ZORA.
časopis za zabavo, znanost in umetnost.
Stev. 20.
v Mariborn, 15. oktobra 1872.
Tečaj I.
Zabavni del.
Zadnji let.
(Novela«) I.
Vse je bilo živo v lindeškem gradu in skrbno pripravljalo popotnico za hudega grajščaka, ki se je ravnokar na križarsko pot napravljal. Videlo se je vsem na obrazih, da že komaj pričakujejo, da bi oster Žiga skoraj odišel, in ga njegov prijazen sin Gin ter nadomestoval. Najbolj pa so to želeli okoličani lindeškega gradu. — Razvaline Lindeka vidiš še dandanašnji na vrhu strme gore ob veliki cesti, ki se vije iz Celja proti Konjicam.
Gora ima na vrhu jedva toliko prostora, kar ga nakopičeno zidovje obsegne. Razun visokega stražnega stolpa in neke kapelice, se le malo kaj od nekdanje mogočnosti vidi. — Nekateri okoličani se niso mogli zdržati, da se ne bi bili na glas ra-dovali zastran grajščakovega odhoda; vsi so mu tudi želeli hladen grob v obljubljeni deželi, ker je tolikokrat hudo ž njimi ravnal in jih na vse načine stiskal in trpinčil. Slednjič se je vendar namenil poboljšati in potovati za pokoro s križarji
v Jeruzalem. Zavoljo njegovih doprinešenih grozo-vitostij ga torej ni nihče pri njegovem odhodu omiloval, kakor druge križarje. V dokaz njegove trdosrčnosti in grozovitosti naj tukaj nekaj pri-merljejev navedemo.
Nekega popotnika,  kateri se je pri njem oglasil, povabil je na pijančevanje; ker pa ta ni
dobro o kupo ravnati iual, uUaill ga Je oboroženo pestjo tako v zatilnik, da je pri priči mrtev obležal. — Zastran tega zločinstva ga je opat Kartajzarjev v samostan „Zajec" poklical, da bi se opravičil. A namesto opravičenja, storil je tam še vece zločinstvo ; stopil je namreč k altarju, kjer se je ravno sv. maša opravljala, vzel blagoslovljeni kelih s posvečenim vinom vred iz altarja ter ga z besedami: „menihi, zdaj pijem na svoje zdravje," izpil. Pri tej priložnosti se je pa tako nazaj nagnil, da je ravnotežje zgubil in čez visoke stopnice pri oltarju na hrbet telebil. Hudo se je ranil glavo, in malo je manjkalo, da ni pri priči umrl. Ko je pa ozdravil, obljubil je še bolj trdno, da se hoče kot romar v obljubljeni deželi za svoje grehe pokoriti.
O ravno tem času podalo se je nemško in ogrsko križarsko krdelo na pot. Sniti se je namenilo po dovoljenji bizantinskega cesarja v Dre-nopolji. Vitez Žiga je imel mogočne prijatelje v Srbiji in Bulgariji, zatorej ni hotel lepe priložnosti zamuditi, se zdaj križarjem pridružiti. Bil je se sicer bolehen, a vendar se je napotil z dvema po-strežnikoma iz gradu. Spoštovani opat, s katerim se je zopet spoprijaznil, pripel mu je križec na prsi. Pri odhodu je s težkim srcem Žiga svojega sina blagoslovil, in mu rekel sledeče besede: „Ako
*) Pred več nego 30 leti sem našel pri g. Beukii, duhovniku v pokoji sedaj že mrtvem, ki je bil nekdaj kle-rik kartuziansk v imenitnem Zajckloštru več otetih klošterskih listin, med temi tudi edno, na kateri je bila zapisana ta prigodba. Priobčil sem jo svojemu nekdanjemu učitelju in pozneje kollegi na mariborski gymnaziji Dr. E, G. Puffu, ki JO je oblekel v novelino obleko, in natisniti dal v svoji knjigi »Friihlingsgruss". Ker dogodbo na domači slovenski zemlji pripetfvšo sem po takem jaz vsaj drugi (ker g. Beuk je bil prvi) pozabljivosti otel, imam nekoliko so autorstva pri njej, in ker nas spominja na stare znamenite liistorično čase Zajckloštra, mislil sem, da ja vredna, ka se ž njo seznani tudi slovensko občinstvo. Prevod je oskrbel mlad nadepoln slov. pisatelj g. Anton Bezenšek.
Dav. Terstenjak.
20
—^< 270
ne pridem črez tri leta nazaj, in ne bodeš hotel mesto mene — če bi se morebiti meni tje dospeti ne posrečilo — v obljubljeno deželo potovati, sprejmi od cesarja fevd, imej z VitanjSani in Vojničani mir, pred vsem pa glej, da boš s svojimi podložnimi lepše ravnal, kaiior sem jaz. Molče je objel svojega sina, ter se podal na nevarno pot. Ginter je spremil opata v samostan „Zajec", in v teh labirintičnih dvoranah, katerih na pol razsuto zidovje še popotnik dan današnji strmo ogleduje, sta skrbno gojila naravoslovje, ki je bilo še tačas jako malo razvito. Zastran nekaterih iznajdeb v tej stroki so nevedneži pobožnega opata, akoravno je zavoljo svetosti daleč okrog slovel, na tihem za čarovnika imeli. Ginter je tudi rad pregledoval pergamentove zvitke, polne raznega pisanja, najbolj so ga zanimala drzna in znamenita znamenja Arabcev, ki jih je našel v pismih, katere je opat iz svojega potovanja iz Španije sabo prinesel. Med tem, da seje njegov častitljivi prijatelj z naravoslovskim preiskovanjem v-kvarjal in jako marljivo k temu potrebna orodja in modele pripravljal, ogledoval je Ginter svoj priljubljeni zvitek in občudoval drzovitega Dedala, kateri se s svojimi umetnimi perotnicami iz sužnosti na Kreti reši,  ter v svojo domovino
uboči. ^
Nobena pravljica nas ne uči lepše nasledkov mojsterstva nasproti mladostnej nevednosti, kakor ravno ta, ki nam pripoveduje o sreči Dedala in nesreči nepremišljenega Ikara; prvega je namreč natančno opazovanje in zvrševanje naturnih postav do zaželjenega cilja pripeljalo, drugega pa majhen prestop pogubil.
„Za druge vednosti se zdaj ne zmenim toliko," nagovoril je Ginter opata, „le to bi rad vedel, ali je res mogoče, da lahko človek kakor ptica v zrak zleti?" „Zakaj pa ne", odvrnil je opat smeje se, „samo to mora umetnost dostaviti, česar narava ni podelila; namreč perotnice, lahko telo in nekoliko več toplote, katera vedno nak-viško hočeta, mu morata priti na pomoč, a umetnost jih mora znati tako napeljati, da vzdigneta in nosita telo, katero teža vedno k zemlji vleče. Ali ti nisem pripovedoval o nekem indijskem modrijanu, kateri se je, kedar ga je bila volja na nekem svitlem stebru v zrak povzdignil. Ali ti nisem kazal, kako sopar pokrivalo na kotlu privzdigne, kako veter goreče reči ložej nese kakor druge; le kako — kako je treba te moči napeljati in rabiti, to premišljujem, to hočem tudi", končal je smeje se opat, „ako te je volja blagi Ginter! s taboj vred premišljevati."
Ves zamišljen jezdil je mladenič v Lindek nazaj ter je po dnevi in po noči premišljeval o umetnosti po zraku letati.
II.
Davno ste že pretekli dve leti, in že tretje se je bližalo koncu, odkar je vitez Žiga iz Lin-deka odšel; nobenega naznanila ni dobil blagi sin med tem časom o svojem očetu, ni vedel ali še živi, ali je že mrtev. Zavoljo tega je bil Ginter od dne do dne bolj žalosten in kljubu vsemu povpraševanju pri^ romarjih, ki so se iz svetih krajev povra-čevali in se v Lindeku oglašali, ni mogel besedice o svojem očetu zvedeti ; kar ga je še bolj vznemirilo. Odkar ni bilo hudobnega viteza več doma, imeli so okoličan' in popotniki iz cvetoče Italije po veliki cesti proti severu lep mir. Tudi niso podložni in prebivalci bližnjih neposekanih gozdov nikdar več slišali enomerni glas lovskih rogov in dolgočasnega divjega klica. Ginter se je vedno le z vednostmi pečal in z modrim opatom občeval. A poleg njegove ukaželjnosti mu ni nikakor manjkalo dobrih vitežkih lastnosti, katere so bile v teh časih neobhodno potrebne. To je pokazal v prepiru, ki ga je imel z upornim vitanjskem Ulrikom, kateri je po lindeških pokrajinah plenil, mislé, da se mu mshkoten Ginter ne bode mogel ubraniti. Pa motil se je; mladi vitez ga je sam v dvoboju prav lahko premagal, a potem ga blagodušno izpustil. Zavoljo tega ga- ie Uirik pozneje vedno hvalil in kot filozofa spoštoval.
Z neutrudljivim prizadevanjem je Ginter med tem o svojem načitu, kako bi se dalo po zraku leteti, premišljeval. Bilo mu je jasno, kar mu je opat povedal; da je namreč treba stroj tako urediti, da si bode s kretanjem potrebno mero toplega zraka preskrboval: če se bode hotel kviSko povzdigniti, nekoliko več, če jia počasi nazaj na zemljo spustili, nekoliko munj. Prav marljivo je delal in sestavljal sedaj Ginter novo izmišljeni stroj ; delal je tako skrbno in zamišljeno, da so mu tedui in dnevi kakor ure minole. Prej ko se je nadejal, preteklo je tretje leto, odkar se je podal oče na pot; a še vedno ni ^bilo o njem ničesar slišati.
Zelo žalosten je odložil Ginter svoja orodja na stran, se poslovil od svojega skoro dodelanega stroja, kakor od kakega starega prijatelja, in ga izročil opatu, da bi ga dodelal. Potem se je pa podal od opata blagoslovljen na dalujo pot, in šel zgubljenega očeta iskat. Spiemil ga je Jarnej, eden izmed njegovih najzvestejih služabnikov.
-^271
Potovala sta skoz velike in zaraščene gozde, ki so se po spodnjem Stirskem razprostirali. Obiskala sta nunski samostan pri Studenicah, katerega je Ginterjeva sorodnica, plemenita gospa Roliačeva, postaviti dala. Oglasila sta sc v prijaznem gradu kra-pinskera, ter potovala skoz Hrvatsko dalje naprej.
Ginterju, kot Slovenu, se prve dni njegovega potovanja ni tožilo po domovini, ker je potoval med Slovani, kateri so bili po jeziku, noši in navadah prebivalcem domovine popolnoma podobni. Pa tudi ui doma razun častitljivega opata nikogar zapustil, kar bi mu bilo drago in ljubo. Z ženskim spolom se je do seh mal tako malo pečal, da še ni vedel kaj je ljubezen; pečal se je le z vednostmi, vse drugo na svetu se mu je zdelo nepotrebno. Drugače pa je bilo med potovanjem. Mnogokrat je pogledoval z veseljem lepe obraze vrlih hrvaških deklic, in srce se mu je čisto za nje vnelo. Tudi je od seh mal z veseljem poslušal pesmico, katero je njegov sluga Jarnej vedno rad prepeval. Pripevek te pesmi se končuje:
„ Nemko bi snubil,
Italijanko poljubil,
Pa slovensko dekle
Mi z glave ne gre." Tako je potoval mladi popotnik skoz prijazne hrvaške pokrajine in dospel v daruvarsko dolino.
Noč je že bila blizu, in nastajala je tihota krog in krog. Začenjalo je biti soparno in pevci v logu so potihnili ter se skrivali v varna zavetja pred bližajočo se nevihto. Nebo se je prevleklo s črnimi oblaki in bliski so švigali pod nebom. Gin-ter pa je jahal zamišljen svojo pot ne zmene se za vse te prikazni. Se le ko ga je Jarnej opomnil, da je nevihta blizu, in da bi bilo dobro kam pod streho bežati, prebudil se je iz svojih sanjarij in rekel: „Res je, treba si bo zavetja poiskati." Na to je nagovoril nekega starega pastirja, ki je ravno iz svoje bajte stopil, da bi ju prenočil. Starec se je ponižno odkril, opazoval nekaj časa z bliščečim orožjem opravljenega mladeniča in nekako dvomljivo z glavo majaje rekel: „Dobro došli blagi gospod, le ne vem ako vam bo mogel Ivov sin s čim postreči ; kajti na ognjišču se mu ne peče kaj prida in tudi v torbi nima ničesar dobrega. Ako se pa hočete skoz ta majhen gozd potruditi, pridete kmalu pred prijazni belski grad, ki na ovinku ob cesti stoji. A vi gospod morate biti daleč doma, ako še niste nič slišali o krasoti blage Dobromile, katera v omenjenem gradu prebiva in nam, odkar ji je oče umeri, zapoveduje." Ginterja je oblila rudečic^ mignil je svojemu služabniku in napotila sta sé dalje na
ravnost proti gradu. Ravno je začela nevihta razsajati, ko sta dospela pred grajska vrata.
Ko bi bil mladenič odrasel med najnežnimi in najlepšimi cvetkami krasnega spola, ko bi bil hodil od gostovanja do gostovanja, od turnirja do turnirja, da bi bil gledal najlepše in najmičnejse obrazce, ki si jih vneta fantaz,ija samo misliti more, bi vendar vse to ne bilo nič proti krasoti Dobromile. Najlepše lastnosti lepote, ki jih je kedaj pevec ljubezni v svojej pesmi prepeval, bi bile v primeri z Dobromilinimi malo vredne. Čeravno je mladeniča njeno kraljevsko obnašanje, njeni blagi ponos in Hrvaticam prirojena dostojnost nekoliko oplašila, sta ga njeni mili pogled in melodični glas na novo osrčila in še bolj za-njo navdušila. Grdo vreme je dalo Ginterju lepo priložnost nekaj dni v gradu ostati; kmalu pa ni bilo treba več tega pogoja, kajti srce je razumelo srce, in prva ljubezen se je začela; saj sta bila ta dva, kakor navlašč drug za drugega vstvarjena.
Dnevi in tsdai so pretekli in hladna jesen se je približevala. Perje je začelo orumenovati in z drevja padati, sad je dozorel, in lovec je lovil po gozdu zverino. Vse to je Ginterja opominjalo, da se bode treba zopet na pot podati, in iti dalje iskat svojega očeta.
Dan pred odhodom se je v belskem gradu slovesno praznoval. Dcbromila je povabila celo žlahto iz bližnih in dalnjih krajev, in v pričo teh je Ginter povedal da je zala gospodičina njegova i nevesta. Izročil jim je tudi blago siroto v varstvo, dokler se iz Palestine ne povrne ; v pričo njih je tudi prisegel, da jo resnično ljubi, in da ji bode večno zvest. Marsikatero oko se je posolzilo, in marsikateri mladenič, kateri je prej čmerno prevzetnega tujca pogledoval, ki je bil toliko srečen si pridobiti srce resnobne device, najbogatejše neveste med Dravo in Uno, je sedaj vrlemu Ginterju prijateljsko roko podal. Vsi plemiči so prisegli, da mu bodo branili krasno Dobromilo in njeno premoženje, ako bi se bilo treba tudi v smrtno nevarnost podati.
Izvrstna veselica, pri katerej so se bokali v okrogu vrstili, in pitni rogi stare šege do dna iz-praznovali, je dokončala slovesnost tega dne. Ta dan je hil v resnici najblažnejši v Glnterjevem življenji. S težkim srcem se je poslovil mladenič od lepe, zastran posebnih dozdevkov silno žalostne neveste, in se napotil iz grada. A srce in radost zapustil je v dvoranah, ki so mu najdražji zaklad hranile. (Konec prih.)
20^
—272
Na Angleško se grem ženit.
VI.
Crede ratem ventis, animum ne crede puellis, Namque est feminea tutior unda fide. Feiiiina nulla bona est: et si bona contlgit uUa, Nescio quo fato res mala facta bona est.
Petronius.
Zadnič nekako popisani filogamotični „piknik" le ni ostal brezr nasledkov za mé. Pa bodi si zavoljo ascetične sramežljivosti ali iz pozabljivosti, ene mi spomena vredne osobe v prešlem listu nisem omenil. Bila je namreč pri našem pikniku mlada ženska, katera se je prav malo za naše nor-čarije brigala, kar je sicer nenaravno bilo, pa zato ji tudi noben pikničar ni dvoranil, kakor drugim po Algarottijevem izreku: „Fa di esser amabile se vuoi essere amato", ali: „amata", vtem slučaji. Ta ženska, ali to dekle, ali ako bi se lepše reklo : ta gospodičina bila je nenavadno resna in zamišljena; zaostajala je tudi najrajši pri starih matronah. Namesto da bi se bila s svojimi pajdašicami radostne procesije oslovske udeležila, vzela je knjigo za risanje, in ko je videla da sem se jaz s starimi materami pečal, vsedla se je nekoliko od nas oddaljena na ugodno mesto in tako narisala celo jn-ocesijo in ležečo grupo, v kateri sem jaz si počival. Čudno je človeško mišljenje in čutenje: mene je porabila Miss Eli en, tako se je namreč risalka imenovala, za najbolj smešno karikaturo v celi družbi. Nekdo je skrivoma ji v knjigo pogledal, in ko je to zapazil, ji sliko vzel, ter brž meni in vsem drugim to komično podobo pokazal. Pri tem nisem vedel nič drugega boljega sturiti, nego da sem se smejal in da sem karikaturo hvalil, saj bila je tudi res zavolj šaljivosti hvale vredna, smejala se je tudi cela družba razven Miss Ellen, kateri ni bilo prav, da se je proti njeni volji njena umetuo^^t za smeh in radovanje kazala. Ne-trpljivo je čakala na trenotek, da se ji knjiga zopet vrne, pa med tem je strastno sukala med prsti olovko, kakor da bi jj na drobne kosce razdrobiti hotela. Pogled je k zemlji pobesila, in le tje pa tje je v koga svoje jasne črne oči oprla, kakor da bi hotela ga ž njimi prebosti. Nekoliko taksnih pogledov je tudi mene doletelo in sicer iako viežljivib, da še zdaj na njih boleham. Konec vseh teh dogodeb je vendar bil, da sem za to udaito žensko, za katero se nikdo brigal ni, jaz zanimati začel: kedar mi je le ugodna prilika došla, sem pri nji svoje misli in oči imel. Miss Ellen je bila tudi med vsemi ženskami na tem pikniku najlepše složne r&'sti, dasiravno najpro-stejše med njimi črno oblečtma. Da je bila najboljšega zdravja, pričala je ta krasna ra^t, cve-
toče lice in bistro oko; da ni bila prenežno razvajena, pokazala je s tim, da seje po neljubi ji dogodbi z risa-rijo sama v neki bližnji Čoln vsedla, od brega odri-uola in po precej burnem morji za celo uro sama veslala. Vse to se mi je nekaj posebno nenavadnega in čudnega dozdevalo, naravno pa je bilo, da sem si mislil, to dekle je silno zaljubljeno, pa njenega ljubega, ali denes tukaj ni, ali pa se ji je izneveril in zdaj hudobno kateri drugi dvorani. Ko tako precej zamišljeno na morje gledam, kder se je Miss Ellen med valovjem v malem čolnu zibala, je to gospa Bubbles zapazila in na to k meni govorila: „Pač čudno se vam mora dozdevati ta moja tetična Miss Ellen 0'Brien, ona se nič tako ne obnaša, kakor se dobro od-gojenim hčeram angleškim spodobi. Pa sirota, ona je mater svojo, mojo sestro rano zgubila in oče njeni po rodu Irec, dasiravno pošten protestant, bil je v državni službi v Indiji in v Kalkuti, ondi se mu je ta hči porodila. Moja uboga sestra se ni mogla indijskega obnebja privaditi, zbolela je, in daleč od rojstnega kraja svojega umrla, zapu-stivša očetu edino triletno deklico. Mr. 0'Brien je bil, kakor sem že rekla, pošten protestant in v vsakem obziru dober in visoko izobražen človek. On je svojo ženo, sestro mojo, res ljubil, kakor se možu spodobi ženo ljubiti, in njena zguba ga je grozno potrla; menda bi bil celo žalosti umrl, ko bi mu hči ne bila ostala. Po materni smrti je torej edino le za njeno in svojo hčer živel, in le za njo mislil. V takošnih razmerah pa tedaj dekleta tudi ni nikomur drugemu za odgojo pre-])ustil, nobeni ženski ne izročil, temuč sam je deklico odgojeval, sam se ž njo igral in sam jo učil, kar je vedel in mogel. Odgojil jo je po takem, kakor se samo po sebi razumi preveč moško; sicer prav učeno in utrjeno, pa: „not lady like." Kako zna risati, ste videli, samo žal mi je, da se je s svojo zlobno šalo tako nad vami znosila. Kaj taksnega bi se nobena mojih hčeri nikoli ne drznila, sicer pa tudi nobena ne risa. Miss Ellen ume vrlo dob/o muziko, in vrh tega še ima kaj d<)bro grlo za petje, pa mislite da vam hoče kedaj v družbi to igrati, kar bi družbo veselilo, in kar je zdaj v modi, n. p. Straussa, Offenbacha, in kolikor je takšne mično-ugodne muzike? ne! — pa jedva ko se vsede k glaso-viru zaigra in zapoje kakšno divjo ali otožno irsko melodijo, tako da bi človek mislil, da je polna fenijauskega duha, in da je v tej zakleti revolucijonarni zvezi. Jezikov govori poleg materinskega še nekoliko drugih prav gladko, in to vse jo je oče naučil, kakor: veslati, jahati in daleč
—^ 273 >«-
peš hoditi. Takošne prednosti se ve da so tudi mnogoveljavne, pa niso prav ženskine, nimajo potrebne nežnosti, katera se najprvlje pri vsaki ženski ima zahtevati. Po smrti svoje žene je moj svak še celih deset let v Indiji ostal ; pa ta kraj zapnstivši se tudi ni brž na Angleško vrnil, temuč se po različnih deželah Evropejskega kontinenta zadržaval, kakor je rekel za odgojo svoje hčeri. Mr. 0'Brien je še le pred petimi letmi zopet v London priromal in tukaj par let tudi prav ugodno preživel, potem pa je začel bolehati in blizo polnih 3 let je hudo trpel. V tej dobi se je Miss Ellen v resnici hvaležno in zvesto hčer očetu svojemu skazovala : ona je v tem času živela edino le za svojega očeta, noČ in dan je bila ona ž njim in stregla boleniku z največo otročjo ljubeznijo. Pa oče ji je umeri in tako je sirota prišla k meni, teti svoji. Pri mojih hčerih, katere, kakor vidite so vse odlično odgojene, sem mislila, da jej bode tudi najbolje pripravno mesto postati „lady like", kakor je treba ; pa ona ostane, kakor se je poprej privadila, ker že je v 22. letu, toraj ne več dete za odgojo in v nji je „irska" kri. Vendar ne jemljite ji tega za zlo, iu ne sodite pu njenem obnašanji Angleških deklet — ona je sirota!"
S tim je zgovorljiva gospa končala svoj dolgi govor, katerega sem jaz vendar z nenavadno mi pazljivostjo poslušal in se pogosto tje na morje, na pogumno veslarko oziral. „Sirota!" sem pri sebi zdihuol iu se odločil to mlado žensko od sedaj bolje na tanko opazovati in dobro se ž njo seznaniti.
Ko se je Miss Ellen po dolgem in burnem veslarenji zopet na kopno in v našo družbo vrnila, ni bila spehana in bleda, kakor so navadno : „fine dame", in : „fini gospodje", kedar so se le nekoliko minut po morji vozili; lice njeno ji še le sedaj je v najlepšem žaru cvetelo, in oko najjasneje sijalo, prav govorilo je: eto! sem svobodna hči v svobodnem elementu. Jeni preobili vlasji so se ji v vetru iu veslanji razvezali, in kakor gosti plašč jo zagrinjali : ni ji trebalo chignona. Na potu k že omenjenemu mestu: „The Lover's Leat" bila je Miss Ellen med starimi ženskami, pri katerih sem tudi jaz vedno tičal, naravno je tedaj bilo, da sem se brž ž njo v razgovor vpletel; med drugim sem ji omenil, da sem jo zelo zelo občudoval, ko je na nemirnem morji veslarila. —
„Vi ste me občudovali! ali niste mislili, da bi bolje bilo, da bi se bila potopila? —
„Za Boga! kaj takošnega menite je meni mogoče? Pač pa za vami bi bil plaval!" Na te be-
sede me je ostro izpod gostih obrvi pogledala in ¦ rahlo zdehnola,  kar je bil konec najinemu razgovoru.   Vendar tudi nama je Tassova izreka veljala:
E'l silenzio ancor suole Haver prieghi e parole. Ko smo se na večer na pikniku v London dospevši ločili in vsakateri na svoj dom spravljali,
j sem se od vsakatere osobe naše prijetne družbe poslovil, vsakateri sem tudi, karkoli sem vedel, nekaj prijaznega povedal. Miss Ellen došla mi je zadnja na vrsto, pa njeno roko sem nehote najbolje stisnil, jo najdalje podržal; vendar nič druga ji ni-
j nisem znal reči, nego izjecljal sem : „good night", — lebko noč, in tudi ona mi je samo : good night" odgovorila, akoravno me je prvokrat, kakor se mi je barem dozdevalo , prav prijazno v lice pogledala. Ko sem se domu pripeljal in spati hotel, se mi nikakor ni dalo: Miss Ellen je bila neprestano v mojih mislih, in pred mojimi odprtimi očmi. Metal sem se v postelji od ene strani na drugo, pa vse zastonj. Vročica mi je prihajala in zibal sem se v nemirnih mislih, kakor Ellin čoln na morji ; ni mi tedaj bilo boljega početi, nego da sem vstal in prvo knjigo, ki mi je v roke došla, prebirati začel. Pač bila je biblija, v kateri sem začel liste premetavati. Brž v po-četku prve Mosesove knjige so mi oči naletele na stavek ki je rudeče podčrtan: „In gospod je rekel : ni dobro da bi človek bil sam, hočem mu stvariti pomočnico, katera bode ž njim." Prebiram dalje in dalje tu pa tam , in naletim kakor me je slučaj; nanesel na mnogo škandalov v knjigah kraljev in kronik, modrujem s Salomonom in tolažim se z Jeremijevim jokom, pa na zadnje prečitam še sedmo poglavje prvega lista Pavlovega na Korintčaue, vendar vse to berilo me nič ni pomirilo, ako ne še razdražilo. Kaj mi početi?! Starec in dobri prijatelj L. St. Mili pomagaj mi ti iz zadrege, ti najbolje veš, kaj je človeku treba, sem si mislil, in njegovo slavno politično ojkonomijo iz police vzel in citai; tudi nisem se varal, po enem poglavji sem mirno iu sladko zaspal.
Na veliko soboto sem se komaj proti poldne prebudil, in zato mi je prešel dan skoro brez vse koristi, brez dela, brez dogodkov in na večer sem moral reči : diem perdidi. Velikonočna nedelja pa mi je zopet spomena vredna ; vendar poprej ko to omenim, še imam potrpežljivega čitatelja z neko drugo zadevo seznaniti. (Konec prih.)
274 >*-
Oddel za znanost.
Kazimir Velila, kralj poljsM.
(Vladal od leta 1333—1370). Zgodovinska črtica. Spisal Dragotin Lazar. (Konec.)
Posebno je zaslužil, da se ga kmetje spominjajo ; jako jih je ljubil, se rad ž njimi razgo-varjal prasaje jih kakovo imajo gospodo, hudobno ali dobro, in če seje kdo pritožil in prav imel, brž je mogočnega krivičneža kaznoval. Zato so ga imenovali: kralj kmetov. Celo Židom kte-rih je bilo takrat mnogo na Poljskem, je bil naklonjen, jim dovolil se naseliti i trgovati med tem ko so jih na Francoskem in Nemškem žive sežigali, in kakor s psi ravnali. Kazimir je imel tri žene ; prva je bila Aldona ; po njeni smrti se je oženil z češko kneginjo Adelajdo, s katero pa ni dobro živel, zaprto jo je imel daleč od sebe v gradu Zavrovcu; tretja žena je bila Jadviga glogavska kneginja iz Slezije; s temi je imel hčere, sina pa nobenega, iz edne hčeri je dočakal vnukinjo, ktero jeKarolu IV. nemškemu cesarju za ženo dal. Pri tem ženitvova-nju se je pokazalo bogatstvo na Poljskem in kraljevska krasota, pa ne samo kraljevska, nego tudi prostih mestjanov. Da bi to praznovanje, ki je bilo zadnje pustne dni, lepšali, se je sešlo v Krakovo mnogo gostov iz celega sveta ; celo trije kralji so bili v številu gostov: Ljudovik, kralj ogerski, Zigmund, kralj danjski in ciprski, kralj Peter Luzijanin, ta slednji je daleko izza morja prišel ; vseh knezov še prešteti ni bilo mogoča; vsi ti gostje so šli naproti mlademu gospodu cesarju Ka-rolu; na proti se mu je podala tudi mlada nevesta spremljena od krasnih deklet; vsi so se podali v cerkev, kjer se je cesarski par zaročil, in v gradu so pripravljali veselico z muziko in plesom. Če ravno je bil Krakov poln teh gostov, se je vendar vsakemu lepo postreglo iz kraljevske kuhinje. Boleslav hrabri je nemškega cesarja Otona slavno pogostil vGreznu, palepšein krasnejše še Kazimir, ker je takrat že vece bogastvo bilo na Poljskem; gostovanje je trajalo 20 dni, pa ni se veselila sama gospoda, Kazimir si je spomnil tudi svojega ljudstva; na krakovskem travniku je noč in dan stalo mnogo posode napolnjene z medom in vinom ; tudi mnogo ovsa za konje, da bi si vsak po svojih željah postregel. Pripoveduje se, da je kljubu ogromnemu številu gostov vladal najlepši red, in da je kralj imel oskrbnika, po imenu Vi-jeržinka krakovskega mestjana, kateri je umel vse najlepše urediti in vsakemu po volji storiti ; tega je kralj ljubil, bil je namreč zvest in gospodaren, zaupal mu je kralj vse ključe; po pametnem ravnanju si je oskrbnik veliko premoženja prigo-spodaril, in si veliko veljavo pridobil. Na kraljevsko dovoljenje je tudi on gostom dal obed tak, da še kraljev ni bil   tak.   Po   dokončanem
obedu je daroval svojemu kralju tak dragoceni dar, da je bil veliko tisoč zlatov vreden, ravno tako drugim gostom. Čudili so se vsi bogatstvu tega mestjana, in so mislili, da mora dežela jako bogata biti, da ima tako bogate prebivalce.
Kazimir je imel tudi svoje napake, bil je strasten ; tako ga je za razna posilstva krakovski škof izobčil, in duhovna Barička v grad kralju poslal, ki bi imel mu to naznaniti; to je Kazimira tako raztogotilo, da je ukazal slugom Barička zgrabiti in v Visio vreči. Papež ga je potem od-vezal izobčenja; pa moral je za to mnogo cerkev sezidati.
Najprejeje utemeljil visoko šolo ali akademijo v Krakovi, poklical je učene ljudi v deželo, da ne bi bilo treba mladini se v inostran-skih deželah izobraževati, bil je prijazen delavnim in domoljubnim, strog razbojnikom, hudodel-nikom in izdajcam ; Borkoviča poznanskega vojvodo, ki je posestva napadal in razruševal, je ukazal zgrabiti in v ječo vreči in mu samo snopič sena in kozarec vode dati; reveža je pred smrtjo tak glad prevzel, da si je telo in roke zgrizel.
Ko je že bil več ko šestdeset let star, se mu je neke jeseni zljubilo na lov se podati v san-domirske goščave.
Bil je dan rojstva Bogorodice in dvorniki so mu odsvetovali, češ, da je greh, ta praznik se na lov podati; pa nek nezbožnik ga je pregovoril. Lovili so takrat samo derečo zverino : divje bike, bivole, medvede, jelene, koze, na zajca še smislil ni nikdo; hodilo je na lov sto in sto ljudi, vsi krepki možaki, oborežeui s sulicami in noži; čim veci trud, tim veča slava; kralj je bil na konju; ko psi preženejo jelena z velikanskimi rogovi, začuti Kazimir, če ravno starec, mladostni ogenj v sebi, spodbudi konja in hajd za jelenom čez rov in grmovje, konj se spotakne, pade s kraljem, ki si je obe nogi poškodoval. Dva zdravnika sta ga začela zdraviti, ker pa nista se sporazumela, je eden nasvetoval, kar je drugi grajal. Konečno so bolnega pripeljali do Krakove, kjer je napisavši testament umrl leta 1370. Ž njim je jenjal rod Pijastov, ko je čez 500 let na Poljskem kraljeval. Ker je deželi veliko dobrega storil, siromake in reve branil, hudobneže kaznoval, Rusijo s Poljsko združil, so mu dali priimek: Veliki.
S smrtjo zadnjega Pijasta se konča druga epoha poljske zgodovine; v celem tem času se govori samo o tem, kako so se knezi med saboj bojevali in prestol osvojevali ; tako so se Poljaci bili s Poljaki, kateri so na pomoč klicali Ogre, Pomorjane, Nemce, Rusine, Litavce in Čehe, in tako svojo lastno majko slabili. Omenili smo Sv. Stanislava, katerega je Boleslav na kose raztrgal, kateri so se potem na čudovitni način zopet v telo združili ; prerokuje se, da bo Poljska ravno tako razkosljana in zopet v edeno celo telo združena.
Žalostna je ta epoha ; ljudstvo je hiralo, gospoda je napadala dvore, na cestah trgovce ropala,  se s sovražniki vezala in jih na   lastno
275
škodo v svojo domovino klicala. Sovražnik se Poljakov tudi ni bal. Poljaki se niso podajali v daljne kraje; doma so sedeli in se bili; Boleslav ko-drelas je šel nemškega kralja prosit, bos in v pokorni obleki, da bi se nad njim ne hudoval.
Velika truma Tatarjev je pribrula v deželo, požigaje vasi in mesta, pobijaje puščavnike in puščavnice, in je vlekla na tisoče ljudi v suž-nost; ni bilo najti kralja, ki bi bil branil deželo ; Boleslav sramežlivi je utekel na gore, in se pod zemljo skril, ravno tako se je Lešek Črni ogibal sovražniku.
V tem času, ali v tej epobi se nam javljajo žlahtniki bogati, ki so imeli svoje vojake, ki so kralje na kraljevi sedež postavljali in odstavljali. Tega poprej ni bilo, kralj je ukazoval, dovoljenja nobenega ni prosil; v tej dobi jih kliče na posvetovanje, naklada davke sporazumevši se ž njimi.
V tem času so se prvokrat pokazali ljudje, ki so pogostama o procesijah po deželi hodili, mole in popevaje in se po nagem telesu bili. Čudno navado so imeli, da so se sami eden drugemu spovedavali.
Le na videz pobožni so razuzdano živeli, zarad česar so bili iz Poljske prognani, v nekaterih krajih so jih celo žive zežigali. Imenovali' so se bičevniki. Pokazal sem žalosten obraz Poljske v tej dobi ; zakriti pa ne smem tudi dobrih reči ; delali so ceste, izsekavali les, in tam vasi in mesta zidali, v katerih so dostokrat vjete sovražnike naselili.
Rokodelci so bili navadno Nemci, ali Židji. Poleg vsacega mesta je bil navadno grad v katerem je stanoval knez, ali kastelan ali starosta. Peter Dunčik je postavil sam 77 cerkev, veliko so jih postavili tudi Križaci, ali največ gradov je postavil Kazimir. Mnihi so se posebno z ukom trudili, in knjige spisavali. Dvori žlahtnikov so bili tudi lepi, takrat so začeli v okna steklo de-vati ; iz Rusije so dobivali kožuhovino, obleko so začeli takrat že tudi sukneno ali svilnato nositi.
Tudi kmetsko gospodarstvo se je zboljšalo. Več so obdelovali polja, več sijali žita , začeli so zelje, repo, čebul in korenje sejati, cepili so gruške, slive, višnje, jabelka in tudi trto so gojili. Najbolje so skrbeli za konje, posebno v časih vojske.
Lovili so zveri grabljive. Ni vsakemu bilo dovoljena loviti, ki je imel les, sami veliki gospodi so imeli to pravico, kmetom je izviralo iz tega veliko nadlog. V odljuduib krajih so tudi bobri v umetno napravljenih domih stanovali, ti bobri in divje bučele so donašale mnogo koristi.
Črtica o življenji jelenov.
gptsal Pr. Firbas.
Enako srnam živi rod jelenov samo malo bolj gospodsko in majestetno kot „kralj lesov", svest si svoje prekrasne postave, ki vsem drugim živalim, človeku samemu imponira, dovolj oborožen
in varjen proti vsakemu nasprotniku po svojih lepo vejasto izraščenih ogromnih rogovihi in drobnih pa visokih, za beg mu stvarjenih nogah, ki ga kakor bi ga veter odpihal odnesó, ako mu ostri pogled ali tenki povóh naznani kako nevarnost.
Kakor vsa preževna žival živijo tudi jeleni v šokih in sicer večidel razdeljeni v tri skupe. V enem takem skupu nahajamo zbrane samice košute in nežna teleta do drugega leta — v drugem pa izrastle jelence od drugega do četrtega leta lepo prijazno združene z teličkami enake starosti, in v tretjem najimenitnsjem skupu zborujejo samo od-rastli samci, to so jeleni nad 4 leta stari, izurjeni in skušeni v raznih nezgodah, pa tudi prvi pri samicah, ako pride čas radosti in ljubezni.
Tako se družijo po starosti in veljavi ; matere z otroki, da jih varjejo in še nežne in gibčne uvedejo v svet, ter jih nauče vse, kar je takim žlahtnim živalim treba za burno in toliko nevarno življenje. Iu materna odgoja ni zastonj, ker že od drugega leta vidimo jelenčke, kakor najzvestejše varnike in voditelje v osodepolnem lesnem življenji, lepo galantno spremljati mlade teličke. Spoštljivo si ogledujejo in le tu pa tam se kateri izmed njih okrade med stare resne možake, da pozvé kako trohico o njih republikanskem vladanji in zanimivem gibanji po lesih; v ta namen oglejmo se tudi mi malo po gozdu.
Tiho in mirno prišedši na prostorček zeleno travo obraščen, sred v nebo rastočega smerečja ali jelovja zagledamo dva, tri ali še več koren-jaških jelenov, ki se mirno pasejo ali pa za šalo bodejo silovitimi roglovi, da čuješ ropot daleč okolo. Sami orjaki so, deseto končniki, to je : jeleni, ka-katerih roglovi imajo deset izrastkov ali vejic — še en močneji dvanajščak je med njimi. Štirinajst šestnajst ali več koncev posebno v parkih zdaj že redko dobivajo. Pa še taki svesti si svoje sile in hitrosti vendar pazijo in slutijo okolo sebe in brž položivši rogove na hrbet rijejo skoz najgostejšo šumo, da jih več ne vidiš.
Med tem pa, ko še gledaš za njimi, oživlja se loka od druge strani. Glad žene trumo samic in télec izmed gošče in skalovja, kjer so podnevu počivale muham skrite in obadom, ven na zeleni pašnik. Vede jih krasna odrasla košuta celi šok. Prišedše po izhojenem sledu diuga za drugo raz-prosté se brž po travniku — same košute in teleta, še enega roglača ni med njimi. Le malo jih opazuj, vsaj zelo dobro dé očesu gledati trumo tako brhkih in lepih zveri. Videl boš, da tudi njih pazljivost ni slabša, ampak zelo podobna oni, ki sva jo zadnjič pri srnah opazovala. Pojdi va tedaj dalje ter privoščiva mirno se pasti, begljivim živalim, katerim prirojena skrbnost in strašljivost sama že dovolj obtožuje življenje. Tam pred nama med deset do dvajsetletnim jelovjem, ne pregosto nasajenem, gibljejo se druge stvari; to 'so mladi materinemu vodstvu odrasli jeleni se svojimi ljubicami, košutkami sočasnimi. Še naju niso zavohali in varno ližejo osoljeno prst iz korit, katere so jim gozdnarji nastavili, da bi rajši vzdrževali se v tem oddelku velkega lesovja.
276 >»—i
Pa morda se ti malo 6udna zdi v omenjenih skupih obstoječa ločitev zrelih možkili jelenov od plodnih odraslih samic. Ne misli, da bi to trpelo celo leto. Jelen ima vse prevročo kri, da bi mogel in hotel celo leto postiti se, ter v najkrepkejih možkih letih ogibati se košut. Dosti so se okrepili med letom in proti jeseni žene jih notranji nagon iskati si svojo ali bolje svoje družice, da gasč svoj pohot skrbijo za pomnoženje svojega zaroda.
O času pohotaosti (Brunstzeit) je gibanji in življenje jelenov najzanimivše, oglejmo si ga tedaj malo natančneje.
Šetaje se enkrat po lesu v tem namenu, da bi našel kakega jelena razsajajočega ter opazoval njegovo togotno ravnanje, začul sem ne daleč, v tem času prav navadni tuleči glas. Bil je silen dvanajščak, kije polagoma stopal navzdol po bližnjem hribu. Na razgledu vstavivši se pogleda na vse strani, stegne vrat in zopet razdoni silni glas, katerim vabi druge jelene k dvoboju, da bi si malo pogasil notranji ogenj. Strasti ves razvnet trese se, kakor bi ga zima trla, oči mu divje strme, siv-kasta barva, očrnjena v muzi, v kateri se je ravno bil kotal — in pri tem silni rogovi, vse to nam ga kaže nekako demonskega. Skoro bojiš se ga, in zdi se ti, kakor bi zdaj in zdaj hotel vse kar je okolo njega poteptati. Na enkrat pa kakor bi vstre-til zažene se dalje po obrežji in ravno tako hitro zopet obstoji, ker iz bližnjega griča odgovoril mu je sodrug enakomisleč. Ostro gleda in posluha na to stran in dva-trikrat zarenči jezno tep-ptaje ob zemljo. Brž se oglasi od druge strani drugi, tretji in četrti, in hrup odmeva iz doline in bregov, da si misliš tu mora vse mrgoleti takih ponosnikov. Nek poseben čut se te polasti in ne veš, ali bi gledal srditega jelena pred saboj, ali poslušal odmevajoči odgovor oddaljenih nasprotnikov. Zmir strastniše in hrumečje glase se drug za drugim neodstavno. Glasen hrum doni ti v ušesa, katerega brž razumeš videč opazovanega jelena iz same jeze, da se mu nobeden nasproti ne postavi, biti in bosti roglovi v drevje in kamenje kakor bi hotel neusmilno vse podreti. Cele jame izkoplje v zemljo v tej srditosti z nogami in rogovi. Hitro se zažene v bližnjo kalužo, da bi se malo razhladil, in na vse strani škropi muž-nico in blato — koseč roglovi sem ter tje po ka-lužnem površji. Ves premočen in pretepen koraka dalje nosom na zemlji, iskaje sled košut, za katerimi ga notranji pohot v tem času neprenehoma žene. Tam na bregu zagleda trumo košut in telet prvoletnih, ki se mirno pasejo. Obstoji malo in kakor ljubeč ljubico spozna tudi on od daleč one košute, katere si je bil samovoljno ali po naključbi za svoje družice izvolil. Vest mu očita, da se je bil malo zablodil in odstranil od pota zvestega moža in da popravi, kar je bil zagrešil ter si ohladi pri svojih vroče želje, poskoči urno proti njim. Naenkrat iznova obstane, jezno strmeč pred sebo in po notranjih čutih za svoje ljubljenke, ravno malo pomirjenemu ražge zopet ves srd en sam pogled. Zapazil je namreč mladega brhkega jelenca, ravno dorastlega možkim letom, tujca njegovi rodo-
vini, celo brezskrbno in odomačeno gibati se med košutami ter tu pa tam celo prijazno in zaupljivo bližati in poljubljati to ali ono.
Ni dvoma, zali mladec bil je porabil čas, kjer je razuzdan gospodar iz strastnega nagona klatil in klestil okolo po gostem lesovji, svajo izkaje in prepir. — Odločnemu in predrznemu pa ličnemu postopanju cvetočega možička se gotovo niso dolgo ali celo nič zoperstavljale košute. To zapazivši mahne jo naš jelen srdit, da mu dlaka navzgor stoji, na nesramnega jelenčka. Ta pa svest ši svoje krivice, in da takemu silniku še ni kos, pobere o pravem času svoja lehka kopita.
Ostrim pogledom kazaje svojo nevoljo stopi razžaljeni jelen med svojo družino, ali svitle oči, krasna vabljiva postava priljubljenih mu samic in posebno poželjivni notranji čut razženo mu brž krivo občuten gnjev, da željivno in pomirljivno pogleda in povoha drugo za drugo ter brž zgine z njimi v bližnje šumovje.. . (Dalje prih.)
Jezikoslovske črtice.
1. Škrjaiiec.
G. prof. Erjavec v „111. del. Ptice 107" o škrjanei piše: „povsod prebiva samo na polji, kjer se njiva njive drži, za gozd in hosto ne mara, po vsi pravici mu (za) torej pravimo: poljski škrjanec"; zaradi tega pa ima škrjanec med našim narodom še tudi dva posebna značna pridevka. —
1. Sevec, sevica in sevka, t. j. škrjanec v pomladi. Pohorci rekajo: sejati bo treba, škrjanec uže poje : sej, sej, sej ! g. P>javec pa v: „Domače in tuje živali" I. 3. pravi: „8kr-janec v zraku veleva: delaj, delaj, orji, orji, sej, sej!" Zato se a) škrjanec na Pohorji, v Halozah itd. imenuje: sevec, sevica, sevka. b) poglej : Murko, Gramm. II. natis. 225: sevka, in Jane-žič, Ročni slovar: sevka, pa le sploh „Lerche", primeri poljski: siewka, lotvinski: Sej a s pu-tns, t. j. setveni ptič, Roggen-Brachvogel, Satt-huhn, kar je našemu prilično.
V tesni zvezi s tem je škrjancu še drugo jako znamenito ime:
2. Leveč, levica, levka, ali škrjanec ob žetvi: zovejo ga tako: a) na Pohorji in na sever ob Dravi, in Janežič, Taschenworterbuch H. natis, 48G ima: „1 e vie a" — Herbstlerche, Volk-mer. Fabule, 128. b) „Detel, kos no levica", kar pa Murko ni razumel, njemu je ondi levica = zeha, levica sploh Lerche pa je uže davno zapisal P. Bernard Marburg. capucin. v svojem Diction. germ.-slov. 1760*). Cigal. Wortb. pa nima ne sevica, sevka, niti levica. S tema škrjančevima
*) Dovoljne životopisne črtice o tem našem slo-varjepisci (poglej „Slov. Narod." IV., štev. 137, str. 1.) sem sicer po č. g. Ig. Orožnu kanon. našem neumornem zgodovinarji prijel, za kar tu javno hvalo izrekam, ali za Bernard. Diction. še ničesar ne vem. Take zanimive starine bi se imele poiskati in „Slov. Matici" izročiti.
Pisatelj.
->Sf 277
pridevkoma se smemo samo mi Slovenci ponašati, ker sta prestarega poljedelskega nazora.
O levici pa še v sanskritu je: lava, lava-ka, — v prvotnem pomenu : ž nji ca, ženkinja poglej: dr. Kuhn, Zedtsch. Flir vergi. Sprachf. VI. 192; kamor Pictet: „L ere he" dovaja ; estnski: loiw, loweke, Hupel, Worterb. L, 125 in finski: leiwa, Lerche*).
Bohtling, Sansk. Wort. VI. 530 ima sicer: lava itd. = prepelica, kakor Benfey : neka prepelica, in sansk. lava, žetva; pa primeri gore s e vi ca, in kar zopet g. Erjavec piše: „111. Ptice, 177." „Prepelica je soseda škrjanceva, prebiva povsod na obdelanej zemlji, najbolj jej gode njive posejane s pšenico", liako zvezno iu razmerno tedaj : Sevica — levica!
Toliko čudno so imenite besedice po svetu raztresene, in nam kažejo edini rod in prvotno domovino. K temu le nekaj malega: starosloven-ska ali bolje staroslovanska beseda „1 ani t a", Wange, je zdaj samo pri naših Rezeancih, mošča, ali tudi mošta — pest, imajo samo naši ubogi Bolgarji. Bogorov Rečn. I. 344. Bothling, Sansk. Worterb. V. 838: mušti, Faust, Bopp, Gloss. 268. pugnus. itd., dalje g. prof. „Štirje letni časi" 270. žibrt, lamium,Taubnessel in lužički: žybra, primeri še v slov. goricah: a ž ar, Tasche nad Mariborom ažrt = aržet. Na konci še vprašanje: Kaj je „zavod" n. pr. gozd smrekov, hojev in borov, tedaj, kar Schwarzwald, ali je to označenje istinito, ali nekoliko drugače?**) Cof.
*) Nemšk: Lerche se žs v starogorenje-nemščini najde skrčeno v obliki: lérihha. Sorodna nemška narečja imajo še sansk. in slov. prdičnišs oblike, postavim: anglosaks. : laverce, škotsk.: la v erock, niederrhein: léwerke, glej: Diefenbach, Glossar. Iat-g3rm. med. ev. vose: Alauda. Brez dvombe je korenika sansk.: lu, abscindere, desecare, toda levica = žnjica, kosokinja.
Dav. Trstenjak.
**) Po vsej savinski dolini znači: zavod na novo nasajeni gozd. Vredn.
Belizariev konj:
Balau.
Beli z ar, ali kakor grški pisatelji pišejo: BsXi^ap, kar učeni Hammer razlaga v: beli car weisser Hauptling, drugi v: Ve ličar, magnifica-tor; — meni pa se, ako grški B, ki se je takrat kot V glasil, veljavo glasnika V ima, in grški: L; odgovarja, kakor v novi grščini slovanskemu: z, pisava: V eli z ar primeri: S veto zar, pravilniša dozdeva*); — je bil rojen v vasi: „German", in je v svoji mladosti bil sprejet med telesno stražo cesarja Justiniana, ki je bil kakor Veli-zar tudi iz slovanskega pokolenja, in se prvlje z val: Upravda, katero ime isto znači, kar Ju-stinian. V e li z ar se oženi z malopridno Antonio iskrno prijateljico Justianove znane soproge The-odore.   Ko Justinian cesarski stol zasede, stopal
je Veli z ar od dostojanstva do dostojanstva in dobi poveljništvo črez 25.000 vojščakov proti drznemu persinskemu Miranesu, ki je imel dosti večo armado. V ravnini: Dura pobije Veli z ar Mira-nesa, ki je imel 40.000 bojnikov. Ko so leto pozneje Persini Syrijo napadli, jih Velizar tudi tu pobije. Po tej zmagi ga pošle cesar z 20.000 pešci in 5000 konjiki v Afriko, da tam pobo-juje Gelimera kralja Vandalov. Gelimer je hil premagan, dasiravno je imel 150.000 mož ; in Velizar vzame Karthago. Skoz to zmago je Velizar nekdaj rimsko posestvo zraven Sardinije in Korsike byzantskemu cesarji zopet pridobil, in se ze vso pravico veli tretji premagalec Afrike. Skoro po tem osvoji Sicilijo, Neapol in Rim, katero mesto je kralj Gcthinov Vitiges sam s 4000 vojaki branil. Vitiges se obrne proti Rinini, katero mesto je Ivan krvoločni Velizarjev podpoveljnik tako dolgo branil, dokler Velizar z N a r s e s o m združen mu ne pride na pomoč. V peti vojni gre Velizar nad Ravenno, glavno mesto Gotliinov. Gothinski kralj mogel se je udati (539). Cesar sedaj V eli-zar j a pokliče nazaj, da nagradi mu zasluge in ga potem pošle proti Chosroesu persinskemu kralji, katerega je 541—42 srečno premagal. Neke nemile besede, katere je izrekel črez cesarico Theodoro, so ga spravile ob cesarjevo milost, in Velizar zgubi poveljništvo in premoženje. Ko pa je kralj gothinski Totilas v Italii srečno napredoval, so zopet Vel i z ar a poslali nad njega, sicer z malo vojsko, vendar mu je ugodilo, da Totilas ni dobil Rima v roke (564).
On utrdi Rim, odbije napade Gothinov, ali cesar Justinian mu ne da prave podpore, in dvor je začel armado zelo zanemarjati. Leta 548. bil je nazaj poklican, in leta 559. poslan proti Bulga-rom, katere srečno premaga. Ko se povrne v glavno mesto so ga zvijače njegovih sovražnikov zopet ob cesarsko milost spravile, ki ga hladno )rime, in ga od poveljništva odstavi. Leta 564. )ila je razkrita neka zarota proti cesarju, zlobna dva Velizarjeva služabnika sta trdila, da tudi Velizar je vedel za to zaroto, in seri vojskovodja, bil je v ječo vržen, v kateri je 7 mesecev živel. Dokazana njegova nedolžnost mu je sicer zopet povrnila svobodo, čast in premoženje, ali žalost mu je spodjedla zdravje, in slavni vojskovodja umrje 13. sušca 565,
Pozneji pisci so Velizarjevo zgodovino mnogo skazili. Pesniki pripovedajo, da ga je dal cesar oslepiti, in da je Velizar kot slepec po carigrad-skih ulicah si prosil miloščinjo : klicaje: Date obolum Belisario! dajte vinar Bilizaru. Nemški pesnik E. v. Schenk je to povest dal za podlago svoji tragediji: Belisar. Vendar niti Mah on, ki je življenje Velizarjevo v svoji knjigi: ,,Life of Belisar", (London 1829) kritično popisal, ni mogel tega dokazati. Tzetzes, gršk pisatelj 12. stoletja omenja, da je Velizar iz okna svoje ječe na vrvci privezano mošnjo spuščal na ulico, in mimogredoče tako nagovarjal : Dajte Velizarji, katerega je krepost povzdignila, zavidnost pa potlačila, en obulus (vinar).
*) Tako Prokop piše Ij:Xap7jvoi = Sklavini — Sla-vini. Vendar mu je [3 tudi : b, zato tudi mogoče : Belizar, ako se ne spodtikamo nad glasnikom: s, ker bržkone so ti Slavini govorili: b j e 1 i, bi eli.
->ft< 278        ;
Vse svoje zmage je Vel i zar zvrševal na ognjenem svojem konji, ki mu je dal ime: Balan. Prokop (Lib. I., Cap. 18) piše o tem konji: „Be-lisarius equo vebebatur belicosisslmo, qui toto fuscus corpore anteriorem capitis partem a sum-ma fi'onte ad nares eximio candore insigncm habebat, equum ejusmodi vocitant Graeci : Phalion, Barbari: — Balan. Učeni jezikoslovci so se trudili vsak po svoje razložiti ime: Balan, slovanski so mislili na: Belan, beli konj, a konj je bil črnkast (fuscus, dunkelbraun, schwarz) in le prednja stran glave od čela do nosa — lisasta, belkasta (eximio candore). Črnogorci pa o kozi črnoglavi, ki ima liso na čelu, pravijo: da je: „baljava"; g. Lambert Ferčnik pa v „Besed-niku" črne koze ali ovce z liso na čelu imenuje: balhaste,*) torej je beseda čisto slovanska, ker
se nahaja med srbskimi Črnogorci in slovenskimi Koratanci. Suffiks-an je tudi slovansk, hrabri Nikola Zrinski je imenoval svojega konja: Prvan. Balan je toraj konj lisec, nov dokaz, da je bil V eli z ar — Slovan. Ne bi li hotel koji naših mlajših pisateljev se lotiti te slavne historične osobe, in spisati izvorno tragedio? Tudi prevod Schenkove tragedie, ali opere: „Belizar", kakor tudi gori omenjene Mahonove knjige bi zelo koristil našej literaturi, in domačemu gledišču.
Davorin Trstenjak.
*) Iz theme; bal.jesrbsk: baljog, scheckiger Ochs, baljetka, neka čmobela ptica, balega, macula, primerem nemški : fleckig v pomenu dvojnem: m a c u 1 o s u s, in pa: scheckig, dalje imena hribov plešivcev: Balj v Bosni, B a 1 e C (Bauc) na Štirskem, toda: Bal = Lisca, Pie šive o, imena hribo? po Slovenskem in Jugoslovanskem. Pis.
Oddel za slovstvo in umetnost.
Beneški umetniki-II.
Giorgione di Castel! France.
(Spisal J. Franke.) (Dalje.)
Giorgione ni bil čez 20 let, ko jo je izvršil.— Večkrat sem čul kakega zvedenca v umetnosti, ki so večidel hladne krvi, nenavadno gorko govoriti od te podobe, sicer se od Giorgione-ta vidi malo gotovega, ali ta je pa brez vse dvombe original, da sem se napotil k njej, in kdo je to bral, in jo bode pozneje vidil, se mu bode godilo ko meni, čutil bode, da so besede le megleni surogat za očividno energijo istine. Mislil sem viditi v dušo slikarja kaj je on spoznal za lepoto, kadar je to slikal gotovo še ni takrat poznal, ali je pa čisto pozabil, kaj je slabo na svetu. Važna je ta podoba raznn duševne veljave, t idi v tem oziru, da so slikarska sredstva ali tehnika brez težave v namen umetniški porabljena in popolnoma premagana. Tizian je dospel na to stopnjo več let pozneje, in za Giorgione-tom, potem se pokaže tudi prvikrat sloboden artističen okus v aranga-mentu, priča temu še lepi zeleni prt (sag. Teppich) s katerim je tron pregrnjen. — Sploh v tej sliki je storjen vsestranski napredek, kojemu je bila kos ženialna moč. Giorgione je v tej podobi dosegel ideal beneške slikarije, koja je delala največ za cerkev. Kar je Bellini najbolj znamenit mojster si doseči prizadeval, je tu na enkrat vresničeno, in to v onem naivnem prostem duhu, ki nas pri podobah prejšnih dob sicer še na vse strani pomanjkljivih (ker je bila ideja mnogo bolj dozorela, ko sredstvo), tako prijazno obhaja. Ta podoba je pomenljiva tudi posebno v tem, da ze-dini idejo naivne pobožnosti in veselja nad človeško in nebeško lepoto, v polno harmonijo s sredstvi, zato je pri vsej umetnosti na prvi vid tako ponižna, da tudi ostri kritikar ne najde napake. Mnogo let potem, in še le po smrti tega slikarja so delali enake podobe, toda nikdo drug
ni dosegel one. Giorgione je bil prvi spravil težnjo (Richtung) beneške šole, ki je duševno zvezana s srednjim vekom, na vrhunec ; vpeljal pa tudi nove momente v umetnost, počel slikati v duhu, katerega so takrat imenovali: modernega, in ga še zovemo zdaj v Ožjem pomenu: „prerojenje ali renaisance", kar hočemo na dalje viditi. — Druge podobe ni delal v tem smislu, soditi po njegovih poznejih delih tudi ne bi bil tako srečno prave mere zadel, ko v mladih letih. Ni ga dolgo trpelo v ozkem okrožji domovine, potegnil jo je nazaj v Benetke, vzel si hišo v najem na „ Campo s. Silvestro" blizo Rialta, kjer je bilo središče trgovstva in družbenega življenja. Osebno prijeten in družbenega talenta je brzo zbral okolo sebe družino vesele mladine in inteligencije, in bil voditelj raznih zabav, on sam znal je muzicirati dobro na flauto". Ker iz prva ni imel posebnih naročil, lotil se je zmalati fasado svoje hiše, pokazati tako Benečanom svojo zmožnost, in zbuditi vlastnike, da naročujejo pri njem enaka dela. Te freske bile so že o času Ridolfi ta deloma od vremena pokvarjene, pred 30. leti so prezidali hišo čisto na novo, tedaj ni sledu od njih ; opomnim jih zavoljo predmetov, ker kažejo, da je zapustil ozke meje prejšnih mojstrov, in poiskal si gradivo na širokem okrožji tadajne kulture. Pod vrhom je naslikal v kolobarjih godce in druge fantazije, v „fris" grupe dečkov v „chiavo scuro", t. j. enobojno le s senco in svitlobo, potem Friderika I. in Anton'jo iz Bergama, katera se z njegovim mečem prehode, da ohrani si devištvo. Dve drugi povesti že Ridolfi ni mogel razločiti. Ker je to delo dopadlo, mu je bila naročena za zmalati fagada palače Soranzo, tu je slikal frize z dečki v uičkah (Nischen), mitologične figure in povesti ; tudi to je zginilo vse. Med tem je odprl v svoji hiši pri tleh štacuno (bottega) in razpostavil tu malane plošče, skrinje in posebno okusno delane majhne skrinjice, na katerih so se vi-dile Ovidijove basni, živali in krajobrazi, n. pr. velikani, vničeni od Jupiteijevih strel, Devkalijon
-<K 279 >^
in Pyrrha, ki mečeta kamne črez rame, iz katerili postajajo otroci. Faeton, Dijana, in njene nimfe gole pri studenci, Jupiter spremenjen v bika itd. Ridolfi pi.še, da je tri take podobice vzete iz skrinjice in djane v okvir vidil pri gospodu Widnian-u, predstavljajoče prva : rojstvo Adonis-a, druga, njegovo objemanje z Venero, v tretji se vidi Adonis ubit od divjega prešiča. Ne da se misliti, da bi bil Giorgi one ves tak drobiž sam zmalal, imel je gotovo učence in pomagače, lepo se mu je zdelo narisati reči, katere je bral, ali o katerih je bila govorica o večernih družbah, in pomagaČi so zvrsevali pod njegovim vodstvom. Vidil sem podobico malano na les, ki ima očitni značaj Giorgione-tove manirc, komponirano prav v njegovem duhu, le pogreša se mojsterska roka. Kar jih je še ohranjenih, jih je največ raztresenih po Angležkem. Slava Giorgioneta se je širila, in najdemo ga v visoki družbi, zmalal je portret dužda Avguština Barbariga, Katarine Kornare, Cipcrskc kraljice in druge gospode. V Floreuci v galeriji „Pitti"' je podoba imenovana : „konceit" ; predstavlja avguštinskega mniha, ki zvoni klavičem bal, ta gleda na druzega fratra tolstega lica, koji di ži violo, na drugi strani je živahni mladenič z bire-tom kinčauim belim peresom na glavi. Vsi trije so izvrstno slikani, inkarnat ima posebno ono lastnost, za katero so imeli že ondas Italijani izraz : „morbidezza", ki se ne da v druge jezike prestaviti. Kdor primerja žlahtno kožo otroškega trupla površji drugih reči, bode čutil ali tako rekoč tipal z očesom razliko med kožo vlasjem, vodo, steklom, prstjo itd. Kadar je naslikan inkarnat, tako karakteristično, da se že loči le po svojem površji od vsake druge reči v sliki, iu:a: morbidezzo.
Leta 1501 je pogorel „fondaco dei Tedeschi" (shramba za robo), hiša nemških kupcev, in dužda Loredan, kojega je Giorgio portretiral, je izbral Giorgioneta, da naj zmala novo fasado proti velikem kanalu (canal grande) ; Tizian je dobil odločeno mauje važno stran na ozke ulice. Giorgio je razdelil arhitektično trofeje, gola trupla, poprsja enobojno malana, na oglih zvezdogledce, ki merijo glob, prospektive stebrov, arkade z vitezi na konjih. V tih delih je pokazal svojo posebno izurjenost malati „al fresco". V kvadratnem dvorišču tega poslopja so na vseh štirih straneh arkade v obokih (Wolbungen). V teh arkadah so bile tudi malane male podobe obdane z ornamenti; leta 1840 so dali ostanke skljuvati, zid na novo ometati in pobeliti. Nek antikvar je priporočil zidarjem, da naj eno ali drugo podobo bolje vzdržano varčno vzamejo iz zidu, in le samo te so rešene pogube, ena teh, ki kaže razne ljudi pod arkado duždove palače s pogledom na laguno in brodove, je še pri Ktarinarji: „s. Giovanni e Paolo", ker ni se še našel kupec zavolj slabe restavracije. Fagada je tudi na novo ometana, Giorgio-nctovih del ni več, ostala je le ženska figura, katero tujcem kazati ne pozabi noben vodja. S temi freskami je prišel nov moment v umetnost beneško. Ker so bile izpeljane ko ornament arhitekturi.
treba je bilo slobodno komponovati, jemati obširne predmete, spraviti jih v zvezo in primeriti danemu prostoru, tolikrat velikemu, na kratko: stvariti dekorativno slikarijo. Na „campo s. Silvestro" visoko pod vrhom velike hiše na južni strani so sc ohranili dečki v frizu; iz nasprotne hiše je mogoče viditi jih, dubro spozna te v delu vajena slubodua mojsterika roka, težko da ni bila Giorgionetova, omenim jih, ker se da razvi-diti, v kaki maniri so bila izvršena taka dela. Dno (Grund) je rjavkasto, sredno temno, dečki svitli rumenkaste farbe, obris ali kontura je delana vrlo živo in slobodno z tamnimi črtami (Stri-chen), tudi je največ s črtami senčeno in modelirano; iz prave daljave se vidi vse enobojno; italijanski se zove taka slikarija: „chiovo scuro", ki je bila zunaj na hišah malokdaj siva, večidel rumenkasta manj ali več žive farbe. Koliko palač in hiš, zdaj sivih in črnih, je bilo nekdaj poma-lanih, lahko je soditi na to iz arhitekture, ki je bila nalašč za to umerjena ; tudi najde, kdor išče, gotovo kake ostanke vsaj pi d robovi. Na fasadi ugodno ležeči so se sem ter tje ohranile podobe toliko, da je zmožno izpolniti si v mislih, kar manjka. Da so dajala ta zmalana poslopja nekdaj mestu prijazen in veseli obraz, si je lahko misliti. Dandanes se vriva otožnost tujcu spreha-jajočemu se po Benetkah, ki je vajen čedno pobeljenih kočic, tu pa vidi vrsto sivih tamnih hiš, velikih palač, katerim se bere visoka starost. Rad bo sodil po zunanjem koj na podrtijo in nemarnost mestjanov, ki pa ne ljubijo belenja, čeravno ne vselej zarad dobrega okusa. Zagotovljeno je, da so omenjene freske malo časa vzdržale se lepo, da je slikar, ki je dolže živel, ko Tintoretto, sam moral viditi začetek pogube; zid za slikarijo taiiko omctan, bil je zglojen, da še se je svetil; zidarji se še držijo zdaj te piakse, tedaj se more videti vsa pot in ves proces pokvarjenja. Na izhodni in severni strani, kjer lije dež, počne omet pokati, v razpokih privihovati in s časom odpade. Giorgione-tove freske so minole, ostalo je le toliko, da se vidi, kako škoda jih je bilo.
Malo boljšo srečo so imele Giorgione-tove oljnate slike, mnogih ni več najti, o katerih se imajo pismena sporočila, samo Leonardo da Vinci imel je v tej zadevi enako nezgodo. Cavai. Caselle, najtemeljitejši preiskavec slikarijske zgodovine italijanske, našteje 12 v olje malanib podob, večina jih je na Angleškem, pred kratkim ste bili tudi dve majheni podobi spoznani za delo Giorgione-tovo v mestni galeriji padovanski. V Benetkah v galeriji „Manfriu" je majhna podoba od njega, katere predmet se ne more krstiti. Na levi strani stoji mlad možak, naslonjen na sulico v obleki onega časa, obrnjen je drugo stran v žensko z detetom v naročji, ki sedi vsa gola v travi, in se vidi v profilu, na plečih ima belo ruto, kakor bi se bila ravno kopala v vodi, ki je pred njo, in se zgubi med drevjem in zidovjem. Bolj daleč se vidi nekaj mesta, nebo je oblačno in temno, kakor bi se bližala nevihta, švigne tudi strela skoz oblake. (Konec prih.)
-i!K 280 >^
Pesništvena umeteljnost.
(Cfc. Horatli F'iacci ars poetica-)
Svobodno v izvirnem merilu posi. Lajli Korbiiiijan.
(Konec )
Orfej sveti tolmač ljudem je divjaškim odplašil Žitek ostudni in boj; o njem se je pravilo torej Stekle ka levo kroti, ter rise napvavlja pohlevne. O Amfijonu golč je enak, ki Tebe je zidal,
395 Skale na igrin ka glas se gibale so in hitele, Kamor je koli hotel, kdar milo je prosil. Eazličje Stari je vek razumel med stvarjo osobnoj in skupnoj, Rečjo posvetnoj in božjoj, odvrnoti svobodne spoje. Zakoncem dati postave, sezidati mesta in zakon
400 Vertati v desko; od tod dospeli so pesni in božji Vedeži v čest in ime. Homer je za temi preslavnl. Zraven enako Tirtej junaškemu spolu za bitev Pesnimi bistril pogum. V granesih se javi poroštvo. Kaže življenju se pot; kraljevsko je milost sprositi
405 Znal pijerini spev: izumeje se igra gledisčna. Delom obširnim namen. V poštenji zatorej ti bodi Muza umetnica lirinih strun ter pevec Apolon. Jeli pohvalo deh sposobnost prirojena pesni, Jeli umetnost, popit je nastal; jaz menim ka glava,
410 Prazna omike ne kos nečimur bez uka in žile Blage; oboje pomoč si zahteva v prijazni zaroti. V begu doseči namen želeč, po katerem je zdihal. Dosti ščj deček zadel si je truda in posla, potil se, Zime veliko strpel, zdržaval se vina, ljubezni.
415 Pitijski sopec učil se je prvlje boje se učnika. Praviti vendar ne gre: jaz pesni čudesne spisujem. Krpež okuži se srabom, sramujem se biti prekošen, Česar se nesem učil v tem istem odkriti nevednost. Kakor na trgu blejač, ki blago ponuja množini,
420 Tako po dober si kup lizune priganja hoditi
Pesnik obilih poljan, na obresti sposojenih penez. Ako pa isti je mož, ki mastne obede vrejuje, Revežu zlemu porok, ki vzvitega v pravdo nesrečno Rešiti more, se vadljam ka srečnež taisti različja
425 Nema nekakega več med lažjo in pravim sodruštvom, Hočeš li vzeti ti dar ali komu ga sam podeliti. Priti do svojih granes nikogar ne vabi, če volje Dobre je, brzo zaklikne: „prekrasnoje, prav in izvrstno!" Zdaj pri tem obledl, iz oči se prijaznih cedijo
430 Rosne mu solze, ob tla nogami čepeče in skače. Kakor najeti za jok pri pogrebu navadama skoro Več golče in počinajo več nego v srcu pobiti: Tako na Uce hvaleč presegne hvalilca v resnici. Z mnogo kozarci baje bogatci zdelavajo tega,
435 Žmičejo kapljoj ga vinskoj, če koga trnde se spoznati. Bode U vreden sodruštva. A tebe zakrivšega pesni
Vendar ne bode lesjak nikoli prekanil potuhnen. Ako Kvinktiliju kaj prebiraš, je reči navajen: Brate popravi si to in tolsto; porečeš li jemu:
440 Pisati lepše ne vem, vsaj skusil sem dve ali trikrat, Toda zastonj; veli ti, da robavo skladbo prekujes. Ako bi raji objel nego kriva granésa poboljšal, Dalje ne ene reči ali praznega truda potratil; Vsaj ti ljubiti smeš brez tekmeca sebe in svoje.
445 Dober in pameten mož neumetna granesa zavmol Bode, okorna obral, neoglajenim bode začrknol črno znameije na strani, ošabnim pa cvetje prikrojil, Jasnim premalo pa luč prižgati se bode potrudil. Dvojen pokaral pomen, premembe potrebna naznamljal.
450 Ves Aristarhu enak ne poreče: tovaruša čemu
V malih bi žalil rečeh? ker lehko ga potlej na krivo Spravijo pot, na posmeh, sprejetega uŽ3 nespretno. Kakor če hud komu srab ali zlatnica delala sitnost, Prenapeto senjarstvo in jeza boginje Dijane:
455 Tako oglblje boje se dotikanja s pesnikom besnim Pameten vsak, le otroci draže ga siedijo mu drzni. On granesa kozla, pozdignenoj glavoj se klati: Da si bi kakor ptičar, ki kosa zasačiti pazi. Padel v vodnjak ali jamo in krik: o pomozite bratje!
460 Zganjal deroč so na glas; vzdigavat ga nišča ne pride. Ako bi kdo na pomoč mu priti in ože podati
V jamo hotel, nikako ne veš, na vlašč je li skočil Biti otet nehote. O sikuljskega pesnika smerti Hočem navesti povest: žele neumrlo božeatvo
465 Biti Empedoklej spusti v žarečo se Etno Hladne krvi. Pravico imej poginoti pesnik. Kdor ga po sili otel bi enako razbojniku dela; Tega počel ne enok in otet se nikoli ne sčedni, Želje nikdar ne pusti glasovite poginoti smrti.
470 Toda ne jasno dovolj po kaj pesniariti mora, Jeli poscal je pepel pradedom, oskvrnil li mesto. Kamor je tresnola strela; vsaj stekel je, kakor zlomiti Moč bi medvedjo imel kobači povprečno zagrajo. Sitnež naganja v pobeg štejoč z učenim neuka;
475 Ako jo koga ujel, drži ga in davi čitajo. Kože iz rok ne pusti krvi pijavica prazna.
391. Orfej, traška mitična osoba za izraženje krotkega, nravnega, po zakonih državljansko vreje-nega življenja.
394. Amfijon, sin bogova Diva in boginjo Anti-jope, utemeljitelj tebanskega mesta; izraz mu-zičnih umetnosti.
402. Tirtej, elegičen pesnik I. 685 — 668 pr. K. sloveč; bržčas Spartanec; po njem nam je časna nagodnost šče dve veci vojaški pesni in eno popotnico (samo 6 granes) ohranila.
405. Pijeriden t. j. po muzah nadehnen.
415. Pitijski sopec (IIu&aoXYji;), ki je v pitij, ski praznik Apolonovo boritev z zmajem Pitonom na sopel sviral.
450. Aristarh, slaven slovničar, presajovalec in razkladalec grških pesnikov osobito Homera, Pindara in dr., živel je za leta 170 pred Kr. v Aleksandriji.
465. Empo doklej, Agrigenčan, narodivši se leta 490. pred Kr.; izvrsten državnik, naravoslavec, modrijan in govornik. Vnet za demokratne naprave je premoran zapustiti očevino Sicilijo vr-novši se v Grško, kder jo umrl. Kar Horatij o njegovi smrti itd. pripovedava je gola basen.
472. Mes;o (bidental) kamor je strela zadela imelo se je Rim'janom bogu (Jovu) posvečeno; višiši žritelj je po tresku razrahljano zemljo pome! in jo s priloženim kremenom (podoboj strelo na-znamlJHJočoj) ondi globljeje zakopal, dveletno jagne (bidens) žrtvoval in mesto zagradil, da je ne bi nihče onesnažil, kar bi mu lehko na nesrečo bilo.
Anekdota.
Nekej turški gospej bil je osel ukraden po noči ko je spala. Potoži se zaradi tega, in Sultan pokliče jo k sebi, in jej oponaša : zakaj si zaspala? Gospa odgovori: „ker sem mislila, da Vaša visokost bedi mesto mene"! Cesar molči, in plača osla.
Lastnik: Davorin Trstenjak.  Izdavatelj i odgovorni urednik: Fr. Rapoc.  Tisk. Narodna tiskarna F. Skaza in drugi.