Letnik XXXII – št. 5, maj 2025 Glasilo občine Trzin Očistimo Trzin Vsakoletna čistilna akcija tudi tokrat dobro obiskana Športno društvo Trzin Obiskovalci navdušeni nad odlično organizacijo Teka Petra Levca Nejc Lisjak, ustvarjalec Po diplomi na britanski dramski šoli ustvarja v Londonu in doma Florijanova nedelja Slovesno zaznamovali praznik gasilcev in prevzeli novo gasilsko vozilo Tržaška cesta 108, 1000 Ljubljana • Prodaja rabljenih vozil: 01 200 05 60 • e-mail: info@malgaj.com Akcija Akcija Citroen C4 Grand SpaceTourer PureTech 130 Business, AUT8, 7SED, TEMPOMAT, NAVI, PDC, bencin, 1119 ccm, 96 kW (131KM), avtomatik, 2020/11, 131.685 km Odlično ohranjeno vozilo. Vozilo je v temno sivi barvi in nudi izjemno udobje ter prostornost za vas in vašo družino s kar 7 sedeži. Motor: puretech 130 ss, menjalnik: eat8 (avtomatski), parkirni senzorji (pdc) zadaj, tempomat za udobno vožnjo, napredna navigacija, redno vzdrževano in servisirano, avto je v odličnem stanju. Idealno za družine ali tiste, ki potrebujejo več prostora ... Možnost financiranja brez pologa kredit/leasing. Renault Captur 1.2 TCe 120 ,SLO., 1. lastnik, kamera, pdc, klima, tempomat, bencin 1197 ccm, 88 kW (120 KM), ročni menjalnik, 2019/1, 48.112 km Odlično ohranjen, vozilo kupljeno in vzdrževano v Sloveniji, redno servisiran, servisna knjižica poštempljana, kamera za vzvratno vožnjo, PDC – parkirni senzorji, navigacija, klimatska naprava, Bluetooth, USB, električni pomik stekel in ogledal, meglenke, aluminijasta platišča. Vozilo je tehnično brezhibno in odlično ohranjeno ... Možnost financiranja brez pologa kredit/leasing. Akcijska cena: 14.270,00 € Akcijska cena: 12.470,00 € Akcija Akcija Renault Talisman INTENS Blue 1.7 dCi 120, NAVI., TEMPOMAT, GRETJE SEDEŽEV, Dizel 1749 ccm, 88 kw (120 KM), ročni menjalnik, 2020/10, 63.128 km Vozilo je tehnično brezhibno in redno servisirano. Navigacijski sistem, ogrevani sprednji sedeži, prednji in zadnji parkirni senzorji, sistem za pranje žarometov, dnevne led luči, prostorna notranjost, redno vzdrževano, servisna knjiga ... Možnost financiranja brez pologa kredit/leasing. Hyundai Kona 1.0 T-GDI 120 STYLE DCT, SLO., 1. LASTNIK, KAMERA, bencin, 998 ccm, 88 kW (120 KM), avtomatik, 2021/10, 30.248 km Lepo ohranjeno vozilo od 1.lastnika. Redno servisirano in slovenskega porekla. V tovarniški garanciji brez omejitve kilometrov do 22. 10. 2026. Digitalni kokpit, f1 prestave, vzratna kamera in zadnji parkirni senzorji, dnevne led luči, avtomatska klima, bluetooth in usb, line assist, tempomat, omejevalnik hitrosti, kombinacija usnja in blaga, aluminijasta platišča ... Možnost financiranja brez pologa kredit/leasing. Akcijska cena: 15.870,00 € Akcijska cena: 17.370,00 € Akcija Akcija BMW i3 94 Ah., NAVI., KAMERA, 2X PDC, KEYLESS, FULLLED, elektrika, 125 kW, avtomatik, 2018/8, 85.363 km Odlično ohranjeno vozilo, z znano zgodovino. Delno usnje, full led žarometi, parkirni senzorji spredaj in zadaj in vzratna kamera, pametni ključ, navigacija, avtomatska klimatska naprava, multinfunkcijski volan in tempomat, alu. platišča ... Možnost financiranja brez pologa kredit/leasing. Renault Twingo Electric 60 kW R80 INTENS, SLO., 1LASTNIK, elektrika, 60 kW, avtomatik, 2021/7, 6.140 km Odlično ohranjeno vozilo z znano zgodovino in od 1. lastnika. Alu platišča, avtomatska klimatska naprava, bluetooth, multifunkcijski volan, alu platišča, tempomat, omejevalnik hitrosti, stop/start ... Možnost financiranja brez pologa kredit/leasing. Akcijska cena: 15.980,00 € Akcijska cena: 12.970,00 € oglasno sporočilo PRODAJA RABLJENIH VOZIL ODKUP VOZIL ZA GOTOVINO! Uvodnik Odsev, glasilo občine Trzin ➔ Na naslovnici Tek Petra Levca je najmnožičnejša športna prireditev, ki poteka v Trzinu. Že 27 let zapored v naš kraj privabi številne tekače, ki so bili tokrat navdušeni nad dobro organizacijo. Foto: Natalija Nataša Frelih Glavna in odgovorna urednica: Tanja Bricelj, trzin.odsev@gmail.com Uredništvo: Tanja Jankovič, Miha Pavšek, Dunja Špendal, Barbara Kopač, Majda Šilar, Tjaša Toni Skubic Redni avtorji prispevkov: Maja Brozovič, Janez Gregorič, Peter Krupenko, Boštjan Guček, Andrej Nemec, Ema Nemec, Jožica Trstenjak, Milica Erčulj, Anže Kosmač, Bogdan Dolenc, Rastko Kotar, Nataša Pavšek, Matjaž Erčulj, Veronika Lovšin, Miha Bevk, Natalija Nataša Frelih in drugi Avtorji fotografij: Zinka Kosmač, Tanja Jankovič, Miha Pavšek, Barbara Kopač, Peter Hudnik, Natalija Nataša Frelih in drugi Lektoriranje: Mirjam Furlan Lapanja Tehnično urejanje, prelom, priprava za tisk in tisk: IR IMAGE, d. o. o. Oglasno trženje: IR IMAGE, komunikacijska agencija, d. o. o., Medvedova ulica 25, 1241 Kamnik Telefon: 01/ 83 96 400, E-mail: info@ir-image.si Glasilo izhaja enkrat mesečno v nakladi 1.500 izvodov. Brezplačno ga prejmejo vsa gospodinjstva v Trzinu. ISSN 1408-4902 V skladu z uredniško politiko in glede na razpoložljivost prostora v glasilu Odsev si pridržujemo pravico do objave ali neobjave ter krajšanja in preoblikovanja prispevkov. Gradivo za naslednjo številko oddajte najpozneje do četrtka, 5. junija, do 8. ure. Prispevke pošljite v elektronski obliki na naslov uredništva: trzin.odsev@gmail.com. Odsev izdaja Občina Trzin. Uredništvo Odseva: Mengeška cesta 22, 1236 Trzin Občina Trzin Spletna stran: www.trzin.si e-pošta: info@trzin.si Telefonske številke: 01/ 564 45 43 01/ 564 45 44 01/ 564 45 50 Faks: 01/ 564 17 72 Uradne ure: Ponedeljek: 8.00–14.00 Sreda: 8.00–12.00 in 13.00–17.00 Petek: 8.00–13.00 Informacije o prireditvah in dogodkih v občini Trzin so na voljo tudi v občinskem informativnem središču na Ljubljanski cesti 12/f oz. na telefonski številki 01/ 564 47 30. maj 2025 Vse najboljše, Trzin! Ravno v dneh, ko je majska številka Odseva v tiskarni, v Trzinu praznujemo občinski praznik. Lahko bi rekli, da je 15. maj nekakšen rojstni dan Trzina. Prav na ta dan leta 1273 je namreč neki pisar v tedanjem Laibachu (današnji Ljubljani) na pergament prvič zapisal ime kraja Trzin (Direzin)*. Občinski praznik je torej svoj datum dobil zaradi prve omembe kraja v pisnih virih. Spodobi se, da ob tem zaželimo Trzinu vse najboljše in vsem prebivalcem in prebivalkam občine čestitamo ob občinskem prazniku! S praznovanjem 15. maja se bolje zavemo svojih korenin in tega, da Trzin »ni od včeraj«, temveč so ga ustvarjale in sooblikovale številne generacije. Obenem je to tudi priložnost, da se zahvalimo tistim, ki danes, 752 let po prvi pisni omembi kraja, s svojim delom pomembno vplivajo na življenje v Trzinu in na njegov utrip. Občinske nagrajence vsako leto počastimo na slavnostni akademiji občine in tudi tokrat je bilo tako; v času, ko boste listali tokratni Odsev, pa bosta za nami že tudi velika večerna zabava za občane in praznovanje 80. obletnice konca druge svetovne vojne. Vsi ti dogodki so priložnost, da se prebivalci družijo, spoznavajo in medsebojno še bolj povežejo, saj kraj lahko napreduje le s sodelovanjem. Zgledne primere sodelovanja smo lahko v preteklem mesecu opazovali na kar treh množičnih prireditvah, o katerih pišemo v majskem Odsevu: na čistilni akciji v začetku aprila, na Teku Petra Levca, eni največjih športnih prireditev pri nas, in na praznovanju ob Florijanovi nedelji, ko Trzin izkaže spoštovanje domačim gasilcem. Vsakokrat smo se lahko prepričali, da različnost nikoli ni ovira, če ljudje prepoznajo višji cilj in dober namen. Tako so na vseh dogodkih skupaj zavihali rokave predstavniki različnih generacij, različnih interesnih skupin in tudi različnih političnih prepričanj ter soustvarili tri odlične prireditve, ki so navdušile prebivalce Trzina in obiskovalce od drugod. Jasen dokaz torej, da Trzinci, Trzinke, Trzinčani in Trzinčanke znamo vleči voz v isto smer! Naj tako tudi ostane. Foto: Tina Ramujkić Kolofon Tanja Bricelj, glavna in odgovorna urednica *Trzin se v srednjeveških virih poleg leta 1273 omenja še leta 1301 kot Trezein, 1306 kot Terzein in 1337 kot Tersein. Listina, na kateri je Trzin prvič omenjen, govori o prvih znanih trzinskih hubah (kmetijah), vendar je bilo območje poseljeno že prej. Skupna občinska uprava občin Trzin, Komenda, Lukovica, Mengeš, Moravče, Vodice Medobčinski inšpektorat in redarstvo Mengeška cesta 9, 1236 Trzin e-pošta: inspektorat@trzin.si Telefonska številka: 01/564 47 20 Faks: 01/564 47 21 Uradne ure: Ponedeljek: 9.00–11.00 Sreda: 9.00–11.00 | 3 Občinske novice Letošnji nagrajenci Občine Trzin Občina Trzin ob občinskem prazniku 15. maja na slavnostni akademiji s priznanji in denarnimi nagradami izkaže hvaležnost posameznikom, ki s svojim delom pomembno pripomorejo k delu lokalnih organizacij in s tem k boljši kakovosti življenja v občini. Letos so podelili tri denarne nagrade, tri bronaste plakete, eno srebrno in eno zlato plaketo. Prejemnica najžlahtnejšega občinskega priznanja, zlate plakete, je letos Zinka Kosmač, ki jo je za nagrado predlagala Zveza borcev za vrednote NOB Trzin, in sicer za dolgoletno aktivno in predano delo v Društvu upokojencev Žerjavčki in Turističnem društvu Kanja Trzin, za sodelovanje v več drugih društvih v Trzinu in pri izhajanju glasila Odsev, kjer s fotografijo beleži trzinske dogodke in jih s tem ohranja. Srebrno plaketo je za dolgoletno aktivno in požrtvovalno delo v Planinskem društvu Onger in kot poveljnik Civilne zaščite Trzin prejel Miha Pavšek. Predlagalo ga je Planinsko društvo Onger Trzin. Majda Mušič je dobila bronasto plaketo za uspešno, odgovorno in skrbno vodenje folklorne skupine pri Turističnem društvu Kanja, vodenje jutranje telovadbe v starem Trzinu ter aktivno sodelovanje pri krašenju in čiščenju župnijske cerkve. Predlagatelja sta bila tokrat kar dva: Turistično društvo Kanja in Župnija Trzin. Na predlog Civilne zaščite Trzin je bronasto plaketo prejel Aleš Rink, in sicer za aktivno sodelovanje v Športnem društvu Trzin, štabu Civilne zaščite Trzin in pri številnih krajevnih prostovoljskih akcijah. Tretji prejemnik bronaste plakete, Uroš Mušič, je bil nagrajen za predano delo v Prostovoljnem gasilskem društvu Trzin, ki je bilo tudi predlagatelj nagrade. Tri dobitnice denarnih nagrad so Urška Šimenc, Ema Nemec in Lora Goričan: prva za organizacijo športnih in drugih prireditev ter aktivno sodelovanje v Civilni zaščiti Trzin in Planinskem društvu Onger Trzin, druga za uspešno in predano delo v Prostovoljnem gasilskem društvu Trzin, tretja pa za zanesljivo in samoiniciativno delo kot mladinska prostovoljka pri dejavnostih centra Mladinc Trzin. Kako je potekal izbor Izbor nagrajencev in delo Komisije za informiranje, občinska priznanja, proslave in promocijo je letos zaznamovalo večje število prispelih predlogov za zlato plaketo. Pravilnik o podeljevanju občinskih nagrad določa, da se vsako leto lahko podeli le ena zlata plaketa, prejeli pa so kar štiri predloge. Po pravilniku se podelita tudi dve srebrni in tri bronaste plakete ter tri denarne nagrade v vrednosti 500 evrov. Za srebrno plaketo je prispel samo en predlog, za bronasto plaketo in denarne nagrade pa po trije ustrezni predlogi, pri čemer je morala komisija četrto prijavo izločiti, saj so dobitniki lahko le občani s stalnim prebivališčem v Občini Trzin. Poleg omenjenega sta bila izločena še dva nepopolna predloga, saj v njiju ni bilo navedeno, za katero nagrado organizacija predlaga kandidata. Po natančnem pregledu vlog in glasovanju je komisija izbrane kandidate predlagala občinskemu svetu, ta pa jih je potrdil na občinski seji 23. aprila. Nagrajencem čestitamo! TB Do konca leta še tretja sončna elektrarna V sredo, 23. aprila, se je redne 16. seje občinskega sveta udeležilo 12 od 13 svetnikov. Obravnavali so 13 točk dnevnega reda in jih vse soglasno potrdili oziroma se seznanili z obravnavano temo. Posnetek seje si lahko ogledate na naslovu https://www.trzin.si/sl/video/16-redna-seja-obcinskega-sveta-obcine-trzin.html. Po potrditvi zapisnika marčevske seje so se svetniki seznanili s poročilom Centra za socialno delo osrednja Slovenija – vzhod za leto 2024 in s predlogom cene za socialnovarstveno storitev »ugotavljanje upravičenosti do občinske socialne pomoči za leto 2025«, o čemer sta govorili direktorica Andreja Rihter in Marjana Milek Ogrinc s Centra za socialno delo osrednja Slovenija – vzhod. Pogovor je tekel tudi o dolgotrajni oskrbi, ki začne veljati z julijem. Direktorica Rihter je kot eno večjih težav omenila zastarel informacijski sistem. kem pridružila nova redarja. Svetniki so po hitrem postopku sprejeli odlok in akt za opravljanje javne službe dolgotrajne oskrbe na domu. Sprejeli so tudi rebalans proračuna Občine Trzin za leto 2025, prvič obravnavali predlog proračuna za leti 2026 in 2027 ter statut občine in poslovnik prilagodili spremembam v Zakonu o lokalnih volitvah. Seznanili so se z letnim programom dela Nadzornega odbora Občine Trzin za leto 2025 in potrdili vse predlagane nagrajence, ki jih je občinskemu svetu predlagala komisija za občinska priznanja. Nazadnje so sprejeli še sklep o imenovanju skupnega predstavnika štirih občin v Svet javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Osnovna šola Roje. Besedilo in foto: TB Za dolgotrajno oskrbo klicni center 114 Nov klicni center, namenjen informiranju zavarovancev o dolgotrajni oskrbi in prispevku je začel delovati prav v teh dneh. Gre za sistem, ki bo deloval po vzoru klicnega centra za poplave leta 2023 in bo prebivalcem zagotavljal ažurne, verodostojne in celovite informacije o dolgotrajni oskrbi. Sledile so pobude svetnikov. Veronika Weixler (LTRT) je posredovala opozorila mladih o zapletih z javnim prevozom (prenatrpanost in zamujanje v konicah) ter željo, da bi avtobusna postajališča opremili z digitalnimi prikazovalniki pričakovanih prihodov. Župan je obljubil, da bodo možnosti preverili pri prevozniku Arriva. Nato so se svetniki seznanili s poročilom o izvedenih ukrepih lokalnega energetskega koncepta občine, pri tem pa izvedeli, da bosta elektrarni na šoli in vrtcu nameščeni junija, odobrena pa je bila tudi tretja, ki naj bi bila na strehi športne dvorane nameščena do konca leta. Zatem je vodja Medobčinskega inšpektorata in redarstva Irena Karčnik podala letno poročilo in napovedala, da se bosta ekipi v krat4 | Odsev — Glasilo občine Trzin VABILO Vljudno vas vabim na odprtje nove Zdravstvene postaje Trzin, ki bo v četrtek, 22. maja 2025, ob 15. uri v novi Zdravstveni postaji Trzin, Ljubljanska cesta 12f, Trzin (pritličje ob Centru Ivana Hribarja). Peter Ložar, župan Občinske novice Občina in Turistično društvo Kanja v Volčjem Potoku Občina Trzin in Turistično društvo Kanja sta se v ponedeljek, 28. aprila, predstavila v Arboretumu Volčji Potok. Arboretum nas je pričakal v lepem sončnem vremenu in stojnici smo dobili na odlično vidnem mestu, zato sta že od daleč privabljali obiskovalce. Predstavitve smo se udeležili vezilje, rezbarji in folkloristi. Stojnico, na kateri smo razstavljale vezilje, je pomagal postaviti Jože, saj smo morali predstavitvena panoja še posebno pričvrstiti zaradi vetra, ki nam je nagajal. Na bordo rdeči foliji smo razstavili Marikine prte in prtičke, razne brošure in reklamni material, namenjen obiskovalcem. Zaradi vetra smo morali vse dobro pripeti z bucikami in obtežiti, da je ostalo na svojem mestu. Marika in Marta sta vezli vsaka svoj prtiček v rišelje vzorcu in bili na voljo zvedavim obiskovalkam, ki so občudovale razstavljene izdelke. Obiskovalke so bile večinoma prepričane, da so prtički strojno vezeni, in le pogled od blizu in praktičen prikaz vezenja sta jih prepričala o ročnem delu. Vezilji so največ spraševale, koliko časa je potrebnega za izdelavo posameznega izdelka, o vzdrževanju, materialu in ceni. Rezbarja sta svojo stojnico bogato obložila s svojimi skulpturami in slikami v lesu ter klesala vsak svoj izdelek. Obiskovalci so si z zanimanjem ogledali razstavljene skulpture in njuno orodje ter spraševali, kako nastane skulptura od lesa do končnega izdelka. Rezbarja sta jim pripovedovala o svojih začetkih, iz kakšnega lesa so njuni izdelki, koliko časa je potrebujeta za izdelavo, kakšna zaščita oziroma premaz je potreben za končni izdelek. Popoldne nas je obiskalo pet parov folkloristov, članov folklorne skupine Veterani, s harmonikarjem Blažem Klopčičem. S plesom in petjem so popestrili dogajanje ob stojnicah, privabljali obiskovalce in ustvarili prijetno razpoloženje. Po predstavitvi pri trzinskih stojnicah so odšli po Arboretumu in razveseljevali številne domače in tuje obiskovalce. Proti koncu nas je obiskala predsednica Turističnega društva Kanja Dunja Špendal in bila je zadovoljna z lepima stojnicama in razpoloženjem, ki so ga ustvarili folkloristi in nepogrešljivi Blaž. Prisotni smo bili zadovoljni, da je tudi letos uspela dobra predstavitev Občine Trzin in predstavnikov sekcij, ki delujejo v okviru Turističnega društva Kanja. Besedilo in foto: Majda Šilar Kazalniki zdravja v občini Trzin Strokovnjaki Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) že deveto leto zapored pripravljajo posodobljene podatke o zdravju prebivalcev v slovenskih občinah. Kot poudarjajo, okolje pomembno vpliva na zdravje prebivalcev, zato želijo s prikazom zdravstvenega stanja po občinah spodbuditi odločevalce na lokalni ravni, da izsledke uporabijo pri aktivnostih za promocijo in krepitev zdravja občanov. Vsi prikazi so dostopni na spletni strani Zdravje v občini obcine.nijz.si, tu pa objavljamo nekaj ključnih ugotovitev o zdravju v občini Trzin. Bolniška odsotnost delovno aktivnih prebivalcev je v občini Trzin trajala povprečno 18 koledarskih dni na leto, v Sloveniji pa 19 dni. Delež oseb, ki prejemajo zdravila zaradi povišanega krvnega tlaka, je bil nižji od slovenskega povprečja, za sladkorno bolezen velja enako. Stopnja bolnišničnih obravnav zaradi srčne kapi je bila 0,7 na 1000 prebivalcev, starih 35 do 74 let, v Sloveniji pa 1,9. Pri starejših prebivalcih občine je bila stopnja bolnišničnih obravnav zaradi zloma kolka 6,3 na 1000 prebivalcev, v Sloveniji pa 6,1. Delež uporabnikov pomoči na domu je bil nižji od slovenskega povprečja. Stopnja umrljivosti zaradi samomora je bila 12 na 100.000 prebivalcev, v Sloveniji pa 18. Telesni fitnes otrok je bil blizu slovenskemu povprečju. Stopnja bolnišničnih obravnav zaradi poškodb v prometu je bila v občini Trzin nadpovprečna, in sicer 1,6 na 1000 prebivalcev, v Sloveniji pa 1,0. Delež prometnih nezgod z alkoholiziranimi povzročitelji je bil blizu slovenskemu povprečju. Odzivnost v programu Svit (presejanje za raka debelega črevesa in danke) je bila 69,6 %, v Sloveniji pa 65,3 %, medtem ko je odzivnost v programu Zora (presejanje za raka materničnega vratu) nižja, in sicer 73,3 %, v Sloveniji pa 74,5 %. TB Zadonela prvomajska budnica Tradicija veleva, da se praznik dela že zarana začne s prvomajsko budnico. Ker Trzin nima svoje godbe na pihala, okoliške godbe pa so na ta dan precej zasedene, se budnica pri nas malo zamakne. Čeprav je med bloki T3 zadonela šele dopoldne, je njena vrednost prav tako dragocena. Z več skladbami so prebivalce razveselili veterani Mengeške godbe na pihala, med katerimi je tudi nekaj Trzincev. Prve skladbe so odigrali stoje na vzhodnem delu ploščadi, potem pa so se premaknili pod senčnike bližnjega lokala. Konec koncev je le treba upoštevati, da je povprečna starost članov veteranske zasedbe 70 let, a ko gre za glasbo, se lahko kosajo z vsakim mladcem. Godbenike je pozdravil tudi župan in se jim v imenu krajanov zahvalil za njihov nastop. Besedilo in foto: TB maj 2025 | 5 Odsev našega kraja Tek Petra Levca povezal tekače vseh generacij V soboto, 19. aprila, je Trzin znova oživel v športnem duhu – potekal je že 27. tek Petra Levca Skirca, ki je tudi tokrat združil številne ljubitelje teka v vseh starostnih skupinah. Ena večjih trzinskih športnih prireditev, ki jo prireja Športno društvo Trzin ob podpori številnih trzinskih društev in prostovoljcev, je že vrsto let del serije Gorenjska, moj planet. Letos se je je udeležilo kar 249 tekmovalcev. Poleg teka na pet in deset kilometrov so se udeleženci lahko preizkusili tudi v že 14. teku s kužki ali tako imenovanem kanikrosu, otroci pa so sodelovali v družinskem teku in teku za prvo in drugo osnovnošolsko triado. Tradicionalno so dogajanje začeli tekači s kužki – najprej ženske, nato še moški. Med dekleti je zmagala Pšenica Kovačič, sledili sta ji Ana-Marija Horvat in Nuša Schumet. Pri moških pa je bil najhitrejši Tilen Strmšek, drugo mesto je zasedel Mirko Perko, tretje pa Aleš Rink. Po »pasjem« teku je sledil netekmovalni tek »družinski kilometer«, na katerem so najmlajši v spremstvu staršev in sorodnikov tekli ob potoku Pšata mimo športne dvorane, po drevoredu mimo šolskega igrišča in nato do cilja, kjer jih je pričakala unikatna medalja – lesena skirca. Sledili so še teki za prvo in drugo triado, prav tako na en kilometer. Med dekleti prve triade je zmagala Eva Gostič, sledili sta ji Špela Hribar in Zora Vrančič. Med fanti je bil najhitrejši Marcel Žemva, drugo mesto je zasedel Žiga Homan, tretje pa Noah Prosen. V drugi triadi so bile med dekleti najboljše Nika Šoštarič, Zarja Prosen in Trina Jarc, med fanti pa Lukas Prosen, Vid Matičič in Patrick Rijavec. Pred startom glavnih tekov na pet in deset kilometrov je tekače pozdravil trzinski župan Peter Ložar. Zbranim je namenil spodbudne besede in odšteval za start. Trasa teka je bila skrbno označena, za kar so si organizatorji prislužili veliko pohval udeležencev. Prav tako se je izkazalo, da deževje prejšnji dan ni preveč razmočilo proge in da to tekmovalcem ni povzročalo posebnih težav, saj so bili spusti, kjer je največ nevarnosti za zdrs na spolzkem terenu, speljani po suhem. Še ena kljukica za organizatorje! Tekači na petkilometrski progi so tekli mimo cerkve sv. Florjana do gradu Jablje, nato na Onger in nazaj mimo smučišča v Dovgi dolini. Tekači na desetkilometrski progi so nadaljevali skozi gozd proti Dobenu, po spustu naprej proti Mengeškemu bajerju, nato pa so se mimo lovske koče in Loške cerkve vrnili do cilja. Medtem ko so tekači nabirali kilometre, so trzinski mladinci obiskovalce razvajali s slastnimi palačinkami in vročimi hrenovkami. Organizatorji so poskrbeli tudi za otroško varstvo, kjer so otroci risali, barvali in ustvarjali. Po teku so se udeleženci okrepčali, najboljši pa so prejeli zaslužene nagrade. Absolutno najhitrejši na deset kilometrov je bil med moškimi Anže Roblek s časom 34:45 pred Gašperjem Bregarjem (36:06) in Lukom Avbljem (36:23). Pri ženskah je bila najhitrejša Teja Muha (47:05), sledili sta ji Daša Dolenšek (47:48) in Natalija Mašera (48:32). Vsi rezultati so dostopni na https://timing.si/slv/dogodek/2582. Prireditev se je končala v sproščenem ritmu ob glasbi Blaža na klaviaturah. Ob koncu udeleženci niso skoparili s pohvalami organizatorjem, članom Športnega društva Trzin, saj so se izkazali z dobro označeno progo, bogato izbiro tople malice in lepimi praktičnimi nagradami. Predvsem pa so ustvarili odlično razpoloženje, ki je udeležence pričakalo ob prihodu na start in jih ob dobri glasbi spremljalo še dolgo po prihodu v cilj. Besedilo in foto: Natalija Nataša Frelih in TB 6 | Odsev — Glasilo občine Trzin Odsev našega kraja Z vseslovenskim petjem med bloke T3 Ko so pobudniki projekta Vseslovensko petje s srci leta 2018 ljubitelje petja prvikrat povabili k sodelovanju, si najbrž niso predstavljali, da bo prireditev ob 23. aprilu pritegnila toliko privržencev. Že več kot štiri leta se projektu pridružujejo tudi člani Kulturno-umetniškega društva Ivan Hribar, pod okriljem katerega deluje več skupin ustvarjalcev. Poleg Ženskega pevskega zbora Trzinke in Mešanega pevskega zbora Ivan Hribar so v dveh skupinah dejavne tudi plesalke, ki so si nadele ime po cvetlici lepi čeveljc, predani umetnosti pa so tudi recitatorji. Nekateri izmed članov KUD Ivan Hribar so se vseslovenskemu petju s srci pridružili ob 18. uri popoldne med bloki T3 (na sliki) in polepšali dan marsikateremu občanu. Kar nekaj jih je pokukalo z oken in balkonov, nekateri so se ustavili in prisluhnili na ploščadi, marsikdo pa je malce odložil svojo pot po opravkih. Kot je povedala Štefka Prelc, gonilna sila društva, so že pred leti izdelali obvestilno tablo, s katero gledalce obveščajo, da je njihovo petje del projekta Vseslovensko petje s srci. Marsikdo namreč ne ve, za kakšen projekt gre in čemu je namenjen. Če želite o tem izvedeti več, obiščite www.vseslovenskopetje.si. TB, foto: Zinka Kosmač Športno dvorano predstavili na Odprtih hišah Slovenije Vodenega ogleda trzinske večnamenske stavbe, ki se jo je med krajani prijelo preprosto ime Športna dvorana, se je udeležilo več obiskovalcev. Zanimal jih je predvsem arhitekturni vidik. V okviru projekta Odprte hiše Slovenije so v soboto, 12. aprila, predstavljali tudi večnamenski objekt s športno dvorano v Trzinu. Na začetku je obiskovalce pozdravila Anja Rudof, predstavnica tridnevnega arhitekturnega festivala, in besedo zatem predala županu občine Petru Ložarju. Med drugim je povedal, da se je Osnovna šola Trzin vrsto let spopadala s težavami pri organizaciji športne vzgoje, zato je prišlo do odločitve o gradnji nove dvorane s tremi večjimi in dvema pomožnima vadbenima prostoroma. Nekaj zanimivosti o tem, kako je potekala gradnja, pa je povedal Matjaž Erčulj, višji svetovalec župana za družbene dejavnosti. Arhitekturni festival Odpre hiše Slovenije, katerega osrednja tema je bila letos Dediščina za prihodnost, prevprašuje pojem dediščine v kontekstu prostora in arhitekture, njeno razumevanje, vrednotenje in pomen za prihodnost. Festival že vrsto let vabi k raziskovanju stavb in prostorov ter njihovih zanimivih zgodb, od inovativnih pristopov k ohranjanju, iskanju ravnovesja med spoštovanjem tradicije in lokalnih posebnosti ter upoštevanjem in prilagajanjem kompleksnim izzivom sodobnosti. Odprte hiše Slovenije so partner projekta Open House Europe, ki ga sofinicira Evropska unija. Ogled po poslopju je vodil arhitekt Jernej Hočevar iz Alfa Nature. Pojasnil je, kako je zgrajena športna dvorana in da je zanjo uporabljen širok nabor naravnih materialov. V vsej stavbi je urejeno prezračevanje z vračanjem toplote, centralno ogrevanje pa se zagotavlja s toplotno črpalko zrak–voda, vezano na centralni nadzorni sistem z nadzorom porabe energije. Besedilo in foto: Natalija Nataša Frelih Trzinske zgodbe vnovič razveseljevale Na Jefačnikovi domačiji v Trzinu so ob svetovnem dnevu Zemlje odzvanjale Trzinske zgodbe. Tudi tokrat so bile slogovno in oblikovno različne, ponovno so odražale tudi različna ozadja ustvarjalcev, ki so zgodbe spisali. Krajevna knjižnica Tineta Orla Trzin, Občina Trzin in Turistično društvo Kanja Trzin so tudi letos poskrbeli, da so se udeleženci dogodka počutili sproščeno, prijetno in domače. Tokrat je nastalo sedem izvirnih besedil. Po uvodnem nagovoru predsednice društva Kanja Dunje Špendal je zbrane pozdravila vodja trzinske knjižnice Zdenka Kopač. Kot prva snovalka zgodb se nam je predstavila Marjeta Trstenjak, ki je v svoji pesmi popisala vso zgodovino naselja od A do Ž, pri čemer je njena pesem sledila črkam slovenske abecede. Nadalje smo poslušali tri slikovite zapise Jožeta Erčulja, ki so omenjali trzinski »mestni promet«, športno dvorano in pretep, potem pa delo Dunje Špendal. Piska nas je v svoji zgodbi popeljala v svojo zgodnjo mladost, ko je Trzin v njenih očeh imel še drugačno podobo. Šesta zgodba je bila delo Barbare Kopač, delno resnična s pridruženimi izmišljenimi elementi. V proznem zapisu, zabeleženem lirično, se je sprehodila skozi književno zgodovino naselja vse od obdobja dinozavrov do postpandemičnega maj 2025 časa. Uradni del večera so sklenili z zgodbo Emilijana Pevca, ki je malo za šalo, malo zares obiskovalcem predstavil duhovniški poklic v Trzinu. V avtorjevem imenu je delo prebrala vodja krajevne knjižnice Zdenka Kopač. Kot se za takšno prireditev spodobi, je uradnemu delu sledil sproščen pogovor, v katerem so se letošnji zgodbarji že naužili navdiha in zamisli za prihodnjo sezono. Vabljeni v njihove vrste! Besedilo in foto: BK | 7 Odsev našega kraja Praznovali smo 40-letnico Osnovne šole Trzin Okrasitev športne dvorane in šole, baloni, velika številka 40 – jasno je bilo, da ta večer ni običajen večer. V učilnicah in športni dvorani je že zadnjih nekaj dni donelo, saj so potekale priprave na prav posebno praznovanje. 15. aprila smo se pozno popoldne zbrali, da smo počastili 40-letnico Osnovne šole Trzin. Za začetek prireditve so prvošolci v prikupni točki z naslovom Zidarji pred očmi učiteljev, drugih delavcev šole, starejših učencev, staršev, starih staršev, bratov, sester in drugih povabljenih simbolično zgradili šolo. S tem so lepo začeli slovesnost in na oder povabili župana Petra Ložarja, da se je v svojem nagovoru spomnil zgodovine šole vse od njenega nastanka, poudaril pomen sodelovanja in se zahvalil vsem zaposlenim v šoli. Sledil je nagovor ravnateljice Matejke Chvatal, ki je poudarila, da je šola srce kraja in je z njim tesno povezana, ga združuje in je pomembna za rast skupnosti. Poudarila je pomen občine, ki ima posluh za potrebe šole. Zahvalila se je tudi učiteljicam, ki so učile in šolo gradile od samega začetka ter so ostale vsa ta leta. Nagovoroma je sledila pevska točka mladinskega pevskega zbora. Ta je prisotnim dala energijo in jih potegnila v nastope. Tretješolci so na oder priplesali v ritmih kavbojskega plesa in nam mahali s kavbojskimi klobuki. Prireditev v čast šoli ne more miniti, ne da bi se česa naučili, zato smo z učenci 5. c ponovili dneve tedna v angleškem jeziku. Tudi s Piko Nogavičko, Anico, Tomažem in učiteljico smo ostali pri tujih jezikih, saj so v njihovi šoli tokrat govorili francosko. Še dobro, da zgodbo dobro poznamo, sicer ne bi ničesar razumeli!. Drugošolci so nas vrnili k materinščini z dobro znano pesmijo o prijateljstvu, učenci 5. b razreda so se odločili ohranjati tradicijo in izbrali pesem Klipeti mlin. Ker so pomemben gradnik pri gradnji šole tudi učenci, je na oder stopil nekdanji učenec Jon Vodopivec, odličen saksofonist, ki pobira odličja na prestižih glasbenih tekmovanjih. S svojim igranjem nam je pokazal, zakaj se uvršča med najboljše. Njegova zgodba je tudi zgodba Glasbene šole Lartko, ki popoldne učence v šolskih prostorih popelje še v svet glasbe. Svoje znanje in talent so v orkestrski zasedbi pokazali tudi oni. Z glasbenih smo preskočili k športnim točkam. V šoli imamo poleg odličnih pevcev in glasbenikov tudi prave akrobate, ki so z drznimi skoki pokazali svojo spretnost. Morda se prav v Trzinu oblikujejo novi Dunkin Devilsi. Ko smo že veliko izvedeli o učencih in njihovih talentih, so nam učenci 5. a povedali, kako je biti učitelj. Skupaj z učiteljico so pripravili čudovito uprizoritev, ki jo je nadgradil govor učiteljice Stanke Jaklič o 40 letih dela v trzinski šoli. Govorila je o spremembah, ki jih je spremljala od začetka, in spodbudila k nadaljnjemu sodelovanju šole in staršev. Otroški pevski zbor je vsem narisal nasmehe na obraz s pesmijo Ko se smeješ, učenke petega in šestega razreda pa so nas v tandemu z učenci devetega razreda vrnile v plesne vode. Zazibali smo se tudi ob glasbi šolskega benda in pesmi Sreča, ki so jo zapeli učenci četrtega razreda. Naj sreča preplavlja našo šolo in je vodilo naših odnosov. Za konec smo zapeli vse najboljše šoli in se posladkali s piškotki. Prireditev sta samozavestno v celoto povezala Maks Supej, učenec sedmega razreda, in Aljaž Buriel Tavčar, učenec devetega razreda. Oba si zaslužita pohvalo za samozavest in odlično opravljeno delo. Besedilo in foto: Ana Žajdela, učiteljica slovenščine Vse najboljše, Osnovna šola Trzin! Ravnateljica Matejka Chvatal je poudarila, da ko držimo skupaj, lahko premagamo vse izzive. Osnovna šola Trzin letos praznuje pomemben jubilej, štiri desetletja delovanja. Ob tej priložnosti so učenci in učitelji pripravili slavnostno priredi8 | Odsev — Glasilo občine Trzin tev v športni dvorani. Za začetek so poskrbeli prvošolci pod mentorstvom Vere Vene in Lare Krafogel, ki so z igro prikazali, kako je nekoč potekala gradnja šolske stavbe. Zbrane je nagovoril trzinski župan Peter Ložar in se spomnil svojih šolskih dni: »Vse trzinske skirce smo novo šolo zelo težko pričakovale. Vanjo sem prvič vstopil kot sedmošolec. Za tisti čas je bila zelo moderna – imeli smo celo računalniško učilnico. Danes nas tehnologija včasih prehiteva, a tako mora biti,« je povedal. Poudaril je tudi, da se Trzin zdaj ponaša z novo športno dvorano in sodobnimi razmerami za delo in učenje. V slavnostnem govoru je ravnateljica Matejka Chvatal poudarila temeljno poslanstvo šole: »Otroci z nami preživijo devet let – rastejo v znanju, značaju, odgovornosti, radovednosti in sodelovanju. Hvaležna sem učiteljem, ki jih na tej poti spremljamo, ter staršem, ki z nami sodelujete. Ko držimo skupaj, premagamo vse izzive.« Poseben trenutek večera je bilo podeljevanje priznanj štirim učiteljicam, ki so šoli zveste že več kot 40 let: Marji Gerbec, Stanki Jaklič, Slavki Kozel in Mateji Peric. Stanka Jaklič je v svojem nagovoru poudarila pomen učiteljskega poklica skozi čas: »Moja učilnica angleščine je bila zame kot dnevna soba, v kateri je znanje črpalo več kot 6000 učencev. Bila sem razredničarka osmim čudovitim razredom, danes delujem v podaljšanem bivanju. V vseh letih sem ostala na isti šoli, ki jo imam izjemno rada.« Odsev našega kraja Učenci in učitelji so ustvarili bogat in zelo pester glasbeno-športni program. Ob tem se je spomnila tudi začetkov, ko so učitelji poučevali brez računalnikov, z ročnimi kopirnimi stroji in sivo redovalnico, danes pa se spoprijemajo z drugačnimi izzivi, kot sta uporaba tehnologije in vrstniško nasilje. »Vodilo šole je: več pogovora, manj zaslonov,« je še dodala Jaklič. Kulturni program, ki sta ga vešče povezovala Aljaž in Maks, so oblikovali nastopi učencev vseh starosti. Videli smo od kavbojskega plesa, angleške pesmi Days of the Week do francoske predstave Fifi à l’école in pesmi o prijateljstvu. Za poseben glasbeni utrinek je poskrbel saksofonist Jon Vodopivec, nekdanji učenec šole, danes študent Konservatorija za glasbo in balet, ki je nastopil skupaj z učenci Glasbene šole Lartko. Prireditev so zaokrožili nastopi akrobatov, otroškega pevskega zbora, šolskega benda in plesne skupine. Ganljiv zaključek je pripadel četrtošolcem, ki so s pesmijo Sreča simbolično zaokrožili praznovanje. Konec sta zaznamovala skupno petje rojstnodnevne pesmice in sladkanje s piškoti. 40-letnica Osnovne šole Trzin je dokaz, da šola ni le prostor za učenje, temveč je skupnost, ki povezuje ljudi, gradi prihodnost in s spoštovanjem ohranja svojo preteklost. Besedilo in foto: Natalija Nataša Frelih in TB Posebno zahvalo so izkazali štirim učiteljicam, ki so na šoli že vse od začetka. Spretna povezovalca Aljaž in Maks v pogovoru z nekdanjim učencem, uspešnim saksofonistom Jonom Vodopivcem S srcem zapeli tudi pri Jabljah Druženje pri gradu Jablje je bilo prijetno. Udeleženci so odnesli s seboj simbolno vejico zelenja in pecivo v obliki srca. Ob gradu Jable so se članom študijskega krožka Etno – fletno ob prepevanju slovenskih ljudskih pesmi pridružili še drugi okoličani. Naš pregovor pravi »Kdor poje, zlo ne misli«, zato je umestitev nacionalnega Vseslovenskega petja s srci prav primerna ob dnevih, ko zaznamujemo dan Zemlje, svetovni dan knjige in jurjevo, torej 21., 22. in 23. aprila. S skupnim prepevanjem slovenskih pesmi na dan zelenega Jurija 23. aprila ali malega travna smo se poklonili našemu jeziku, kulturi in tradiciji, ki so nam jih zapustili naši predniki. Zeleni Jurij je starodavni mitološki junak, ki prinaša pomlad, zdravje, srečo in obilje v naše hiše. Zato je moto projekta: »Prikličimo si ga sami v hišo, da bomo imeli te vrednote v svojem domu,« pravi pobudnica Vseslovenskega petja s srci, Matea Brečko. Kar nekaj krajev po Sloveniji ta običaj še ohranja. Zeleni Jurij hodi po vasi, prinaša v domove zeleno maj 2025 vejico in skupaj z družino zapoje pesem. Najbolj znana je belokranjska Došel je, došel zeleni Jure. V Beli krajini se je še ohranil folklorni lik zelenega Jurija, nekdaj pa je bil običaj razširjen po vsem našem etničnem območju. Jurjevo je poleg kresne noči 24. junija eden najpomembnejših tradicionalnih praznikov. Za pastirje je bil to glavni letni praznik, saj so na ta dan prvič gnali živino na pašo, zato je z jurjevim povezanih mnogo verovanj in magije, obredov prehoda. Glasba oziroma petje je univerzalen jezik, s katerim se lahko izrazimo prav vsi. Glasilke so v našem telesu kot črpalka, ki v nas ustvarja energijo. Povezane so z delovanjem možganov, kjer se, ko pojemo, s tresljaji aktivira desna hemisfera s centrom za intuicijo, ustvarjalnost in čustva. V tem predelu možganov se informacije ohranijo s podobami in vzorci s sposobnostjo ustvariti celotno sliko, idejo. Ko pojemo, globlje dihamo, zato hkrati iz pljuč odstranimo slab zrak, jih napolnimo s svežim zrakom in jih tako očistimo. Naš glas nosi frekvenco zvoka in z zvokom naj bi vplivali na celično strukturo vode v telesu. Znani so poskusi dr. Emota, ki je dokazoval, da se spremeni struktura vode, če se spremeni misel ali zvok. Naš glas blagodejno vpliva na naše celice, saj nosi takšno frekvenco, kot jo naše telo potrebuje za lastno zdravljenje. Skupinsko petje naj bi harmoniziralo bitje srca in sproščalo hormon sreče. Petje ljudi združuje in sprošča, pozitivno pa naj bi delovalo na celotno čustveno in psihofizično stanje telesa in duha, pove pobudnica akcije. Tudi druženje in kakovostni socialni stiki ob prijetnih vsebinah krepijo imunski sistem. Razlogov, da pojemo, je torej več kot dovolj in prednost ljudskega petja je v tem, da lahko poje vsakdo, ni treba, da je pevec ali šolan glasbenik. Ob letu osorej pa spet zapojemo v še večjem številu. Branka Urbanija, mentorica študijskega krožka Etno – fletno, foto: Grozda Smrekar | 9 Odsev našega kraja Skupaj za čistejši Trzin Zaščitne rokavice in odsevni jopič, črna vrečka in prijemalka za smeti – to so bili razpoznavni znaki več kot stotnije udeležencev akcije Očistimo Trzin, med katerimi so bili člani trzinskih društev in organizacij ter družinske, prijateljske in celo podjetniške »čistilne ekipe«. V petek so člani CZ čistili Pšato in iz struge potegnili vrtni stol, na sliki pa valovita kritina. Foto: Miha Pavšek Člani DU Žerjavčki in društva Jesenski cvet na začetku akcije, še s praznimi vrečami. Foto: Jožica Trstenjak V soboto, 12. aprila, jih je mrgolelo po trzinskih ulicah in cestah, ob križiščih in železniški progi, v okolici šole in Športnega parka Mlake, vse do gozdov pod Jabljami in ob Beli cesti, pa tudi v obrtno-industrijski coni so se organizirali v več ekip. Nekateri so šli na teren že nekaj dni prej, drugi nekaj dni pozneje. Med prvimi so bili pripadniki Civilne zaščite Trzin, ki so že v petek, 11. aprila, čistili Pšato, zgodnejše sobotno jutro pa so lovili člani Društva prijateljev mladine Trzin, ki so se na pot odpravili od avtopralnice na Kidričevi in se usmerili proti coni. Poleg običajnih smeti so veliko odpadnega materiala, nekaj plastike, predvsem pa stiropora, pobrali na poti proti obrtni coni, kjer očitno vsak malo močnejši veter odpihne smeti preko ograje bližnjega podjetja z gradbenim materialom. Na Kidričevi so vrečke za smeti ob devetih dopoldne iskali tudi trije člani društva Samokres, ki so se na akcijo pripeljali iz Topol. Ker pri avtopralnici ni bilo več nikogar, so se drugim pridružili pri Kulturnem domu. Od tu in od Doma zaščite in reševanja so šli na teren člani številnih društev; društva Jesenski cvet, Društva upokojencev Žerjavčki, Športnega društva Trzin, KUD Ivan Hribar in drugi … Zaposleni iz podjetja Hilti, ki ima sedež v coni, so iz čistilne Gasilski podmladek se je skupaj z mentorji lotil ulic v OIC. Za nagrado so se nazaj proti DZIR-u peljali z gasilskim vozilom GVC1. Foto: TB Člani Društva prijateljev mladine Trzin so poleg drugega očistili večjo količino pločevink v jarku ob obvoznici, kamor so bile odvržene kar v vrečkah. Kot bi nekdo imel tu točko, kjer iz avta odvrže dokaze o popitem alkoholu? Foto: Maja Zakrajšek Omahna Mladi nogometaši Futsal kluba Trzin so pobirali plastenke in pločevinke, steklovine pa ne, da se ne bi porezali. Foto: TB 10 | Odsev — Glasilo občine Trzin V coni smo srečali družino Makovec. Vzgoja o varovanju narave se začne doma. Foto: TB Odsev našega kraja akcije naredili svojevrsten teambuilding. Odlična zamisel! Na ulici Za Hribom smo srečali člane družine Podgoršek, malo naprej pa osnovnošolki Lucijo in Saro, ki sta si sobotni dopoldan vzeli za čiščenje zelenih površin ob parkirišču. Ob športni dvorani so smeti skrbno pobirali člani Futsal kluba Trzin, vse do Jabelj so se podali člani Turističnega društva Trzin, v tamkajšnji okolici pa so odpadke pobirali tudi Felixi in člani Smučarskega kluba Trzin. V okolici gradu Jablje so čistili Felixi. Akcijo, ki se vsako leto konča s Ocenjujejo, da so ljudje tokrat v naravo pijačo in toplim obrokom za ude- odvrgli nekaj manj smeti. Foto: arhiv ležence pri enem od trzinskih go- KD Felixi stincev, že vrsto let organizira občina v sodelovanju z lokalnimi društvi, ki so že tradicionalno prisotna vsako na svojem območju. Tokrat so nekateri udeleženci izrazili željo, da bi ob prihodnji akciji veljalo bolje razporediti segmente čiščenja, saj nekatere ulice, še posebej v coni, ostajajo neočiščene. Za odpadke je tokrat zadoščal en sam kontejner, velik pet kubičnih metrov, ki so ga namestili za centrom Ivana Hribarja ob pšaški promenadi. Udeleženci so se strinjali: količina odpadkov je iz leta v leto precej enaka ali se celo zmanjšuje, saj se očitno obrestujejo redne letne čistilne akcije in čedalje večja ozaveščenost krajanov. Občina Trzin se ob tej priložnosti iskreno zahvaljuje vsem udeležencem za čas, trud in predanost, saj lahko le skupaj tudi v prihodnje ohranimo Trzin takšen, kot si ga želimo – čist, prijeten in naravi prijazen kraj za vse generacije. TB Člani KUD-a Franc Kotar so tudi letos tradicionalno čistili teren ob železniški progi. Foto: Aleksandra Kmetič Člani Planinskega društva Onger tradicionalno čistijo okolico ŠRP Mlake in sprehajalne poti v okolici Frnihtovega bajerja. Foto: Miro Štebe Kar s samokolnico so se opremili člani Turističnega društva Kanja (tudi člani KD Ivan Hribar) in nam med smehom zaupali, da je zanjo potreben poseben izpit. Foto: TB Ohranjanje etnobotaničnega znanja našega kraja Znano je, da so včasih zdravilne rastline uporabljali drugače kakor danes in so se nanje opirali ne le v povezavi z zdravstvenimi težavami, temveč tudi ob napovedovanju vremena, pri varstvu pred nesrečami, za nego telesa in doma, izkoriščali so rastlinska barvila, rastline pa so močno zaznamovale tudi obrede in praznike. Danes se s tem v veliki meri ukvarja etnobotanika. To je znanstvena veda, ki združuje etnologijo – narodoslovje in botaniko – rastlinoslovje ter proučuje odnose med ljudmi in rastlinami. Čeprav se je marsikaj spremenilo, še danes radi pogledamo bodečo nežo, ki, kadar ostane zjutraj zaprta, napoveduje deževno vreme. Tudi regratovi cvetovi se zapro v slabem vremenu in pred nočjo. Včasih je bila za napovedovanje vremena priljubljena tudi smrdljiva krvomočnica, ki je pogosta tudi v Trzinu, danes pa bolj kot vremenska rastlina poznana kot zdravilna rastlina za zdravljenje neplodnosti. Z namenom ohranjanja etnobotaničnih znanj v našem kraju je nastal maj 2025 projekt Etno zapis, v okviru katerega potekajo delavnice v domovih za ostarele in v pogovoru s starejšimi posamezniki ter zapisovanje dragocenih drobcev. Če tudi vi poznate te drobce in jih še niste zapisali, vabljeni, da stopite v stik z mano! Projekt poteka v okviru Lokalne akcijske sheme LAS Za mesto in vas in je financiran iz evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR). V projektu kot partner sodelujeta Zavod Raspro in Občina Trzin. Dr. Katja Rebolj, www.katjarebolj.com Napovednik in povabilo pod Tomšelnov toplar V četrtek, 3. julija, ob 20. uri bo potekal Ljudski večer na temo zdravilnih zelišč. Peli bomo ljudske pesmi, okušali tradicionalne recepte in spoznavali starodavno tradicijo uporabe rastlin v zdravilne in etnobotanične namene. Vabljeni pod Tomšelnov kozolec pri Muzeju na prostem v Trzinu, Jemčeva cesta 24. | 11 Odsev našega kraja Trzin gostil že 12. srečanje Obrazi miru V začetku aprila so se na Bledu na 57. mednarodnem srečanju pisateljev za mir zbrali literati z različnih delov sveta, da bi razpravljali o podnebnih spremembah, migracijah in vojnah. Srečanje vsako leto po več slovenskih krajih spremlja festival Obrazi miru, vselej pa se nekaj tujih književnih ustvarjalcev pod mentorstvom Toneta Peršaka, dejavnega člana Slovenskega PEN-a, oglasi tudi na literarnem večeru v Trzinu. Letošnji Obrazi miru so bili že 12. po vrsti in v Trzinu smo lahko vnovič srečali izvrstne literarne ustvarjalce. Tone Peršak je v Dvorani Marjance Ručigaj gostil politično aktivistko, strokovnjakinjo za migracije, raziskovalno novinarko, izkušeno pravnico in pesnico Mahi Ramakrišnan iz Malezije ter avtorja 24 proznih del, pisatelja, občasnega pesnika, člana večjega števila strokovnih ustanov s področja umetnosti, Krišno Bajgaija iz Nepala. Najprej se je predstavila malezijska gostja, ki se v svojem pisanju zelo pogosto navezuje na boginjo Kali. Med občinstvom je takoj vzniknilo vprašanje, zakaj ravno Kali, ki jo v hinduizmu poznamo kot boginjo mater in zaščitnico, hkrati pa predstavlja tudi smrt in uničenje. Pooseblja torej življenje in smrt, in prav zato se, posredno ali neposredno, tako pogosto pojavlja v pesnitvah Mahi Ramakrišnan. Navdušuje jo namreč dejstvo, da je Kali drugačna: je divja, odstopa od norm, ne priznava družbenih meril, temveč ustvarja svoja. Poleg tega avtorica v svojih pesmih občuduje Kali kot edino boginjo, edino božanstvo, katerega ime vzbuja strah in trepet tudi med moškimi. S svojo uničevalno močjo naj bi bila nepremagljiva, prav to pa želi pesnica prebuditi v vsaki ženski – ne želje po uničevanju, temveč zavedanje, da je vsaka ženska lahko nepremagljiva. Da se v vsaki izmed nas skriva Kali. S predstavljenim se je strinjal tudi drugi gost večera, Krišna Bajgai, četudi je njegova literarna usmeritev precej drugačna. Že takoj je poudaril, da se pesnjenja loti zelo redko in da se v resnici ne more pohvaliti s svojimi pesniškimi zapisi, je pa zato napisal kar 24 izvirnih del, ki so po večini zgodovinska in/ali potopisna. Prepotoval je dobršen del sveta in izkusil bivanje v različnih državah, med drugim v Belgiji in Londonu, kjer stanuje še danes, svoje življenjske izkušnje pa vselej pretaka tudi v literarne zapise. Njegova dela kljub življenju v tujini odlikuje tudi pripadnost lastni kulturi in domačemu jeziku, saj piše zgolj v nepalščini. Na srečanju smo prisluhnili tudi dvema izvirnima besediloma – močni, čutni, sporočilni pesmi malezijske avtorice z indijskimi koreninami ter izseku iz potopisno obarvanega nagovora nepalskega pisatelja. Obe besedili sta avtorja prebrala v jeziku dežele, od koder izvirata, pa tudi v angleščini. Za smiselne in povezovalne medklice je vseskozi skrbel snovalec in povezovalec večera Tone Peršak. Tudi tokrat je izbral književnika, ki sta se tako literarno kot pogovorno čudovito dopolnjevala ter obiskovalcem in ljubiteljem pisane besede priskrbela še eno nepozabno literarno izkušnjo. Besedilo in foto: Barbara Kopač   Nova knjigobežnica ob Pšati   Kulturno društvo Ivan Hribar Trzin s/Eϴ͘Zs/:K   ŬŝďŽǀƐŽďŽƚŽ͕Ϯϰ͘ŵĂũĂϮϬϮϱ͕Žďϭϴ͘Ƶƌŝ ǀĚǀŽƌĂŶŝ<ƵůƚƵƌŶĞŐĂĚŽŵĂdƌnjŝŶ͕Mengeška cesta 9͕dƌnjŝŶ͘ Veseli bomo vaših prostovoljnih prispevkov.      Mešani pevski zbor Ivan Hribar Trzin »To je ena izmed tistih reči, ki dajejo kraju dušo,« je bila navdušena ena izmed sprehajalk, ko je ob Pšati, pri Ičevi klopci, zagledala novo knjigobežnico. Kdo jih ne pozna! Knjigobežnice so hišice, podobne ptičjim hiškam, a so namenjene izposoji knjig. Malim in velikim ljubiteljem branja omogočajo prebiranje knjig na prostem. Prva v Trzinu je bila postavljena pod toplarjem pri Muzeju na prostem, zdaj pa je tu še druga, ki sta jo Matjaž Erčulj - Erčo in Iztok Podobnik - Ičo postavila ob Pšati pri klopci, ki je prav tako nastala pod Ičevimi rokami in se je je zato prijelo tudi ime »Ičotova klopca«. Če imate kakšno knjigo odveč, jo le postavite v novo knjigobežnico. Naj se bere, naj se ve, Ičo in Erčo poskrbita za vse! TB, foto: osebni arhiv Matjaža Erčulja 12 | Odsev — Glasilo občine Trzin Vokalna skupina Čivke Plesna skupina Lepi čeveljcidƌnjŝŶ Mešani pevski zbor SǀŽďŽĚĂMengeš  Peški oktet iz Peč Mešani pevski zbor :ĞƐĞŶLaško Odsev našega kraja Literarno jutro z Jožetom Galičem Predstavitev knjige Dobr' smo ga sral' Društvo upokojencev Žerjavčki je 14. aprila v Dvorani Marjance Ručigaj v že utečena literarna jutra uvrstilo predstavitev knjige Dobr' smo ga sral' avtorja Jožeta Galiča. Obiskovalce in Jožeta Galiča je najprej pozdravila pobudnica prireditve Milica Erčulj in na oder povabila predsednico Društva upokojencev Olgo Stopar, da na kratko predstavi avtorja. Ta je povedala, da se je Jože Galič rodil 23. januarja 1955 v Celju, doštudiral na Višji tehnični šoli v Mariboru in se že v mladosti zanimal za petje in glasbo. Kot 13-letnik je z orglicami nastopil na Radiu Ljubljana, v srednji šoli je začel igrati harmoniko in se leta 1973 kot pevec vključil v Akademski pevski zbor v Mariboru. Leta 1976 je ustanovil svojo skupino Ansam- bel Jožeta Galiča. Poročil se je s citrarko Cito Zakonjšek in skupaj sta sodelovala v Ansamblu Slovenija. S tem ansamblom družina Galič že več kot tri desetletja navdušuje poslušalce po vsem svetu. Poleg delovanja v ansamblu je Jože Galič napisal veliko besedil, člankov o dogajanju na glasbenem prizorišču za revijo Stop in Delovo prilogo Vikend. Na RTV Slovenija je bil scenarist, avtor, urednik in voditelj oddaj Po domače in Slovenska polka in valček. Na Radiu Celje je imel oddajo Pesem slovenske dežele. Leta 2005 je napisal knjigo Zaradi pesmi, naslednjo knjigo, Cita s citrami, je izdal leta 2021 in jo posvetil svoji ženi, leta 2023 je izdal knjigo Dobr' smo ga sral'. Avtor Jože Galič je obiskovalcem predstavil knjigo, povedal, kako je nastajala, in vmes odgovarjal na vprašanja o svojem delu. V knjigi lahko spoznamo anekdote in manj znane dogodivščine številnih slovenskih glasbenikov, ki bralca nasmejejo. Zgodbe so se pripetile glasbenikom na veselicah, koncertih, festivalih, turnejah, televizijskih in radijskih snemanjih in tudi v vsakdanjem življenju daleč od odra, mikrofonov in kamer. Med zgodbami o muzikantih pa so nekatere žalostne in tragične, ki bi sicer ostale skrite ljudem. Po izčrpni predstavitvi smo se zahvalili avtorju ter mu zaželeli zdravja in veliko ustvarjalnih let na glasbenem in literarnem področju. Obiskovalci literarnih juter pa že pričakujemo nove in zanimive predstavitve. Besedilo in foto: Majda Šilar Trzin'c vas gleda Trzinski ringlšpil Trzinski ringlšpil pri osnovni šoli ali »vsi otroci 'majo avte in motore, razen Majki, ki se fura z bajki«. Za podrobnosti poslušajte skladbo z naslovom Kinderšpil v izvedbi Leopolda I. Zdaj pa le varno in druž(ab)no na pot … Kdaj bomo tudi v Trzinu spoznali in se zavedli, da širitev prometnih površin, pa čeprav za mirujoči promet, hkrati pomeni povečanje avtomobilskega prometa? Stanje na terenu je, kar kaže tudi slika, slabo. Na fotografiji ste prepoznali krožišče pri trzinski osnovni šoli, ki bi mu lahko rekli kar »trzinski ringlšpil«. Jekleni konjički vozijo in so razpostavljeni krog in krog, kot najbolj ustreza vsakemu od voznikov_ic in v odvisnosti od tega, kako se mu/ji mudi. Ena njihovih glavnih nalog je, kako varno pripeljati otroke (včasih pa le sebe) v šolo ali na popoldanske in večerne dejavnosti. Da ne omenjamo, da je parkiranje na notranjem pasu krožišča povsem napačno in da je notranji tlakovani krog namenjen temu, da se obvozi začasno ustavljeno vozilo na voznem, asfaltiranem pasu. Kako to, da skoraj nihče ne pomisli, da bi bilo morebiti bolje, če bi otroci v šolo in iz nje prišli in odšli kar sami, pa čeprav bi to pomenilo, da pot zahteva malo več časa, je pa zato stanje na cestah precej varnejše!? Ne samo prometno, Trzin je tudi glede splošne varnosti dokaj varen kraj. Imamo dobre povezave z javnim potniškim prometom in celo vlak, če pa se mladi ob tem še družijo in uporabljajo sredstva na lastni pogon (kar e-skiroji niso), bo zmaga popolna. A očitno je tudi v Trzinu kot skoraj povsod po Sloveniji največji car tisti, ki se pripelje z avtom. Največ, kar lahko naredimo v vlogi staršev, je, da smo zgled svojim otrokom in jim nazorno pokažemo, da gre lahko tudi samostojno in brez avta. Treba je le začeti in vztrajati, potem pa bo že steklo. Veliko zamisli za to najdete na portalu https://aktivnovsolo.si/. Dober zgled so lahko tudi učitelji. Morda pa jih šolarji na primeren način kdaj povprašajo o tem … Ob koncu velja prav vse »skirce« spomniti, zakaj so nam zrasle noge. Naša občina meri le 8,6 kvadratnega kilometra. Znotraj kroga s poldrugim kilometrskim polmerom živi velika večina njenih prebivalcev, tudi tisti na skrajnem severu in v coni. Odgovor na vprašanje o nogah je torej zelo preprost: zato, da jih uporabljamo! ai1746712730212_LVP25_oglas_Odsev_90x61.pdf 1 8. 05. 2025 15:58:50 Besedilo in foto: Miha Pavšek C M Y POLETNA CM IZDAJA CY CMY K maj 2025 Organizator: SOBOTA, 14. JUNIJ 2025 ULICE IN TRGI STARE LJUBLJANE oglasno sporočilo MY | 13 Odsev našega kraja Po diplomi iz igre ostaja v Londonu Star je bil dvanajst let, ko je odkril, da obstaja pravljični svet muzikala. Že kmalu si je vbil v glavo, da bo na trzinski oder skupaj z vrstniki postavil svoj prvi muzikal. Naj se vrnem k študiju: v tretjem letniku In ga je. V naslednjih sedemnajstih letih se nastopiš v treh javnih predstavah. Obenem jih je na raznih odrih zvrstilo še precej. Med smo s koncem študija posneli tudi vse potdrugim je leta 2021 režiral koncert muzikarebno avdio- in videogradivo, ki igralcem lov na največjem odru Cankarjevega doma po diplomi služi za vstop na trg in je namein z zadnjim muzikalom Mala nočna glasba njeno agentom. To je v tujini ključno, saj ti jeseni leta 2023 kar trikrat razprodal Linneznansko pomaga pri iskanju dela. hartovo dvorano. Medtem je diplomiral na Po treh letih sta na vrsti diploma v obliki Gledališki šoli v Manchestru (Manchester projektnega dela in zagovor. Zahteva je, da School of Theatre) in lani oktobra kot član za diplomski projekt delaš nekaj na podrozbora nastopil v koncertni različici muzikala čju, ki ni igra (jaz sem režiral krajši izsek iz Jaz sem Harvey Milk na odru enega najpomuzikala), toda diploma je šele začetek. Na membnejših londonskih glasbenih prizorisrečo pa vse korake, ki pridejo po diplomi, šč, v dvorani Cadogan Hall, kjer nastopajo že poznam, saj sem jih moral pred leti že vrhunski umetniki z vsega sveta. narediti, da sem se uveljavil v Sloveniji. Zdaj Tako je 29-letni Trzinec Nejc Lisjak, ki je jih spet ponavljam v Londonu, kamor sem kot najstnik sanjaril o ustvarjanju velikih se preselil nekaj tednov po končani šoli v muzikalov, sam postal del enega izmed njih Manchestru. Znova moram pokazati, da in stal ob boku zvezd svetovnega formata; med drugim Joela Harperja-Jacksona z West Trzinec Nejc Lisjak, diplomirani dramski igralec, poleg igre lahko tudi režiram in podobno … Sicer pa je šola v Manchestru, kjer je seEnda, Vanesse Williams iz serije Grda račka pevec, prevajalec, režiser in ustvarjalec muzikalov. Foto: Tanja Bricelj veda poudarek na igralskih tehnikah, prisin Sierre Boggess, prav tiste Ariele, ki je Nejca v njegovih najstniških letih navduševala v broadwayski različici Male topu k igri in podobno, deloma tudi terapevtska, saj je med študijem morske deklice. Ob koncu nastopa je imel Nejc celo priložnost, da je v zelo veliko poudarka na psiholoških vsebinah. Človek se ogromno naroke segel tudi pokrovitelju koncerta, siru Ianu McKellenu, slovitemu uči o sebi in drugih ljudeh, študij sproža veliko psihološkega raziskoGandalfu iz Gospodarja prstanov, ki jih je po nastopu prišel pozdravit vanja. Ker sem pogosto zelo zahteven do sebe, sem se med študijem med drugim naučil tudi to, da ni konec sveta, če ne zmorem vedno v zaodrje. Nejca bomo že čez nekaj dni lahko gledali in poslušali na odru poletne- prav vsega. ga gledališča Studenec v jubilejnem koncertu Naše pesmi, naše sanje, Kakšne so vaše želje za prihodnost – je cilj igra, režija ali kaj o čemer pišemo tudi na strani 28. Na njem bodo pod njegovo taktirko združeni najlepši izseki iz šestih muzikalov, pod katere se podpisuje kot tretjega? Zanimivo je, da pred študijem v Manchestru sploh nisem razmišljal o prevajalec in režiser in ki so v sodelovanju z drugimi partnerskimi organizacijami nastajali v Kulturnem društvu Mlin Radomlje, kjer je Nejc tem, da bi študiral le klasično igro, saj sem razmišljal predvsem o nišni izobrazbi na področju muzikala. Za splošnejši študij igre me je navdušil Lisjak pred več kot desetimi leti našel svojo ustvarjalno bazo. Z njim smo se pogovarjali že pred meseci, ko je bil med decembrskimi Simon Dvoršak, s katerim veliko sodelujeva. Je dirigent in profesor na prazniki v domačem Trzinu in prav nič zvezdniško pomagal na priredi- Akademiji za glasbo in je tudi sam študiral v Londonu. Namignil mi je, tvi ob blagoslovu konj za štefanovo. Intervju, na katerega je bilo treba da je v igralskih vodah v Angliji včasih celo bolje, če si šolan igralec in zaradi prostorske stiske tako dolgo čakati, se čisto po naključju idealno se nato nadgrajuješ še pevsko, plesno ali kot asistent režiserja, kajti to omogoča drugačen vidik ter večjo izbiro vlog in dela. Vesel sem, da se prekriva s skorajšnjim koncertom. je nazadnje vse skupaj razpletlo tako, kot se je, saj je trg isti – številni Lahko, prosim, poveste kaj več o svojem študiju na Gledališki šolani igralci namreč nastopajo tudi v muzikalih, kjer se pričakuje ustrezna raven klasične igre. šoli v Manchestru? Na šolo v Manchestru sem se vpisal ravno v obdobju covida in po brexitu, kar je prineslo več zapletov. Pred tem sem se pred leti v Sloveniji vpisal na študij muzikologije in zatem prevajalstva, pa nobenega nisem končal, obenem pa poskušal s sprejemnimi izpiti na londonskih gledaliških šolah. Zdi se mi, da je dobro, da sem študij igre v Manchestru začel pri svojih 25 letih, saj sem v tem času dozorel in se sprijaznil z nekaterimi dejstvi, kot je na primer, kaj je moj »casting type«, torej vrsta vlog, ki jih lahko igram, da sem pri tem najbolj verodostojen. Študij poteka tri leta, vsak letnik ima tri semestre in v vsakem od semestrov študenti sodelujejo v projektu z določenega področja, od ansambelske igre do Shakespearja, od razvoja izvirne predstave do tako imenovanih štirih črnih sten (black box). Zelo veliko je praktičnega dela. Vsa tri leta smo imeli tudi ure petja, kar pa ne zadošča za igranje v muzikalih, zato imam tudi dve profesorici petja, eno v Sloveniji in eno v Angliji. Že več kot deset let se ukvarjam s šolanjem glasu za muzikal. V Sloveniji je zelo malo učiteljev petja, ki bi bili izobraženi posebej za muzikal. Po začetnem učenju petja pri Renati Smolnikar in Evi Černe zdaj šolanje nadaljujem Koncertna izvedba muzikala Jaz sem Harvey Milk v londonski dvorani Cardogan pri strokovnjakinji za muzikal, Željki Predojević Korošec, in Lari Denning, Hall. Nejc kot član zbora v zadnji vrsti peti z desne. Foto: Danny Kaan, Danny With A Camera igralki na londonskem West Endu. 14 | Odsev — Glasilo občine Trzin Odsev našega kraja dvema odličnima vokalistkama na področju muzikalov, Željko Predojević Korošec in Gajo Sorč, ter s Simonom Dvoršakom za klavirjem. Po prvih treh skladbah je kar šlo … (smeh) Ekipa muzikala Druščina z Nejcem v sredini. Foto: Matevž Cerar Zdaj imam dveletni podiplomski britanski vizum, zatem lahko zaprosim za vizum za nadarjene, kar je nekaj podobnega kakor pri nas status samozaposlenega v kulturi. V tem času si želim pridobiti čim več izkušenj – zaradi svojega lastnega znanja pa tudi zaradi vizuma, saj je zanj potrebnih dovolj referenc, da vlogo sploh obravnavajo. Kmalu po študiju smo s kolegi že pripravili predstavo Čarovnik iz Oza v Manchestru, da smo s tem nekaj vrnili lokalni skupnosti, hkrati pa je to tudi profesionalna referenca. Prednost je, da se upoštevajo tudi reference iz Slovenije. Seveda si želim podpisati pogodbo v katerem od angleških gledališč, ki bi mi omogočala vsaj približno predvidljivo prihodnost, obenem pa se dodatno izobraževati kot asistent režiserja pri muzikalih. Še vedno je moja želja na področju muzikala ustvariti primeren preplet obojega, igre in režije. Ne načrtujem sanjskih vlog, a če bi imel na voljo vse možnosti, bi zagotovo izbral muzikale Stephena Sondheima, saj so njegovi muzikali v prvi vrsti dramska dela, čeprav jih spremlja izredno kompleksna glasba – nekaj, kar od nastopajočih zahteva predvsem igralske sposobnosti, čeprav so tudi glasbeno zelo zahtevni. Nastopate že vrsto let. Imate sploh še tremo, preden stopite na oder? Pred prvim korakom na oder imam še vedno tremo, pravzaprav vedno večjo. Imel sem obdobje, ko je nisem čutil, in živo se spomnim intervjuja na nočnem programu Radia Slovenija, ko sem rekel, da nimam nobene treme. Kot pri vsem tudi tu velja, da več ko veš, bolj veš, česa ne veš. Zdaj mi skorajda vsaka občinska proslava lahko povzroči več treme kot nekoč, saj natanko vem, kaj vse lahko naredim bolje. Res pa je tudi, da je trema večja že zaradi pričakovanj, ki si jih postavljam. Težje si namreč odpustim, če ob vseh svojih izkušnjah kaj zafrknem. Predvsem pa hočem opraviti svoje delo čim bolje tako zase kakor za občinstvo. Morda je to še najbolj izrazito pri solističnih pevskih nastopih. Čeprav je petje zame sredstvo za izražanje čustev, pa mi solistično petje povzroča tudi ogromen stres. Tudi zato, da bi se spoprijel s tem strahom, sem si po prvem letniku študija v Manchestru pripravil svojevrsten preizkus in priredil dvourni koncert, na katerem sem nastopil skupaj z Nepozabna Pepelka z Nejcem v vlogi zlobne mačehe. Foto: Metka Komatar, DrumLife Production maj 2025 Ljubezen do muzikalov je Nejcu Lisjaku približala Urša Mandeljc, poročena Slapar, ki je v trzinskem Kulturno-umetniškem društvu Franc Kotar vrsto let ustvarjala otroške predstave. Leta 2007 je pod njeno taktirko nastal muzikal Čarovnik iz Oza in takrat se je pred Nejcem odprl nov svet. Pravi, da se je prav zaradi Urše, ki je vedno prirejala čisto posebne predstave (denimo Kekca v Dolgi dolini ali Trnuljčico v kamnolomu), svojih produkcij loteval z velikopoteznimi, precej ambicioznimi pristopi. Z Uršo in njenim možem, ki imata podjetje za organizacijo prireditev in ozvočevanje, sta se pozneje še srečevala in sodelovala pri več njegovih projektih. Kot zanimivost povejmo, da so denimo pri produkciji Pepelke uporabili vrtljivi oder, ki je ostal od celjskega sejma erotike. Sicer pa Nejca pri njegovi ljubezni do muzikalov podpira vsa njegova družina. Mama Matejka Perne Lisjak je v šoli v Ihanu vodila pevski zbor in Nejca je že v mladih letih vodila na številne glasbene predstave, oče Toni, sicer nogometaš, pa se je dejavneje vključil v Nejčeve predstave s tem, da je zanj izdeloval scene. Mlajšo sestrico Evo smo na trzinskih prireditvah videli v vlogi Annie, sicer pa je v različnih vlogah sodelovala v večini muzikalov kot najmlajša članica zasedbe. Tudi v Poletnem gledališču Studenec jo bomo videli na odru skupaj z bratom. V muzikalih pa niste sodelovali le kot režiser, ampak ste jih tudi prevedli. Vedno imam težave z odgovorom, ko me kdo vpraša, kaj počnem v prostem času, kaj je moj konjiček. Kadar mi je dolgčas, se lotim prevajanja kakšnega novega muzikala ali pa popravljam stare prevode! Srečo imam, da je moj konjiček postal moj poklic. Prav zaradi prevajanja muzikalov sem postal tudi prevajalec in sinhronizator za risanke, tako da še vedno redno sodelujem z enim od slovenskih studiev za mednarodna televizijska programa Minimax in HBO. Že v osnovni šoli sem samoiniciativno prevajal muzikale. Pri prevajanju skladb je treba iskati besede, ki bodo povsem ustrezale po številu zlogov in obenem ohranjale smiselno sporočilo, saj nisem privrženec dodajanja ali odvzemanja zlogov. Gre za nekakšen jezikovni, prevajalski sudoku. Ko enkrat prevajaš muzikale, je vse drugo veliko lažje. S kakšnimi občutki se podajate v produkcijo koncerta Naše pesmi, naše sanje, s katerim boste povzeli desetletnico ustvarjanja radomeljskih muzikalov? Ko smo se pred desetimi leti lotili prvega projekta, muzikala Moje pesmi, moje sanje, nihče ni prav dobro vedel, kaj počnemo, a smo vseeno na radomeljski oder postavili veliko stvar. Nenadoma smo imeli ves orkester … En mesec pred predstavo smo ugotovili, da moramo za tako sceno, kakršno smo si zamislili, postaviti cel gradbeni oder, in smo uredili tudi to … Vedno so se nekako našli ljudje, ki so se bili pripravljeni odreči marsičemu, samo da so ustvarili te predstave. Neverjetno srečo imam, da sem imel priložnost sodelovati s tako izjemnimi ljudmi, in hvaležen sem prav vsakemu, ki je kakor koli prispeval k predstavam. Marsikateri starš je v času, ko je čakal na svojega otroka, ker še nismo končali vaj, prijel v roke čopič in prepleskal del scene … Neverjetne stvari so se dogajale in pri vseh teh projektih je bilo vložene ogromno srčnosti, ki je ne bi mogli poplačati s še tako visokim honorarjem … Ko se oziram po teh desetih letih, se mi zdi neverjetno, kaj vse smo bili pripravljeni narediti in koliko ljudi je sodelovalo. Zares čustveno in nostalgično! Nejc Lisjak, najlepša hvala za pogovor in veliko uspeha tudi v prihodnje! Tanja Bricelj | 15 Generacija Z Ana Markovič, košarkarica Pomembni sta organizacija in disciplina Od malih nog je zvesta Ženskemu košarkarskemu klubu Domžale, ki že vrsto let uspešno nastopa v prvi ženski košarkarski ligi. Pri tem ima 21-letna Ana Markovič – igra na položaju branilke – močno podporo svoje družine. Težki trenutki so vedno tisti, ko nam zmaga za las uide iz rok. Sama pri sebi vem, da smo kot ekipa zmožne veliko in bi si v tistem trenutku zaslužile več, vendar so porazi del športa, zato se ne smemo preveč ozirati v preteklost, ampak že razmišljati o prihajajočih tekmah. Trzinka, ki svojo športno kariero uspešno usklajuje s študijem organizacije in menedžmenta kadrovskih in izobraževalnih sistemov na Fakulteti za organizacijske vede v Kranju, z ekipo naniza lepe uspehe, med katerimi so: drugo mesto na svetovnih igrah mladih v Celovcu leta 2017, prvo mesto na svetovnih igrah mladih v Celovcu leto pozneje in prvo mesto na turnirju v Bečeju leta 2019. O Aninih rezultatih in klubu, ki mu predseduje Bojan Dremel, tudi naš občan, bomo zagotovo še slišali. Kako je bil videti tvoj zadnji trening? Potekal je v Športni dvorani Domžale. Sprva smo se skupaj ogrele in izvedle vaje za moč v fitnesu, nato smo nadaljevale na igrišču, kjer vadimo napade in igramo med seboj. Kako ti uspe usklajevati šolske in športne obveznosti? Ana, hej, si za nekaj vprašanj? S časom sem se naučila, kako pomembni sta organizacija in disciplina. Tega se skušam čim bolj držati, saj s pridnostjo pridejo tudi dobri rezultati. Seveda! Ti je bilo kdaj vsega preveč? Kdo te je navdušil za košarko? Za košarko me je navdušil moj oči, saj jo tudi sam igra že od mladosti. Ja, tudi v takšnem položaju sem se znašla, vendar mi je s podporo bližnjih uspelo spet najti ravnotežje in motivacijo. Kdo je tvoj vzornik ali vzornica? Koliko si bila stara, ko si jo začela trenirati? Posebnega vzornika nimam, še vseeno pa rada pogledam akcije Luke Dončića. Stara sem bila deset let. Kateri uspeh ti je najbolj ostal v spominu? Kdo je danes tvoj največji navijač? Moji največji navijači so zagotovo moji starši ter starejša brata Jure in Blaž. Kolikokrat na teden treniraš? Na teden treniram od štiri- do petkrat, ob koncu tedna pa imamo tekme. Kateri je bil zate osebno najtežji trenutek na igrišču in kako si ga prebrodila? 16 | Odsev — Glasilo občine Trzin Eden izmed nepozabnih uspehov je tekma, ko sem igrala še za mlajšo kategorijo in dosegla 48 točk proti močnemu nasprotniku. Kakšne pa so tvoje želje, cilji? Moja želja je, da se s soigralkami še naprej tako dobro razumemo in uživamo v košarki. Imaš ti ali pa celotna ekipa kakšen poseben ritual ali rutino pred tekme? Otroci in mi Vsako tekmo za srečo nosim enako znamko nogavic, z ekipo pa v garderobi vedno poslušamo glasbo. Imaš kakšno zanimivo anekdoto s treninga ali tekme? Vedno se zgodi kaj smešnega, saj se s soigralkami zelo zabavamo, tako da je težko izpostaviti le eno stvar. Nova športna dvorana in zunanja športna igrišča. Najljubši dogodek, prireditev? V spominu mi je ostalo odprtje nove športne dvorane lani oktobra, ko smo pred polno dvorano igrale proti ekipi Triglava. Kaj bi najprej spremenila, če bi imela čarobno palčko? Ti poleg šole, treningov in tekem ostane še kaj časa za kakšen drug hobi? Uvedla bi mestni avtobus, ki redno pelje skozi Trzin v središče Ljubljane. Če imam čas, rada opravim še kakšen trening v fitnesu. Kje te najdemo na prost dan? Odvisno. Včasih proste dni izkoristim zase in jih preživim doma, drugič se dobim s prijatelji. Poleg tega rada podprem svoja brata na njunih tekmah inline hokeja. Še tri o Trzinu. Kaj ti je najbolj všeč? Hvala! Tjaša Toni Skubic Foto: arhiv ŽKK Domžale April v trzinskem vrtcu Aprila so otroci vrtca Trzin, enote Palčica začeli obiskovati šolsko knjižnico, kjer jim je knjižničarka vsak teden pripravila pravljično urico. Z zanimanjem so poslušali zgodbe in spoznavali čarobni svet knjig. Predšolski otroci so se pod vodstvom svetovalne delavke Špele Rezar začeli pripravljati na šolo. V skupinah Ptički in Čmrlji so s sodelovanjem s starši spoznavali različne poklice, kot so zobna higieničarka, vojaški pilot, dimnikar, šivilja, frizerka, slikopleskar, prodajalec avtomobilov in sociologinja. Otroci so z navdušenjem opazovali pripomočke, poslušali predstavitve in se preizkusili v različnih vlogah. Posebno doživetje je bil Žabčkov dan, tradicionalno srečanje našega vrtca, ki je minilo v znamenju druženja, igre in ustvarjalnosti. Skupina Sovice nas je navdušila z dramatizacijo predstave Kdo je napravil Vidku srajčico, ki so si jo ogledali otroci iz drugih skupin ter učenci nižjih razredov Osnovne šole Trzin. Otroci so uživali v igri in v tem, da so lahko nastopili pred občinstvom. Starejši otroci so se lahko udeležili zdravstvenih delavnic, kjer so na zabaven način spoznavali, kako pomembna je skrb za zdravje. maj 2025 Sončno vreme nas je vabilo v gozd, kjer si je skupina Medvedki v gozdu izdelala tobogan iz naravnega gradiva – dokaz, kako domišljija v naravi ne pozna meja. Skupini Lisičke in Veverice sta obiskali Muzej Banke Slovenije, kjer so otroci spoznavali pomen denarja in varčevanja. Veverice so obiskale pasji salon Loomp, nato pa s pesmijo in igranjem na ukulele razveselile stanovalce doma za starejše. Iskreni nasmehi so povedali več kot besede. Otroci so že od jeseni pridno pripovedovali pravljice, zato smo zaključek bralne značke Pravljični palček praznovali v knjižnici Domžale. Tam so pripovedovali zgodbo ob slikah in prejeli priznanja. Z vso vnemo se pripravljamo na projekt Tradicija v trendu, zato so Ptički in Čmrlji gostili Darka Korošca, ki jim je predstavil kar 35 slovenskih ljudskih glasbil. Otroci so si izdelali glineno ropotuljo In z njo spremljali prepevanje ljudskih pesmi. Veliko skupin se je udeležilo Vseslovenskega petja s srcem, s katerim smo opozorili na pomen ohranjanja kulturne dediščine in povezovanja s petjem. Eden najlepših večerov v mesecu je bil Večer knjige, ko so otroci v prijetnem razpoloženju poslušali pravljice, sodelovali v vodeni vizualizaciji ter se na koncu posladkali s toplim šmornom. Sodelovali pa smo tudi v projektu Štafeta semen, s katerim smo spodbujali zavest o pomenu narave in samooskrbe. Skupine so ustvarile semenske kroglice, hotel za žuželke (skupina Čmrlji) in označevalnike za vrtnine (skupini Ptički in Sovice). Otroci in starši so lahko domov odnesli sadike, semena in priročne izdelke za domače vrtičke. Skupina Zajčki je posejala krešo in spremljala, kaj rastlina potrebuje za rast. Otroci so v aprilu z igro in ustvarjalnostjo razvijali radovednost, socialne spretnosti, spoštovanje do narave in kulturne dediščine, kar smo dosegli z odprtim sodelovanjem med strokovnimi delavci, starši in okolico. Besedilo in foto: Marta Arzenšek | 17 Kultura in knjiga Likovna razstava Darinke More - Ine V avli Centra Ivana Hribarja se je 16. aprila z likovno razstavo predstavila naša krajanka Darinka More - Ina. Na odprtju razstave se je zbralo veliko ljubiteljev umetnosti. Po pozdravu Majde Šilar je zbrane nagovoril župan Peter Ložar, ki je izrazil zadovoljstvo, ker se je Darinka More lotila ustvariti podobe trzinskih posebnosti. Čestital ji je za njen opus in ji zaželel še veliko ustvarjalnih let. Umetnico je nato najprej predstavila Majda Šilar, s katero sta se srečevali na slikarskih delavnicah in pri skupni mentorici, v nadaljevanju pa se je Darinka More - Ina predstavila še sama. Pripovedovala je o svojih začetkih risanja in izobraževanju ter se zahvalila obiskovalcem, možu in družini za podporo, županu in Majdi Šilar pa za pomoč pri postavljanju razstave. Nato je uradno odprla razstavo, na kateri je razstavila svoja novejša dela različnih umetniških slogov, tehnik in tematik. Darinka je upokojena arhitektka in se približno petnajst let ukvarja s slikarstvom. Poleg tega ustvarja z glino, izdeluje torbe, na sprehodih ob morju in v naravi nabira naplavine ter jih sestavlja v zanimive kompozicije. V veselje ji je tudi šivanje samostojnih izdelkov. Poleg akvarela, akrila, pastela, oglja obvlada kombinacije z različnimi strukturnimi efekti in kolaži, ki se jih je lotila letos. S svojimi deli nas popelje v svet, ki ni nujno oddaljen od našega vsakdana, in ga prikaže na svoj način. Zanimive detajle, vedute, predmete, rastline, živali fotografira in jih upodobi, ko sta primerno razpoloženje in čas. V njenih delih je čutiti veliko iskrenosti, pozornosti do detajlov, saj to izhaja iz njenega poklica. Tokratna razstava ni le skupek slik in izdelkov, je zgodba in potovanje, saj ustvarjalka prebiva tako v Trzinu kakor v hrvaški Istri. Darinka je pretanjena opazovalka snovne kulturne dediščine 18 | Odsev — Glasilo občine Trzin in tako je nastal ciklus slik iz starega dela Trzina. Profesionalno in pronicljivo se je lotila upodobitve ostalin značilne vaške arhitekture, kot so portali, kozolci in kmečka poslopja. Njena upodobitev odraža natančnost in občutek za detajle, značilne za tovrstno arhitekturo. S prelivajočimi se odtenki barv, črtami in drobnimi, a zelo pomembnimi podrobnosti nam prikaže določeno stavbo. Postavitev razstave se začenja s slikami, ki prikazujejo trzinske vedute z Jemčeve ceste, nadaljuje s ciklusom artičok, nato z istrskimi hiškami in nazadnje z njej še posebno ljubimi morskimi motivi. Prav v trzinskih motivih, ki jih Trzinci večinoma poznamo (Jemčeva ulica, Grad Jablje), gledalec vstopa v likovno delo, tudi fizično začuti umetnino, ki je tako predstavljena, razumljena in se lahko spreminja – zato jo umetnica skuša ohraniti in iztrgati procesu izginjanja. Da ni doma samo v arhitekturi, likovnem upodabljanju, se je dokazala tudi z izdelovanjem lične keramike, prikazane v vazi, posodicah in nakitu. Še posebno zanimiva so njena ustvarjanja iz morskih naplavin. Na ogled je postavila zanimivo Ribo, Kristusa na križu in ljubkega Kuharja. Umetnica nam je z motivno raznovrstnostjo vsebinske pripovedi in poglobljenosti v likovno tehnična uresničevanja predstavila izjemno razstavo. Številne udeležence odprtja in poznejše obiskovalce je navdušila in presenetila s pokazanim. Darinki More - Ini smo se zahvalili za razstavo ter ji zaželeli zdravja in še veliko ustvarjalnih let. Prepričani smo, da bo umetnica Darinka narisala še kakšen neodkrit trzinski objekt, da bodo njeni prsti iz gline oblikovali nov izdelek, da bo ob morju našla zanimivo naplavino in jo nadgradila v novo podobo ter nas razveselila z novo razstavo. Sledilo je prijetno druženje ob umetniških doživetjih, prigrizkih, sladicah in pokušini izvrstnih vin. Besedilo in foto: MŠ Kultura in knjiga Z Ivanom Sivcem počastili dan knjige Drugega aprila zaznamujemo mednarodni dan knjig za otroke, saj je to rojstni dan slovitega pravljičarja Hansa Christiana Andersena, 23. aprila pa svetovni dan knjige in avtorskih pravic, ki ga praznujemo že od leta 1995. Krajevna knjižnica Tineta Orla Trzin se v aprilu zato še posebej potrudi in pripravi večje število prireditev in srečanj – od ustvarjalnih delavnic in knjižnih klepetov do otroških predstav in literarnih večerov za vse okuse in starosti. Letošnja noč knjige je pritegnila tako najmlajše kot tudi zrelejše ljubitelje knjig, saj je knjižnica v goste povabila priljubljenega pisatelja, Ivana Sivca, ki je svoje najnovejše delo posvetil prav Andersenu, danskemu pravljičarju, čigar rojstni kraj je tudi sam obiskal. Tam je zbral skrivnosti, zgodbe in večini še nepoznana dejstva o pisatelju, nato pa vse pridobljeno prelil v prikupno zgodbo o Piki, ki je tokrat obiskala Grdega račka, enega najpriljubljenejših likov Hansa Christiana Andersena. Letos praznujemo tudi Andersenovo leto, saj mineva 220 let od njegovega rojstva in 150 let od njegove smrti. Ob zgodbi Ivana Sivca so se ljubitelji pisane besede naužili lepega, saj njegove pravljice niso le za otroke, temveč za vse, ki v srcu še ohranjajo otroški duh. Navsezadnje so bile prve pravljice zapisane za odraslo bralstvo. Na bralno obarvani prireditvi je Barbara Kopač skozi oči glavne junakinje Pike predstavila Sivčevo popotovanje po Danskem. Obiskovalcem je približala njegovo raziskovanje Andersenovega življenja in dela ter predvsem nauke, ki jih je Andersen bralstvu tako rad predstavil v svojih zgodbah. Te je v Pikini pustolovščini poudaril tudi Sivec. Ne obupaj, vase zaupaj! To je izhodiščno načelo Pikinega potovanja, kar želi avtor z mladenkino pripovedjo predati prav vsakemu bralcu. Besedilo in foto: BK Kaj beremo v maju Eva Menasse: Dunkelblum Avstrijska pisateljica, nekdanja novinarka in dopisnica, v svojem najnovejšem romanu popisuje srhljivo usodo skoraj dvesto madžarskih Judov, ki so bili usmrčeni tik pred koncem druge svetovne vojne. Grozljiva skrivnost izginotja in množičnega poboja pride na plano šele po padcu železne zavese, ko v na videz idilični vasici na avstrijsko-madžarski odkrijejo truplo. Razkrije krut zločin, ki so ga želeli prebivalci za vekomaj pokopati, dokler usoda ni zahtevala ustreznega plačila za desetletja molka, zanikanja in prikrivanja grozljivega pokola. Tone Partljič: Pesniški Dvor Tone Partljič tudi tokrat ne razočara. Vnovič se vrača v okolico svojega ljubljenega Maribora, v zaselek, tako idilično postavljen ob reko Pesnico – Pesniški Dvor. Tam spoznamo mogočno vinogradniško rodbino, ki po svojih kakovostnih vinih slovi daleč naokoli. Poleg čudovitih opisov čarobne narave se avtor dotika tudi posebnega odnosa med očetom, patriarhom rodbine, in sinom, ki ga poklicna pot zanese v druge vode. Ljubezen, narava, pesniški duh in vojna krasijo še eno nepozabno Partljičevo mojstrovino. Alena Mornštajnová: Gozd v hiši Glavna junakinja izbranega romana češke pisateljice prebiva v hiši, v katero vsakodnevno posega in sili gozd, in sicer tak gozd, ki prinaša maj 2025 temo in vzbuja srhljiva občutja. To je popolna prispodoba za življenje protagonistke, ki še vedno išče smisel svojega življenja, saj verjame, da je vsem odveč. Predpostavka, da dobro vselej premaga zlo, za ta roman morda ne drži, saj zlo po večini prevlada zato, ker tako zlahka pretenta resnico in prekrije še tiste majhne svetle vrzeli, ki dekletu za trenutek ali dva ponudijo trohico upanja. Zdenka Kopač, Krajevna knjižnica Tineta Orla Trzin Odprte prijave za rehabilitacijo otrok Z združenja Bodi zdrav, katerega člani so dejavni tudi v Trzinu, prihaja obvestilo, da so na spletni strani https://www.avtizem.eu/razpis/ že odprte prijave za letošnje rehabilitacijske termine, ki jih za otroke s posebnimi potrebami in njihove spremljevalce v okviru sofinanciranja nudi Združenje Bodi Zdrav. Rehabilitacija v slovenskih zdraviliščih se izvaja celo leto, otroke z avtistično motnjo pa lahko prijavite tudi za poletne termine ob morju (Krk, Lošinj, Rabac, Rovinj). NK | 19 Šport in šah Okoli planeta v žep Številni domačini, ki jih je srečeval na poti, so se pogosto želeli fotografirati z njim, ga vabili na čaj ali obrok in ga gostili na svojem domu. Povabili so ga tudi na poroko. Foto: Uroš Marolt Šalvar kamiz je tradicionalna kombinirana obleka, ki jo nosijo moški in ženske v južni in srednji Aziji. Z njo se je Uroš Marolt, ki je eno leto potoval do Indije, nekoliko izognil radovednim pogledom. Na poti se je preživljal z uličnim nastopanjem – žongliranjem – in poučevanjem. Foto: Tanja Jankovič V Planinskem društvu Onger Trzin so 17. aprila v veliki predavalnici v 1. nadstropju Doma zaščite in reševanja (DZiR) organizirali novo zanimivo potopisno predavanje. Tokrat so gostili umetnika, učitelja in popotnika Uroša Marolta, ki je predstavil svoje enoletno kolesarsko-žonglersko potepanje med Ljubljano in Indijo. Maroltovo potepanje se je začelo sredi julija 2023, ko je svoje kolo obtežil s približno 30 kilogrami prtljage in se odpravil v svet. »Cesta postane več kot moj dom: po njej brzim, ob njej spim, jem, srečujem ljudi in živali, občasno z ulično predstavo tudi zaslužim,« je zapisal na letaku potopisa. Pot ga je prek Balkana vodila v živahni Carigrad in naprej čez Anatolsko planoto, mimo Kapadokije do Mardina v južnem delu Turčije, kjer je nekaj časa poučeval cirkuške veščine. Oktobra je prikolesaril v Irak in tam nekega večera nehote zašel na zavarovano vojaško območje. Zajeli so ga vojaki in ga v zaporu zasliševali kot domnevnega vohuna. Si predstavljate njegov strah pred nepredvidljivo usodo? Po 20 urah negotovosti so ga vendarle izpustili. Naslednje tri mesece je čez gorati in puščavski del Irana kolesaril proti jugu do Perzijskega zaliva. Tam je na otoku Hormuz z gručo kolesarskih popotnikov praznoval božič in pričakal novo leto. Po treh tednih raziskovanja bližnjih otokov ga je pot vodila naprej v Pakistan, kjer je preživel naslednje štiri mesece. Prvih deset dni se je ob nenehnem spremstvu policije prebijal čez samotni Beludžistan do Karačija, tam pa si je kupil oblačilo domačinov in se nekoliko zlil z okolico. Po tritedenskem poučevanju dijakov in študentov v enem od mest se mu je uspelo izmuzniti policijskim kontrolam. Kolesaril je po stranskih poteh porečja reke Ind in nemoteno užival v neokrnjeni kulturi južnega Pakistana. Po dolgih mesecih neutrudnega kolesarjenja so ga nesrečne okoliščine prisilile, da se je do Islamabada odpeljal z vlakom. Od tam se je njegova kolesarska pot vila navzgor proti najvišjim goram Hindukuša, Karakoruma in Himalaje, kjer se je povzpel do več ledenikov in baznih taborov. Počasi je nadaljeval proti severnemu delu vroče Indije. Po sta- ri karavanski poti je kolesaril iz Kašmirja v Ladak, se tam odpravil na večdnevni treking in pristopil na 6250 m visok Mentok Kangri. Dva tedna je spoznaval tudi življenje ob sveti reki Ganges. Kolesarsko odisejado je sklenil v New Delhiju, od koder je poletel v Benetke in avgusta 2024 prikolesaril domov. Na svoji 12.000 km dolgi poti skozi 13 držav si je kot kolesarski popotnik ogledal številne znamenitosti, spoznaval kulturo in način življenja domačinov, ki so ga navdušili s svojo gostoljubnostjo, preizkušal lokalne dobrote, zabaval ljudi z žongliranjem in improviziranimi uličnimi predstavami ter jih učil cirkuških veščin. Poučeval je tudi na nekaterih šolah. Pri tem je spoznal veliko zanimivih popotnikov, predvsem pa ogromno prijaznih ljudi, spletel številna prijateljstva in doživel obilico nepozabnih trenutkov v daljnih deželah muslimanskega sveta. Nas pa je v dveh urah spretno popeljal na pot spoznavanja življenja preprostih ljudi osrednjega dela Azije. Tanja Jankovič www.onger.org FB ali INSTAGRAM JUNIJSKO DOGAJANJE Odstranjevanje invazivk v četrtek, 29. maja. Po manj znanih poteh okoli Trzina v petek, 30. maja. Izlet vodi Miha Pavšek. Akcija markacistov na Krvavcu v soboto, 31. maja. Špik Hude police v nedeljo, 1. junija. Izlet vodi Miro Štebe. Med pogačice in starodavne legende Uršlje gore v soboto, 7. junija. Izlet vodita Miro Štebe in Jože Hartman. Pohod ob reki, ki povezuje (iz Kamnika do Domžal ob Kamniški Bistrici) v soboto, 14. junija. Pohod vodi Miro Štebe. Kamniško sedlo - Brana v soboto, 21. junija. Izlet vodi Miro Štebe. VABLJENI! Več na FB ali spletnih straneh društva. Na svojem potepanju je prečkal več visokih gorskih prelazov. Foto: Tanja Jankovič 20 | Odsev — Glasilo občine Trzin Šport in šah Skirce med najboljšimi v prvi slovenski strelski ligi 13. aprila so člani Strelskega društva Trzin na še zadnjem dejanju prve slovenske strelske lige ekipno zasedli drugo mesto v ligi 1A s puško. Prav tako drugo mesto so osvojili tudi v skupnem seštevku, kar je velik uspeh v letos zelo močni konkurenci. Posamezno je bil Luka Lukić drugi z rezultatom 628,9 kroga, skupno pa je osvojil peto mesto. Omenimo še četrto mesto Aljaža Kerlatca v finalu lige 1B in skupno tretje mesto, Jernej Adlešič pa je kot posojeni tekmovalec za Strelsko društvo 1956 Trbovlje veliko pripomogel k temu, da je ekipa ostala v družbi najboljših. Strelci s pištolo so si pristreljali solidno osmo mesto in s tem obstali v ligi 1A. Čeprav so trzinske skirce ena izmed številnejših ekip, v skupnem seštevku niso posegle visoko, kar velja pripisati pomanjkanju najmlajših, po drugi strani pa so starostne kategorije take, da razen kadetske ekipe s puško kljub 12 mladim tekmovalcem ne morejo sestaviti ekipe. Ligaške nastope so opravili tudi mladi strelci s pištolami. Najmlajša Vita Forte, ki je v skupnem seštevku osvojila odlično tretje mesto, je bila tokrat četrta, Tea Zobavnik pa zelo dobra deveta. Kadeta letos lovita pravo formo, a se vseskozi uvrščata od 10. do 15. mesta, in tudi tokrat je bilo tako: Kasper Beranek je bil 11., Jan Zobavnik 15. Strelci s pištolo v letošnji državni ligi 1A sicer niso bili tako uspešni; obstali so v spodnjem delu lestvice, a varni pred izpadom. Zavedajo se, da zmorejo višje. Izboljšal še zadnji državni rekord Luka Lukić je na mednarodnem strelskem tekmovanju v Sarajevu presegel še zadnji državni rekord, tokrat članskega. Vendar ne gre samo za rekord, temveč tudi za preboj psihološke meje 630,0 kroga. Nov rekord je torej od 5. aprila postavljen na 630,6 kroga in je v rokah Trzinca. Luka je prejšnji rekord odvzel Željku Moičeviću iz Strelskega društva Grosuplje s 629,8 kroga. Luka še vedno drži tudi rekord v kategorijah U21 (629,6 kroga) in U17 (415,6 kroga). Zadnji dan tekmovanja je v ženski konkurenci slavila tudi Suzana Lukić. Zlata bratsko-sestrska naveza Lukić Konec marca so v Turnišču pripravili državno prvenstvo v mešanih parih in drugo leto zapored je zmaga v disciplini s puško odšla v Trzin. Po lanskoletnem slavju Teje Medved in Aljaža Kerlatca (letos sta bila četrta) sta tokrat slavila Suzana in Luka Lukić, ki sta lanskoletnem bronu letos dodala še zlato. Bratsko-sestrska naveza Lukić je s konkurenco pometla tudi v začetku aprila na mednarodnem strelskem tekmovanju v Sarajevu in znova osvojila zlato. Strelsko društvo Trzin, ki velja za enega izmed večjih in kakovostnejših strelskih klubov na območju nekdanje Jugoslavije, je v Sarajevu nastopilo s kar 16 tekmovalci. Po posamični zmagi Luke Lukića so bili najboljši tudi v ekipni članski konkurenci s puško, med dekleti se je z osvojenim srebrom izkazala tudi Suzana Lukič, ekipno pa so dekleta dosegla tretje mesto s pištolo. V dneh izida Odseva bodo že znani rezultati nastopov na državnem prvenstvu v streljanju z zračnim orožjem 17. maja, kjer bo Strelsko društvo Trzin zastopalo kar 31 tekmovalcev, ki so izpolnili norme za nastop. Ob tem je na mestu vprašanje, kako jim to uspe na 12-mestnem strelišču, kjer trenirajo štirikrat tedensko? »Težko, zato si v prihodnje želimo novih prostorov in pravega strelišča, kjer bi lahko trenirali tudi discipline na 50 metrov,« odgovarja predsednik društva Damijan Klopčič. TB, foto: arhiv Strelskega društva Trzin Zaključni turnir in Ljubljana Chess Festival Sredi aprila se je v Komendi odvil Zaključni turnir Ljubljanske šahovske lige. Gre za hitropotezni turnir igran v tempu 15min/partijo, ki predstavlja tudi ceremonialni zaključek ligaške sezone. Zaključnega turnirja smo se Trzinci udeležili s kar 3 ekipami: ŠK Trzin Buscotrade (v postavi Anže Borišek, Gregor Banfi, Dušan Leben in Borut Bajec), ŠK Trzin ARSO (Miha Lanjšček, Matej Nemec, Aleš Borštnik, Dušan Marčetič in Dušan Filipič) in ŠK Trzin (Kostja Konvalinka, Mitja Mihelič, Vladimir Markič, Franci Banko in Tadej Skok). Vse 3 ekipe so glede na izhodiščni rating igrale po pričakovanjih in zasedle končna 9., 11. in 14. mesto. Ekipa Buscotrade je korakala boljšemu rezultatu naproti, a je v zadnjem 5. kolu naletela na razigrane domačine iz ekipe Komenda Popotnik in s porazom 0,5:3,5 občutno pokvarila svojo uvrstitev. Pozitivno oceno za svoj nastop zasluži ekipa Trzin ARSO, sestavljena zgolj iz članov kluba, ki so zaposleni na Agenciji za okolje. Razplet Zaključnega turnirja (skupaj 14 ekip): 1. ŠK Komenda Popotnik 14 točk maj 2025 2. ŠD Domžale 13,5 točk 3. ŠK Trebnje BMP 13 točk ... 9. ŠK Trzin Buscotrade 9 točk 11. ŠK Trzin ARSO 8,5 točk 14. ŠK Trzin 6 točk. Za konec moram poročati še o nedavno zaključenem turnirju Ljubljana Chess Festival. Turnir je potekal med prvomajskimi prazniki v prostorih ljubljanske elektrotehniške fakultete in privabil močno mednarodno udeležbo – skupaj 165 udeležencev iz 24 držav, od tega kar 11 velemojstrov! Trzinske barve je na turnirju zastopal Borut Bajec, ki je iz 9 partij zbral 3 točke, dovolj za končno 148. mesto. Izmed 9 nasprotnikov je kar 7-krat igral proti močnejšemu od sebe in na koncu utrpel minimalno izgubo ratinga. Na navdušenje celotne slovenske šahovske javnosti je turnir osvojil lokalni šampion velemojster Jan Šubelj pred Francozom GM Maximom Lagardom in Kazahstancem FM Mirasom Asilovim. Peter Krupenko | 21 Živeti bolje Metoda AEQ Umetnost dokončanja: zakaj je tako težko? V mladosti so nas starši učili, da je dobro stvari narediti do konca, ne napol. Kaj pa v odrasli dobi? Še vedno sledimo temu načelu ali se je naše delovanje spremenilo? Spadamo med tiste ljudi, ki imajo v iskalniku računalnika odprtih veliko zavihkov, da jih nato postopoma zapiramo več dni ali tednov – medtem pa že odpiramo nove? Tako imamo lahko hkrati odprtih več podkastov ali videov na YouTubu, ki čakajo, da bomo imeli čas in si jih ogledali do konca. Včasih nam med ogledom enega posnetka algoritem priporoči nekaj novega ali pa nas nekaj spomni na knjigo, ki jo nato iščemo po spletu. Ob tem se nam porajajo nove misli – in raziskovanja kar ni konec. Smo torej v življenju sistematični? Se lotimo ene stvari naenkrat, jo končamo in šele nato začnemo novo nalogo? Ali pa skačemo od ene dejavnosti do druge? Zanimivo je, da se ta naš vzorec delovanja odraža tudi v telesnem gibanju – v načinu hoje, dihanju in splošnem vedenju. Če težko končujemo svoja dejanja, so naši koraki pogosto krajši in manj odločni. Izdih bo kratek ali ga skoraj ne bo. Pogosto imamo občutek, da nam ob izdihu zmanjkuje zraka, in čutimo močno potrebo po novem vdihu. Tudi v govoru je to opazno – stavkov ne povemo do konca ali pa si ne upamo jasno izraziti svojega stališča, saj si radi puščamo odprta vrata za morebitno spremembo mnenja. Z dokončanjem dejanja jasno izrazimo svoje mnenje, prepričanje in identiteto. Bolj ko zaupamo sebi in bolj ko smo prepričani v svoj prav, lažje je to storiti. Toda izražanje mnenja ima posledice: nekdo se z nami ne bo strinjal, drugemu naš pogled ne bo ustrezal, tretji bo morda užaljen ali razočaran. Težje ko se spoprijemamo s posledicami svojih mnenj in dejanj, bolj se izogibamo jasni opredelitvi – s tem pa zanemarjamo sebe. Ko se zvečer uležemo v posteljo in zaspimo, opustimo zavesten nadzor in se prepustimo podzavesti. Zakaj vsak večer tako zlahka zaspimo? Zato, ker zaupamo, da nas bo spanec popeljal naprej. Tako je tudi v življenju: ko zaupamo sebi, lažje končujemo svoja dejanja in gremo naprej. Opazujmo svoje delovanje in se vsak dan učimo končevanja svojih dejanj. Pomembno je, da prepoznamo področja, kjer se težje opredelimo, kjer težje končamo misel ali dejanje. Poskusimo raziskati, zakaj je tako. Kaj nas ovira? Je to pomanjkanje znanja ali strah pred vplivom naših dejanj na druge? Ko se nekdo odzove drugače, kot smo pričakovali, nas to lahko ohromi, a pomembno je, da vemo, kako nadaljevati pogovor, utemeljiti svoj pogled ali pa si upati nadaljevati. Pogosto tako pridemo do novih spoznanj – tako o sebi kot o sogovorniku. Veronika Lovšin učiteljica metode AEQ® višje stopnje, foto: Pixabay Naravno pomlajevanje v ritmu pomladi Pomlad je čas novega začetka – ne le v naravi, temveč tudi na naši koži. Medtem ko se zunaj vse prebuja in zeleni, se tudi telo in obraz odzivata na več svetlobe, toplote in gibanja. To je idealen trenutek, da se posvetimo nežnim, a učinkovitim vrstam nege, ki koži povrnejo sijaj in pomagajo upočasniti znake staranja. Zunanje vplive – veter, UV-žarke, temperaturne spremem- be – lahko uravnotežimo z nežno, a ciljno usmerjeno nego. Ena najučinkovitejših in hkrati najbolj sproščujočih metod je obrazna masaža, ki deluje kot naravni lifting: spodbuja prekrvitev, izboljšuje elastičnost kože, spodbuja limfni obtok in zmanjšuje napetosti v obraznih mišicah. Redna obrazna masaža poskrbi, da se koža lažje obnavlja, da je napeta, voljna in sijoča – brez invazivnih posegov, zgolj z močjo dotika in naravnih tehnik. Uporabljamo lahko preproste pripomočke, kot so leseni valjčki ali kristalna ploščica gua ša, s katero s počasnimi gibi drsimo po obrazu, vedno navzgor in navzven. Takšni gibi pomagajo sprostiti napetosti, odpraviti zabuhlost in pospešiti naravno obnovo kože. Pomembno je tudi, da kožo zaščitimo pred vplivi okolja. Uporaba zaščitnega faktorja naj bo v teh mesecih obvezen del vsakodnevne jutranje nege; sonce je močnejše, in čeprav nas greje, na koži pušča sledi, ki jih čez leta opazimo kot gube in pigmentacijo. Telo nam spomladi naravno sporoča, da je čas za gibanje, spremembe, več nege in manj stresa. In ko se uskladimo s tem ritmom, naravno zablestimo. Besedilo in foto: Karmen Šumiga Deniša, Jungle wellness & beauty Trzin 22 | Odsev — Glasilo občine Trzin Otroci in mi Spomladanska vrtčevska prireditev Žabčkov dan V četrtek, 10. aprila, nas je pričakalo hladno in oblačno jutro, vendar se je do popoldneva, ko smo na dvorišču vrtca Žabica priredili tradicionalni Žabčkov dan, vse spremenilo. Veter je pregnal oblake in dal soncu priložnost, da s svojimi žarki pokaže, kako močno je že. Izkazalo se je odlično, saj je bil popoldan že prav topel. Priprave na Žabčkov dan so potekale že ves mesec, v zadnjem tednu pa smo končevali še zadnje podrobnosti. Dopoldne smo zaposlene namestile napise postaj, kjer se bodo izvajale delavnice ali delili hrana in pijača. Med počitkom so pripeljali napihljiva gradova, ki smo ju s skupnimi močmi pripravili za uporabo. Potem pa je vse začelo potekati z neverjetno hitrostjo. Pripravili smo postaje, namestili vreče za smeti in že smo bili pripravljeni na odprtje. Letos je potekalo več delavnic. Lutkovno ustvarjalnico je vodila Sara Rode. Lepotilnica je otroke polepšala po obrazu, pletli so tudi kitke. Imeli smo izmenjevalnico knjig, za katero so starši in otroci zadnja dva tedna prinašali knjige v vrtec in zanje dobili žetone, te pa so lahko unovčili na prireditvi in si z njimi izbrali »nove« knjige. Napihljiva gradova (na sliki) sta postala uspešnica prireditve. Težko je bilo počakati, da so otroci prišli na vrsto in uživali v premagovanju ovir in skakanju. Obiskala nas je klovnesa Tinka Šminka, ki je otroke zabavala in povabila k plesu (na sliki), nekatere pa razveselila tudi z umetnijami iz balonov. Otroci so bili navdušeni. Po toliko dogajanja so se začeli oglašati prazni želodčki in potešili so jih trije očetje, Luka, Rok in Andrej, ki so pripravljali odličen šmorn, pohančke in ocvrt krompirček. Uživali smo tudi v odličnih in raznovrstnih sladicah, ki jih je pripravila Adelisa Vrbec, ter okusnih kokicah, ki so se sproti pripravljale v avtomatu. Za piko na i je bil sladoled v lončku. Tudi za žejo smo poskrbeli, in sicer smo se lahko odžejali z bezgovim sirupom in vodo. Prireditev je odlično uspela, topel in sončen dan je ustvarjal prizore kakor iz filma, ko otroci in starši posedajo po travi, se družijo ob hrani in pijači ter sproščeno klepetajo. Ptičkov ni bilo slišati, so jih pa nadomestili zvoki razigranih otrok in zadovoljnih staršev. Še posebej pa nas je razveselil znesek, ki smo ga zbrali na prireditvi. Zbrali smo 2516 evrov in jih bomo namenili ureditvi in opremi senzorne sobe v vrtcu. To bo posebej prilagojen prostor, namenjen spodbujanju in uravnavanju čutnega zaznavanja otrok. Na voljo bo vsem vrtčevskim otrokom. Hvala vsem za organizacijo prireditve ter staršem in otrokom, ki ste se je udeležili v tako velikem številu. Spet se srečamo prihodnje leto! Besedilo in foto: Irena Mali Maček Muri praznuje 50 let Kajetan Kovič je pred 50 leti ustvaril lik, ki ga danes poznamo vsi. Maček Muri letos piha že 50. svečko, in ker je letošnja obletnica še posebej slavnostna, se po vsej Sloveniji vrstijo prireditve, ki v središče postavljajo ta priljubljeni mačji lik. Maček Muri se je oglasil tudi v Trzinu, kjer je za otroke vseh starosti uprizoril predstavo. Krajevna knjižnica Tineta Orla Trzin je v goste povabila Zavod Enostavno prijatelji in ta je poleg Murija pripeljal še druge pravljične like. Muca Maca je namreč v osrčju Pariza odprla klobučarmaj 2025 no, ki ponuja prav posebne klobuke. Takšne, ki te, ko si jih povezneš na glavo in obenem izrečeš čarobne besede, popeljejo na nepozabno potovanje – kamor koli. Ker pa nobena pravljica ni popolna, se tudi v čarobni Pariz pritihotapi tema. Zlohotni mačkonar Čombe izve za skrivnostno moč klobukov, ki se je želi polastiti in jo uporabiti sebi v prid. Polasti se kar vseh Macinih klobukov, a ker je edinstvena lastnost pravljic ta, da imajo vedno srečen konec, Maca na pomoč pokliče mačka Murija, izrednega detektiva, ki v iskanje zlobnega storilca vključi tudi občinstvo, da bi nepridiprava čim prej ujel in vrnil za zapahe. S pomočjo otrok Muri res ujame zločinskega mačkona in ta se pri priči vrne v svoj jetniški dom. Muci Maci Muri vrne vse odtujene klobuke ter poskrbi, da se tudi praznovanje njegovega pol stoletja izteče pravljično – igrivo, barvito in nasmejano. Besedilo in foto: Barbara Kopač | 23 Na pomoč Na Florijanovo nedeljo prevzeli novo vozilo GVM1 Aprila smo tradicionalno sodelovali pri prometnem varovanju tekačev na Teku Petra Levca, sicer pa je mesec minil v pripravah na praznovanje Florijanove nedelje in prevzem novega gasilskega vozila za prevoz moštva GVM1, zato je bilo treba v okviru tehničnega dneva in čistilne akcije preurediti garažo, orodišče in agregat za zasilno napajanje prestaviti na svoje mesto ob stavbo. Priprava praznovanja nam je vzela kar nekaj dni. Na koncu je bil rezultat odličen, saj se nam je na praznovanju pridružilo lepo število občanov, ki jim je bila prireditev namenjena. Ker nam pomagate in vse leto spremljate naše delovanje, je prav, da se tudi ob takšnih www.modre-novice.si 24 | Odsev — Glasilo občine Trzin oglasno sporočilo Pred dobr ani zgod im bam . Na pomoč priložnostih skupaj družimo in poveselimo. Ob prevzemu novega vozila bi se radi znova zahvalili tako občini kot vsem donatorjem, predvsem pa podjetju Tomaž Kogovšek s. p., ki nam je vozilo donatorsko opremilo z zaščitnimi loki in vlečno kljuko. Brez dobre hrane in ohlajene pijače tudi ne gre, zato se na tem mestu posebej zahvaljujemo Gabrijeli in Luki z ekipo iz domače mesnice Pr' Kmetič, ki je priskrbela odlično meso in nam posodila hladilni kombi in hladilnik, da smo lahko postregli ohlajeno pijačo. Da niste preveč dolgo čakali na postrežbo, so nam pri strežbi pomagale tudi kolegice, zato se jim za pomoč zahvaljujemo in se priporočamo tudi za prihodnje, jubilejno leto. Izobraževanje: V okviru skupine RVG smo na rednih vajah obdelali elemente škripčevja, izvedli pa smo tudi dvodnevni obnovitveni tečaj za varno delo z motorno žago. Mladinska komisija: Redno izvajamo krožek in dejavnosti. Naša mladina je v okviru praznovanja Florijanove nedelje dejavno sodelovala. Kot je v navadi, so korakali na čelu sprevoda z gasilskim znakom. Pripravljamo se na prihajajoča tekmovanja. Kronloški pregled intervencij: 5. april: občan je opazil, da se iz proizvodnje hale v industrijsko-obrtni coni dviga temnosiv dim. Ob prihodu na kraj smo ugotovili, da gre le za paro iz pralnice perila in posredovanje ni bilo potrebno. 28. april: občanki se je pokvarila ključavnica na vratih stanovanja in ni mogla odpreti vrat. Skupaj z gasilci CZR smo ji z uporabo avtomobilske lestve pomagali iz stanovanja. Z gasilskim pozdravom »Na pomoč«! Andrej in Ema Nemec, foto: arhiv PGD Trzin in TB Tržaška cesta 108, 1000 Ljubljana • t: 01 200 05 75 Servis za vse znamke vozil Center rabljenih vozil Kleparsko ličarsko storitve Cenilno mesto za vse zavarovalnice Vulkanizerske storitve maj 2025 Akcija s kuponom: 35% popust na olje 10% popust na material 15% popust storitev delo oglasno sporočilo • • • • • | 25 Iz Župnije sv. Florijana Čudovita Florijanova nedelja Letos smo Florijanovo nedeljo praznovali prav na god sv. Florijana, v nedeljo, 4. maja. V prazničnem sprevodu izpred Doma zaščite in reševanja smo proti cerkvi sv. Florijana pospremili deset praporjev, domače in okoliške gasilke in gasilce (med njimi tudi mlade gasilske nadobudneže), mengeške godbenike ter sodelujoče v narodnih nošah – teh je bilo letos kar štirideset. Slovesno mašo za vse žive in pokojne gasilce je daroval homški župnik Tadej Ložar ob somaševanju domačega župnika dr. Boštjana Gučka. V Trzin so pod zvon sv. Florijana tudi letos priromali romarji s Homca, ki že vse od leta 1866, ko je katastrofalen požar uničil skoraj celoten kraj, vsako leto izpolnjujejo zaobljubo romanja. Bogoslužje so sooblikovali mengeški godbeniki in pevci na koru, ki so ob več priložnostih združili glasove in ustvarili izjemno lep pevsko-instrumentalni vtis. Ni manjkalo niti Marijinih pesmi, saj smo v majniku. Maše sta se udeležila tudi župan Občine Trzin Peter Ložar ter predsednik Gasilske zveze Domžale Matjaž Korošec. V pridigi se je Tadej Ložar naslonil na evangeljski odlomek, nato pa poudaril pomen prostovoljstva kot temelja skupnosti in ljubezni do bližnjega, ki se najizraziteje udejanja prav v prostovoljnih gasilskih društvih, pa tudi v župnijskih in lokalnih skupinah ter drugih oblikah služenja. Po sklepnem blagoslovu z relikvijami sv. Florijana in sv. Vida in podelitvi popolnega odpustka se je sprevod znova oblikoval pred cerkvijo in se vrnil proti Domu zaščite in reševanja. Tam je domači župnik dr. Boštjan Guček blagoslovil novo pridobitev trzinskih gasilcev, gasilsko vozilo GVM-1. Iskrena hvala gasilcem za zgledno pripravo, organizacijo in varovanje sprevoda, sodelovanje pri branju, pa tudi vsem pridnim gospodinjam in pomočnikom, ki so po maši ob cerkvi pripravili okrepčilo. Zahvala gre tudi drugim sodelavcem, od kora do prezbiterija in zvonika, ključarjem in tudi krasilkam, ki so cerkev pripravile za to slovesnost. Hvala tudi za spletene vence, ki so krasili vhod v cerkev. Besedilo in foto: Miha Bevk Sklep majskih praznovanj in pobožnosti Pred nami je junij, ko končujemo šolsko leto in se veselimo počitnic. Zadnjo nedeljo v mesecu, 25. maja, vabljeni starejši, bolni in ostareli na srečanje, kjer se vsi tisti, ki zaradi različnih okoliščin ne morete biti vsako nedeljo z nami, srečate z župnijskim občestvom. Srečanje pripravlja Župnijska karitas. Pri sv. maši ob 9. uri bo mogoče prejeti tudi zakrament bolniškega maziljenja. Zakrament nam pomaga v veri lažje prenašati tegobe starosti ali bolezni. V primeru smrti je to edina pomoč, ki jo človeku lahko ponudimo, da lažje premaga agonijo smrti. Zakrament starejši, bolni in onemogli lahko prejmejo enkrat na leto, sicer pa ob vsakem poslabšanju zdravstvenega stanja. Prejmemo ga lahko tudi pred resnimi zdravstvenimi posegi (operacija, porod, ugotovitev – neozdravljive – bolezni: raka, srčno-žilnih bolezni ...). Če kdo od starejših nima prevoza, naj to sporoči v župnišče, in bomo vse uredili. Po zadnji nedelji v maju sledijo prošnji dnevi. Vsak dan se bomo pred mašo zbrali na župnijskem dvorišču (ob lepem vremenu), nato se bomo v procesiji odpravili v cerkev. Medtem bomo molili litanije vseh svetnikov in se jim priporočali za odvrnitev naravnih nesreč ter prosili za blagoslov pri našem delu (na delovnem mestu, na polju ...). V četrtek pa s praznikom Jezusovega vnebohoda končujemo prošnje dni. Maša bo na praznik zvečer. V soboto, 31. maja, bomo zaključili šmarnice in maj, posebej posvečen češčenju Device Marije. Zvečer bodo maša, litanije Matere Božje in blagoslov z Najsvetejšim. 26 | Odsev — Glasilo občine Trzin Prvo nedeljo v juniju bomo ob 9. uri imeli v naši župniji slovesnost prvega sv. obhajila. Jezusa bo prejelo 14 prvoobhajancev. Njih in njihove družine priporočamo v molitev. V tednu po prvem obhajilu sledi vpis v novo veroučno leto, ki bo letos prinesel nekaj sprememb. Lani sta bila v prvi razred vpisana samo dva veroučenca, ki sta bila pridružena skupini prvoobhajancev. Glede na število krstov v letu 2018 (11) in 2019 (samo šest) računamo na vsaj osem vpisov, da bo skupina velika za deset učencev. Če bo prvega in drugega razreda manj kot deset učencev, bomo skupino priključili k veroučni skupini v Mengšu. O tem sva z mengeškim župnikom že dogovorjena. Otroke vpišete kar v Trzinu, za urnik se pozanimate v Mengšu. Z manj kot desetimi učenci že sociološko ni mogoče ustvariti dobre skupine, ki skupaj dela. Če pa upoštevamo še nekaj izostankov, ki se vedno najdejo, je to še toliko težje. Ostali razredi bodo imeli srečanja v Trzinu. Starši bodo prejeli poseben vpisni list z vsemi potrebnimi informacijami, dosegljiv pa bo tudi na spletni strani župnije. Verouk za skupine v Trzinu bomo prestavili na ponedeljek. Sredi junija, v nedeljo, 15. junija, župnijski sodelavci vabljeni na tradicionalni piknik na župnijsko dvorišče od 12. ure naprej. Prijave v učilnici na prijavnem listu do 6. junija. V četrtek, 19. junija bomo praznovali slovesni zapovedani praznik Sv. rešnjega telesa in krvi. Čez dan bo od 8. ure izpostavljeno Najsvetejše (Jezus v monštranci) v češčenje. Vabljeni, da se kadar koli ustavite v cerkvi. Iz Župnije sv. Florijana Med 16.30 in 17.30 bo priložnost za spoved. Sklep češčenja bo ob 18. uri z litanijami in mašo. Med mašo bo tudi nabirka za našo župnijo. Po maši sledi procesija s štirimi oltarji in blagoslovi z Najsvetejšim. Prvi oltar bo nasproti Vajnarja na parkirišču, drugi oltar pri Cahariju, ko pešpot pride na ulico Za hribom, tretji oltar bo na mostu pred cerkvijo, četrti oltar bo oltar v cerkvi. Prosim za pomoč nosače, pritrkovalce in vse druge bogoslužne sodelavce. Po procesiji sodelavci vabljeni v župnišče. 25. maj ob 9. uri srečanje bolnih, ostarelih, invalidov maša, po njej skupno druženje in onemoglih 29. maj ob 19. uri praznik Jezusovega maša vnebohoda 31. maj ob 19. uri sklep šmarnic 1. junij ob 9. uri slovesnost prvega maša obhajila v župnišču vpis v novo veroučno leto v župnišču 6. junij od 19.30 vpis v novo verdo 20.30 oučno leto v župnišču V stotem letu starosti nas je zapustila naša ljuba mama, babica in prababica IVANA BANOV 15. junij od 12. ure piknik za župnijske na župnijskem dvorišču sodelavce 19. junij ob 18. uri praznik Sv. rešnje- litanije, maša in procesija ga telesa in krvi Sv. rešnjega telesa Boštjan Guček, župnik Iskreno se zahvaljujemo vsem dobrim ljudem za tolažilne besede, podporo in darovano cvetje ter sveče. Še posebej se zahvaljujemo g. Vrbančiču, pevcem kvarteta Grm in župniku g. Gučku za ganljivo pogrebno slovesnost. Zahvaljujemo se tudi osebju DSO Kamnik za nego, oskrbo in podporo. Vsi njeni ZAHVALA ZAHVALA V 68. letu starosti se je za vedno poslovil naš dragi mož, oče, dedek, tast in brat V 80. letu nas je zapustila naša predraga DRAGO LEVC iz Trzina. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za izrečene besede sožalja, darovane sveče, cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala Prostovoljnemu gasilskemu društvu Trzin za spoštljivo slovo in ganljiv poklon, ki bo za vedno ostal v naših srcih. Hvala tudi g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi, z lepimi besedami in spomini pa olajšali našo bolečino. Ostajaš z nami v mislih in srcih. S spoštovanjem in hvaležnostjo: žena Majda, hči Nataša in Urška z družinama maj 2025 ZAHVALA maša z litanijami Matere Božje in blagoslovom z Najsvetejšim 2. junij od 17.30 vpis v novo verdo 18.30 oučno leto 3. junij od 7.30 do 8.30 Odšla si tja, kjer ni solza. Ni trpljenja ne gorja. Ostala nam tvoja je dobrina. V srcih naših bolečina in tiha solza večnega spomina. METKA DANE Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem za izrečena sožalja in tolažilne besede. Najlepša hvala njeni osebni zdravnici dr. Mojci Zajc Kraševec in medicinski sestri Tini, patronažni sestri Tanji Škofljanc, paliativni ekipi Onkološkega inštituta Ljubljana, župniku Boštjanu Gučku, pevki Teji Saksida ter prijateljici Branki Kavaš za žalni govor. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Metka ostaja ZA VEDNO Z NAMI! Vsi njeni | 27 Od tu in tam Srečanje rejniških družin na Prvinah V ponedeljek, 28. aprila, smo se številne družine, ki izvajamo rejniško dejavnost, z območja Lukovice, Domžal, Moravč in Mengša zbrale pri Lovski koči na Prvinah. Sem smo se podali iz Petelinjka mimo Loga in skozi gozd do Prvin. Najmlajši pohodniki so se peljali v otroških vozičkih. Spremljalo nas je prijetno lepo pomladno vreme, na cilju pa so nas čakali slastni trojanski krofi. Z nami je bil čebelar Franci Hribar in predstavil nam je skrivnosten svet čebel in dobrobit, ki jo te prinašajo zdravju. Odrasli in otroci smo ga z zanimanjem poslušali, postavljali vprašanja in na prav vsa smo dobili nazorne odgovore. Srečanje je minilo ob prijetnem in sproščenem druženju. Začutili smo, kako veliko dragocenih trenutkov nam ponujata narava in pristen stik s sočlovekom in kako malo je treba, da preživimo lep dan. Ob tej priliki se v CSD OSV Enoti Domžale in Društvo rejnic in rejnikov Domžale zahvaljujemo čebelarju Franciju Hribarju, Lovski družini Trojane Ožbolt za brezplačno uporabo lovske koče ter občinam Lukovici, Moravče in Domžale za podporo našemu delovanju. Vsem prisrčna hvala. Besedilo in foto: Dani Zaberložnik in Marta Tomec V Studencu slavnostne Naše pesmi, naše sanje Leto 2025 je za radomeljske muzikale prelomno, saj praznujejo desetletnico. Ob tem nastaja slavnostna prireditev, ki bo razveselila ljubitelje te glasbeno-gledališke zvrsti. V četrtek, 29. maja, ob 20. uri bo v Poletnem gledališču Studenec veličasten koncert, na katerem bo nastopilo 35 solistov ob treh vrhunskih glasbenih zasedbah. Vse skupaj je tudi tokrat kot vse radomeljske muzikale preteklega desetletja »zakuhal« vsestranski trzinski ustvarjalec Nejc Lisjak. V Studencu bomo lahko v koncertni izvedbi slišali jagodni izbor minulih nadvse uspešnih muzikalov. Pod vodstvom priznanega dirigenta Simona Dvoršaka bodo to uspešnice iz muzikalov Moje pesmi, moje sanje, Annie, Pepelka, Hello, Dolly!, Druščina in Mala nočna glasba. Spomnimo, slednja je pred dobrim letom in pol nastala v sodelovanju s Slovenskim komornim glasbenim gledališčem in Cankarjevim domom ter kar trikrat razprodala Linhartovo dvorano Cankarjevega doma. Ob spretnih prevodih Nejca Lisjaka, ki pogosto nastopa tako na odru kot tudi v vlogi režiserja, bodo obiskovalci v Poletnem gledališču Studenec znova podoživeli najlepše trenutke iz teh šestih produkcij, ki so skozi leta povezovale ustvarjalce in občinstvo z vseh koncev Slovenije ter svet muzikala približale slovenskemu občinstvu. Na oder bo tokrat stopilo kar 35 solistov, ki so v različnih obdobjih soustvarjali radomeljske muzikale: Eva Černe Avbelj, Marjan Bunič, Damjana Golavšek, Tjaša Hrovat Steklasa, Gregor Ravnik, Gašper Rifelj, Klemen Torkar, Irena Yebuah Tiran … če naštejemo le nekatere. Seveda bomo med njimi videli (in slišali) tudi Nejca in njegovo mlajšo sestro Evo Lisjak, tokrat v vlogi Annie. Večer bo povezoval Boštjan Romih. Prireditev organizirata Kulturno društvo Mlin Radomlje in Kulturno društvo Ihan, ki sta v zadnjih desetih letih s številnimi predstavami, koncerti in projekti odprla vrata tudi manj znanim naslovom in muzikal uspešno umestila v domači prostor. Za bogato glasbeno spremljavo bodo poskrbeli Godba Domžale, Simfonični orkester Domžale - Kamnik in zbor KID Limbar. Kar tri glasbene zasedbe bodo združene ustvarjale mogočno zvočno kuliso, ki bo občinstvo popeljala na ganljivo glasbeno potovanje. Ta ne bo le pregled minulih uspešnic desetih let, ampak bo praznik umetnosti, spominov in povezovanja. Vabljeni, da se pridružite praznovanju desetletja radomeljskih muzikalov, saj bo ta večer poln glasbe, čustev in skupne ustvarjalnosti, ki ga preprosto ne smete zamuditi tudi zato, ker organizatorji napovedujejo še kup drugih presenečenj. TB 28 | Odsev — Glasilo občine Trzin Od tu in tam Cvetna nedelja in delavnica izdelave butaric oglasno sporočilo Cvetna nedelja, ki jo obhajamo teden dni pred veliko nočjo, ima v slovenski kulturni dediščini poseben pomen. V osrednji Sloveniji se ta praznik tradicionalno zaznamuje z izdelovanjem butaric, barvitih in bogato okrašenih šopkov, ki simbolizirajo pomladno prebujenje in Jezusov prihod v Jeruzalem. Na dvorišču trzinskega župnišča so se 12. aprila zbrali stari in mladi ter pod vodstvom Majde Mušič in Katje Rebolj sestavljali vsak svojo butarico. Pri tem so uporabili različne vrste zelenja, kot so pušpan, oljčne vejice, bršljan in leskove šibe, dodali pa so tudi nekaj svežih, nebarvanih oblancev. Prav vsak se je trudil ustvariti čim lepšo in čim bolj košato različico svoje butarice, ki so jo naslednji dan blagoslovili v cerkvi. TB, foto: Katja Rebolj VZMETNICE ∤ LATEX LEŽIŠČA % avni la n ar te ks 100 LETVENE PODLOGE ∧ POSTELJE ∧ VZGLAVNIKI Piram i a šin vr a a lež lna po dn 30% 1 00 VN O POPUST NA VZMETNICE IN LEŽIŠČA % N ARA www.marsen.si maj 2025 oglasno sporočilo Marko Peterka s.p., prodaja in proizvodnja kakovostnih izdelkov za zdravo in udobno spanje Salon Ihan: Breznikova 78, 1230 Domžale, T: 041 925 625, E: info@marsen.si Salon Ljubljana: Peričeva ulica 21, 1000 ljubljana, T: 041 282 878, E: salon.lj@marsen.si VSE ZA ZDRAVO SPANJE NA ENEM MESTU. | 29 Vremenska s(e)kir(i)ca Vremensko prijazen praviloma muhasti mesec Mali traven ali travnik mora imeti sedem vremen na dan ali vsaj na mesec! Letošnji se je na veselje številnih izneveril temu nenapisanemu pravilu, še posebej konec meseca, ko smo imeli prav praznično vreme. Tako toplo in sončno, kot je bilo med letošnjimi prvomajskimi prazniki, ni bilo že vse od 2012. Nič čudnega, da je vreme takoj po praznikih izstavilo račun in so nas že kar kmalu po začetku meseca obiskali ledeni možje in dež. V začetku aprila je bil turnosmučarski raj na kraški planoti Komni nad Bohinjem še pod debelo snežno odejo; v ozadju je glavni greben Bohinjsko Tolminskega gorovja. Deževno aprilsko vreme napoveduje dobro letino poljščin, sadja in grozdja – če je presuh in pretopel, nam že naslednji mesec da vedeti, kako narobe je bilo to! Hkrati pa nam da aprilsko vreme slutiti tudi, kakšno bo to v juniju. Tako vsaj piše v starih vremenskih bukvah. Mi pa si raje oglejmo, kaj se je dogajalo z vremenom aprila. Čez prst bi lahko rekli, da je bilo vsakega malo, a (na srečo) brez vremenskih ocvirkov. Ti so lahko pri vremenu tudi neokusni oziroma neprijetni, čeprav je aprilski sneg kmetov gnoj. Z letošnjim letom imamo že na voljo desetletni niz vremenskih podatkov, zato lahko pri nekaterih kazalnikih že potegnemo črto. April je bil v Trzinu najtoplejši po letu 2016 in je prevzel prvenstvo lanskemu aprilu, ki je bil za 0,9 stopinje Celzija manj topel. Leta 2023 je bila povprečna aprilska temperatura zraka skoraj 5 stopinj Celzija nižja od letošnje! Da je bil minuli mesec res topel, nam je na dnevni ravni kazala trava, ki je rasla dobesedno pred našimi očmi. Prva košnja je zdaj praviloma že povsod v prvi polovici aprila! Tudi oglašanje kukavic se sliši vsako leto bolj zgodaj in upamo, da ste imeli pri sebi denar, ko ste letos prvikrat zaslišali kukanje. V našem delu Ljubljanske kotline je bila srednja mesečna temperatura zraka za več kot dve stopinji Celzija nad dolgoletnim povprečjem 1990–2020. Razen novembra 2024 so srednje mesečne temperature zraka v zadnjem letu dni ves čas višje od dolgoletnega poprečja. Če nam to spomladi morda še godi, pa je obenem jasno znamenje, da je velika verjetnost za zelo toplo ali vroče poletje. Kljub dokaj veliki toploti smo prejeli kar zavidanja vredno količino padavin – večinoma več kot 80 odstotkov dolgoletnega povprečja. Če imamo opravka s suhim aprilom, pa ta mesec še ne moremo govoriti o hidrološki suši, saj so struge rek polne na račun snežne retinence – taljenja snega v najvišjih deli sredogorja in visokogorju. V maju ga praviloma pobere tudi v slednjem, izjema so senčne strani nekaterih mogočnejših vrhov, kjer nas lahko še globoko v poletje preseneti kakšno snežišče, kar moramo upoštevati pri izbiri poti. Zdrsi na strmih snežiščih so lahko zelo nevarni, saj so v izteku snežišč navadno grušč in skale. Za hip se pomudimo še pri soncu – minuli mesec smo bili deležni kar za četrtino več sonca, natančneje ur sončnega obsevanja. Obilne marčevske padavine bodo nekaj časa še lahko kompenzirale letošnji primanjkljaj snega in pretoplo vreme, a se bo to lahko končalo že ob začetku poletja. Najbolj ažuren kazalnik planetarnega segrevanja je gotovo obseg arktičnega morskega ledu. Ta je že v marcu dosegel rekordno nizko mesečno vrednost, saj je bil obseg kar 6 odstotkov pod dolgoletnim povprečjem. To je bil že četrti zaporedni mesec, ko je obseg arktičnega morskega ledu dosegel rekordno vrednost danega meseca. Na letni ravni je obseg arktičnega morskega ledu praviloma prav marca največji – letos marca pa je bil torej najnižji, odkar obstajajo meritve. Obseg antarktičnega morskega ledu pa je bil marca 24 % pod povprečjem, kar predstavlja 4. najmanjši obseg za marec. Podobno je bilo s planetarno temperaturo morja med obema 60-stopinjskima vzporednikoma, ki je bila s skoraj 21 stopinjami Celzija druga najvišja v marcu. Povprečna temperatura površine morja je bila nenavadno visoka v več oceanih in morjih. Tudi v nekaterih delih Sredozemskega morja (žal tudi v Jadranskem) in v severovzhodnem delu Severnega Atlantika je povprečna temperatura površine morja na nekaterih območjih dosegla rekordne vrednosti za marec. Če za konec še enkrat pokukamo čez domači prag, lahko le še dodamo, da smo aprila zabeležili ravno en topel in en hladen dan, srednja dekada pa je bila vetrno živahna. Za mokrim aprilom pride suh maj, za suhim pa …, ah, kakršen koli že, samo da bo mir: ta je zdaj na planetu pomemben bolj kot kar koli drugega – tudi vreme! Besedilo in foto: Miha Pavšek VREMENSKA POSTAJA OSNOVNE ŠOLE TRZIN (april 2025) Kazalec Podatek Datum/niz/čas oz. interval Povprečna temperatura zraka (°C) 13,0 1.–30. 4. Najvišja temperatura zraka (°C) 25,1 30. 4./15.57 Najnižja temperatura zraka (°C) –1,7 7. 4./6.50 Največja dnevna temperaturna razlika (Tmaks/Tmin, v °C) 16,8 (24,5/7,7) 29. 4. Število hladnih/ledenih dni (min./max. T zraka ≤ 0 °C) 1/1 1.–30. 4. Število dni s padavinami (≥ 0,2 / ≥ 2 / ≥ 20 mm) 12 / 6 / 1 1.–30. 4. Največja dnevna količina padavin (mm v 24h) 32,6 25. 4. (0.00–24.00) Mesečna količina padavin (mm) 85,8 1.–30. 4. Letna količina padavin (mm) 443 1. 1.–30. 4. Največja hitrost vetra (km/h) / smer 37,0 / JJV 11. 4./14.39 Vir: www:trzin.zevs.si 30 | Odsev — Glasilo občine Trzin Oglas www.pohodobreki.si sobota 14. JUNIJ • BREZPLAČEN PREVOZ Z AVTOBUSOM NA IZHODIŠČNO TOČKO • PESTRA GOSTINSKA PONUDBA NA OBEH ZAČETNIH/ KONČNIH TOČKAH S PRIJETNO GLASBENO KULISO (DJ) • ZANIMIVO DOGAJANJE OB POTI Z VEČ KOT 20 POSTOJANKAMI Brezplačna udeležba! DOMŽALE KAMNIK Keršmančev park oglasno sporočilo Park Martina Krpana 14 km maj 2025 | 31 RENAULT AUSTRAL že za 26.790 €* 5 let jamstva* renault.si Renault priporoča Avtohiša in njeno uradno ime Avtohiša Real d.o.o., Vodovodna c. 93, Ljubljana naslovSimon trgovca Peter Koci, 051 319 185 Igor Ulčar, 041 739 878 www.avtohisa-real.si Blaznik, 041 601 750 oglasno sporočilo *Ob nakupu vozila Renault Austral evolution mild hybrid 130 kupec prejme popust v višini 3.000 € in 5 let brezplačnega jamstva, ki sestoji iz 2 let tovarniške garancije in 3 let podaljšanega jamstva Renault oziroma do 100.000 skupaj prevoženih kilometrov, karkoli se zgodi prej. Ob financiranju z Mobilize Financial Services kupec prejme še bonus ob financiranju v višini 1.500 €. Priporočena maloprodajna cena modela v akciji je 26.790 €, ni obvezujoča za pooblaščene prodajalce in že vključuje popust in bonus ob financiranju ter DDV in DMV. Informativni izračun mesečne obveznosti za vozilo Renault Austral evolution mild hybrid 130 v primeru financiranja: Informativni izračun ob navedeni maloprodajni ceni je narejen na dan 1. 3. 2025. Pogoj akcije je sklenitev finančne pogodbe z minimalno financirano vrednostjo 8.000 € in minimalnim trajanjem 48 mesecev ter sklenitev avtomobilskega zavarovanja za čas financiranja z Mobilize Financial Services. Ponudba velja za fizične osebe od 1. 3. 2025 do odprodaje vozil modelnega leta 2024. Skupna poraba goriva pri mešanem ciklu: 4,6 - 6,6 l/100 km. Emisije CO2: 104 - 149 g/km. Emisijska stopnja: EURO6e. Emisija NOx: 0,0184-0,0191 g/km. Vrednosti meritev porabe in emisij ustrezajo standardu meritev WLTP. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM 10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. Slika vozila je simbolična. Pridržujemo si pravico do napak. Več informacij o ponudbi in pogojih nakupa je na voljo na renault.si. GA Adriatic d. o. o., Dunajska 22, 1000 Ljubljana. Veljavnost od 24. 4. do 16. 6. 2025 www.lekarnaljubljana.si Prehransko dopolnilo ni nadomestilo za uravnoteženo in raznovrstno prehrano. redna cena: 8,53€ cena s Kartico zvestobe 6,82€ + 2 ALOE VERA X2 100% ČISTI SOK ALOE VERE Brez dodane vode, dvojno koncentriran, nepasteriziran, z naravno pulpo. Brez glutena in GMO, 1 l. Prehransko dopolnilo ni nadomestilo za uravnoteženo in raznovrstno prehrano. redna cena: 19,90€ cena s Kartico zvestobe 15,92€ + POPUST: 20% V ponudbi so različne zaščite za kurja očesa, prste na nogah in peto. Omogoča varno odstranitev klopa. Narejena iz nerjavnega jekla, ne vsebuje niklja, 1 kos. redna cena: 12,15€ cena s Kartico zvestobe 2 20% MASTER AID NEGA STOPAL VITRY PINCETA ZA KLOPE 9,72€ + 3 POPUST: POPUST: 20% MAGNEZIJ 400 MG Vsebuje magnezijev citrat in riboflavin s sladilom v obliki zrnc za pripravo napitka, okus pomaranče in limete, 20 vrečk. Prehransko dopolnilo ni nadomestilo za uravnoteženo in raznovrstno prehrano. redna cena: 10,60€ cena s Kartico zvestobe 8,48€ + POPUST: 2 20% SWEDSAFE OTROŠKI ČEPKI ZA UHO Mehki ušesni čepki za manjše sluhovode. Srednje močna ublažitev hrupa in učinkovita zaščita med kopanjem, 2 para. s Kartico zvestobe POPUST: 20% redna cena: 4,90€ cena s Kartico zvestobe 3,92€ + Za več informacij prelistajte katalog ugodnosti ali nas pokličite na brezplačno telefonsko številko 080 71 17! Cene s popustom iz ZDRAVO - kataloga ugodnosti veljajo v enotah Lekarne Ljubljana, specializiranih prodajalnah LL VIVA (v okviru razpoložljivega asortimana) in v Spletni Lekarni Ljubljana na www.lekarnaljubljana.si izključno ob predložitvi Kartice zvestobe Lekarne Ljubljana ter zahtevanega števila jabolk zvestobe, sicer veljajo redne cene. Slike so simbolične, popusti se ne seštevajo. Ponudba velja od 24. 4. do 16. 6. 2025 oz. do prodaje zalog. 1 POPUST: 20% oglasno sporočilo PEGASTI BADELJ Prehransko dopolnilo s silimarinom in holinom v obliki kapsul. Holin ima vlogo pri delovanju jeter, 30 kapsul.