milijonov dinarjev. Enaka vsota je določena za gradbo proge Murska Sobota-Dolnja Lendava. Iz sredstev investicijskega posojila se zgradi dalje v Ljubljani hiša za inšpektorat državnih železnic. Z gradnjo hiše se prične že letošnjo spomlad (Davek na poslovni promet.) Fi-načni minister je odredil brzojavno, naj davčna oblastva opuste vsako nadaljnje izvajanje uredbe o davku na poslovni promet, dokler ne dobe novih navodil. Dosedanja navodila, temelječa na uredbi o davku na poslovni promet, se bistveno razlikujejo od navodil, ki jih določa zakon o davku na poslovni promet. Davčna oblastva bodo zato v bodoče omejila svoje delovanje v zadevi davka na poslovni promet le na sprejemanje prostovoljnih vplačil tega davka za zadnje tri mesece leta 1921. (Kolonizacija na Kosovem polju.) Josip H e k i č iz Broda na Savi nam izporoča, da se z ozirom na njegovo notico v «Kmetijskem Iistu» oglaša z vseh strani toliko interesentov, da mu je popolnoma nemogoče na vsako pismo odgovoriti pismeno. Zaradi ega pride g. Hekič v kratkem v Ljubljano, da se pogovori ustno z vsemi interesenti. Dan prihoda in kraj sestanka bo naznanil g. Hekič vsem, ki so se obrnili nanj, pismeno. Obvestilo o prihodu bo objavil tudi «Kme-tijski list*. (Pristojbina za švicarski vizum) se plačuje odslej po dnevnem in ne več po uradnem kurzu. (Vsakdo, ki je izgubil reverz o vpisu 7odstotnega posojila,) naj zahteva pri sodišču uničenje reverza; istočasno nai javi izgubo reverza banki, kjer je podpisal posojilo, da ne more najditelj dvigniti obresti od posojila. Na ta način bo mogoče najti tudi even-tuelnega tatu reverza. (Naraščanje našega izvoza.) Leta 1920. je bil naš izvoz vreden 1 milijardo 320,606.055 dinarjev. Tekom prvih devet mesecev leta 1921. pa smo izvozili že za 1.668,780.779 dinarjev. Z ozirom na padec naše valute je narastek našega izvoza sicer le majhen, vendar pa se je izboljšala naša trgovinska bilanca. Kako je vplival padec avstrijske krone na naš izvoz, se vidi iz nastopnih številk: Leta 1920. smo izvozili v Avstrijo za 563 442.443 dinarjev ali za 46-27 odstotka vsega našega izvoza, v prvih devetih mesecih pa za 635,688.616 dinarjev ali le za 38 odstotkov vsega našega izvoza. (Žitni trg.) Iz Novega Sada poro-:ajo: Cene še vedno naraščajo. Izgleda, da bo naraščanje trajalo. V Novem Sadu in okolici so bile te-le ce-ce: pšenici od 1550 do 1600, rži 1300, ječmenu 1100, ovsu 1100, novi koruzi od 1150 do 1190, moki št. 0 21. otrobom 800 kron. (Žitne cene v Budimpešti.) V zadnjem času so bile v Budimpešti na- stopne cene: pšenici 2300, ječmenu 1800, rži 1500, ovsu 1600, koruzi 2200, otrobom 800 madžarskih kron. Ker je madžarska krona vredna le 47 in pol vinarja, je torej žito na Madžarskem znatno cenejše kot pri nas. (Previsoke cene žitu.) Poročali smo že, da je amerikanska koruza cenejša od naše. Enako cenejše kakor pri nas je na Madžarskem in v Romuniji žito. Zategadelj je dovolila vlada za Beograd uvoz 200 vagonov romunske moke. Bilo bi dobro, da bi se dovolil uvoz moke tudi za naše kraje. Naravnost škandal je, kako hočejo banatski izvozničarji in špekulanti nagrabiti denar vse države. Nikakor ne smemo trpeti, da bi bila moka doma dražja kot je v tujini! (Zagrebški sejem dne 8. februarja.) Spričo mraza je bil dogon živali zelo slab. Cene so se vsled tega dvigale. Kupovalo se je Ie za domačo potrebo. Cena goveji živini (slabše kakovosti) je bila od 18 do 26 kron žive teže za kilogram. Teleta so se prodajala od 35 do 37, svinje (boljše vrste) pa po 52 do 54 kron za kilogram. Konj na sejmu ni bilo. Slama, ki je je bil samo en voz, se je prodala meterski stot po 500 kron. Detelja se je prodajala po 1400 kron metrski stot. (Budimpeštanski svinjski trg.) Na trg z dne 8. t. m. je bilo pripeljanih 2693 svinj. 1500 svinj je ostalo neprodanih. Prvovrstne svinje so se prodajale od 86 do 90, srednje od 78 do 82 in lahke od 66 do 76 madžarskih kron. (Ena madžarska krona je 47 in pol vinarja našega denarja.) (češki les.) Spričo dviganja češke krone se je podražil v Trstu češki les dvakratno. Tržaški lesni trgovci so bili zategadelj primorani, razveljaviti že sklenjene kupčije. (Znižane izvozne pristojbine za les na češkem.) S tem upa češkoslovaška vlada rešiti češko lesno industrijo pred nadaljno izgubo lesnega trga (Preko Trsta) je izvozila češkoslovaška leta 1920. 4214 vagonov, leta 1921. pa 4974 vagonov blaga. Uvoz Češkoslovaške preko Trsta pa se je znižal v istem času skoraj za polovico. Leta 1920. se je namreč uvozilo 4119, leta 1921. pa le 2160 vagonov blaga. (Novega konkurenta Trstu) so iz- taknd' tržaški trgovci. Do sedaj so govorili le o Hamburgu, sedaj priznavajo, da je tudi romunski Galac silno nevaren konkurent, kajti češko blago se prevaža sedaj preko Galaca in ne več preko Trsta. (Razstava vin v Beogradu.) Srbsko poljeprivredno društvo priredi letos v Beogradu razstavo vin. (Cene vsem vrstam dušikovih gnoji) so se dvignile v Nemčiji dne 8. februarja za okoli 15 odstotkov. Povišek cen je provzročila podražitev premoga. (Uvoz in izvoz hmelja na češkem.) Leta 1920. se je izvozilo iz Češke 131.996 centov (po 50 kg), leta 1921. pa le 60.0S6 centov hmelja. Uvoz hmelja (večinoma iz Jugoslavije in Poljske) je znašal leta 1920. 23.274 centov ter se je znižal leta 1921. na 21.798 centov. (Ponarejeni romunski bankovci.) Temešvarska podružnica Narodne banke javlja, da so se pojavili tam zelo dobro ponarejeni romunski bankovci po 500 lejev. Sodijo, da so bili bankovci ponarejeni na Češkem. (Poljska je pričela s štedenjem) Kakor znano, stoji poljska marka tako žalostno kakor avstrijska krona. Da popravijo vsaj deloma svojo valuto, so pričeli Poljaki s štedenjem. Povsod reducirajo uradništvo in vsi ne neobhodno potrebni izdatki se črta o iz proračuna. (Podraženje tobaka v Avstriji.) V Avstriii bodo podražili tobak za 100 do 200 odstotkov. (Papirnat denar.) Madžarska je imela dne 23. januarja za 25 milijard 680,031.800 kron bankovcev. Nemčija je imela v istem času nad 115 miMiard mark nppimatega denarja. (Eno najlepših vinogradskih posestev v mariborski okolici je na pro-dsj.) Ustne informacije se dajejo za cbe stranki brezplačno le resnim re-flektantom brez posredovalcev tz zgolj strokovnega interesa na vinarski in sadjarski šoli v Mariboru do dne 25 februarja vsak dan med 12. in 13. uro. Raznoterosti. (Žrtve svetovne vojne.) V Ameriki so izdali te dni pregled vseh žrtev svetovne vojne. Grozne so te številke in v sramo- to človeštvu. Mrtvih so imele: Amerik« 107.284, Angleška 807.451, Francoska 1.427.800, Rusija 2,762.064, Italija 507.160, Belgija 207.000, Srbija 707.343, Ro-mun.ja 339.117, Grška 15.000, Portugalska 400 in Japonska 300; zavezniki torej skupno 6,938.529 mrtvilu Izmed centralnih drŽav so imele mrtvih: Nemčija 1,011.104, Avstrija 911.000, Turčija 436 tisoč 924 in Bolgarija 101.221, skupaj 3,060.252. Med vso vojno je bilo torej mrtvih 9,998.771 ali skoraj deset 'milijonov ljudi. Z drugimi besedami: desetkrat toliko, kolikor Šteje vsa Slovenija prebivalcev. K mrtvecem je treba prišteti še težko ranjene, ki so po večini invalidi. Teh je 6,295.512 in samo Srbija jih lina 322.000. Drugih ranjencev je bilo preko 14 milijonov. Ujetih in pogrešanih (velik del teh je mrtvih) je 5983.600. Vseh žrtev je bilo torej nad 85 milijonov. Pomisliti pa je treba, da so predstavljali ti ljudje cvet naroda, spričo če&ar je njih izguba zadela vsak narod v dvakratni meri. Vzrok, da je puvojna morala tako silno žalostna, tiči glede marsičesa prav v tem, da je pobrala vojna najboljše ljudi, dočim so o«tali vsi tisti, ki so se krili v zaledju in so bili moralno slabotnejšl — Svetov-»a vojna pa ni bila grozotna samo spričo ljudskih žrtev, ki jih je zahtevala, temveč tudi spričo materielne Škode, ki jo je provzročila. Vojni stroški vseh držav znašajo nad 200 milijard dolarjev. Opustošenja pokrajin dosezajo vsoto 70 milijard dolarjev. To so tako ogromne številke, da si jih niti ne moremo predstavljati. Kako koristne stvari bi se dale iviipraviti s tem denarjem! Nič čudnega tedaj ni, če vlada danlanes po vseh državah taka mizerija. Ves svet je leta in leta tekmoval, kako bi razrušil bolje in več dobrin sveta. Sodaj pa moramo prenašati vsi posledice. Vse »e plačuje na svetu. (Spomin so izgubili.) V neki francoski blazni«'! je že tretje leto šest vojakov, ki so se vrnili iz nemškega ujetništva blazni. Niti eden izmed njih ne ve, ne kako se piše, ne kje je doma. Zdravniki so poizkušali vse mogoče, da bi vrnili ubogim žrtvam vojne spomin, toda brez uspeha. Sedaj so fotografirali vseh šest vojakov, .Ia bodo njih slike priobčili listi, ker se lo na ta način morebiti vendarle dognalo, kdo so nesrečne žrtve vojne. (Papeževa dara.) Tiara jo prastara krona rimskih škofov, ki sestoji iz treh kron. Gorenji del ima obliko kaj«, pod njim pa so trije zlat! obroči, katerih vaaK ima štiri zlate liste, posute z dragulji. Sprva je bila tiara le nekak visok klobuk, sčasoma pa jo dobila dandanašnjo obliko. Oblika tiare se je i/premenila ob času papeža Bonifacija VIII., ki je dal obložiti tiaro še z enim obročem. Tretji obroč je dal tiari papež Urban V. Sedanjo zlato tiaro z značilnimi latinskimi napisi na obročih so poklonili verniki papežu Leonu XIII. ob njegovi 251etnici. Tiara ima simboličen pomen, ki smo ga razložili že v svoji prejšnji štovilki. (Kooec sveta.) Leta 1910., ko se je imel pokazati llalejev komet, se je proroko-valo o koncu sveta. Toda prerokovanje se je izkazalo za tako lažnivo kakor tisoč drugih. Sedaj pa se je znašel neki dr. Bcrnd, ki prerokuje, da bo leta 2000. konec »veta. Svoje prorokovanje utemeljuje s prerokbami irskega škofa Malnliije, živečega v 12. stoletju. Malahija je izdal knjigo prorokb, v kateri navaja «točno» vse papeže. Vsakemu papežu je dal posebno označbo. Tako ima po Malahijevih prerokovanjih papež Leon XIII. pridevek »lumen de coelis* (luč z nebes), kar se kolikor toliko ujema, kajti papež Leon XIII. je imel v svojem grbu zvezdo re-patico. Benediktu XV. jo dejal Malahija «ieligio dopopulata* (ljudje brez vere), kar bi za dandanašnji čas tudi veljalo. Po Benediktu XV. našteva Malahija samo še osem papežev; poslednji izmed njih raj bi bil Peter Rimljan. Tedaj bo človeštvo propadlo in strašni sodnik bo sodil svet Dr. Bernd pravi, da bo to okoli leta 2000., kar se ujema tudi s prerokovanji drugih narodov. Vzhodni narodi trdijo, da bo obstojalo človeštvo le ,;000 let — 3000 let pred rojstvom velikega modrijana Caratustre in 3000 let po njegovi smrti. Ker jo bil rojen Caratu&tra 1000 let pre l Ivristom, bi čakala torej naše naslednike leta 2000. neizogibna smrt. Pri vseh teb prerokovanjih je čudno samo to, kako more pisati take glu-posti doktor in kako more najti človeka, ki mu jih založi in pusti tiskati (Porcelanski denar.) Mesto Stuttgart izda obenem i mestom Ludvvigsburgom porcelanski denar v vrednosti po pet mark. Denar bo barve slonove kosti in bo imel zlat rob. Del tega denarja bo kupila Amerika ter plačala za vsak kos po en dolar. Na ta način bosta napravili omenjeni mesti velik dobiček, ki ga bosta uporabili za zapuščene otroke. (Kako se zasluži s pijačo.) Navadno f« s {litjem samo denar zapravlja. Neki Anglež pa je sedaj s pitjem zaslužil. Na Tirolskem je kupil steklenico vina za 500 avstrijskih kron. Na poti do Švice je vse vino srečno iz.pil. Ko je prispel v Švico, je prodal prazno steklenico za 50 švicarskih vinarjev, ki jih je zamenjal nato za avstrijske krone ter dobil zanje 700 avstrijskih kron. Izpil je torej vse vino iz steklenice, poleg tega pa še zaslužil 200 avstrijskih kron. Mal primer, kako krivična je dandanašnja valuta. (Smrt preprečila samomor.) Na Angleškem se je hotel usmrtiti 771etea upokojeni uradnik. Vlegel se je v posteljo, nabil samokres ter hotel sprožiti. Med tem pa ga je zadela kap ter preprečila samomor. Bil ja takoj mrtev. (Slepec obtožen umora.) Pred berlin-skim sodiščem se je moral zagovarjati slepec Feliks Mer, ki je oslepil v svojem 18. lotu. Kot slepec se je oženil ter imel v Poznu malo trafiko. Po tretjem porode mu je umrla žena. Moral je zapustiti Pozen in 5e preseliti v Berlin, kjer pa se mu je godilo vedno slabše in končno ni mogel preživljati več svojih otrok. To ga. je napotilo, da je neko noč, ko sta otroka spala, odprl pipo plinske cevi. Zjutraj so našli vse tri v nezavesti vendar pa so jih mogli še rešiti Sedaj se je moral zagovarjati slepec zaradi poizkušenega umora, svojih otrok. Porotniki pa so ga soglasno oprostili ter zbrali takoj tudi večjo vsoto, da pomagajo tako bednemu Slcpcil. (Strah pred otroki) Pred sodiščem r Minhenu na Bavarskem se je pričela razprava proti 84 ženam in dekletom, ki »<* si dale odpraviti plod. To delo je izvrševal dr. Majer, ki je računil sa vsako ope* racijo od 50 do 300 mark. Razprava tajna. (Žena zločinka.) Pred leti je razburja? Evropo zločin, ki ga je zakrivila grofica Tarnovska. V Benetkah je ubila ta pustolovka svojega moža, grofa Tarnovskega, Ja bi prišla tako do denarja. Bila je obsojena na večletno ječo. Kazen je tudi prestala. Se vedno mlada je prišla v Pariz, kjer je nadaljevala s svojim pustolovskim življenjem. Sestajala se je s poljskimi oficirji in enega izmed njih je izvabila s seboj na deželo, kjer sta živela osem dni v divji strasti Po preteku tega časa pa se je mladi oficir zavedel in spojna!, da je brez vsega svojega denarja ter da mu manjka poleg tega Se 30.00A frankov državnega denarja. Nesrečni ofi-air je odpotoval v London k poljskem« poslaniku, da bi ga rešil Toda poslanik je odrekel svojo pomoč. Oficir je nameraval pobegniti nato v Rusijo, a na meji sa ga prijeli in izročili nato vojaškemu soli šču, ki ga je obsodilo na smrt. Grofica Tarnovska je postala čisto navadna pocestna vlačuga, ki išče še dalje žrtev za svoje nečedne namene. Postala je pravi tip žene zločinke, ki pozna samo divjo, vse uničujočo strast. (Babjeverje rešilo zločinca.) V Siang-_an-'u na Kitajskem je bil obsojen s šesto rico drugih banditov vred neki ropar v'ong-Ah-Ni na smrt. Po vrsti je odsekal krvnik vsej šcstorici glave. Prišla je vTsta na roparja. Krvnik je udaril, toda meč ni presekal vratu, kar so smatrali vsi navzočniki za znak duhov, naj se roparja ne usmrti Roparja so odvedli takoj pred sodnika, ki mu je dal priporočilo za neko bolnico, kjer so ga izločili. Sodaj hodi ropar ponosno po me&tu, čei da je izvoljenec duhov in pod njih posebnim varstvom. Tako praznoverje vla-la dandanes še na Kitajskem. (Srečen udarec.) V Glasgovu na Angleškem je dobil borilec Mičel pri bokse r -skem dvoboju tako silen udarec na glavo, da je padel v nezavest. Nekoliko minut :e ležal kakor mrtev. Potem pa se je zavedel in ves začuden vprašal: »Kje sem, kaj se je zgodilo?* Vse navzočno občinstvo se je silno začudilo, kajti Mičel je 'uil znan kot nem. Silni udarec mn je vrnil možnost govora in sedaj govori normalno. (Proces proti nagim plesalkam v Berlinu,) o katerem smo poročali v svoj prejšnji številki, je končan. Prva plesalka, Lola Bloh, je dobila en mesec, lastnica lokala, plesalka Stevels in njen mož, pa tri mesece zapora. Dve plesalci sta bili obsojeni na denarno globo, ostale plesalke pa so bile oproščene. (Sleparija z nago žensko.) Pred neda*» nim časom je naznanilo neko kinematografsko podjetje, da je najelo francosko plesalko, ki bo plesala pred izbranim občinstvom popolnoma naga. Na dan predstave se je občinstva kar trlo, ker vsakdo je hotel priti ▼ dvorano. Plesalka, elegantna mlada ženska, je ro6 nastopila ter pričela plesati. Toda nikakor ne naga, temveč popolnoma oblečena. Razočaranje in jeza ljudi sta bili nepopisni Tedaj pa je prišel ravnatelj podjetja ter povedal, da je potreboval za neko kinematografsko predstavo razjarjeno občinstvo. Slednjič se je vsem ljudem lepo zahvalil, ker so igrali tako dobro, ter jih v znak priznanja povabil na dobro večerjo, kamor so odšli dobre volje. (Zločinec, ki ga ne morejo najti) V Potsdamu na Pruskem je najel nek Kitajec avtomobil Ko je pripeljal Šofer avtomobil na določeno mesto, mu Kitajec ni hotel plačati zahtevane vsote. Prišlo je do prepira, med katerim je potegni! jesni Kitajec kar naenkrat samokres ter ustrelil šoferja, Kitajec se je pomešal nato urno med množico ter izginil. Sedaj pa ga naj iščejo! Znano namreč je, da. Evropejec ne loči Kitajcev, ki so si vsi podobni. (Srečen soprog.) V malem mestu ob Renu je izšel ta-le originalni oglas: Podpisani Oto Trog opozarjam javnost na to. da ne plačujem nobenih dolgov, ki bi jih napravila moja soproga Marija Trog. Moj prijatelj Adolf Fuger je pobegnil t njo. Zagotavljam vso javnost, da ne najdem nikdar več tako dobrega prijatelja. Somišljeniki, pristopajte k »Ekonomu", osrednji gospodarski zadrugi 1 Kmetje, podpirajte po svojih močeh obramono društvo ,,Jugoslovensko Matico"! brtnik. Resnica prodira. Pač je ni stranke na Slovenskem, ki bi bila izpostavljena toliko klevetam in napadom kakor SKS. Ne demokrati, ne klerikalci ne diruge stranke ne morejo odpustiti voditeljem SKS., da so osvobodili z ustanovitvijo te stranke kmeta in obrtnika od vsakršne tuje nadvlade ter ustvarili s tem trden temelj za njiju gospodarsko in politično osamosvojitev. Ker so sami izgubili moč, zato so proti SKS. in pri vsaki priliki poizkušajo zmanjšati ugled in vpliv SKS. Zato govore demokrati o nezmožnosti voditeljev SKS., zaradi tega lažejo klerikalci o protiverski politiki SKS. in spričo tega klevečejo socialisti o SKS., češ da je stranka veleposestnikov m veleobrtnikov. Čeprav so vse take laži naših nasprotnikov nadvse očividne, vendar se še vedno dobe ljudje, ki jim verjamejo. Vzrok temu tiči v velikanski premoči nasprotnega časopisja. SKS., dasi druga najmočnejša stranka v Sloveniji, nima razen enega tednika nobenega drugega glasila. Vsaka druga stranka je glede časopisja znatno močnejša in celo narodni socialisti, ki so dobili oba svoja poslanca pri volitvah edinole s pomočjo preostankov glasov in ne da bi dosegli količnik, premorejo tednik in dnevnik. Vsi listi naših nasprotnikov delujejo proti nam in poleg klevet je njih glavna naloga, zamolčati vsak uspeh naše stranke. Ampak resnica je močnejša kakor vse intrige. Dasi ne moremo odgovarjati sproti na vse napade, prihaja resnica vendar vseeno na dan; ravno pretečene dni smo doživeli lep primer v tem oziru. «Obrtni vestnik» z dne 1. februarja, list, ki ne pripada SKS., piše v svojem uvodniku «Neznosno davčno breme* med drugim tudi dobesedno to-le: «Konsiatiramo z zadoščenjem, da se je to načelo (izenačenje davkov) po zaslugi SKS. uveljavilo v vladnem delavnem programu, in z zadoščenjem konstatiramo, da je po zaslugi SKS. zmagalo načelo progresivnih davkov*. Beležimo z zadoščenjem, da je prelomil ravno «Obrtni vestnik* s tradicijo nasprotnih listov in da je bil prav «Obrtni vestnik* tisti list, ki je priznal in uveljavil resnico. Zastopniki kmeta in obrtnika smo. In če smo delovali do sedaj z vso vnemo za izboljšanje gospodarskega obrtnikovega stanja, bomo odslej, ko smo doživeli vzpodbujajoče priznanje obrtnikov, tej svoji temeljni nalogi posvečali še vse drugače pozornost. Priznanje ^Obrtnega vestnika* pa naj dokazuje tudi vsem obrtnikom, da je njih mesto zgolj v SKS., ki se nesebično in z vso vnemo poteguje za obrtniške interese. Veliko je že dosegla SKS. za obrtnike, toda še večji bodo njeni uspehi, če bo podpiralo SKS. obrtništvo, če bodo vsi obrtniki skrbeli za svojo organizacijo in če bodo vsi obrtniki prežeti z duhom sloge in dela. Vsak obrtnik mora biti preoričan, da tudi najboljša ideja ne prodre, če se ne borimo zanjo, kajti ni je ideje, ki ne bi imela tudi svojih nasprotnikov. Zategadelj se je treba strniti v močne vrste ter s krepko organizacijo premagati vse ovire. Obrtniki, sebi škodujete, če se ne združite v obrtniških organizacijah. Obrtniki, vsi v obrtniške organizacije in vsi v SKS. kot glavno zaščit-nico obrtniških interesov! Obrtniške ?esti. (Obrtniki!) Pošiljajte redno poročila o sejah in sestankih obrtniških društev in organizacij, kajti s tem, če skrbite za redne informacije listov, koristite le samim sebi. (Prvi veliki obrtniški shod v Novem mestu) je bil v nedeljo dne 5. februarja popoldne v veliki dvorani Narodnega doma. Na dobro obiskanem shodu so bile zastopane skoro vse obrtniške organizacije, zadruge in društva vse Dolenjske. Kot posebno zavedno se je izkazalo obrtništvo Bele krajine, ki se je v prav velikem številu udeležilo shoda. Tudi oddaljeno kočevsko in kostanjeviško obrtništvo je pokazalo, da se zaveda potrebe močne obrtniške organizacije in vsestranskega dela, ker le tako se odpravijo obrtniški stan uničujoče razmere v sedanjem gospodarstvu. Kot zastopnik obrtništva se je udeležil shoda tudi narodni poslanec tovariš I. Majcen. Shod je otvoril in mu predsedoval tovariš F. O g r i č, ki je prečital zelo važen dnevni red ter od točke do točke pojasnjeval obrtništvu vsa pereča vprašanja. K besedi so se oglasili tudi tovariši: Horvat in Nemanič iz Metlike, Sedlar, Malovič in Av- sec iz Novega mesta in Zupane iz Toplic. Jasno sliko k dnevnem« redu, zlasti o davku na poslovni pr<% met, je podal poslanec tov. Majcen. Pojasnil je tudi, v koliko se je zavzela SKS. za obrtniške interese ter s tem zadobila veliko zaupanje. Sestavile so se tozadevne resolucije, ki se pošljejo še vsem zadrugam, društvom in organizacijam v podpis, nato pa predlože merodajnim mestom. Shod je predsednik ob pol pe-bh popoldne zaključil. Zaradi pomanjkanja prostora bomo objavili važne resolucije s shoda prihodnjič. Tedaj pa v celoti. DOBRA ŽENA IN MATI ima pri hiši vedno nekoliko steklenic Feller« jevega prijetno dišečega «Elsafluida», ki služi dobro za drgnjenje hrbta, rok, nog in celotnega telesa ter se uporablja kot lepotilo (kosmetikum) za negovanje ust, kože in glave. «Elsafluid» je mnogo močnejši, izdatnejši in učinkovitejši kakor francosko žganje. 3 dvojne steklenice ali 1 specialna steklenica z zamotom in poštnino vred 48 kron. Razpošilja ga: lekarnar Evgen V. Feller, Stubica demja, Elsatrg št. 344 (Hrvaško). Izjava. Podpisani Miha Zupane, p. d. Ma-jar, na Selah, obžalujem tem potem, ker sem govoril v gostilni, da sta poslanec Drofenik in občinski odbornik g. BL Urlet podkupljena z vsoto 30.000 kron. Preklicujem to govorico kot neresnično in neupravičeno, se zahvaljujem tako g. poslancu Drofeniku kakor tudi g. Ur-letu, da sta spričo prijateljstva odstopila od tožbe, ter plačam za občinske uboge v občini okolica Št. Juri ob južni železnici 200 kron. V Št. Juriju ob južni železnici, dne 8. februarja. M. Zupane s. r. Franc Podlogar Štefka Podlogar, rojena Špetič poročena dne 6. februarja 1922. Velike lašoe. Košana-Postojna. Pristaš SKS. absolvent meščanske šole in trgovskega tečaja, išče primerne službe kot občinski ali posojilniški tajnik ali kaj sličnega. — Naslov pove oprava ..Kmetijskega lista". Brusni les (Sebleiff te olz) plačuje po 400 K m9 B. B., poštnoležeče Medvode. Vinogradniki pozor! Naznanjam, da imam okoli 50.000 aboreninjenili taiic, ki jih ni treba nikoli z galico škropiti in ki uspevajo v vsaki zemlji. Zanje garantiram za 10 let Anton Za gor še k, načelnik SK.S. v Doma vi, _posta Moškanjci. Naprodaj imam lepo, črno brejo kobilo. Josip Vrhove v Ljubljani, Poljanska cesta št 46. _ HLODE smrekove, hrastova in bukove v vsaki množini kap nje parna žaga V. Soag-nettl, Ljubljana, za državnim kolodvorom. Hlode za B smrekove, mecesnove, borove, ja-vorjeve, orehove, hrastove in druge kupuje po najvišjih cenah tvrdka Lavrenčič & Co., lesna industrija, in trgovin* ■ Ljubljana, 11 Dunajska cesta št. 47. Zajamčeno čisto brinjevo olje se kupuje t vsaki množini. Ponudbe z vzorci sprejema drogerija „Adrija" v Ljubljani, Selenburgova ul. 5. Bakrene kotle za žg&njekuho po 40 in 60 litrov vsebine z ravno cevjo nudimo, dokler traja zaloga. Metalokemika, d. d. v Zagrebu, Strossmajrerova ulica it. 6. »Ilirija", lesna trgovska in industrijska družba v Ljubljani, Kralja Petra trg št. 8 (pred sodnijo), kupuje hlode vsake vrste, stoječ ln tesan les 3n deske tet> sprejema, tudi komisijska naročila. Za vse sloje primerno pohištvo, fcrfežno Izvršeno in po ceni, kakor tudi vsakovrstna tapetniška dela priporočata brata Sever v LJubljani, Gosposvetska oesta i«. 13 (Kolizej). Staro lito železo kakor tudi staro medenino, star baker, cin, svinec in cink kupuje po najvišjih cenah tvrdka Breznik & Fritsch, trgovina z železnino v Ljubljani. Primešaj „ MASTIN" krmil Enkrat na teden eno pest. Ako Mastina v lekarnah, trgovinah in konsumih ne dobite, ga naročite po pošti. 3 zavojev Mastina stane 2 j dinarjev in se jih pošlje poštnine prosto na dom. Sadlo zoper garje (naftol-mazilo) uniči pri ljudeh garje, liiaj, srbečico, koine bo-lesni in izpuičaja; pri živini uniči garje. Lonček tega mašila velja po pošti 20 kron Lekarna Trnkoci r Ljubljani (Slovenija) zraven rotovža. Kmetovalci, pozor I Umetna gnojilo vseh vrst ima po najnižji ceni vedno v zalogi tvrdka Anton Tonejc in drug v Maribora, tel. St 68. 3SC f enjalnica Slovenske eskomptne banke Ljubljana Telefon int. št. 3 Telefon int. št. 3 nasproti glavnega kolodvora kupuje in prodaja devize in valute po najugodnejših dnevnih cenah, sprejema vloge na hranilne knjižice ixi ua tekoči račun ter jih obrestuje po najugodnejših pogojih; ima poseben borzni oddelek. stenske, nihalne, kuhinjske ure, budilfke, zlatnino te srebrnino kupite najceneje pri tvrdki Ivan Pakiž v Ljubljani, Stari trg it. 20. 3EE Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani Miklošičeva cesta št. 16 se priporoča za naročila vizitk, trgovskih pisem in kuvert ter vseh vrst tiskovin. Dolžnost vsakega dobrega gospodarja je, da zavaruje svoje imetje proti požaru in tresku. Kapital za požar: Delniška glavnica: 20.000.000 frankov. Rezerve: 52,000.000 irankov. ,L'UNION' francoska zavarovalna delniška družba. Ustanovljena v Parizu lata 1829. Dolžnost vsakega roditelja je, da zavaruje svojo družino in otroke na življenja. Police na življenje veljajo kakor kavcija Za gg. častnike. Kapital za življenje: Delniška glavnica: 10,000.000 frankov. Rezerve: 342,000.000 frankov. Zavaruje: proti požaru in treska, hiše in ostala poslopja, pohištvo, blago v prodajalnah, skladiščno blago, tovarne, mline, žage itd. Zavarovanje življenja na doživetje in za primer smrči z raznimi kombinacijami in s pravico na delež v čistem dobička. Dota deklicam in glavnica dečkom. Tsa pojasnila dajejo podružnica v Zagreba, vsa »generalna zastopstva", vsi „mestni zastopniki" in potniki. Iščejo se mestni zastopniki sa Štajersko, Koroško in Prekmorje. Generalno zastopstvo v Mariboru, Mlinska ulica St. 30. JADRANSKA BANKA BEOGRAD. TRST. Delniška glavnica: K 120,000.000"—, Lir 15,000.000'—. Reserva: K 60,000.000'—, Lir 5,000.000'—. . PODRUŽNICE: = Beograd, Celje, Cavtat, Dubrovnik, Ercegnovi, Jelša, Korčula, Kotor, Kranj, LJubljana, Maribor, Metkovlč, Sarajevo, Split, Sibenik, Zagreb. Trst — Zadar — Opatija — Wien. Naslov za brzojave: Bancadria. Adrlabankt Jadranska. Sprejema vloge na knjižice, tekoči račun in druge vloge pod najugodnejšimi pogoji. Izvršuje vse bančne posle najtočneje in najkulantneje. Naš amerlkansk! oddelek Je v zvezi z vodilnimi bankami v Ameriki In v neposrednjem stiku z našimi Izseljenci. AfiliJIraa zavod: 1 FRANK SAKSER, STATE BANK. ; 82 Cortland Street. New York, City.