Leio I. - Šteiidka, čeprav stisnjena na čisto ozek del nepoplavljenega ozemlja, se še vedno srdito brani, žvesta dolžnosti zadržc vanja sovražnika. Seveda sc bojno delovanje na zapadu ne omejuje na to borbo; Angleži in Kanadci napadajo s skrajno srditostjo ob Mosi in hočejo po vsej sili prodreti v nemške črte, posebno na okrožju mo stov pri Mordijku. Dosedaj ti njihovi napadi niso uspeli. Tudi na vzhodu mesta St. Die jc močan odpor nemških grenadirjev uničil vsak poizkus prodora in v gozdovih pri Hiirtgenu so celo Nemci zopet zasedli nekaj krajev, ki so jih bili pred časom izgubili. Tako je torej zapadna fronta tekom zadnjih dni izgubila značaj ogromnega bojnega po 11 a, kajti boji, ki sedaj tam divjajo zamorejo biti — navzlic ogromnemu obsegu — le velikega krajevnega pomena in nobeden teh bojev ne za-more sam zase tvoriti nič odločilnega. Termini so pote-\ kli in Montgomerv-ev načrt, ' da servira svojim gospodarjem ! za 1. november odločilno tor- Obstali smo, ko naš jezik I ni bil dovoljen, ko si smel v : Gorici govoriti turško ali a-rabsko, samo slovensko ne, obstali bomo tudi pozneje. Simon Jenco je dejal: »Vse je vihar razdejal, narod pa je vedno stal!« V tem je naša moč, v tem jc moč slovenskeg naroda, da je narod neodvisen od razpoloženja raznih kavarniških gospodov, da se ne zmeni za njihove strateške in svetovno politične načrte, ne za to, ah so izgubili ali zopet našli svoje prepričanje. Prav zdravje tega ljudstva, ki pošilja v skupno občestvo slovenskega naroda vedno sproti svoje sinove, v tem je naša moč. Narod nima prepričanja, ki to, je splaval po vodi. Sploh pa je svet že kolikortoliko vajen teh večnih rokov, ki jih stavi v prvi vrsti Churchill in ! ki so vsi šli mimo, ne da bi se j bistveno spremenila slika bo-| jišč. j Nekoliko drugačna je slika vzhodnega bojišča. Tam so nas vojni dogodki privedli do ozemlja Budimpešte same. Jasno mora pač biti vsakomur, da nepregledne planjave ogrskega ozemlja ne nudijo dobrih oporišč za brambo in da bi bilo nesmiselno skušati ustaviti sovražnika na tako odprtem ozemlju, ker bi to zahtevalo neizmerne žrtve. Radi tega so Nemci tudi izpraznili Szolnok, ker se lega mesta ni dala izrabiti za brambo. Toda v tem tudi leži najbistvenejša sprememba na vzhodni fronti, drugod je fronta ostala v glavnih obrisih ista, ako ne upoštevamo, da so celo Nemci zopet za\ zeli del mesta Goldap, na vzhodni pruski meji. Na. jugu napadajo Bolgari pri Skopi,ju in pritiskajo v dolini Prištine. Ob Donavi, pri Dunafuldvaru pa je položaj povsem neizpre-menjen. Na skrajnem severu tudi ni velikih sprememb Navzlic bližajoči se zimi, je nemško bojno letalstvo zelo živahno posegalo v boje in na padalo oklopnike, zaloge, zbirališča vojakov in promet-"*' zveze. Na italijanski fronti še vedno relativen mir. Zdi se pa, da je to mir pred nevihno. Na vsak način ni bilo nikjer na italijanski fronti važnih vojnih akcij. Prihajajo poročila o po. morskih bojjh v bližini dalmatinske obale, kjer razvijajo posebno nemški brzi čolni živahno delavnost, zoperstavljajoč se tudi mogočnim sovražnim bojnim ladjam. Kakor razvidno iz podane slike vojnega položaja, ni mogoče najti nikjer povoda za tisto nervozno pričakovanje, ki se zadnje dni razodeva pri Nemčiji sovražnih narodih. Temu pričakovanju so pa? krivi večni roki, ki jih z vsoj resnostjo stavijo angleški državniki in celo vojaški poveljniki. To pač znači, da ti termini morajo služiti predvsem političnim ciljem, ako jim ni mogoče prisojati vojaške podlage. V Angliji so ti termini morali bržkone potlačiti v ozadje zahtevo po novih volitvah in prav tako bo bržkone prav kmalu v Zedinjenih državah, kjer pa ne bo tako lahko mogoče odpraviti teh zahtev, ker se tam ne bo šlo za volitve v parlament, temveč za osebo predsednika samega. In za te volitve je rok že zdavnaj določen in zelo malo verjetno je, da bi ga za-mogla še tako laskava obljuba podaljšati. Rumunija drvi v prepad Slokcholm. Moskva je v zadnjih dnevih tako povečala svoj pritisk na Rumunijo, da je mora^ la biti osnovana nova vlada v ftukarešti. Na novi ministrski listi je zanimivo predvsem tole dejstvo: vršilec dolžnosti ministrskega predsednika, neki Groza, je bil že dolgo voditelj ilegalne komunistične stranke v Romuniji ter je 1. 1941., ko se je pričela vojna med Romunijo in Sovjetsko zvezo, pobegnil v Moskvo. S tem se je zaključilo drugo bi bilo vezano v usnje in ki bi ga mogel ob prvi priliki izgubiti iz žepa, narod je sam na sebi prepričanje in načelo, in tega naroda do sedaj niso mogli uničiti niti naši narodni nasprotniki, ki so ga skušali iztrebiti in mu odvzeti njegovo besedo, prav tako ga ne bodo uničili ljudje, ki so izgubili svoje v usnje vezano prepričanje ter imajo sedaj vlogo »terencev« in »komisarjev«, prav tako ga ne bo uničil in-ternacionalizem. Naš narod nima v usnje vezanega prepričanja, naš narod ima narodno zavest samo ob sebi, zakaj, narodna zavest ni »prepričanje« in te narod ne more izgubiti, kakor so jo izgubili razni »internacionali-sti.« razdlobje v borbi Sovjetske zveze za politično preoblast v Romuniji. Zadnje razdobje pa bo, po že znanih načinih, da preidei politična preoblast popolnoma v roke boljševikov. Sicer pa je zadnje moskovsko časopisje tudi nadaljevalo s svojimi napadi proti Romuniji. V Moskvi očitajo Romuniji, da ne izpolnjuje točno pogojev premirja, kakor bi to pričakovalli v Moskvi. • Sovjetsko časopisje se predvsem pritožuje, dla Romunija ne izroča svojih narodnjakov in da ne oddaja vojne odškodnine LETALSKA KONFERENCA V W ASHINGTONU Letalska konferenca ki se vrši v Washingtonu brez sovjetskih odposlancev, ima namen postaviti temelje obširni prometni družbi in organizaciji, ki bi objela ves svet. Nemški časnikarji imenujejo ta posvetovanja uvod v Oip-per-imperiatizem, s pomočjo katerega bodo skušalle Združene države obvladati svet. Letalstvo, zlasti pa prevozna letala, so dobila v tej vojski tak pomen, da povojno gospodarsko življenje ne bo moglo redno uspevati brez solidne letalske organizacije. VODITELJ INDIJSKEGA NARODNEGA GIBANJA Bose je bil sprejet dne 6. novembra v avdijenci pri japonskem cesarju. Vesli L vsega sveta ŠPANSKI Pl RENEJI POPOLNOMA OČIŠČENI. General Moscardo, legendarni branilec Alcazarja, je uradno sporočil, da je ozemlje španskih Pirenejev popolnoma o-čiščeno komunističnih teroristov, ki so prišli iz Francije. LONDON ČAKA ZASTONJ NA STALINA. »Evening News« piše, da bi se spodobilo, da bi se tudi Stalin enkrat potrudil v London, ko je vendar Churchill tolikokrat šel v Moskvo in Teheran. Tudi časopis »Cavalcade« izraža isto misel v članku, ki nosi naslov «London želi Joea«, to je Jožeta Stalina. MOSK V A PRIPRA VIJ A SOVJETIZACIJO PERZIJE. Moskva pripravlja po pogodbah sklenjenih z amerikanski-mi družbami, in v brk angleškim interesom na bljižnjem vzhodu, postopno sovjetiza-cijo Perzije. V Perzijo prihaja vse polno sovjetskih komisij, katerih naloga je pripraviti pot sovjetski revoluciji. Posledica sovjetskih intrig je vladna kriza v Perziji. »Izvest j a« napadajo ministrskega predsednika Saeda, kot predstavnika reakcije. Po deželi in v Teheranu se odigravajo dem6nstracije proti vladi. Diplomatska napetost med perzijsko in sovjetsko vlado raste od dne do dne. »Evening Standart« pripominja, da bo ta kriza postavila na preskuš-njo sovjetsko, britansko in amerikansko politiko na srednjem vzhodu. KOMUNIZEM NA SICILIJI. V Tunis so prispeli begunci iz Sicilije, ki pripovedujejo, da so se vrinili v sici-ljansko avtonomistično gibanje komunisti in ga izrabljajo v svoje namene. Begunci pripovedujejo, da vodijo nekatere tolpe ljudje, ki so prišli iz Rusije in se morajo posluževati tolmačev. BIVŠI MINISTER POPOV NAREDIL » SAMOMOR «. Reuter poroča iz Sovjetije, da se je bivši Bolgarski zunanji minister Ivan Popov sam u-moril v nekem sanatoriju \ Bukarešti. Pred tem dejanjem je Popov sprejel nekega »tujega diplomata«. Dejstvo, da se Reuter poslužuje ušesc pri tej oznaki, kaže, da angleška agencija ne prikriva političnega ozadja Popove smrti. 10% FINCEV ZBEŽALO PRED SOVJETI. Odkar je Finska pristala na premirje » SSSR, je 306.828 Fincev zapustilo svojo domovino. Že prej v pretekli zimi, je zbežalo s Finskega 85.100 ljudi. Ti podatki izvirajo s Švedskega. 390.000 beguncev od 3.8 milijona prebivalstva: to je več kot 10% Fincev. PRI ČIŠČENJU SLOVAŠKEGA OZEMLJA so bili u-jeti voditelji tamošnjega partizanskega upora general Viest in podpolkovnik Go~ ljan, ki jih je imenovala Moskva. O usodi slovaškega generala Turaneka, ki je padel v roke partizanom, ni znana Domneva se, da so ga prepeljali z letalom v Moskvo. O« 'vnD Strun 2. fltT «GORISKI LIST« UMOR KATOLIŠKEGA VODITELJA V FRANCIJI. »Courrier de Geneve« javlja iz Marseilla, da je bil v Arlc-su umorjen znani markiz de (Jailhard-Baucel. Umorili so f4a koinunisti v rodbinskem gradu, ki so ga potem zažgali. Oče umorjenega je ustanovil skupaj z generalom Ca^ stelnaujem francosko katoliško zvezo. Umor je povzročil v vsej južni Franciji zelo hud odmev, zlasti ker Gailhard ni bil >:nan kot germanofil. Francoska duhovščina je ogorčeno protestirala. BOLGARSKO VOJSKO PREVZEMAJO SOVJETSK1 OFICIRJI. Po vesteh, ki jih prinašajo bolgarski ubežniki, je prišlo v Bolgarijo več sto sovjetskih oficirjev, ki bodo prevzeli vodstvo nad bolgarsko armado. S7ALASI, VODJA MADŽARSKEGA NARODA. V četrtek je imela madžarska zbornica sejo, na kateri je bil sprejet zakon o začasnem u nravljanju regentskih noslov. Po tem zakonu je dobil Szala si popolno oblast in je bil i-menovan za voditelja madžarskega naroda. CATHOLJC TIMES O RDEČI NEVARNOSTI. Angleška revija »Catholic Times*. obravnava v daljšem članku ponašanje rdeče armade v zasedenih krajih. Revija prihaja do zakliučka, da nevarnost z vzhoda vedno bolj preti krščanski Evropi. Predvsem onozaria, da v vseh deželah, ki so jih zasedli holiše-viki, nič ne skrivajo, da nameravajo prevzeti vso oblast v svoje roke. Zato sabotirajo vsako možnost sporazuma s Poljaki, zato se obnašajo kot absolutni gospodarji na Finskem, v Romuniji in Bolgariji. In isto skušajo doseči v Jugoslaviji s slepilno igro narodnega o-svobajanja, ki mu načeljuje Tito. Končno, tako izzveni vse članek angleške revije, ves članek angleške revije, kor spremenil svojega namena izvesti svetovno komuni-na izvesti svetovno komunistično in ateistično revolucijo. VOJAŠKI GUVERNER V ATENAH POD ANGLEŠKIM VODSTVOM. Britanski informacijski urad sporoča, da je angleško vojaško odposlanstvo prevzelo odgovornost in iniciativo nad delom grške vojaške vlade. Policija in varnostni oddelki so popolnoma podrejeni angleškemu poveljstvu. Številni politi so predložili vladi spomenice, ki obravnavajo krivičnost premirja z Bolgarijo, ki se ni umak pila z zasedenih teritorijev, ki jih je odvzela Grčiji in Jugoslaviji. ZRAČNI NAPAD NA REKO. V nedeljo 5. t. m. so anglo - amerikanski bombar-derji naredili zračni napad na Reko. RDEČO VLADO JE V BELG RADLJ s podporo bo-l.iševikov postavil Tito-Broz, notranji minister v tej vladi je dolgoletni vodja komunizma v Srbiji jud Moša (Mojzes) Pijade. Ta je dal postreliti mnogo nacionalno mislečih Srbov, zapreti vse bivše aktivne in rezervne častnike ter /se državne uradnike. Dal ie že odvesti prve skupine delavstva iz Beograda v Sovje-tijo, ne da hi se pri tem oziral na to, kdo je pripadnik komunizma, kdo ne. ANGLEŠKI ZUNANJI MINISTER EDEN. ki se je zadnje dni mudil v Rimu, se je sedaj vrnil v London. Metode komunizma Zmerni švicarski. tisk ogorčeno ra«-galja nezakrito boJjševiizacijo dežel, ki so jih zasedli Sovjeti. Iz nevtralnih virov se potrjuje vest, da so bilii unio-i*5eiiiii; trije litvanski katoliški Škofje, ki so ])0 navodilih iz Vatikana ostali na niiestu ki se niso umaknili pred boljševiško zasedbo. Ta dejstva; so po mnenju švicarskega tiska le majhni drobci v/, grozne tragedije, ki objema široke predele Evrope. Pred tedni se je govorilo, 4a. bo Moskva sovjetiiairala baltiške države na' potopen neprisiljen način. Zdaj pa je Moskva vrgla nunsko m obraza in prešla na vseh področjiih k »neposrednemu preoblikovanju . Prvi korak k teumu preoblikovanju'' so bite množične deportacije Le-toncev v Sibiriijo. Moskva je objavila sledečo nesramno vest: »35.000 Le-tonc.ev. mož in žena, se je naivdušeno in enodušno javiiilo za delovno službo v Sibiriji. Izjavili so kot en mož, da so pripravljeni iiti v Sibirijo magari peš.« Vsaka raizlagai k tejj vestii bi bila orlveč. Nekoliko drugače pa postopajo Sovjeti v deželah, katere so zasedla po skletnijeiieitn premirju. Pod pretvezo vojaških razlogov razpredejo nad deželo mrežo svojega nadzorstva in izvajajo čistke med nekomun 'etičnimi krogi. Števiiilne komisije, ki prihajajo v te dežele, pa niso nič drugega, kot dobro organizirane komunistične ce liice. To delo postopnega pronikanja, ki ga znajo komunisti spretno maskirati, pa je podpirano od sovjetskega časopisja!, kii ne varčuje z obtožbami in grožnjami. Na ta način izginjajo drug za drugim krogi, katerih cilij je vzpostaviti nacionalno neodvisnost in red v državi. V tem smislu je treba razumeti1 tudi žeiljo, ki jo je iarekpl sovjetski tisk, naj bii Filnskiai naftlai čimpreje pot do prave .demokracije1. Tretjo smer boljše-viškega pritiska predstavljajo države kot so Perzija, švedska in ftpainif«. Kakor' so raraličn«* te tri deždle, vendar se poslužujejo komumislil povsod i>tiih metod. V bistvu so komunistične metode iste: Hitro pripravljanje boljševiske revolucije'. Revolucija je zakrinkana z vojnimi potrebnimi dn boljševiška propaganda nosi varljiv naslov narodno osvobojenjet. Švicarski časopisi »Pie Tat« praivi v enem izmed svojih člankov, da se rdečemu carju ni treba več poslužo-vaili Kominterne. Zadostujejo mu -o- vobodiiinii giibainija«, ki so poslušna orodja v rokah Kremlja De Gaullova Francija je bito prva žrtev. Za trjo prihaja Ramnniija^ Bolgari)]«' in Perzija. Poljski komite v Lublinu je narejen in deluje po nareku iz Moskve. Bolljševizarija im selitve ljudstva v baltiških deželah se mimo in veselo nadaljuje j o. Klub vsemu se še vedno ustanavljajo po vsem svetu društva prijale Ijev Sovjetske zveze. Norveški kralj se veseli sovjetskega mTpredovnnja protii norveški meji1. »Svenska Mor-genblaidet« piše, da sicer rav.ume kraljevo veselje, ker je to prvi korak k osvoboditvi Norveške, da pa se ji zdi, da še. Čisto drug učinek pa imajo bombe v mestih z ozkimi ulicami in natr-nanirni starimi hišami, kakor ie to na or. tržaško staro mesto. Zato nri vrtnih mestih dlaje zaklonišče večkrat popolnoma1 varno zavetje prebivalstvu. Malokrat 1 se namreč zgodi, da bi bomba padla ravno v zaklonišče. To so izredni slučaji, ki zaradi svoje senzacionalnosti krožijo od ust do ust. toda zarodi tega še niso številni. Na:večkrat se zgodi, da na- zaklonišče ne udari neposreden sunek bombne eksplozije,' ampak, da se nani sesujejo ruševine podrte hiše. In v teh primerih zaklonišče, ki je dobro pod-. prto, vzdrži. Veliko več je smrtnih žrtev zaradi zračnega pritiska, kateri nastane pri eksploziji, kakor pa zaradi ram dlobljenih od drobcev in ruševin Tudi pred zračnim pritiskom nudi dobro zaklonišče popolno varnost! V bombardiranih mestih so se večkrat zgodili primeri, da je bomba nad’a na sredo ulice ter je zračni pritisk udrl skj>zi neza-mašent okna v zaklonišče ter tam pobil ljudi. Tem nesrečam bj s<-lahko brez dvoma izognili, če bi bilo zaklonišče dobro zavarovano. Zgodilo se je tudi, da je bomba padla na hišo in eksplodirala v višjem nadstropju nekoliko proč od zaklonišča. Ruševine so zgrmele nad zaklonišče, ki pa ni bilo pravilno podprto, strop se ie vdal in pokopal pod sabo številne žrtve. Tudi temu bi se dalo odpomoči z dobrim zakloniščem. Zdravi leseni trami, dobro nameščeni, vzdržijo velike teže in priliske, kar dokazujejo ravno rovi v rudnikih. Torej o-premimo temeljito in skrbno naše zaklonišče! Če je nemarnega zaklonišča kriva skopost hišnega !aslnika>, ne odlaša te s prijavo oblastem, kajti taki lastniki so zločinci. V nekem mestu se ie na pr. zgodilo, da se je bogat grof, lastnik mnogih stanovanjskih hiš, umaknil pred bombardiranji na deželo, revne prebivalce svojih hiš pa pustil s popolnoma zanemarjenimi zaklonišči. Ati ni to zločin ? Zaklonišča naj bodo strokovno opremljena. V knjigarnah lahko dobite za mal denar strokovno napisane knjižice, ki vas bodo poučile, kako se opremi in zgradi zaklonišče. V zaklonišču je' treba ohraniti red in mir. Zlasti hišni starešina mora ohraniti svoje živce mirne in disciplinirane. To bo zmogel, če bo prej trdno sklenil, dai bo za vsako ceno ostal miren. Vedeti moramo, da zračni pritisk razpočle se bombe navadno pobije šipe daleč na okrog. V hi- šah, kjer imajo dlvojna okna, naj eno okno spravijo, kajti silno neprijetno je živeti čez zimo v stanovanjih brez oken. Nič manj nevarne kakor bombe so zažigalne granate ali fosforni drobci. Med bombardiranji sejejo letala i.tdi ogenj nad n Komur i“ mar za njegovo I išo, pohištvo- ta ne bo zanemaril za gašenje potrebnih priprav, ampak si bo pripravili krampe, rovnice, lopate, sekire ter potrebni požarni pesek. Vsi tozrdevni predpisi oblasti imajo zato svoj globok smisel. Kdor jih ne posluša, bo okušal grenke pos'edice. V nekem bombardiranem mestu se je zgodilo, da je bogat trgovec z manufakturo iz skoposti zanemaril gasilni pribor. Slučaj je hotel, da sta na njegovo hišo padli dve majhni fosforni granati. Predrli sta streho, ena je ostala na podstrešju, druga pa je šla v zadnje nadstropje. Ooenj; ki sta ga povzročili, je bil majhen in bi ga z nekaj lopatami peska ali z nekaj brizgi gasilne pene pogasili brez težaiv. Toda, ker v mestni hiši z asfaltiranim dvoriščem in asfailtirano cesto okoli ni bilo niti lopate peska, gasilci pa so bili zaposleni pri večjih požarih. sosedije so skrbeli zase, je moral skopuh gledati, da mu je hiša zgorela pred nosom kot baklja. Nova določba za vedenje ob zrečnih alarmih Goriški prefekt določa: 1. Takoj po znamenju za alarm se morajo zapreti vse trgovine, kavarne, restavracije itd. Občinstvo mora oditi. 2. Ob prvem znaku za alarm se mora prebivalstvo podati v zaklonišča ter mora izprazniti ulice, trge in druge javne kraje. Avtomobili, kolesarji in drugi vozniki se morajo ustaviti na cestnem robu. ludje se' moraio podati v zaklonišča, vprežna živina pa mora biti privezana na zadnji strani vozil. 3. Strogo je prepovedano zadrževati se v bližini javnih zaklonišč, v zakloniščih pa je strogo prepovedano kaditi. 4. Med alarmom smejo hoditi po ulicah samo osebe, ki imajo zato posebna dovoljenja. 5. Kršilci zgornjih predpisov bodo kaznovani s sledečimi kaznimi: 100 lir za kršitev pod št. 1., 100 lir za kršitev pod št. 2., kar velja samo za voznike, 50 lir za bieikliste, ki kršijo predpis pod št. 4., 30 lir za vse primere. Znesek je treba plačati v treh dnevih. !Z Vpitje, sprehajanje, prerivanje neumestne šale ne spadajo v z*k'onišže. Zaklonišča je treba od časa do časa prezračiti, flko imate » zaklonišču stalno nameščene odeje, jih je treba redno iztepati. Pitno vodo menjati vsili dan! Ne pozabite vzeti v zaklonišče odeje, ker je prostor hladen in je potrebno včasih prebiti v njem prec>j časa. Gorica, 6. novembra 1944 Zanimivo je, kar pripovedujejo razni ubežniki iz partizanskih taborov in morda se bo nad izpovedjo nekega mladeniča, ki smo ga izprašali te dni, tudi marsikdo zamislil. Ta mladenič, ki nosi uniformo toda ne domobranske, jc pripovedoval tako-le: »V bližini Gorice sem se znašel v pozni uri, okoli pol desete. Zajele so me močne roke in tudi če bi imel orožje pri sebi, se ne bi mogel bra niti.Govorili so mi kar po domače in mi obljubljali, naj grem kratko z njimi, češ da mi bodo dali angleško uniformo, da bom imel dovolj jesti in kaditi in ako bom hotel tudi piti. Ako pa nočem iti z njimi, da bom čutil po hrbtišču. Kai mi je kazalo storiti drugega, kakor iti z večino, ki me je obkrožala. Ko srno prišli nekam v vipavsko dolino — morali smo iti po samotnih stezah —, sem spoznal, da od nikoder ni ne angleških čevljev, ne angleške uniforme, temveč samo obupna revščina. Preiskali so me vsega, toda pri meni niso našli ne ure, sploh ničesar, kar bi bilo vredno odnesti, niti orožja ne, ker sem pač vojak v delovni službi brez orožja. Ko smo prišli v partizansko taborišče, me je komandant sicer takoj nagovoril s »tovariš ti«, toda za hrano smo imeli slabo kuhan, neza* beljen in neslan krompir. Bil sem uvrščen v tako zvan zaščitni oddelek, to se pravi, da bi moral stražiti partizano, ki so se skrivali nekje daleč od nas. Delal sem se pogumnega partizana in sem vneto hodil na stražo, vseh deset dni, pri tem pa čakal na nriliko kje bi zagledal domobransko stražo ali Nemce, da bi ušel k njim. Nekje v vipavski dolini, med Otlico in Črnim vrhom, na nekakšnih kozjih stezah, se mi je prilika zdela ugodna. Partizanski vodje so se kar naenkrat stresli od strahu, ko | so slišali, da se z ene strani približujejo Nemci, z druge pa domobranci. Natančno o teh zadevah ne vem, toda prosil sem komandanta te partizanske brigade, naj mt dovoli, da grem nekaj kora-kov nižje k kmetu prosit ne-kaj žganja, ker me boli trebuh. Čudno: partizanski general se je od samega strahu pred Nemci tako napil, da nt vedel kaj počenja in je dovolil meni in še mojemu tovarišu stražarju, da smeva iti pokusit novo žganje pri kmetu v dolino. Seveda sva šla, toda šla sva še naprej in sicer do prvih domobranskih in nemških čet ter sva tako zopet srečna v Gorici. Ne želiva se več nazaj ,da bi naju še kdo zavedel tja, kjer še vladajo partizani.« Ljudsko gibanj; v Gorici GORIŠKI MAGISTRAT JAVLJA: Hodili so se: Od 29. oktobra do 4. novembra.: Kita Ponte>dera>; Klaudi.i.i Kerševan; F.ttore Kollniainn; Anamarija Olivi eri; Sonja Briško; Zmagoslava Vili"/.; Frainc Keber; Jožefina Vero! •, Ksaveiiiij Glessi; Nikolaja Sfiligoj; Bruno Portelll; Rosama La Micela; Klic Perna. Umrli: Uršula Filippi roj Oomel. •61 zasebnica: Klementina LaurenfiS. 64 let, učiteljica; Franc Bandelli, HI let, sluga; Jožefa Kocijančič ro;. Kumar, 68 let, zasebnica; Mihael Nardin, 75 let, kamnosek; Ema Gaspari roj. Fabijani, Sl let, upokojenka; Evelina Gandolti roj. Štefančič, 49 let, zasebnica; Justin Plos, 45 let, z.idar; Pau-šič Marija roj, Čopič, 5. let, mestna uboga; Marija Skok, 70 let, redovnica: Lojze Mihelič, 49 let, strugar; Marcel Mozetič, 33 let, letalski monter; Stefan Fabij, 51 let. Oklb-i: Rajmond Pagnacco, mehanik in Zofija 'Golja, zasebnica, Vinici] Antoniiuiti, geometer, in Marija Fal-cone, učiteljica; Marij Butiti, uradnik in Karmela Figair, zasebnica. Poroku. Lojze Batisti., mehanili in Jožefina Sirk, zasebnica; Jožef Oliv.e-ri, železničar in Angela Rosito, zasebnica; Manj di Giainamtonio, profesor in Nora "liea. profesorica. Kožne bolezni Razni izpuščaji na obrazu, vra-iii, mi rokah niso samo krajevno obolenje kože in ne samo neprijeten pojav, ki kvari žensko lepoto, ampak so nemalokrat znanilci, da v organizmu nekaj m v redu. Ztilo v vočini primerov ne bo-nto mnogo dosegli, če skušamo la pojav odstraniti od zunaj. V takih primerih zdravniki navadno svetujejo spremembo hrane ali celo predpišejo, kakšno hrano smeš zauiivati. Teh navadil se je treba vsaj nekaj časa strogo držah. Vrzok izpuščajem je nemalokrat maščoba, pokvarjena ali uporabljena v preobilni meri. še večkrat pa je vzrok v premočnih začimbah. V nekaterih primerih zdravnik prepove za nekaj časa vsako maiščobo in prav malo začinjeno hrano. V tem času ne smemo jesti niti surovega sadja, niti nekuhanega sočivja. Prav tako niso priporočljive sladke stvari. Navadno že v dveh ali ireh cftieh opazimo zboljšanje. Večkrat pa izvirajo kožne bolezni iz slabe prebave. Od zunaj pa istočasno zdravimo izpuščaje s kafrno vodo. Zajedalci (ogrci) nastanejo na* vadno od iega, ker se zamašijo lojnice. Tudi v lem primeru je treba za nekaj časa opustiti premastno in preveč začinjeno hrano. Pač pa je priporočljivo — ravno nasprotno kot za izpuščaje — sveže sadje in sočivje, sodni sok in mleko. Narte Velikon ja : cOesefe zgod6e z Goriške ZADNJI LITER Ranjki ?.... je bil hotelir v Š.. Obolel je in klical zdravnike. Toda vsak mu je svetoval, naj pusti pijačo. Zvrnil je1 namreč na dan šest litrov vina. Mož je bil že obupan, ko se je spomnil, da je sosed mlad, komaj pečen zdravnik dr. B. Poslal je poni. »Saj vem, kaj boste rekli!«*, je dejal. »Kakor drugi: »pijačo pustite, pr; boste zdravi. Tega ne morem in nihče tega ne uvidi, da ne morem! Če bi bilo samo liter, prav radi« »Torej liter bi?« »bi!« »Sami ste ga ponudili, torej velja za teden dni, potem pogledam spel!« Čez teden dni mu je stopil oštir ves veder, okajen in vesel nasproti. »Pa sem se zdržal, šestega litra se nisem dotaknil. O, če ima človek močno voljo in če železno hoče. »Prav«, je rekel dr. IV »Možak, kakor sle, Vam danai beseda ne dela ležav. Držite pa jel« »In še kako!« »Dobro,« mu je rekel. »Zato pa dajte meni za prijaznost liter! Pijte teden dni samo štiri litre!« »Velja!« In če je možak dejal: »Velja«, je držal, če bi šel za lo besedo sam hotel na boben. Čez leden dni se je spet zasmejal, ko je stopil dr. P>. čez prag. »Vrdile, ta teden so bili samo štirje na dan. In da pokažem, kaj morem, vzemite četrtega! Naite ga!« »Za teden dni! Ker ne maram žaliti!« »Za teden dni!« In sta tretji liter pila skupaj. Tako je šlo za prihodnji liter, ki ga je želel dr. B. in za drugi lil er, ki ga je ponudil bolnik. Pretekel pa je leden, ko bi se bi- lo treba zmenili za zadnji liter. Dr. B. ga je našel pred napol praznim litrom skrušenega in vsega v solzah. »Zakaj prihajale? Vsi zdravniki ste enaki in spregledal sem Vas. Tako pravite, tako: najprej en litereek, potem pustite še enega, no, ker ste že dva, je lahko, seveda je lahko še tretji in potem četrti. Falotje ste zdravniki, da poštenega človeka tako speljete. Zadnji teden je bil peti in zdaij bo šesti. Zdaj ,bo zadnji, /daj bo prav zadnji in izpil ga bom danes.« »Ali ste končali?« je vprašal dr. B. »Nisem, še tale kozarček, potem bom končal!« je dejal oštir. »Zdaj prihajate, saj vem, zakaj prihajate. Da boste prepovedali še zadnjo mojo tolajžbo, še zadnji moj literček.« »Kdo je to rekel?« se je začudil dr. B. »Vsi ste enaki! Drugi so bili vsaj odkritosrčni, da so poveda- li koj, vi, pa po koncih. Danes malo, jutri malo; zdaj pride pa tisto, kar hočete. Toda ne vi, jaz bom odločil, jaz bom sklenil, jaz se bom odpovedal! Tudi temu zadnjemu litru se odpovem, če hočem, če hočem!« je tolkel po mizi. »Zadnjemu lilru pa odpovedati?« se je začudil dr. B. »Da se bosle odrekli zdravilu? Ali ste ob pamet? Nisem Vam ga prišel odpovedat, temveč povedat, da ga smete — en liter! — piti. Ne samo to; smete! Morate! Da si boste zapomnili: morate!« Možak je ves ginjen stresel zdravniku roko in hvailežen pri-i maki ul stol: »Vi sle zdravnik! — Pijte z menoj!« GOREČI GRM Momsinjor Gabrijelčič je bil dostojanstveni semeniški ravnatelj. Kakor je cigare rad imel ter lih priporočel bogoslovcem, tako 1 ie preganjal cigarete. Nekoč je med študijskim časom šel po vrtu; nenadoma je zapazit, kako se iz nekega grmička vije dim. Stopil je bliže in koj videt, bolje rečeno vohal, da nekdo kadi cigareto »Tako, mož, pridite ven! < (on ir bogoslovce naslavljal z »mo-ž^m>). Bogoslovec (menda je bil poi-nejši župnik Kos) pa ni izgubil glave. »Sezuj čevlje,« jc dejal z debelim glasom z aluzijo na znani dogodek z Mojzesom pred gorečim grmom. »Kajti mesto, na katerem stojiš je sveto!« BABA. Stala sla stari Koreninec in Sečar v veži župana Krapeža. Na steni se je dimila slanina. Kore-ninca je to motilo. Nekajkrat se je ozrl proli steni. »St, baba posluša!« Sečar se ie ozrl, a nič videl. Nazadnje pa vinjen, kakor ie bil, je Koreninec zamahnil po bo-hu in udaril. »Kaj ta stara baba posluša, če se imata dva moža kaj pomeniti! < Stran 4. «GOi hišo polno cekinov. Cvetka je postajala od dne do dne lepša in v temnih laseh ji je nekega dne zablestela velika, zlata zvezda. Majda pa je bila vedno grša. Mačehai je hitro vprašala pastorko, kje je dobila vse te darove in deklica je povedala, kako se ji je godilo tistega dne, ko je morala v gozd po jagode. In mačeha je spekla zdaj fino pogačo ter poslala v gozd svojo hčerko. Toplo jo je oblekla, d(a bi jo po poti ne zeblo in Majda je odšla z doma. Tudi njo so poklicali trije mladeniči in jo prosili, naj jim pomete sobo. Majda pa jim je ošabno odgovorila, da ni njih dekla. Prosili so jo tudii, naj jim da malo pogače, a Majda se je samo zasmejala in odšla znova domov. Bila je prepričana, da bo tudi ona od dne do dne lepša, da ji bodo padali iz ust sami cekini in da ji bo blestela v laseh lepa zvezda. Toda bridko se je motila. Ko je prišla domov in začela pripovedovati mami o treh mladeničih, so ji začele padaiti iz ust samo ostudne žabe. Mati se je močno prestrašila in razgrni je pred hčerko veliko rjuho, ter ji naročila naj veliko govori, da bodo prišle iz ust vse žabe. Toda več je deklica govorila, več žab ji je priletelo iz ust. Ko je uboga mati videla, da ni pomoči, je ukazala svoji hčerki, da mora vedno molčati kot grob. O Cvetkini lepoti pa je slišal sami kralj in jo je prišel nekega lepega dne zasnubit. Toda mačeha mu ni pokapala Cvetke, pač pa svojo hčerko Majdo. Kralju se je čudno zelo, da je Majda najlepša deklica njegovega kraljestva, kajti bila je tako grda kot strašilo. Nekaj trenutkov je molče premišljeval, potem pa je dejal: »Kje ima pa zvezdo, o kateri govore vsi Ljudje?« Mačeha je hitro našla odgo* ver in je dejala: »Izgubila jo je v travi, ko se je igrala z drugimi deklicami na bližnjem travniku. Taikoj jo grom sama poiskat.« Stekla je Ven, a ne na travnik, toda v sobico, v katero je zaklenila ubogo Cvetko. Kralj pa je med tem časom izpraševal Majdo o tem in onem, a ni dobil nobenega odgovora. Ko se je mačeha vrnila, je vsa v solzah dejala, da zvezde ne more najti. Mi-^ slilcJi je, da jo bo lahko vzela Cvetki iz las, a je ni mogla, ker ni bila to prava zvezda, pač pa je bit le svetlobni odsev. In kralj jo je vprašal, zakaj Majda nič ne govori. »Tako je utrujena, ker je morala govoriti noč in dan, da bi ime- li čim več zlatnikov, in zdaj ne more ziniti niti besedice. Po nekaj dneh bo pa zopet lahko govorila.« Kralj jo je odpeljal na svoj grad in ji dal krasna oblačila iz svile, pošita z zlatimi nitkami in z dragulji. Na glavo1 pa ji je položil zlato krono. Majda ni bila več tako grda kot doma, toda tako lepa kot Cvetka pa še vseeno ni bila. Ker so minili že tedni in še vedno ni izpregovorila besede, se je vrni! kralj k njeni materi, da bi vprašal za vzrok. Toda mačehe ni bilo doma. Našel je le Cvetko. V temnih laseh ji je lesketala zlata zvezda, med govorjenjem pa so ji padali iz ust zlatniki. Kralj je zvedel, da je Cvetka pastorka in da je Majda je njena polsestra. Zdaj je spoznal, zakaj ga je mačeha prevarala. Vzel je Cvetko v svoj grad in se z njo poročil. Krone ni več nosila Majda, kraljica je bila lepai in dbbra Cvetka. Majda je lahko še ostala pri njiju, mačeha pa se ni smela nikdar pokazati v gradu. Cvetka je Majdo zopet vzljubila, a mačeha je od jeze in žalosti kmalu umrla. Z? qospodin[o MAJONEZA Nastrgaj na drobno en večji od prejšnjega dneva kuhan krompir, primešaj 1 celo jajce, 1 žlico gorčice, malo solii, po okusu limonovega praska itn fe je pregosto, še malo vinskega , kisa (ne premočnega). Vse to mešaj la V o dolgo, da naraste. Majonezo serviraš h kuhani ribi, telečjemu ali govejemu mesu in krompirjevi in ližolovi solati. OtUovorni uredniH : Dr, M i 1»11 Komar -Gorica Jerzy Žulawski: 54 Zla srebrni o6ti Marta je prebledela in nemirno pogledala deika. Njen nemir pa mi trajali dolgo. V žarečih dečkovih očeii je gotovo prebrala tisto, kar je usoda za vse'čase Bapisala v duše stvariteljev novega svata, kajti nasmehnila se je in kratko odsekala: »Tom bo močnejši, čeprav bo oni večji.« In res je Tom že tiste fese, ko mu ni biilo več ko šest let, kazal nenavadno bistrost in odločnost. Razvijal se je zelo hitro, v mnogih pogledih drugače, kakor se prebuja otroška duša taim nai Zemlji. Zgodaj se je "naučil samostojnosti im je imel smisel za praktične strani življenja tako razvit, da nas je včasih kar presenečal. V njem ni bilo niti sledi sanjavosti p ozemeljski h otrok, ki je bržčas mikavna, a priča o izrojenosti duha. Tom je bil trezen, tako strašno trezen, da me je kar srce bolelo ob pogledu na njegovo svetlolaso glavico, v kateri so misli, ki jih niso begale in pretrgarvaile blodne sanjarije, pla- va/le (mirno, in strnjeno kakor potd sivo starčevo lobanjo. Kljub temu deček nikakor ni bil brez srca: niaiter je ljubil brez primere in mene se je oklenil z vso dušo, saimo Petra ni trpel. Vedno samozavesten in priseben, nai svetu tale kaikor njegov oče, se je v Petrovi navzočnosti oplašil in zmedel. Sicer pa ne vem, če sem s prikladnimi besedami opisal to, kaose jcTmoralo dogajati vpričo očitr. dečkovi duši. V Petrovi prisotnosti je uporno molčal, rajši je tvegal udarce, kakor da bi odprl usto. Samo oči so mu nemiiimo begale. V njegovem vedenju je bito nekakšna bojazen, zraven pa upornost, mržnja, togota in gnus... Peter je čutil to, videl in nemara se je celo bal tega čudovitega dečka. Marta je imela prav: Tom ni spadal mednje, ki jih je usoda zaznamovala za hlapce in podrejence. Preveč je bil zamozavesten, odločen, preveč plemenite krvi radžov iz Travaricor;. je biilo v njegovih žilah. Prepričan sem bil, da bo. njegov brat, seveda če se rodi, pa čeprav bi bil večji in krepkejši od njega, ravno tako opletal za njim in mu vdano gledail v oči kakor njegovi sestrici Lilija in Roža. Toda Tomu se ni rodil brat — na svet je prišla tretja deklica, ki smo jii da|i ime Ada. Marto je brez veselja in brez ganotja spreiela tega otroka. »Tdin,« je govorila kakih deset ur kasneje, ko širno ji pripeljali dečka, »Tom, brata ne boš imel. Imel pa boš tri sestrice. Morajo ti zaidoščati za žene, tovarišice, diekle...« Tom mi več pobarali, zakaj mu bo dekletce, kakor takrat ob rojstvu prvih sestric, temveč se je samo ozrl po Liliji in Roži, Stali) sta v kotu, se držali, za roke in kakor po navadi ljubeče, občudujoče upirali oči v brata. S prstom se narahlo dotaknil ve-kajočega bitja, reseo pokimal in pritegnil : »Zadoščale bodo, miamiai, zadoščale...« »Tom,« sem se oglasil taikrait, ker me je dečkovo vedenje neljubo zadelo, »glej, da boš dober z njimi« »Cernu neki?« je vprašal naiivno. »Da te bodo rade imele.« »Da, medve imava Toma zelo ra-kazal na deklici v kotu. »Da, medoe imava Toma zelo radi,« sta zapeli sestrici. »Vidiš, Tom,« sem nadaljeval v šolniškem . nu, »onidve sta boljši od tebe, ker te i. »ta radi, čeprav ti tega nemara ne 'užiš vedno. A kaj, če to ta mala ne o imela rada...« Ničesar ni odvrnil. Opazil sem, da je zlovoljno ošinil novorojeno tu nanuflšil obrvi. Nemara je bito prav, da se Tomu ni rodil brat. Bil bi ali njegov suženj ali sovražnik. Ko sem odhajal od porodnice, in še marsikdaj pozneje, sem rampredail misel o strašnem posmehu, ki z njim usoda spremlja človeka in njegov* •dejanja. V mislih sem imel starega 0’Tamiora, ubogega, plemenitega sanjača. Kaj je sanjaril? O otorcnm ki jih bosta spočeto Marta itn Tomaž, 6 srcih, ki bodo daleč od zavrzenostl človeške »omke«, o idealnih rodovih, brez slabosti im privilegijev, ki so leglo večnih nezgod človeštva na Zemlji! Gledam na te otroke, pa se mi dozdeva, da je dobri starec pozabil, da bodo človeško potomstvo večno sestavljala človeška bitja, noseča v svoji krvi zarodek tega, kar je postalo sraimota zemljsMh. rodov. In ni nemara najstrašnejša ironija, da človek prenaša svojega sovražnika sam v sebi celo na zvezde v vsemirju...? Dobro je, da Tom nima brata... Bratomorni boji in suženjstvo bodo prišli kasneje in nam jih bržčas ne bo treba gledati, ker nas bo preje pobrala smrt... In deklice... Vse kaže, da morajo te deklice podleči, ker so kakor ustvarjene za to. Saj nemara niti razumele ne bodo krivice, ki se jim godi, srečne bodo, če bo včasih njihov brat, mož in gospodar z njimi ljubezniv... Kar zaideva Lilijo in Rožo, o tem ni nobenega dvoma. Ada pa je še premajhna — komaj v tretjem letu je — da bi lahko' preniiišljeviato o svojem bodočem razmerju do rodnega brata. Podoba je, da ni tako naveizema nanj in da ga nima tako rada kakor r.jemi sestrici. Tudi Tom se z njo ne ukvarja toliko. Skrb za nostranjo rast teh otrok je zadnje čase moje najljubše, dasi žalostno razvedrilo. Telesno so se sijajno fjritogodili pogojem tega sveta, ki je za nas stare zemljane večno tuj, neznosen, čeravno živim® tu že toliko let. Stvar, ki je na priliko za nas neizmerno težavna, je razporejanje spanja. Med dolgimi dnevom spimo ravno toliko kakor v dolgi noči. Tako Izgubimo tretjino Časa za spanje, ko stoji sonce visoko na nebu, a to spai-nje je neredno, Slabo in malo pokrepča; nasprotno pa presedimo dve tretjini nofii brez spanja, muči nas m raz, tema in, kar je najteže, dolgočasje. Otroci, ki so se tu rodili, spe podnevi bore malo: komaj uro, dve v dvajseturnem razdobju, zato pa prespe malone vso noč. Nekaj ur po sončnem zatonu se jih loteva huda dremavica. Ponoči se prebude za kako uro, nato pa se spe* pogreznejo v globoko spanje. (nadaljevanje sledi.)