NOVO MESTO, 30. 3.1983 LETO XII	ŠT. 5
LABOD izhaja štirinajstdnevno v nakladi 2200 izvodov — Ureja ga uredniški odbor -- Odgovorna urednica: Lidija Jež, tehnično ureja: novinarski servis — Grafičn t priprava in tisk Dolenjski informativni in tiskarski center Novo mesto.
V_____________________________________
GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE LABOD TOVARNE OBLAČIL NOVO MESTO



poudarjene
naloge
OOS v
tekočem
letu
Članski sestanki 00 sindikata so za nami. Ocene dela v preteklem letu so kaj različne, od nezadovoljstva zaradi občutno premajhne aktivnosti pa do priznanj za delo posameznih osnovnih oiganizacij. V sestavku po\» zemamo mnenja iz posameznih tozdov.
v__________________________/
TEMENICA
Veselo razpoloženje ob prazniku v Libni
Zaradi velikih delovnih obveznosti, ki so često posegale tudi v popoldanski čas, je bilo v preteklem letu tudi delo 00 sindikata v tej delovni sredini nekoliko okrnjeno. Široka paleta dela, ki obsega samoupravne aktivnosti delegatski sistem in povsem specifične ,.sindikalne" dejavnosti, je bila sicer v grobem zajeta, premalo pa je bilo sprotnega dela, poglabljanja. Da bi delo v bodoče teklo bolj gladko in učinkovito, so se v Temenici odločili za redno izobraževanje v občinski sindikalni šoli. Udeležilo se ga bo več članov kolektiva. Zavedajo se, da bi lahko marsikaj storili, zato žele poglobiti znanje, z večjo zagnanostjo vseh pa bo tudi delo v tekočem obdobju plodnejše. Zavedati se premajhne aktivnosti, jo priznati in poiskati prave vzroke zanjo pomeni korak naprej in hkrati hotenje delati in dosegati več na področju sindikalnega dela.
ZALA
Lahko rečemo, da smo z delom osnovne sindikalne organizacije zadovoljni, saj je bilo polno prizadevanj in velike za-
gnanosti za delo. Pohvala je upravičena in zato je tudi program za tekoče leto toliko sme-leje zastavljen. Ena osnovnih nalog je skrb za kvaliteto. 00 sindikata naj se zavzema za dvigovanje kvalitete našega dela, za doseganje plana. Če nam bo to uspevalo, bodo tudi redne naloge sindikata lažje rešljive. Tudi na članskem sestanku smo se tako odločili in se zavzeli za dosledno izvajanje sprejetih nalog.
TIP-TOP
V preteklem letuje bilo uresničenih veliko sprejetih nalog, preostale pa smo prenesli v novo obdobje. Tako je tudi na sindikatu skrb za zagotavljanje kadrov, ki nam jih v proizvodnji močno primanjkuje. Sodelovanje z mladinsko organizacijo je prav na tem področju ključnega pomena. Dobiti mladega delavca, poskrbeti, da se bo vključil v delovno sredino in ga pritegniti tudi k družbenopolitičnemu delu, je naša naloga. Ob tem pa nismo pozabili na spremljanje delovnih uspehov in na zagotovitev pomoči tistim, ki norme ne dosegajo. Tudi pri reševanju stanovanjskih vprašanj moramo
biti bolj prisotni, čaka pa nas še in še nalog. Skratka, skrb za storilnost in za človeka je naše vodilo. Da bi se kvalitetno lahko vključevali v vse oblike dela in življenja v tozdu, smo med prednostne naloge zapisali tudi izobraževanje, ki naj bi ga bilo deležnih čim več delavcev, saj delo ne more in ne sme počivati le na izvršnem odboru.
LIBNA
V preteklem letu smo izpeljali vse zastavljene naloge, s tem pa še ne moremo reči, da smo z delom v 00 sindikata lahko zadovoljni. Uspešno smo izpeljali razprave ob periodičnih in ob zaključnem računu, sicer pa se ne moremo pohvaliti s kakšnimi povsem sindikalnimi akcijami. Na političnih aktivih smo sicer ustvarjalno sodelovali. Oblikovali smo stališča do vseh vprašanj, nismo pa bili povsem samoiniciativni pri širših akcijah. V prihodnje bomo morali v naši 00 posvetiti več pozornosti (poleg osrednji nalogi, ki je vezana na produktivnost, plan, izvoz) tudi šiijenju kulture med delavci, spodbujati športne dejavnosti in vključevanje v delav-
ske športne igre. Pri tem doslej res nismo storili dovolj. Tudi kongresa sta nam naložila precej zadolžitev, vse več pozornosti pa bo potrebno posvetiti delavcem, ki so socialno šibkejši.
LOCNA
V preteklem letu smo sicer izpolnjevali zastavljene naloge, ne moremo pa biti zadovoljni.
Premalo je bilo čutiti pravih sindikalnih akcij, ki bi prinesle tudi vidne rezultate. Tako smo si v programu za tekoče leto zastavili precej nalog, najtežja in najaktualnejša pa je gotovo skrb za standard naših delavk.
Vse večje tistih, ki jim že lahko rečemo socialno ogrožene. Tudi delavke z več leti delovne dobe in dobrimi delovnimi rezultati dobivajo nizke osebne dohodke. Gotovo je naloga 00 sindikata urejevati ta rczmeija. Resno se bomo morali lotiti te naloge in se pogovoriti o vrednotenju dela. Najti moramo način, da bi bil pri teh reševanjih sindikat močnejši.
(Nadaljevanje na 2. str.)
(Nadaljevanje s 1. str.)
COMMERCE
Preteklo leto je bilo živo in tudi naša 00 sindikata se je aktivno vključevala v vsa dogajanja, ni pa bilo poglobljenega vključevanja, saj smo imeli velike delovne obveznosti, ki so v času stabilizacije na prvem mestu. Za tekoče leto smo sklenili bolj intenzivno spremljati in razvijati delegatski sistem, sodelovati pri dopolnjevanju sistema nagrajevanja po delu in njegovih rezultatih ter aktivno sodelovati pri usmeritvah politike družbenega standarda in pomoči zdravstveno šibkim delavcem.
Tesnejše bomo sodelovali tudi z občinskim sindikalnim svetom.
DELTA
Precej nalog in aktivnosti je izhajalo iz kongresnih dokumentov, sicer pa smo redno obravnavali delovne uspehe po brigadah, analizirali smo vzroke za nedoseganje norm in plana, imenovali smo komisijo za inovacijsko dejavnost ter sodelovali pri raznih dejavnostih od sprejemanja SSA do postopkov pri podeljevanju stanovanj. Seznanjeni smo bili z disciplinskimi kršitvami, poglabljali smo sodelovanje med I)PO, skrbeli za kvaliteten delegatski sistem, za pretok informacij znotraj tozda kot tudi za informiranost na ravni delovne organizacije.
Tako uspešno pa želimo delati tudi naprej, saj je področje dela OOS silno široko m zares zahteva stalno in intenzivno delo.
Poudariti pa velja, da bomo morali v tekočem letu še bolj krepiti delo sindikalnih skupin, ki morajo ostati stalna oblika delovanja 00 in imeti zares širok vpliv na odločitve.
DSSS
Delo osnovne organizacije je potekalo po programu in je zajelo številne aktivnosti, katerih skupno vodilo je bilo uresničevanje stabilizacije in naših skupnih programov. V 00 je bilo še vedno večina aktivnosti na posameznih članih, zato bi želeli v bodoče zagotoviti kvalitetno in aktivno sodelovanje širšega števila članov naše delovne sredine. Delo v tem letu teče po sprejetem programu, v sklopu katerega ostaja pomembna naloga izobraževanje, razvijanje in krepitev delegatskega sistema, spremljanje gospodarjenja in poleg drugih nalog tudi dopolnjevanje
dohodkovnih in delitvenih razmerij ter delitve po delu in njegovih rezultatih.
V
prid
delu
V vseh naših delovnih sredinah smo poglobljeno razpravljali o družbenem dogovoru o urejanju delovnega in obratovalnega časa. Cilji, ki jih želimo v Sloveniji s tem doseči so predvsem gospodarske narave. Prinesli naj bi boljšo organizacijo dela, večjo izrabo delovnega časa in delovnih sredstev, skratka, so del naših splošnih stabilizacijskih prizadevanj, v sklopu teh pa je tudi prehod na poletni čas. S tem prehodom tudi Jugoslavija ni več osamljena oaza sredi evropskega prostora.
O tem smo spregovorili na naših sindikalnih sestankih. Ker smo v šestih občinah, so tudi pristopi k razpravam različni, tako da o poenotenju znotraj delovne organizacije težko govorimo, čeprav je seveda naš cilj v Labodovih tozdih enotno reševati naš delovni čas.
Delta in Libna delata v dveh izmenah, zato je v obeh tozdih izpostavljeno vprašanje zadnje ure dela v popoldanskih izmenah, ki prehaja v nočno delo.
Sedaj je tudi v zveznem merilu stekla akcija za spremembo oziroma dopolnilo zakona, ki ureja to vprašanje. Sicer pa je Delta že pred prvim organizirala široko razpravo o družbenem dogovoru ter enotno sprejela mnenje, da tudi v poletnem času ne bi spreminjali ure začetka dela, torej so pripravljene delavke prihajati na delo ob 6 uri zjutraj, kar dejansko pomeni ob peti uri. V Libni podpirajo občinsko usmeritev začetka dela ob sedmih, vendar so pripravljeni pristopiti k temu šele, ko bodo vsi spremljajoči momenti v celoti urejeni. Ker imajo vse družbene dejavnosti do 15. maja' čas prilagoditi svoj obratovalni čas potrebam obča-
nov, da bodo lahko vse opravili izven svojega delovnega časa, pred tem datumom ni pričakovati sprememb.
V	Žali se zavedajo pomembnosti akcije in se bodo prilagodili, čim bo celotna občina prešla na nov delovni čas, hkrati pa poudarjajo, da dosedanje izkušnje v Zali kažejo, da predvsem v poletnem času vroče popoldanske ure zmanjšujejo storilnost, zato bi želeli obdržati začetek dela ob šesti uri. Za to se zavzemajo tudi delavke, toda, kot že rečeno, so se ob urejenih prevozih in šolali pripravljene kljub temu prilagoditi splošnim usmeritvam, nekaj je le pomislekov glede začetka dela v zimskem času. Tudi v Tip-Topu delavci vztrajajo na šesti uri. Mnenja so, da s prevozi ne bo večjih težav, za storilnost pa je ugodnejši zgodnji začetek dela. V proizvodnji, kjer delajo s težkimi vrhnjimi oblačili, je vprašanje visokih temperatur še toliko izraziteje.
V	Temenici tudi ne razmišljajo o spremenjenem začetku dela, čeprav razumejo splošno akcijo. Tudi občinska stališča podpirajo začetek dela ob 7 uri in v zvezi s temi priporočili bo gotovo stekla tudi akcija organizacije prevozov, varstva, obratovalnega časa po trgovinah itd. V celotnem pristopu seveda tudi Temenica ne bo mogla biti izjema, vendar so delavci mnenja, da za njih ta sprememba ne bi pomenila pridobitve v smislu boljše izrabe delovnega časa.
Tudi v novomeškem delu Laboda so podobnega mnenja, še posebno, ker smo ob prvem poskusu sledili splošni akciji in premaknili začetek dela, s tem pa si naredili medvedjo uslugo. Proizvodni rezultati so bili občutno slabši, zato ne bi želeli ponovno spreminjati začetka dela, zlasti ne, predno ne bodo urejeni spremljajoči dejavniki prevoz, prehrana, vrtci, šole . ..
Prav na tem naše izkušnje niso najboljše, zato bomo počakali rezultatov v celotnem prostoru in se jim tudi prilagodili, če nam bodo tokrat zagotavljali dobro in uspešno delo.
delo
komisije za vrednotenje dela
Dograjevanje sistema nagrajevanja v Labodu je steklo v treh komisijah. O nalogah komisije za razvid del in nalog smo pisali v tretji številki Laboda, tokrat pa na kratko predstavljamo vsebino dela komisije za vrednotenje in zahtevnost dela.
Predsednik te komisije, tov. Vodopivec, je predstavil začetna prizadevanja na tem področju: „Predvsem bi želeli zbrati čim več metod in sistemov iz različnih sredin. Menim, da velja pretehtati že vpeljane metode in na tej osnovi oceniti, kaj že uveljavljenega bi lahko vključili v naš sistem. Ob tem lahko rečemo, daje naš dosedanji sistem in ureditev področja zahtevnosti dela primeren in bi bilo treba dodelati le nekatera razmerja, ki niso več pravilna. Vse metode gradijo zahtevnost dela predvsem na štirih točkah: znanju, odgovornosti, naporu in pa pogojih dela. Po temeljiti analizi bomo skušali dodelati razmerja in natančneje opredeliti kriterije po posameznih stopnjah. Kriterije bomo morali tudi tekstualno dopolniti in tako zagotoviti, da bo metoda sama jasno nudila realne rešitve.
Sindikati so področju zahtevnosti del posvetili, skupaj s celotnim sistemom nagrajevanja, precej pozornosti. Opozarjali so na nepravilno rešeno oceno zahtevnosti v fizični proizvodnji ter v ustvarjalnih delih. Tudi o inovatorstvu je bilo precej slišati, da ni dovolj stimulirano. Kako bo komisija reševala ta vprašanja?
„Samo fizično delo, obremenitve z normami in podobne momente bomo gotovo v naši komisiji podrobno predelali in dodelali, glede inovatorstva pa menim, da bi moralo biti stimulirano preko individualne ocene, ne pa že ovrednoteno v sami zahtevnosti dela, če seveda ni to že ena od osnovnih vsebin določenega dela.“
Pa vendar, ko bo vaša komisija končala delo in bo tudi zahtevnost usklajena z razvidom del in nalog, kako bo ta sistem živel med nami, saj vemo, da se vsi našteti kriteriji lahko kaj hitro spremenijo?
„V mnogih delovnih organizacijah smo ob zbiranju gradiva
naleteli na cele službe ali vsaj na enega zadolženega, ki spremlja to področje. Da bi bila naša metoda oziroma celoten sistem nagrajevanja živ in življenjski, mora biti fleksibilen in se vedno prilagajati nastalim pogojem. To pa zahteva intenzivno delo, spremljanje gibanj znotraj DO in v panogi, v družbi, poznavanje širine, skratka stalno delo in dograjevanje.“
Morda pa bi za konec opredelili, kaj to sploh je - zahtevnost dela, kaj pravzaprav zajetna.
„Zahtevnost del in nalog je ena izmed sestavin, ki izhajajo iz količine opravljenega dela. Je predvideni ali pričakovani prispevek delavca. Torej je to pričakovani rezultat, ki se, ali pa tudi ne, realizira v procesu dela. Ugotavljanje zahtevnosti dela zahteva tudi ZZD ter družbeni dogovor o skupnih osnovah za oblikovanje in delitev za osebne dohodke.“
delegatski sistem in odgovornost delegatov
Živimo v času, ko na vseh ravneh družbenega odločanja poudarjamo vse oblike odgovornosti. To nam narekuje tudi težka gospodarska situacija, v kateri se nahaja naše gospodarstvo. Če želimo prebroditi te težave, potem je nujno, da se začnemo odkrito pogovarjati, da rečemo bobu bob, torej, da rečemo glasno in odkrito ime tistih, ki so pozabili, kaj je odgovornost. In kot smo že omenili, je potrebno iskati odgovornosti povsod, na vseh ravneh družbenega odločanja.
Zakon o združenem delu v petem poglavju govori o odgovornostih za opravljanje samo-upravljalskih funkcij ter v 566. členu poudarja, da je delavec osebno odgovoren za vestno opravljanje teh funkcij. Tudi statuti posameznih tozdov in DSSS DO L.abod in samoupravni sporazumi o združitvi v DO določajo naloge in obveznosti delavcev in delegatov ter njihovo odgovornost za opravljanje te funkcije. Odgovornost delavcev je disciplinska, materialna in moralna. Vsak delavec (član organa upravljanja oziroma de legat delegacije) je odgovoren za svoje delo organu TO oziroma delegacij, katere član je. Hkrati je odgovoren za delo organa oziroma delegacije vsem delavcem TO. To pomeni, daje delavec (delegat bodisi organ
upravljanja bodisi delegacije) odgovorea za neizpolnjevanje samoupravnih dolžnosti. Kot sankcija za takšno ravnanje je določena obravnava kršitelja na zboru delavcev in v sindikatu. Po določilih statuta je delavec
delegat odgovoren če neopravičeno izostane s sej, če ne sodeluje v delu, če se ne drži smernic delavcev enote, katere delegat je, če redno ne obvešča delavce enote o delu organa oziroma delegacije, katere delegat je. V primeru odgovornosti delegata zaradi že omenjenih kršitev lahko kršitelja odpokliče v skladu z določili statuta in zakona sam organ oziroma delegacija, v primeru odgovornosti celotnega organa oziroma delegacije pa te lahko odpokličejo delavci TO.
Vse dolžnosti, obveznosti in odgovornosti so torej jasno določene v zakonu in v samoupravnih splošnih aktih, za katere smo se odločili sami delavci. Funkcija delegata, za katero se je vsak delavec delegat sam odločil, je njegova naloga in dolžnost in vestno jo mora izpolnjevati.
Kljub vsem napisanim določilom seznanitve delegatov organov upravljanja in delegacij z nalogami in pristojnostmi, pot delegatskega odločanja pogosto „zataji“. Zgodi se, da so seje nesklepčne, da se nato zaradi sklepčnosti kliče in išče delegate, da delegatska baza in seznanjanja z gradivom za obravnavo, da ni seznanjena s sprejetimi odločitvami. Dejstvo pa je tudi ugotovitev, da imamo v samoupravnih splošnih aktih urejeno tako delo delegatov* organov kot delegacij ter strokovnih služb v zvezi s tem. Določene so naloge in roki za vabila oziroma sklic seje in roki za sestavo zapisnikov. Iz prakse ugotavljamo, da so velika odstopanja od določil samoupravnih splošnih aktov, kjer je določeno, da je treba gradivo oziroma vabila za seje organov dostaviti najmanj 7 dni pred sejo, da je potrebno v roku 3 dni po končani seji napisati zapisnik ter ga vročiti in objaviti na oglasni deski. Kje so dolžnosti oziroma odgovornosti delegatov in organa? Pri zanemarjanju teh rokov se raztegnejo tudi roki realizacije sklepov, torej roki tistih, kateri so za izvršitev teh zadolženi. Neupoštevanje teh rokov in določil pomeni hudo kršitev samoupravnih pravic in dolžnosti ter postopkov o delu organov upravljanja. Zanemarjanje sestavljanja zapisnikov organov upravljanja pomeni grobo krši tev samoupravnih pravic, kar pa dejansko pomeni tudi kaznivo dejanje, ki ga stori strokovni delavec za to področje dela.
Kako naj delegat, član organa oziroma delegacije zahteva vestno in odgovorno ravnanje izvrševalcev, če sam odgovorno ne ravna? Prav zaradi takšnih in podobnih kršitev delegatskih sistemov odločanja izgubi svojo učinkovitost.
Če k vsemu temu dodamo še ugotovitev, da se zgodi tudi to, da delegati pri glasovanju ne glasujejo niti za, niti proti, niti se glasovanja ne vzdrže. Kje je tu odgovornost delavca delegata in izvrševanje samoupravljalskih funkcij? Mar so določila v zakonu in samoupravnih splošnih aktih le za to, da vemo, da so zapisana?
Vse te pomanjkljivosti delegatskega sistema, ki so v posameznih tozdih je potrebno obravnavati v DPO in na organih upravljanja. Ti naj glede na ugotovitve sprejmejo ustrezne sklepe, da bi se povečala tako samoupravna kot delovna odgovornost, kar bi pripomoglo tudi k povečanju proizvodnje in ustvarjanju dohodka posameznega tozda.
MOJCA NOVAK
srečanje
poslovnih
sekretarjev
Kadrovska služba je pred nedavnim sklicala sestanek poslovnih sekretarjev v tozdih in predsednikov kadrovskih komisij. V prvem delu sestanka je tekla beseda o nekaterih splošnih samoupravnih aktih in o pravnem področju tega dela v tozdih, kjer je sodelovala pravna služba, v drugem delu sestanka pa je pogovor nanesel na številna vprašanja iz kadrovskega in socialnega dela.
Poleg „velikih“ tem so se prisotni dotaknili tudi drobnih področij, ki v živem stiku z ljudmi nikakor niso zanemarljiva. Precej je bilo vprašanj okoli proizvodnega dela in nagrajevanja dijakov in inštruktoijev. Ustavili so se tudi pri postopku sprejemanja delavcev, ob pojmih pripravništva, poskusnega dela, uvajanja, usposabljanja, pa tudi ob vprašanju, kaj vse sodi v personalno mapo. Tudi o planu kadrov so se pogovarjali. Ob tem je bilo poudaijeno, da je vprašanju kadrov nujno posvečati kar največ pozornosti. Plan kadrov naj nastaja skupaj s planom minut, saj prav ta plan pogojuje vse ostalo. Tudi na invalide in mladostnike prisotni niso pozabili. Precej je bilo razmišljanj o zakonskih novostih s področja invalidnosti, o olajša-
vah in o pravicah, ki bi jih tudi morali vnesti v naše akte.
Da bi se v čim večji meri izognili daljnosežnim posledicam, ki izhajajo iz poklicnih bolezni, so prisotni opozarjali na nujnost rekreacije med delovnim časom. Naštete analize pričajo o izrednih rezultatih, ki jih ta prinaša, in morali bomo začeti slediti pozitivnim izkušnjam — tako v korist človeka kot tudi v korist dobrih delovnih rezultatov.
Pri točki „tekoče zadeve" je tekla beseda o letnih dopustih, o tribunskih urah in ne nazadnje tudi o čestitkah. Nekatere naše sredine so imele že vpeljane čestitke za rojstne dneve članov kolektiva, nekatere še ne. Nekateri med nami so čestitke izročili v taki ali drugačni obliki, naj lepši pa je vsekakor način, ki ga je osvojila Delta. Tu namreč vse delavke, ki na določen dan- praznujejo rojstni dan, povabijo odgovorni delavci, z njimi pokramljajo, spijejo kavico in tako na topel in tovariški način počaste slavljenke. Ni vseeno, kakšen je stik med delavci v kolektivu. Prav je, da je ta vsaj ob praznovanjih neposreden in domač. Delovno mesto je naš drugi dom, zato tudi tu pričakujemo prijaznost in domačnost. Da bi to uredili enotno v celoti delovni organizaciji, je kadrovska služba skupaj s tov. Babičem, našim propagandistom in, kot smo tudi že iz glasila večkrat videli, dobrim oblikovalcem, izdelala osnutek za čestitke. Letos so te z našim znakom, prihodnje leto pa bodo prilagojene našemu jubileju 60 letnici, sledili bodo še drugi motivi.
Srečanje je ponovno pokazalo, kako nujno je sestajanje in kako smo včasih v malenkostih razglašeni, kar gotovo ni prav. Za poenoteno delo pa se moramo veliko dogovarjati in včasih tudi sestati. Še posebno, ker smo drug od drugega precej oddaljeni.
JLA V
ZDRAVSTVU
JLA ima dobro razvito zdravstveno službo, ki pomaga predvsem pripadnikom oboroženih sil, zanimivo pa je, da se je njenih zdravstvenih zmogljivosti posluževalo tudi 36.000 civilistov ali 40 odstotkov vseh zdravljenih. V zdravstvenih ustanovah JLA so opravili več kot 560.000 specialističnih pregledov in več kot 2,9 milijona diagnostično-terapevtskih postopkov, kar je znaten prispevek k zdravstvenemu stanju občanov.
*X-*.*.*****)M-***»*»M-***-*-*****#■*)♦**■***•*★
sodelovanje
zaživelo
Poročali smo že, da je tozd Libna podpisal samoupravni sporazum o svobodni menjavi dela z Zdravstvenim domom v Krškem. Sklenjen je bil za poskusno dobo treh mesecev, po tem roku pa je stopil v veljavo za obdobje naslednjih treh mesecev. Tesnejše sodelovanje je bilo nujno zaradi vse višjega bolniškega staleža, da bi bila skrb za bolne intenzivnejša, pa tudi zato, da bi bili izpostavljeni tudi tisti, ki so stalež zlorabljali. V sklopu sporazuma je tudi osvojen predlog delavskega sveta Libne o sistematskih pregledih delavcev, starih nad štirideset let in seveda vseh, ki so po zakonu iz varstva pri delu dolžni to opraviti.
Prvi rezultati skupnega sodelovanja so že vidni. Več je bilo skupnih sestankov, kjer smo si izmenjali mnenja. Odgovorni delavci v Libni smo posredovali tudi mnenja delavk, ki so vezana predvsem na delo v obratni ambulanti, strnemo pa jih lahko predvsem na odnos uporabnik —zdravnik in uporabnik — medicinska sestra. Delavke so poudarjale, da le-ti niso vedno najboljši in da bi si želele boljših medsebojnih odnosov. Pritoževale so se tudi nad neprimernim sprejemom in imele pripombe na zdravljenje in podobno.
Na dlani je tudi ugotovitev, da nam nega še vedno narašča. Za njeno zmanjšanje je potrebno vključiti širšo skupnost in apelirati na može-očete, da tudi ti koristijo bolniški dopust za nego otroka.
Da bi bilo sodelovanje čim tesnejše in zdravljenja nalili bol-
nih delavk čim boljše, bo zdravstveno osebje iz naše obratne ambulante enkrat mesečno obiskovalo Libno. Tokrat bo tudi dovolj priložnosti za pogovore o tekočih problemih tako delavk kot tudi osebja v ambulanti. Vse prepogosto namreč pozabljamo, da nismo edini, ki pričakujemo pomoč in razumevanje zdravnika, da je delo zdravnika zelo odgovorno in zahtevno in da jih vse prepogosto obsojamo, včasih celo napadamo, ker pričakujemo ali celo zahtevamo, da bodo ravnali tako, kot jo hočemo mi sami. Res je precej čakanja, pride tudi do nesporazumov, vendar se bo z obojestranskim sodelovanjem izboljšalo.
Pripomba je bila dana tudi na dnevna poročila o staležu ZD Krško. Libna je zadolžena, da pripravi predlog, ki nam bi najbolj ustrezal za dnevni izračun bolniškega staleža.
Sodelovanje med tozdom Libno in zdravstvenim domom je zaživelo in pričakujemo obojestranske koristi, za naše delavce pa velja, da se bodo ob obiskih zdravstvenega osebja v tozdu lahko pogovarjali z njimi. Medsebojno spoznavanje bo gotovo pripomoglo k zadovoljstvu in boljšim odnosom, ki smo jih doslej radi napadali, toda vse preveč enostransko. Več potrpežljivosti, več medsebojnega razumevanja, več poštenosti do sebe in do drugih in pa manj obrekovanja, pa bo tudi težav manj. Začeto sodelovanje pa bo tako dalo tudi željene uspehe.
Dodam naj le še, da so bila ob zadnjem obisku obravnavana tudi vprašanja podpisov staršev, ki zagotavljajo, da nimajo nikogar, ki bi lahko popazil na otroka v času bolezni, o verodostojnosti teh podpisov in o
nujnosti nastavitve točne evidence o teh vprašanjih v tozdu. Tudi o štiriurni bolniški za posamezne krajše preglede je tekla beseda, pa tudi o pogojih dela v tozd.
MARIJA ŠTAMPFELJ
osrednja
tema:
razdelitev
kapacitet
za
letovanje
Odbor za medsebojna razmerja je na svoji zadnji seji posvetil največ pozornosti kapacitetam za oddih in pa samoupravnemu sporazumu o združevanju dela čistega dohodka za reševanje stanovanjskih vprašanj v naši delovni organizaciji.
Delegati iz posameznih temeljnih organizacij so imeli več vprašanj, vsa pa so izhajala predvsem iz vse večjih potreb po koriščenju naših kapacitet na moiju. V vseh tozdih je namreč prišlo več prijav, kot je na razpolago mest za letovanje. V Delti je prijavljenih 63 delavcev, na razpolago pa imajo 46 kapacitet, v Temenici je 20 prijav, možnosti pa je za enajst, Zala ima 25 prijav in le osem kapacitet, Tip—Top ima 20 prijav in 13 kapacitet, Libna 38 prijav in 32 kapacitet, Commerce 44 prijav in 24 kapacitet, v DSSS je prijav 23, kapacitet pa 13, v Ločni pa je prijav 43, kapacitet pa 30.
V razpravi so bila izpostavljena vprašanja, kako upoštevati tiste, ki so doslej letovali izven sezone, torej niso obremenjevali
tozdovih kapacitet, pa tokrat žele letovati - iz takih ali drugačnih vzrokov - v sezoni. Tudi vprašanje dveh družin hkrati je dokaj aktualno. Želimo omogočiti ugoden oddih, likrati pa moramo zagotoviti, da hišice ne bodo preveč obremenjene. Enota na Lošinju je predvidena za štiri do šest oseb, več pa nikakor ni smotrno, ne za ljudi pa tudi za objekt ne. Ob vse večjem zanimanju velja pozvati vse, ki lahko letujejo izven sezone, naj izkoristijo to priložnost in s tem omogočijo tistim, ki so vezani na kolektivni dopust in imajo šoloobvezne otroke, dopust v odmerjenih dekadah. Prav tako pa se v večji meri poslužujmo Želenice, ki nudi tudi v poletju prijeten oddih.
Ob reševanju prošenj za letovanje bodo komisije (v kolikor se še niso sestale) gotovo upoštevale tiste, ki že dve ali več let zaporedoma niso letovali v naših objektih; upoštevati moramo seveda tudi zdravstveno stanje delavcev in njihovih družinskih članov, možnosti za letovanje v sklopu delovne organizacije zakonca in podobno. Veljalo pa bi opozoriti člane komisij po tozdih, naj povabijo na seje tudi delegate v odboru za medsebojna razmerja tam, kjer ti niso hkrati tudi člani tozdove komisije, da bi bil s tem omogočen boljši pretok informacij in usklajenejše delo obeh organov.
Člani odbora so se pogovarjali tudi o cenah letošnjega letovanja. Za delavce Laboda in njihove družinske člane je ta 60 din, razen v mali prikolici, kjer znaša dnevno 50 din. Za hišice na Lošinju velja, da je v času sezone cena tempirana na štiri osebe, čeprav letuje manjše število naših delavcev, po sezoni pa velja cena po dejanski udeležbi. Turistična taksa za otro-
* ★
kam za 1. maj?
Nič lažjega, kot razvozljati ta problem.
V	Nerezine vendar, pa v Savudrijo ali na Ljubelj v Panoramo. Povsod vas čaka veliko sonca in lepa narava, v Nerezinah in Savudriji seveda tudi morje. Po dolgoročnih napovedih vremenoslovcev bo pred prvomanjskimi prazniki pa tudi za same praznike vreme toplo, tako da se bo možno že kopati v morju in uživati na čistem zraku.
Na Ljubelju oziroma na Zelenici pa vas bo še čakal sneg na smučiščih, zato bo uživanje v naravi še lepše in prijetnejše.
Dragi sodelavci, če se boste torej odločili za tovrstno letovanje oziroma preživljanje praznikov, ki jih lahko tudi podaljšate, se kar s korajžo prijavite v splošni službi DSSS.
Da bi vam lahko pravočasno posredovali napotnice, se prijavite najpozneje do 12. aprila 1983.
V	izrednih primerih bomo napotnice izdali tudi pozneje.
JOŽE MUHIČ
Vse kaže, da bodo naši objekti od predsezone pa tja do konca posezone povsem zasedeni.
ke od 10 do 14 let znaša 9 din, sicer pa 15 din. Naše cene pa so za vse letovalce od sedmega leta dalje enake. Vse letovalce, tudi dojenčke, pa je obvezno prijaviti. Ob cenah je bil izpostavljen tudi strošek prikolic, ki je za polovico višji od naše cene, kar participira DO, razliko od naše cene do 150 din pa participirajo tozdi, iz katerih delavci letujejo. Kljub temu da nam okviren izračun za desetdnevno letovanje štiričlanske družine prinese kar precejšnjo številko, menimo, da je — glede na številne druge ponudbe, s katerimi je predsednik odbora seznanil člane dokaj ugodna. Res pa je, da postaja oddih vse dražji, zato moramo na poletje začeti kmalu misliti in rezervirati nekaj sredstev iz družinskega denarja za te vroče dni.
V	letošnjih kapacitetah so vključeni tudi štirje novi objekti, ki smo jih uspeli kupiti še lansko leto. So v sklopu šesterč-ka in s precej podobno razporeditvijo, kot je ta v hišicah. Ker bomo ta šesterček delili še z drugimi lastniki, bo nujen dogovor z njimi glede vzdrževanja.
Trenutna situacija ne omogoča razširitve naših počitniških kapacitet, ko pa se bodo odprle možnosti, bomo le te še širili, zato moramo pravočasno odvajati določen del sredstev tudi v ta namen. Sredstva, rezervirana za vzdrževanje naših počitniških kapacitet, so v letošnjem letu — glede na potrebe — dokaj pičla. Petdeset starih milijonov bomo morali obrniti tako, da bo zagotovljeno vse najnujnejše, od Sromelj pa do opreme novih štirih enot. Zato se naj naši letovalci zavedajo ogromnih stroškov in naj odgovorneje ravnajo z vsem, kar imamo v naših počitniških objektih. Tudi zadnja inventura je pokazala, da je precej drobnega inventarja uničenega, da nam še vedno marsikaj tudi zmanjka. V nekaterih hišicah lani namenoma ni bila nameščena knjiga in rezultat je, na žalost, tak, kakršnega se je bilo bati — v teh hišicah največ stvari manjka in največ je uničenega. Skrajni čas je, da se zavemo naše skupne imovine in korenito spremenimo naš odnos do nje.
Do začetka sezone tečejo v Nerezinah še nekatera dela, sicer pa je letos počitniška skupnost zagotovila tudi skupino delavcev, ki bodo skrbeli za vzdrževanje celotnega naselja. Novost bo tudi nekaj novih parkirnih prostorov, v naselju bo slaščičarna, avtomatsko kegljišče in še nekaj podrobnosti.
V	pristojnosti odbora, ki je izvršilni organ centralnega delavskega sveta, je tudi samo-
upravni sporazum, ki bo na nivoju delovne organizacije zagotovil združevanje sredstev za reševanje stanovanjskih vprašanj. Člani odbora so poudarili in apelirali na tozde, naj bi ta sredstva uporabljali le po določilih sporazuma in resnično le za reševanje izrednih primerov. Skrbno je treba bdeti nad temi sredstvi in jih nikakor ne mešati s fondom, ki je v tozdih namenjen za stanovanjske potrebe. Skratka, zagotoviti je treba dosledno spoštovanje sporazuma, da se ta ne bi izjalovil.
kaj nam
ponuja
pariz
Sejem ženske mode „Pret-a poter“ se od prejšnje sezone zelo razlikuje, predvsem v liniji. Volani so skoraj pozabljeni, razen za svečane priložnosti. Prikazana je nova ravna in čista linija. Dolžina ženskih oblačil je v večini zdrsnila nad koleno, rokav pa seje razširil v kimono. Zelo veliko je črne barve, lahko rečemo, da je na prvem mestu. Material: bombaž, platno, razni fini jerseyi, lahka volna, veliko trikotaže, veliko usnja in tudi semiša.
K črni barvi bomo kombinirale naslednje barve: oranž, tobak, rdeča, turkis, lila, ocean zelena, siva in bela barva.
Če ni moda ravnih linij, je predvsem športna. Veliko je hlač, športnih majic, bluz, ki so zelo športne, večkrat kombinirane v različnih barvali istega materiala.
V glavnem modno in lepo je, da se vsa ta oblačila ujemajo med seboj. Tudi mornarskega stila je precej in to: črno-belo, belo-plavo. Nepogrešljivi blezar je še vedno moden, predvsem črna in bela barva v bombažu in šantungu. Ravna linija—enored-ni ali dvoredni z vrezanimi žepi.
Krila so v pasu precej nabrana, veliko je razporkov, ki se zapenjajo na spence ali gumbe — spredaj ali pa zadaj.
Hlače so nekoliko širše in če so športne, so krajše, „3/4“ dolžine. Hlače so zelo priljubljen artikel v ženski garderobi, zato jih vidimo v vseh različnih materialih ob bombaža, platna, volne in veliko usnja. Čez vsa ta oblačila se nosijo športne jakne, ki so plašč nekoliko izpodrinile.
Ob spremembah oblačil pa se je spremenil tudi make-up obraza. Z razliko krajših kril, se je podaljšala dolžina las, tako da ženska deluje zopet bolj žen-
sko, in tudi višina pet na sandalih je višja.
ce v istem tonu ali v kontrastu, tako da s tem dodatkom postavimo piko na „i“. Sicer pa Tudi nakit je zelo pomem-
ben. Ni sicer potrebno, da si ga nadenemo veliko, lične pa so kombinacije ogrlice in zapestni-moda narekuje tisto, kar nekomu pristaja, da se človek počuti lepo in udobno.
JELKA
kako
pa
beograd?
Po pariškem sejmu smo si ogledali tudi beograjski sejem mode, kjer smo tudi sodelovali. Ne bi vam tokrat opisovala, kaj vse smo videli na našem največjem sejmu mode, pač pa bi vam rada opisala, kako nastaja naš razstavni prostor na takem sejmu.
Ko se srečamo na zunanjih sejmih z novimi modnimi tendencami, prenesemo kreatorji del teh tudi v naše kolekcije in s temi predstavimo novosti tudi na razstavnem prostoru. Glede aranžiranja samega razstavnega prostora se dogovorimo kreatorji srajc, bluz, programa VO, propagandist, aranžerji ter predstavniki prodajne in nabavne službe. Skupno izberemo določene modele, pri tem pa nas vodijo aktualne barve, ki jim prilagodimo tudi ostali aranžma.
Po tem izboru je na vrsti aranžiranje modelov oz. razstavnega prostora, kar vse teče v sodelovanju s kreatorjem. Ob tem naj povemo, da smo v Labodu, z razliko od večine ostalih proizvajalk konfekcije, skoraj edini, ki predstavljamo modele iz redne kolekcije ali Jugoexporta. Čeprav ni dosti „zmajev“ ali ,Jcošut” (' kar je poglavje zase), je pohval na naši h razstavnih prostorih iz leta v leto več; to dokazuje tudi število prodanih modelov. Da bi tako ostalo, si kreatorji v programu VO in PŠ prizadevamo, skupaj z nabavno in prodajno službo, da bi bile naše kolekcije po asortimanu osnovnih materialov in kreacij modne, elegantne, predvsem pa prodajne.
Morda bi lahko ob tej priložnosti tudi napisala, da je v današnjem času veliko težje „ustvariti“ kolekcijo, kot je bilo to nekaj sezon nazaj (glede uvoza). Toda s prizadevanjem že naštetih služb se trudimo in upam, da tudi uspevamo, ne glede na program, saj smo v končni fazi vsi skupaj edino Labod.
JELKA
Predstavitev naše kolekcije na sejmu mode.
POMEMBNEJŠI DNEVI V MARCU IN APRILU
7.	marec — dan inženirskih čet
8.	marec — dan žena
13.	marec — obletnica Denarnega zavoda Slovenije
18. marec - dan mednarodne pomoči in ljudske solidarnosti
21. marec — mednarodni dan invalidov Pomembnejši dnevi v aprilu
7. april — svetovni dan zdravja
14.	april dan mladinskih delovnih brigad
15.	april - dan jugoslovanskih železničarjev
V__________________________________________I----------------J
< - >
cena uspeha
Ženske, ki so v ZDA na položajih in opravljajo vodilna in vodstvena dela v največjih ameriških družbah, so dobro plačane in uživajo v svojem uspehu in bogastvu. Toda večina njih tudi meni, da so morale za ta svoj uspeh žrtvovati zakon, družino, se odreči potovanj, svojemu prostemu času, kulturnim aktivnostim .. .
Anketa, ki jo je nek zavod izvedel med 107 Američankami s funkcijo podpredsednice korporacije, je pokazala prepričanje teh žensk, češ da so od svojih moških kolegov uspešnejše in sposobnejše, da pa jih njihov ženski spol po malem moti oz. da jih ovira pri težko doseženem uspehu.
Anketirane ženske so zaposlene v največjih družbah v ZDA, vse pa so dosegle svojo uspešno kariero predvsem v bančništvu, v maloprodaji, zavarovanju ali v podobnih področjih dela, nobena med anketiranimi pa ne dela v industrijski delovni organizaciji.
(po Tanjugovem EKU)
naše
letošnje
obletnice
Praznik delovne organizacije je za nami. Letos smo po vseh tozdih praznovali še posebej svečano, čeprav ni bila povsem okrogla obletnica. Predvsem mladina se je na novo prebudila in prispevala prijetne in sproščene programe.
Sicer pa je letošnje leto v Labodu označeno tudi z nekaterimi okroglimi številkami:
pred dvajsetimi leti je delavski svet DO Labod sprejel sklep, da praznujemo 8. marec tudi kot praznik delovne organizacije;
pred petindvajsetimi leti je bil ustanovljen obrat v Kostanjevici;
— deset let je Delta v družini Laboda.
C	*\
KAKŠNA MERI LA ZA DELITEV DEVIZ?
Čeprav smo že krepko zakoračili v novo poslovno leto, pa še vedno ni znano, kako bodo devize, ki bodo pritekale iz izvoza, porazdeljene po gospodarskih dejavnostih. V izvoznih programih je predvideno, da bo z izvozom na konvertibilno področje priteklo 7,2 milijarde dolarjev. V predlogu za delitev teh sredstev je predvideno, da bi gospodarstvo lahko razpolagalo s 86 odstotki ustvarjenega konvertibilnega deviznega priliva, trezni opazovalci pa sklep-tično pripominjajo, da pri teh izračunih niso bila upoštevana odplačevanja naših dolgov v tujini in da še vedno ni jasno, ali bomo letos uvozili 9,3 ali 11 milijonov ton nafte. Franc Gerbec iz Gospodarske zbornice Slovenije se sprašuje, kdo bo poravnal take obveznosti, če upoštevamo, da smo dolgovi ozdov znašajo okoli 3,5 milijarde dolarjev. Če bi prešli h kaki splošni socializaciji, za kar ni ne zakonske ne politične utemeljitve, že grobi računi kažejo, da bi izvozniki imeli na razpolago komaj 28 odstotkov deviz, kar ne zagotavlja reprodukcije v proizvodnji, namenjeni za izvoz. Tako bi bili ogroženi pomembni izvozni programi. Torej kako iz začaranega kroga?
(N. S. po Delu)
\__________________________/
K. rutk a svečanost in čestitke ob jubileju v ljubljanski enoti tozda Commerce.
Šopek in knjiga za vse, ki so se iz tozdov Ločna, Commerca in DSSS upokojili lani.
PRIHRANEK
ENERGIJE
Ponovna uporaba odpad-|| nih surovin pomeni tudi ve-!! Uk prihranek pri energiji. Za 420 tisoč ton odpadkov črne metalurgije bi morali na primer izločiti železo iz 700 ton rude s 60 odstotki kovine, poleg tega pa za pridobivanje grodlja iz od- ■ padnih surovin porabijo dva-inpolkrat manj energije, pa tudi investicijski stroški so manjši. Vsaka tona starega papirja, ki jo vrnejo v proizvodni proces, obvaruje pred sečnjo tri do pet kubičnih metrov lesa. Ni dvoma, da imamo še nekaj rezerv, s katerimi bomo ohranili naša naravna bogastva.
razstava
janka
orača
Ob letošnjem 8. marcu smo, poleg večjih prireditev, pripravili v novomeškem delu Laboda samostojno razstavo del Janka Orača. Ta slikar-amater je Labodovim delavkam znan, saj je sodeloval doslej že na dveh naših Eks-temporah in opozoril nase s svojim specifičnim slikanjem.
Rojen je v Celju, živi pa v Novem mestu. Že na grafični šoli se je začel ukvarjati s slikanjem in tako je v njem spontano rastla želja po dograjevanju talenta, po znanju na tem področju. Trdo je delal in
kako nas zastopajo naši delegati
Delegacija sisa za zaposlovanje v tozdu Libna je precej aktivna. S svoje zadnje seje je poslala občinski skupnosti za zaposlovanje nekaj vprašanj in pripomb, med temi tudi naslednje:
Naš tozd bo težko upoštevala določila samoupravnega sporazuma o usklajevanju letnih načrtov zaposlovanja v občini, še posebno tisto določilo, ki govori o nadurnem delu. Delamo v veliki večini za izvoz, kar prinaša zelo zahtevne modele, kratke dobavne roke, zato moramo velikokrat s sklepom delavskega sveta uvesti nadurno delo za vse zaposlene v proizvodnji.
Ob tem naj navedemo, daje v našem tozdu visok odstotek odsotnosti, blizu 18 odstotkov mesečno. Ker smo ženski kolektiv, bomo ob vseh navedenih momentih težko izvzeli iz nadurnega dela vse mladoletnike, nosečnice, matere otrok, starih do enega leta, matere otrok, starih od enega do treh let, skratka vse, ki so po zakonu opravičeni pri nadurnem delu, ker bi tako naša proizvodnja močno trpela (tekoči trak).
Vse to pa v našem primeru ni moč reševati z novim zaposlovanjem.
iskal svojo pot, kar mu tudi ocenjevalci in poznavalci likovne umetnosti pri nas vse bolj priznavajo. Osamosvajal se je tako slogovno kot tudi tematsko. Najpogosteje so njegova dela vezana na arhitekturo, včasih tudi na krajino.
V svojih delih nam govori o nostalgiji, o otožnosti spričo propadajočih starih kmečkih hiš, o zapuščenih in pozabljenih običajih, navadah ... Cesto slišimo, da Orač prikazuje starost, sam pa pravi, da ne želi le prikazovati, pač pa opozarjati na naš negativen odnos do marsičesa nekdanjega, ljudskega, starega, vsega kar je iz dneva v dan vse bliže razpadu.
„V svojih delih gledam naprej, ne nazaj, kar mnogi napačno razlagajo. Gledam v čas, ko bo vse to kar danes slikam, povsem uničeno, razpa-deno, če seveda ne bomo spremenili našega odnosa.“
Zato je iz njegovih slik čutiti neko moro pa tudi napetost, ki je prisotna tik pred pogubljenjem. Z zanimanjem in navdušenjem smo si ogledali dela Janka Orača. Temačnost je tu pa tam presekana z žarkom sonca, ki še bolj opozarja na bližajoči se konec. To pa je tudi našim obiskovalcem razstave dalo temo za razmislek o odnosu do našega izročila, do narave ...
Ne smemo pa izpustiti tudi otvoritve razstave, ki so nam jo popestrili učenci OŠ Janez Trdina iz Stopič s svojim prijetnim programom.
S prizadevnim delom si je Janko Orač ustvaril prostor v krogu likovnih ustvarjalcev. Vse več dobiva povabil za samostoj-
ne razstave, sodeluje pa tudi na vseh prireditvah v sklopu likovne skupine Vladimir Lamut. Iz Laboda bo njegova razstava prestavljena v zdravilišče Do-berna, za tem v Ljubljano in tako širom po naši domovini. Kdaj uspe poleg službe ustvarjati in kako uspeva finančno, saj vemo, da slikanje zahteva precejšnja sredstva? „Slikanje je postala moja nuja, potreba, zato se že najde čas in razpoloženje. Težje vprašanje pa je okoli denarja. Tako je, da si včasih marsikaj drugega prikrajšam, da le lahko kupim platna in barve .. . Res, da nekaj slik tudi prodam, toda ne bi želel svojih idej podrediti temu momentu. Ker pa me veže na slikanje resnično velika ljubezen, mislim, da bom uspeval tudi v bodoče.“
Tudi mi mu želimo veliko uspeha in se mu zahvaljujemo za razstavo, s katero nam je postal še bližji.
mladi v temenici
in 8. marec
Ob praznovanju 8. marca in prazniku DO Labod v tozdu Temenica sem bila prijetno presenečena.
3T «
Po „resnem" programu so mladinke tozda Temenica uprizorile tudi nekaj skečev.
družabni
Ljubiti se pravi odkrivati in dopolnjevati se v nekom drugem zunaj samega sebe.
T. de CHARDIN
e	's
hvala za pozornost
Upokojenci novomeške sekcije se za pozornost, ki ste nam jo ponovno izkazali ob dnevu žena in prazniku našega Laboda, iskreno zahvaljujemo. Radi bi povedali, kako cenimo skrb odgovornih za nas, ki smo pred leti tudi delali v Labodu, in kako smo veseli vsakega pozdrava in — to gotovo ni treba posebej poudarjati -vsakega dinarja.
Še enkrat: najlepša hvala!
V imenu sekcije upokojencev
.	MILKA MAKOVEC ,
Pri vsakdanjem zahtevnem delu so ti obrazi drugačni, resni, zamišljeni, in občutek imaš, da so le fizično prisotni. V zadnjem času se je kolektiv pomladil in ta pomlajenost seje v aktivnostih in prisrčno domiselnostjo pokazala prav ob praznovanju.
Mladinke in mladinci so na prisojnih legah nabrali belo cvetje teloha in ga za praznik z nasmehom pripeli vsem delavkam, povabljenim gostom in upokojenkam.
Pred sodelavci so se mladi predstavili s kulturnim programom, v katerega so zajeli Kajuhovo pesem „Materi padlega partizana", Menartovo ,.Stoletje svobode", Kovičevo ,,Materi" in Cankarjevo prozo.
Skromno, pa vendar od srca in v dokaz, da je naša mladina pripravljena na tak ali drugačen način pokazati hvaležnost, spoštovanje in sodelovanje.
Osrednji ton so prireditvi dali trebanjski pevci z venčkom narodnih pesmi, njihov program pa so prijetno nadaljevali mladinci.
Domača beseda, topla in iskrena, je dostikrat dražja delavki, ki živi v okovih norm, kot pa visoko kulturni program.
Upam, da bo mladinski aktiv s svojim delom nadaljeval! Potrebujejo le moralne spobdude in nasvete izkušenih.
D. NENAD1Č
ponosni smo na našo mladino
Mladina Zale je ob 8. marcu ponovno razveselila. Že nekaj časa je zelo aktivna, vedno znova pa se potrjuje tudi na kulturnem področju, za kar je zaslužna animatorka kulture, Majda Rupnik.
S prijetnimi programi, ki zahtevajo kar precej truda, so se mladinke predstavile ob raznih priložnostih. Za 8. marec so uprizorile Cankarjevo „Skodelico kave" in med ganjenimi delavkami požele veliko navdušenje.
Delavke Zale zares lahko zapišemo, da so naše mladinke in kulturna skupina, ki jo sestavljajo, zelo prizadevne, in da smo na njihovo delo in prizadevnost zelo ponosne.
________________________________________________________________________/
- --------------------------- \
obvestilo o zamenjavi osebnih izkaznic
V skladu z določbami veljavnega zakona o osebnih izkaznicah so dolžni vsi občani, katerim je bila osebna izkaznica izdana pred 1. 7. 1981, najkasneje do oktobra 1984 sedanjo osebno izkaznico zamenjati za novo.
Izpolnite to zakonsko dolžnost še v tem letu, ko bo organizirana akcija zamenjave, in se tako izognite kršitvam zakona in nevšečnostim, ki jih boste imeli z neveljavno osebno izkaznico po poteku roka za zamenjavo (na primer v banki, na pošti.. .).
Zahtevi za zamenjavo osebne izkaznice, ki jo lahko vložite samo osebno v uradnih urah na sedežu sekretariata za notranje zadeve občine Novo mesto (nova stavba občinske skupščine), Novi trg 6 v Novem mestu, ali na krajevnem uradu, na območju katerega stalno prebivate, ste dolžni priložiti dve enaki fotografiji, namensko izdelani za osebno izkaznico, velikosti 3 x3,5 cm v črno-beli tehniki, in staro osebno izkaznico.
Pričakujemo vaše sodelovanje in razumevanje.
Sekretariat za notranje zadeve
To obvestilo nam je poslala SOb Novo mesto - sekretariat za notranje zadeve, ker pa teče akcija po vsej Sloveniji, je prav, da so s tem seznanjeni vsi naši delavci.
V___________________________________________________________J
obvestilo
Odbor za počitniško-rekreacijsko dejavnost DO Labod je na svoji seji 18.	3.	1983 v Novem
mestu sprejel sklep, da se razpiše natečaj za dodelitev posojila tozdom oz. DSSS iz sredstev, ki sojih tozdi in DSSS združili na podlagi sklenjenega samoupravnega sporazuma o združevanju dela sredstev čistega dohodka za solidarno reševanje stanovanjskih vprašanj v DO Labod Novo mesto po zaključnem računu za leto 1982. Natečajna sredstva znašajo 3,000.000 din. V teh dneh bodo delavski sveti tozdov in DSSS obveščeni z dopisom, da v roku 30 dni podajo vlogo na odbor za rekreacijsko-počitniško dejavnost, ki bo po preteku roka na svoji seji razpravljal o prispelih vlogah in na njihovi podlagi ter na podlagi lastnih ugotovitev dodelil natečajna sredstva ustreznemu tozdu oz. DSSS. Dodeljena sredstva bo nadalje dodeljeval delavcem DS tozda oz. DSSS in to na podlagi pravilnika o reševanju stanovanjskih vprašanj delavcev v tozdih, zato se delavce vseh tozdov in DSSS v DO Labod poziva, da sodelujejo s svojo komisijo za družbeni standard in prek svojih delegatov v DS oblikujejo ustrezno vlogo za dodelitev posojila iz združenih sredstev.
V.______________________________________________________________J
__ - >,
družabni večer z bivšimi sodelavci
Praznik žena in obenem praznik DO je že za nami.
Tudi za letošnji praznik se je kolektiv tozda Zala spomnil na upokojence in nas povabil v svojo sredino.
Preživeli smo lep družabni večer skupaj z našim bivšim kolektivom. Mladina je poskrbela za prijetno zabavo in srečolov. Srečni smo ob ugotovitvi, da s tem, ko smo odšli z delovnega mesta, nismo pozabljeni, ampak se mlajša generacija zaveda, da smo tudi mi prispevali svoj delež k razvoju tega tozda.
Delovnemu kolektivu tozda Zala Idrija se lepo zahvaljujemo in čestitamo ob delovnih uspehih tozda in celotne delovne organizacije Labod. Želimo, da bi tudi v letu 1983 uspešno poslovali.
Za upokojence tozda Zala Idrija
SUBAN ZDRAVKA J