Poštnina plačana v gotovini
Maribor, sreda 10. februarja 1937
štev. 52. Leto XI. (XVIII.)
MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNIK
Uredništvo in uprava: Maribor, Gosposka ul. 11 / Tel. uredn. 2440, uprave 2455 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri I Velja mesečno prejeman v upravi ali po poiti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din I Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni ček. rač. št. 11.409
JUTRA
tim GŠiittski fteatdum
V	občinske.!! proračunu se zrcali kulturno, gospodarsko in socialno življenje občine. V njem se odražajo potrebe in načrti komunalne politike, Istočasno pa tudi davčna obremenitev občanov, zadolženost občine, iniciativnost itd. Jutri zvečer bo v mestni posvetovalnici proračunska seja, na kateri bodo mestni očetje obravnavali novi občinski proračun za
1. 1937-38. Na podlagi poedinih postavk v novem proračunu razberemo lahko sledeče glavne podatke, v katerih se razodevajo smernice mariborske komunalne politike.
Proračun mestne občine mariborske za upravno leto 1937-38 predvideva Din 57,210.170 dohodkov in prav toliko izdatkov in je napram letu 1936-37 za 343.620 dinarjev večji. Osebni izdatki (prejemki mestnih uslužbencev in preskrbnine) znašajo 6,406.250 dinarjev, to je za 114.280 dinarjev več kakor v preteklem letu, materialni izdatki pa znašajo 50,803.920 Din, to je za 229.340 Din več kakor v minulem poslovnem letu.
Od osebnih izdatkov znašajo prejemki mestnih uslužbencev 5,289.730 dinarjev (za 125.310 Din več kakor v proračunskem letu 1936-37), pokojnine, vdovntne hi vzgojnine ter miloščine pa 1,116.520 dinarjev torej napram zadnjemu proračunu za 11.030 Din manj. Materialni h-splošne mestne uprave so preračunani na 1,096.900 Din (za 326.300 Din manj), materialni izdatki mestne davščine na 266.500 Din) za 2.500 Din več), za amortizacijo mestnih dolgov je predvidenih 2,410.890 Dim (90.990 Din več), za podporo gasilske in reševalne čete Din 174.500 Din (za 30.000 Din več), za mestno zdravstvo 2,053.500 Din, za socialno Skrbstvo 3,000.390 Din (za 92.120 Din več),'za šolstvo 1,380.550 Din (za 33.070 Din več), za znanost, umetnost in prosveto 263.900 Din (za 5.800 Din več), za pospeševanje obrtj in podporo tujsko-prometnim ustanovam 190.000 Dim (za
31.000	Din manj), za vojaštvo 20.000 Din, za predstojništvo mestne policije 522.025 Din, javno bolnišnico 267.000 Din, sreski načelstvi 20.000, odbor za obrambo mesta Pred napadi iz zraka 50.000 Din, prora-1 Črnuška rezerva pa 200.000 Din.
izdatki Mestnih podjetij pa so naslednji: za mezde 5,056.808 Din, za stvarno' ht jamstveno zavarovanje 276.198, za iavne dajatve 2,196.475, za prispevke1 strokovnim organizacijam 8.625, za po-' šine pristojbine 51.725. za propagando; 45.800, za razsvetljavo in pogon 7,335.450 Za vzdrževanje nepremičnin 86.145. za j amortizacijo in obrestovanje posojil Din 6,675.339, za materialne izdatke Din1 &-708.465, za razne druge izdatke pa Din 5'.770, Skupaj torej 30,499.800 Din, to je *a 57.510 Din več kakor v letu 1936-37.
Dohotlk’ mestne občine mariborske v Proračunskem letu 1937-38 pa so predviden' falcole:
Iz naslova splošne mestne uprave (na-JOninine obresti, ribolov) 249.290 Din, iz naslova mestnih davščin skupno Din J6.818.080 (za 288.660 Din več), in sicer >z naslovov mestne doklade n« neposredne davke 2,813.080, mestne takse 50,000: komisijske pristojbino 60.000, tržnimi 150 000 sejmiščna pristojbina Din
80.000. plovniua 20.000, tehtarina 85.000. Samostojne mestne davščine pa izkazujejo sledeče Dostavke: davščina na prenos nepremičnin iz pogodb med živimi 200 000. trošarina na vino in vinski mošt
2.000.000 trošarina na ž^ane alkoholne Pijače 100.000. trošarina na pivo 250.000. trošarin« na šampanjec 10 000 gostaSSina
3,950 000, kanalščina 1,950 000 vodarina 1 >300.000, vodarina okoliških občin
Vojvoda gloucestrski: usodni dnevi za ves svet
LONDON, 10. februarja. Na banketu Društva prijateljev Nove Zelandije je imel brat kralja Jurija VI. vojvoda gloucestrski, ki je pred nekoliko tedni postal kraljev sodelavec v vodstvu državne politike, pomemben govor, v katerem je dejal: »Za narod britanskega imperija ni demokracija neko verovanje, ki bi bilo prišlo iz mode. Nasprotno. Demokracija je življensko jedro našega naroda .Dnevi, ki jih doživljamo, so usodni za ves svet, ker se javljajo in širijo nove politične teorije, ki se zoperstavljajo starim idejam demokratične vladavine.
mmmkavsktk tkrncev
PMedi
POSLANSKI KLUB JNS.
Včeraj popoldne se je sestal k svoji seji klub narodnih poslancev JNS. Na seji je bilo med drugim govora o bližnji proračunski debati, ki se bo po izjavi skupščinskega predsednika S. Čiriča’ pričela najbrže že v ponedeljek.
BERLIN, 10. februarja. »Deutsche Allge meine Zeitung« organ zunanjega ministra, objavlja danes prikaz delokroga, ki ga bo imel novoimenovani šef oddelka za Nemce v inozemstvu Ernest Wilhelm Bohle. Prva njegova naloga bo, da sestavi s pomočjo inozemskih konzulatov kartoteko 18 milijonov Nemcev v inozemstvu. Ta kartoteka ne bo vsebovala samo osebnih podatkov, ampak tudi podatke o delu iin političnem prepričanju poedincev. Razen tega bo Bohle strogo pazil na to,' da pristopi vsak Nemec, ki po nalogu vlade ali kakšnega podjetja potuje v inozemstvo k svoji pristojni narodno socialistični stran-
kini zvezi. Razen tega je vsak Nemec, ki se nahaja v inozemstvu, obvezan, da pošilja svoji strankini upravi poročila ne samo o delu v inozemstvu, marveč tudi vsa svoja osebna opaženja. V državah, kjer je razumevanje za narodno socialistično Nemčijo, bo dolžnost vsakega Nem ca v inozemstvu, da vzdržuje tesne zveze z odgovarjajočimi pokreti v dotični državi. Berlinski dopisnik Reuterjevega urada pripominja k tej vesti, da se v misiji Viljema Bohlerja že sedaj lahko vidijo temelji izgraditve narodno socialistične internacionale, kot protiutež komunistični internacionali.
»
Cmna atim BtopsaA, Mm, Ahkcm, Bukate&a
tu Jhs/UkA
SOFIJA, 10. februarja. »Utro« poroča, da se je italijanski zunanji minister grof Ciano odločil, da v najkrajšem času obi-
Hwa odkrita!
OSLO, 10. februarja. Havas poroča: Lastnik neke največje norveške ribarske parobvodne družbe Lars Cristensen, ki trenotno križari v področju Antarktide in sicer na brodu »Torshaven« je poslal brzojavko, v kateri sporoča, da je nor-
šče glavna mesta držav Balkanske unije. Nato bo grof Ciano posuti! tudi Prago.
veški letalec Vingoder, ki z njim sodeluje, odkril novo zemljo med 35. in 40. stopnjo vzhodne dolžine. Letalo je spustilo na novo zemljo norveško zastavo. Ta zemlja predstavlja gorski venec in je najvišji vrh 1500 m visok
tHtiviU m mnieniU med Ito&ifaki
VALENCIJA, 10. februarja. Službeno se potrjuje vest o padcu Malage v roke Francovih čet. Guverner Malage je prispel v Almerio, od koder potuje v Valen-cijo. Na temelju naredbe glavnega repub likanskega poveljstva so sc republikanske čete umaknile iz Malage in so v popolnem redu zavzele nove položaje.
PARIZ, 10. februarja. Po informacijah posebnega poročevalca »Eclio de Pariš« iz Malage je bilo pred zavzetjem mesta justificiranih preko 12.000 oseb. Po drugih poročilih so Malago zavzeli oddelki italijanskih in nemških čet, člani tujske legije in Maročani. Pred Malago se je zadnje dni borilo 20.000 Italijanov in okrog
12.000	Nemcev in več tisoč tujcev in Maročanov. Pri zadnjih borbah je sodelovalo nad 100 italijanskih tankov. Italijanske čete so prispele pred Malago šele pred par dnevi naravnost iz Cadixa, kjer so
se izkrcale. Pri borbah pred Malago so imele Francove čete silne izgube in računajo, da je ostalo na bojišču pred Malago najmanj 5000 mrtvih in ranjenih, med njimi največ Italijanov. Pri vkorakanju v Malago, so začeli tujski legionarji in Maročani pleniti in so v dveh urah izropali ne samo trgovine, ampak tudi zasebna stanovanja. Pri tem je bilo umorjenih o-krog 100 civilistov in žensk, ki so se roparjem uprli. Pri borbah so odločili italijanski tanki ter intervencija nemške ter italijanske vojne mornarice, ki je tri dni neprestano bombardirala Malago in vso obalo. Vladne čete so se v polnem redu umaknile na nove postojanke. Vladne čete so pri Cordobi in Oviedu pričele z ofen ziivo, v kateri se jim je posrečilo osvojiti več strateško važnih položajev v okolici Cordobe.
NARODNA SKUPŠČINA
je včeraj nadaljevala razpravo o novem trgovskem zakoniku. Narodni poslanec Ivan Mohorič je grajal, da se ne upoštevajo po njem in po drugih govornikih stavljeni spretninjevalni predlogi, ki imajo svoj namen samo v tem, da se da zakonu večjo jasnost. To omalovaževanje se lahko bridko maščuje in bodo čutila to zlasti naša sodišča, ker bodo imela radi premalo jasnih zakonskih določb mnogo več dela. Treba je odpraviti trojni tir v našem gospodarstvu. Prvi je za privili-girane inozemce, drugi za naša javna pod jetja, tretji pa za naše privatno gospodarstvo. Narodni poslanec Mohorič je nadalje kritiziral način glede vodstva diskusije in glede tega, kako se sprejemajo po njem in drugih govornikih stavljeni predlogi, ki so daleč od vsake politike. V imenu vlade je odgovarjal univ. prof. dr. Škerlj, ki je večino stavljenih spremljevalnih predlogov odklonil, nekatere pa sprejel. Na včerajšnji seji so bili z večino glasov sprejeti členi 7 do 178. Seja se je danes nadaljevala in so se obravnavali nadalnji členi novega zakona.
PODPORE DOBRODELNIM DRUŠTVOM.
»Obzor« poroča:	»Minister	notranjih
del dr. Anton Korošec jo te dni daroval nižje navedenim dobrodelnim društvom na področju savske banovine te-le prispevke: Gospojinskemiu dobrotvornemu društvu v Belovaru 1000 Din, Dobrotvor-ri zadrugi Srbkinj v Oospiču 500, Mestni ubožnici v Senju 1000, Hrvatskemu dobrotvornemu gospojinskemu društvu v Slavonskem Brodu 1000, Društvu varaždinskih žen za zaščito dece v Varaždinu 500, »Posestrimi«, srbskemu ženskemu udruženju v Vukovaru 500 Din. Imenovana društva so se seveda g. ministru zahvalila za naklonjenost in velikodušno darilo.
180.000, večja uporaba vode 750.000, vo-domerščina 135.000, uvoznina 1,500.000, davščina na vozila ,300.000, pasji davek
75.000. prirastkarina 260.000, veselični da vek 200.000, zamudne obresti 100.000, o-potninarina in rubež 30.000 Din.
Iz naslova mestnih dolgov: iz obresti začasno naloženih glavnic 575.000, iz povračil anuitet 5,466.340 (za 38.980 Din manj), za odškodnine za javni svet se predvideva 810 000 Din, za priznavalnc najemnine pa 70.000 dihurjev.
Dohodki Mestn!h podietij so preraču-i nand na skupno 33,091.600 dinarjev (za
t
123.130 Din več), in sicer: za električni tok, plin in vodo 17,055.876, zu proizvode in blago za prodajo 3,419.100, za pristojbine 2,447.000, za prevoznine Din
2,840.000,	za vstopnine kopališč 340.000, za pogrebnine 780.000, za najemnine Din l,991.3p0, dohodki gradbene uprave Din 2,164.058, razni prispevki 495.000, delo in dobave na račun tretjih 775.585, razno 783.681 dinarjev.
Glede kritike novega proračuna bomo spregovorili v zvezi s potekom jutrišnje proračunske seje.
SMRT NAJHUJŠEGA ATATORKOVEGA NASPROTNIKA.
Te dni je umrl v Pazardžiku pri Bukarešti eden izmed glavnih nasprotnikov Kemala Atatiirka, 86 letni Ahmet Redžep paša. Bil je zaupnik zadnjega turškega sultana, od katerega je zahteval, da se Kemal paša odstrani iz političnega udejstvovanja. Redžep paša tega naloga, ki ga je prejel od sultana, ni mogel izvršiti, ker se je Kemal paša preje skril in se kasneje postavil na čelo republikanskega gibanja v Turčiji. Redžep je zapustil sina, ki luži v turški vojski kot častnik, in hčerko zdravnico, ki biva stalno v Carigradu. Niti sin, niti hčerka nista bila v zvezi z očetom. Redžep paša je živel v bližini Bukarešte v skrajnem siromaštvu. Ko je bil ravno na potu na policijo, da si oskrbi potni list za potovanje v domovino. ga je spotoma prehitela smrt.
IIM H«
II
Biološka t&MHGUivaUja
Nemogoče je, da bi se rodila dva človeka z enakimi lastnostmi...
v biološkem ciklu, ki ga je v letošnji sezoni pripravila svojim obiskovalcem tukajšnja Ljudska univerza, smo imeli letos troje zanimivih predavanj. 28. iii 29. januarja je predaval biolog zagrebške univerze dr. Zdravko L o r k o v i č
o	zakonih podedovanja ter o temi prenašanja dednih lastnosti. Zatem pa je sledilo predavanje univ. prof. dr. I Hadžija iz Ljubljane o povzročiteljih embrionalnega razvoja.
Pojav individualnega ali embrionalne s a razvoja organizmov je že od nekdaj bil za človeka uganka, ki jo je skušal z raziskovanjem rešiti do zadnjih podrobnosti. Osnova vsakega organizma in vsakega živega bitja je stanica ali celi ca. Je to živa tvarina, sestoječa iz ta-kozvane protopiazme in jedra. Skrivnost nastajanja organizmov je v spajanju teh stanic. S pomočjo mikroskopov (drobnogledov) opazujemo lahko ta spoj vlakenc staničnega jedra, ki jim pravimo na splošno kromosoni. Prvi početek delitve odnosno razpleta vlakenc na dvoje — je obenem začetek embrional nega razvoja. V embriu je že zapopade na prva oblika bodočega živega bitja. V tem organizmu stapljanja ali razmnože* vanja stanic so zapopadetie vse lastno* sti ali svojstva bodočega bitja. Mnogo poskusov in raziskovanj je bilo treba, da so biologi ugotovili, kdo prenaša ta svojštva v bitje razvijajočega se zaroda. Jedro ali protoplazma? Rezultat teh poskusov je bila ugotovitev, da prenašajo vse lastnosti človeka in živali od enega bitja na drugo barvasti deli staničnega jedra ali kromosoni,- ki se raz-dele najprej in sicer tako, da pride izmed različnih oblik vlakenc po eno na novo nastajajočo stanico. To delitev imenujemo populacijo kromosonov. Dokazano je, da ima človek 48 takih barvastih telesc-kremosonov — v eni sami stanici. Važno je to, da zadrže stanice tudi po delitvi svojo obliko in svojo in-dividualiteto. Svojstva ali lastnosti se prenašajo na ta način od očeta in matere na deco in odtod na njihove potomce skozi vsa pokolenja. Kromosoni so torej tvorbe, ki ostanejo! Oblika krorno-sonov se torej obdnži iz ene generacije do druge in zadrži na ta način kromoson svojo kontinuiteto.
Najvažnejše poglavje odličnega predavatelja dr. Z. Lorkoviča je tvorilo dokazovanje trditev biološke vede, da ima vsak kromoson zapopadenc v sebi samo nekatera svojstva svojih stvariteljev. V vsakem poedinem kromosu niso zapopadenc vse lastnosti. Številni poskusi s križanjem živali in cvetlic nam to jasno dokazujejo. Ce se sedaj povrnemo na prej omenjeno ugotovitev, da ima človek 48 kromosonov ali 24 parov vlakenc enake oblike v eni sami stanici, tedaj vidimo, da sc lahko razvije iz te stanice 2 na 24, to je 16,777.216 vrst spolnih staničnih jajčec in spermija, v kombinaciji z jajčecem 2 na 48 ali
281.474.977,710.656 možnosti. Iz tega sledi, da je nemogoče, da bi se na svetu rodila dva človeka s popolnoma enakimi lastnostmi. Angleški učenjak Morgan je ugotovil, da je vsaka lastnost kateregakoli bitja na določenem mestu in sicer tam, kjer so enaki kromosoni.
Odkod dvojčki? Dogodi se. da se dve stanici popolnoma razdelita in sicer tako, da začne vsaka zase svoje lastno embrionalno življenje. Z razdelitvijo ženske rodne žleze, nastanejo takozvani enojajčni bližnjiki. Kaj je oplodba? Spoj semenskega jedra z jajčnim jedrom. Kaj je dedovanje? Prehajanje značilnih posebnosti od enega roda na drugega, ki ga prenaša stanično jedro od roditeljev na potomce.
Kakor smo že omenili, je bila znanost neprestano na delu, da bi se ji posrečilo osvetliti tajne dedovanja. Šele v drugi polovici preteklega stoletja se je posrečilo postaviti te tajne na trdne prirodoslovne temelje.
Dvema predavanjema biologa dr. Lorkoviča o zakonih podedovanja in prenašanju dednih lastnosti je sledilo predavanje univ. prof. dr. I. Hadžija iz Ljubljane in sicer o povzročiteljih embrionalnega razvoja. Nič manj zanimiva tema, ob kateri j« -odlični predavatelj obšel razvoj jajčne stanice, iz. katere se razvije najbolj komplicirani živalski in tudi človeški organizem. Moderna biologija je zrušila vse nekdanje domneve, da je že v jajčecu preformirana popolna oblika odraslega organizma, kakor tudi domnevo, da se pojavljajo morfološke razlike šele naknadno in postopoma. Moderna biologija je v tem oziru postavila povsem nove temelje.
Troje predavanj biološkega cikla odličnih biologov dr. Z. Lorkoviča in dr. I. Hadžija je zbudilo med Mariborčani veliko zanimanja, tako da so bila predavanja stalno dobro obiskana in sta oba predavatelja bila deležna toplega priznanja. Sicer težka snov podedovanja dednih lastnosti in embrionalnega razvoja je bila podana v poljudni in lahko razumljivi obliki, ki so jo razen tega ponazorjevale še številne skioptične slike.
la Ruske tnaim
Profesor Sokolov pripoveduje o svojem potovanju po Tunisu
Te dni je priredila tukajšnja Ruska matica svojim članom in prijateljem pristen in poučen večer. Prof. Sokolov je topot v blagozveneči ruščini predaval svojem zadnjem potovanju preko Italije v Tunis. Njegovo predavanje je spremljalo nad 100 skioptičnih slik o vseh znamenitostih mest, skozi katere ga je vodila pot v Afriko. Številnim navzočim je pričaral pred oči z besedo in sliko ves zgodovinski razvoj velikih mest, kakor Benetke, Firence. Rim, Na-polj, Palermo in Tunis. V ospredje svojega predavanja je postavil zlasti tuniška mesta Tunis, SuSti in sveto mesto Keruana. Predavatelj je v grobih obrisih obšel ves zgodovinski razvoj z
vzporedno razčlenitvijo vseh razvojnih faz umetnosti in kulture ter gospodarskih prilik tamošnjega prebivalstva. Njegovim izčrpnim izvajanjem je sledila kratka zgodovina francoskega protektorata nad Tunisom z istočasnim opisom vsega tuniškega ozemlja in ljudstva, ki prebiva na njem in ki se je zlasti v zadnji dobi gospodarsko in kulturno znatno dvignilo. O tem nam pričajo zlasti velika mesta, ki igrajo v kulturnem kakor tudi gospodarskem pogledu važno vlogo. Zanimivemu predavanju so sledili številni navzoči z največjim zanimanjem in je bil predavatelj za svoje predavanje nagrajen s toplim prizna njem.
Slovanska oiaotja
Od ribiške vasi do najmodernejšega pristanišča
V	preteklem letu je minilo 10 let, od-car je bila v bratski republiki Poljski ustanovljena trgovska mornarica. Iz malega ribiškega naselja (idinjc je v teku 10 let nastalo moderno in vsem današnjim zahtevam odgovarjajoče pristanišče. Promet narašča iz leta v leto, tako da gre danes skozi Gdinje nič manj kakor 77'Vn vsega izvoženega blaga. V letu 1926 je Poljska ustanovila <oncern »Zegluga Poljska«, leto kasneje je bila ustanovljena trahsportna družba Polskarol«, ki ima danes 4 parnike s skupno tonažo 12.000 ton in izvozi letno
45.000	vagonov premoga. Promet »Ze-gluge Poljske« narašča in zaznamuje v letu 1936 že 80.000 vagonov izvoženega blaga. Trgovska mornarica tc družbe šteje danes 15 parnikov s 24.000 tonami. Tretja paroplovna družba ze »Polj-sko-britanska parobrodna družba«, ki ima 4 parnike. Četrta družba, ki je opremljena s samimi modernimi in luksuznimi parniki je »Gdynia-America-Line«, ki služi v glavnem za potniški promet z baltiškimi in skandinavskimi državami dn ki ima poleg tega tudi redne proge za Palestino, Jaffo, Cari-
■ 1111 tii
Davnina Maribora v podlistkih
laeim*et
Zgodovinska povest iz preteklosti Maribora.
Bilo je na poletje 1. 1312.
Pred mariborskim inkvizicijskim sodiščem sestoječim iz priorja Zajca kot pred sodnika in duhovnika Konrada, je stal vitez Eginhard. Prior sc je dvignil s sedeža in govoril z besnim in strupeno sekajočim glasom:
»Tvojo ženo napravimo za vdovo... tvoje otroke sirote,... tvoje telo in meso izpostavimo zverem in mesojedim pti cam. Kjerkoli sta mir in sreča, ne boš jih deležen. V hudičevem imenu te pošljemo ura štiri ceste sveta, kjer se boš, izobčen od vseh, pokoril za tvoja satanska dejanja.«
Eginhard Tinjski j* bil namreč sprejel na svojem posestvu na vznožju Pohorja nekega Valdenza'1') in mu kljub opominu, da ga ne sme izpustiti, pomagal na begu *) posebna vertfca sčkta. ki je bila od cerkve preganjana.
čez Pohorje. Na tem ztločinu je slonela obtožba, ki ga je danes izobčila iz občestva mariborske občine in ga proglasila za — svobodnega.
Svoboden! Grozna beseda! Vsakdo ga je smel usmrtiti in ravnati ž njim. kar se mu je zljubilo. Nikdo mu ni po takratni strogi postavi smel muditi strehe. Njegovo edino zatočišče je bil temačni gozd. kjer so si ga divje zveri lahko vsak trenutek izbrale za plen.
Z divjim uporom in stisnjenih ustnic je posluša1! Eginhard obtožbo, in ko so zlomili njegov grb, se je stresla njegova krepka visoka postava in v očeh je zasvetil izraz največjega srda. Nato se je obrnil in v spremstvu dveh mestnih hlapcev ves zlomljen korakal proti Taboru (sedanji Trg kralja Petra), kjer je, prepuščen »svobodi«, odhitel proti bližnjemu gozdu. Tu se je šefle zavedel svoje usode in strašnega ponižanja.' — Po dolgi notranji borbi se je dvignil z mehkega vlaž nega mahovja in stekel na vršac. Ozrl se je proti mestu, mu zapretil z dvignjeno desnico in zginil v gozd . . .
Grad Tinje je bil uradno uničen. Egin-hardova žena in otrok sta morala k so:
rodnikom, ne da bi bil izobčenec zvedel kam. Kadeče se razvaline so pokrivale kraj, kjer sta dolgo dobo vladala mir in sreča. Fanatizem takratne dobe jc imel svojo žrtev . . .
Leto 1318.
Nekje v sredini Pohorja .ic na njegovi južni strani prikladna globel; od vseh strani jo ščitijo široko razkrečene stasitc veje orjaških bukovih debel, ki služijo v oporo bršljanu in srobotju. Poleg brzi šumeči potok, zadrt od prarastlinstva in nji hove neprodirne teme.
Tukaj leži v skrivni koči nekaj divjih postav. Vse njihove kretnje pričajo, da 'so v nasprotju s postavo in spadajo k izobčencem.
lakrat je i e; znana roparska tolpa pustošila po mariborski okolici; tja do Ptuja je napadala graščine in samostane. Državna cesta (sedanja Tržaška) jc bila tako nevarna, da se ni nikdo od uglednih upal potovati brez oboroženega spremstva.
Stanovalci tc koče so bili člani »črne tolpe«.
Iz koče stopi visoko zrastel mož tako
grad in Pirej. V letu 1936 je biio prevoženih 15.000 potnikov ter 27 000 ton blaga. Odprla se je tudi nova proga Gdynja-Rio de Janeiro-Buenos Aires.
Vse poljske parobrodne družbe imajo dosedaj 29 parnikov z 90.000 ton tona-že. Promet stalno raste in je dosegel v preteklem letu 1,164.000 ton. Dohodki iz tega prometa so znašali samo v letu
1936	že 31.5 milijonov zlotov, od obstoja trgovske mornarice do danes pa nič manj kakor 200 milijonov zlotov. Iz teh podatkot razvidimo, kako ogromnega gospodarskega pomena je Gdinje za poljsko državo. Tega se Poljaki tudi v polni meri zavedajo.
$osft6daeske IMske
i f 11	..
Blažev sejem v Gornji Radgoni je
nudil letos jasen dokaz, da je kriza na višku. Živine je bilo izredno malo, pa tudi cene dokaj slabe. Kramarske robe je bilo še precej, vendar tako slaba trgovina, da je ljudje že desetletja ne pomnijo. Kriva temu je občutna kriza.
Na torkov živinski sejem dne 9. t. m. v Mariboru je bilo prignanih: 6 konjev, 9 bikov, 160 volov, 309 krav in 11 telet, skupno 495 komadov. Cene so bile naslednje: debeli voli z 1 kg žive teže od 3.60—4.10, poldebeli voli od 3.25—4, plemenski voli 3.20—3.60, biki za klanje 3.10 —3.40, klavne krave debele 3.— do 3.75, plemenske krave 2.80—3.50, krave za klobasarje 2—2.15, molzne krave 3.10—
з.30, breje krave 2.75—3.30, mlada živina 3.60—4.50, teleta 4.50—6. Prodanih r bilo 263 repov.
Mesne cene na mariborskem živinskem trgu 9. t. m.: volovsko meso I. vrste od 8—10 Din, II. vrste od 6—S Din za kg, meso bikov krav in telic od 5—8 Din, telečje meso I. vrste 12 Din, II. vrste od 8—10 Din.’Svinjsko meso sveže 10—14 Din za kg.
SftOtiftO
Mariborski ‘zimskošportni podsavez, službeno. Seje upravnega odbora, ki bo jutri, v četrtek 11. t. m. ob 20. uri v Aljaževi sobi hotela »Orel« naj se udeležijo vsi tekmovalci in izletniki, ki potujejo k tekmovanju za državno prvenstvo v'Sarajevo. Za potovanje v Sarajevo je dovoljena četrtinska vožnja. Jutrišnja seja
и. o. MZSPS je strogo obvezna za vse odbornike. Tajnik.
Jugoslovenska reprezentanca na FIS tekme, ki bodo letos v Chamonijcu, je včeraj odpotovala iz Ljubljane. Jugoslavijo bodo zastopali naslednji tekmovalci: Klančnik, Knap, Smolej, Zemva, Heim, Praček in Novšak, vsi člani gorenjskega zimskošportnega podsaveaa. Tekmovanje se prične v petek in bo trajalo do četrtka 18. t. m.
Občni zbor SK Železničarja bo v soboto 13. t. m. ob 20. v klubskih prostorih na igrišču.
Stari oče razume vse po svoje.
Vnuk: Dedek, moj dedek...
Dedek: Ničesar ne slišim kaj pa je?...
Vnuk: Pridite jutri na mojo poroko.
Dedek: Jutri, na poroko. Hvala, res ne morem, rajšj drugokrat.
bolestnega obraza, da je presunil celo najbolj divje tovariše.
»Ljubi in zvesti tovariši! Ljudjo spodaj v mestih in gradovih so izobčili iz skupnega življenja vas in mene. Mi spadamo v družbo divjih zveri, od katerih imamo krvoločnost in prekanjenost. — Maščevanje, sveto maščevanje! To jc naše sveto načelo. Mi se borimo za nas obstoj, ki nam ga oni tam spodaj ne pii* voščijo. Sest let je minulo, ko ste me našli popolnoma uničenega pri cerkvici sv. Mihaela. Skrbeli ste zame in mo ščitili in ko ste rabili vodnika, ste izvolili Egin-harda. Pri Bogu, jaz sem vas vodil v nesreči in težavi ter vam pomagali v maščevanju. Ni li tako?«
Na to Eginhardovo vprašanje jc sledil enoglasen »Tako je«.
»Slednjič je mojega četovanja konec. Danes vas vodim poslednjič, nato pustite me, da odidem.«
V	četi je nastal nemir in klic: »Ne, ne!« je bil vedno bolj glasen.
Z mehkim glasom je vodja nadaljeval: »Oujte me! —
‘uzninka jralrul;«. ki jc vse tri nanadalci' Otirala in iih po zaslišanju oddala v izbore tukaišn jeffa okrožnega sodišča. aPadenepa Lešnik«, ki je Ježa' v neza ' na tleh. ho '»oklicani reševale: od Premili v tulcajšnio snlošno 'lolniinieo, '".'trovo stanje, ki je Silo zelo resno, sc h‘ 'boljšalo.
Noi-no lekarniško službo huata ta te !‘u Alkane^eva lpkimia na F--nkonano V <!es,i in Konipova lekarna na Alcksan r°vi cesti,
'vnksno vreme se nam obetu. V sini
Mmdmki m dteiišk mmm
Hattadm piedo&išše
MARIBORSKO GLEDALIŠČE:
Rokoborba s smrtnim izidom
Včeraj je umrl v tukajšnji splošni bolnišnici znani mariborski brivski mojster Oskar Marko, star 33 let. Podlegel je poškodbam, ki jih je zadobil ob priliki preizkušnje moči v tukajšnji gostilni »Pri framski kapljici« v Mlinski ulici. Pred dnevi je bila namreč tamkaj zbrana vesela družba. Tekom razgovora je sprožil nekdo od navzočih misel, da bi šli preizkušat svojo moč v rokoborbi. Več navzočih se je udeležilo teh roko-horbnih poizkusov in preizkusov, ki so potekali v znamenju splošne šale 111 razvedrila. Toda tudi v šali preži nemalokrat smrt. Ko se je nekdo od navzočih
preizkusil v moči z navzočim 33-letnim brivskim mojstrom Oskarjem Markom, ga je po nesreči dvignil kvišku in ga nato položil na tla, hoteč ga tuširati ter po rokoborbniL pravilih potlačiti njegovi lopatici ob tla. Pri tem pa jc priletel Oskar Marko s toliko silo na tla, da si jc pri padcu strl hrbtenico in da so ga morali prepeljati v mariborsko splošno bolnišnico, kjer jc včeraj po par dneh podlegel poškodbam. Oblastva sedaj preiskujejo ta slučaj ter se vršijo poizvedbe v cilju, da se doženc zadevna krivda, oziroma nekrivda.
Iz učiteljske službe. Napredovali so v • išjo položajno skupino naslednji učitelji in učiteljice: Franjo Bole v Ponikvi, A dela Fabijan v Žrečah pri Konjicah, Karolina Kocmur pri Sv. Urbanu nižje Ptuja in Ulrih Kaufman v Ribnici pri Prevaljah.
Ruski večer —• prireja Ruska matica 6. ■marca 1.1. v prostorih Kazine. Pri koncertu nastopajo primadona ljublanko opere ga Olga Oljdekop, prvak zagrebške opere G. Anatoi Manuševskij, pianist dr. Roman Kiasinec iti solistinja zagreškega opernega baleta g. Katja Ka sinova. Po koncertu družabni večer. Jazz - Drava. Vstop proti Povabilu.
Novice z Ljudske univerze. V petek 12. februarja predava g. učitelj Andrej Debe-nak o »Moderni Turčiji«, ki jo je peš prehodil in do dobrega spoznal ljudstvo, pokrajino in pa velike reforme na političnem, kulturnem iti gospodarskem polju novodobne Turčije. Predavanje je opremljeno '■ lepo zbirko skioptičnih slik.
•Minister financ je podaljšal rok za vladanje napovedi za pridobnino za davčno 1.
1937	in sicer do 15. 2. 1937.
Med. Univ.
Ivan
oklic
sPc'Sjalist za očesne bolezni ord. od 9.-11. in 3.-5. ure Ciril Metodova ulica 12/11 (vis-a-vis parka).
V	studenški Ljudski univerzi predava jutri zvečer s pričetkom ob 19. uri glavni urednik »Večernika« dr. Fran Vatovec o pravih ozadjih španske držav-Hanske vojne in o izgledih glede izida bratomorne španske borbe.
Smrtna kosa. V častitljivi starosti 82 'et je umrla na Pobrežju v Stanko Vrazovi ulici 2, zasebnica Jera Wagncrjeva. žalujočim naše toplo sočutje.
Pri kopanju ga je dohitela smrt. Včc-raj dopoldne je obiskal 84-lctni vpoko-Jeni mizar državnili železnic Ivan ?,fraz, ®lauujoč na Bctnavski cesti 18, kopali-sčR mariborske, kurilnice, ki je n« razpolago vsem nastavljenceni in vpokojen-železniškh delavnic in kurilnice. Ko l'a Mraza delj časa ni bilo iz kabine, jc 1’ostrcžnica postala pozorna in sama ed-Ma vrata. Našla jc Mraza v kadi ležeče-m negibnega. Takoj ji jc bilo jasno, '<a ni VBe v rC(ju ju j,, poklicala zdravnika, ki je ugotovil, da je Mraz mrtev 1,1 da ga je zadela srčna kap.
Sredi ceste zaboden. Ko sc jc vračal ^eraj okrog 15. ure voznik Lesnik ranc. ki ir uslužbcn kot hlapce pri Alojziju v Gradišču 13 pri naloženim vozom hmelovk so ga napadli trije pijani IJstavili so ga z vozom kar sre di da obrne voz. Brez nanj in j(' od treh se ie ta na licu na tla. Na kraj na-nenadoma prispela košaška patrnla. ki je, vse tri napadalce oddala v
-••uorc tukajšnjega okrožnega sodišča.
Brezposelnost v učiteljskih vrstah. Pre
jeli smo s prošnjo za objavo. Minili so časi gospodarske konjukture povojnih let, ko je delo iskalo pridnih rok, kakor v ročnih poklicih, tako tudi v inteligenčnih. Danes j3 drugače. Danes ko študiramo po 14 let, da dobimo potem spričevalo o svoji sposobnosti, moramo čakati po 4, 5 let, da si končno pričnemo služiti kruh. s 25., 26. letom. Kriza iz I. 1927 je zajela vse naše gospodarstvo, občutijo jo vsi Sloji, posebno pa jo občuti, učiteljski naraščaj. Do tega je prišlo z nujnostjo, vendar pa to dejstvo :ne opravičuje položaja po'5—10 letilt in pričakujemo, da se to stanje čim-preje popravi. Ne gre tu samo za vedno večje število 'brezposelnih, ki kot člani •naroda propadamo v stalni odvisnosti od siromašnih staršev, pri vsem tem gre zato, da se izboljša pri nas prosvetno stanje, ki doseza v Evropi z 47% analfabetizmom (gotovo najnižje mesto!), da se dvigne z vsestransko izobrazbo, ki jo v največji meri nudi ravno učitelj, da bo lahko z večjo sposobnostjo reagiral na močne gospodarske in socialne pretrese naše dobe. To vprašanje je treba pričeti resno reševati v prid narodu in brezposel nemu' učiteljstvu.
Krščeni lisjaki v samostanskem kurniku.
V	samostan v Slovenski Bistrici so vlomili doslej še neznani in neizsledeni vlomilci ter odnesli iz gospodarskega poslopja osem pitanih kokoši.
Sreda, 10. februarja: Zaprto.
Četrtek, 11. februarja, ob 20. uri: »Dežela smehljaja«. Premiera. Red B.
Petek, 12. februarja: Zaprto.
Sobota, 13. februarja ob 20. uri: »Baron Tir-enk«. Gostuje tenor Marij Šimenc. Nepreklicno zadnjič.
Premiera Leharjeve operete »Dežela smehljaja« bo jutri v četrtek, 11. t. m. Ta opereta slovi po krasni muziki, ki nosi kar operni pečat, zveni v orkestru masivno ter nudi zlasti nosilcem partij Sou-Honga ter Lize možnost popolnega pevskega razmaha. Dejanje se godi mestoma na Du daju, mestoma pa na Kitajskem ter je zelo pestro. Letošnjo uprizoritev sta pripravila kapelnik Herzog in režiser-koreograf Ha-iras-tovič .Vodilne uloge imajo Igličeva, Barbičeva, Sancin in Verdonik. Premiera je za red B.
Ne zamudite Šbnenčevega gostovanja! Slavni tenor nastopi v naslovni partiji o-perete »Baron Trenk«. O vrlinah tega našega najodličnejšega pevca pisati je odveč, saj si je natrgal lavorik povsod, kjerkoli je nastopil. Njegov mogočni in lepi ju naški tenor 'bo gotovo spet privabil polno občinstva. Ker je to obenem nepreklicno zadnja uprizoritev »Barona Trenka«, o-pozarjamo na to predstavo še posebej.
Kino Union. Danes zadnji dan »Pat in Patachon«. Jutri »Pesem obtožuje« Lltis Graveur.
Pojedina slanikov
in ribjih specialitet danes zvečer v pivovarniški
restavraciji Tscheligi. Pridite in poskusite!
_______________Vljudno vabi M. I. GOLOB.
Vpepeljena domačija. V Dobravi je ogenj popolnoma vpepelil gospodarsko in stanovanjsko poslopje pesestnika Fran ca Časa, ki trpi radi požara nad 150.000 dinarjev škode. Ogenj, ki je nastal v gospodarskem poslopju, se je razširil s tako naglico, da niso mogli rešiti niti najnujnejših potrebščin.
Poslovanje »Splošnega gospodarskega društva« zopet pred sodniki. Včeraj se je vršila pred malim kazenskim senatom mariborskega okrožnega sodišča prizivna razprava proti funkcionarjem svoječasne-
ga »Splošnega gospodarskega društva«, ki so bili dne 19. aprila 1935 obsojeni ■ na kazen od 8 mesecev strogega zapora do
1	leta robije. Na včerajšnji razpravi, ki je trajala do 17. ure, je bil Ivan Wolfond, ki je 'bil prvotno obsojen na 10 mesecev strogega zapora, oproščen, ostalim obtožencem pa se je.kazen znižala na 6 mesecev strogega zapora, pogoino za dobo 3 let.
Obsojena kravja tatova. Mali kazenski senat je danes obsodil 34 letnega najemnika Jožefa Zemljiča iz Veliča na 4 mesece strogega zapora in na izgubo častnih državljanskih pravic za dobo 2 let, ter 63 letnega hlapca Franca Zemljiča na 5 mesecev strogega zapora in'na izgubo častnih državljanskih pravic za dobb 3 let, ker ste dne 10. oktobra 1936 v Veličanah u-.kradla posestniku Vincencu Novaku 1200 dinarjev vredno kravo, ki sta jo nato pro dala nekemu mesarja v Ljutomeru za 800 dinarjev.
Nesrečna številka.
»Ti, včeraj sem prišel v gostilno k »Slepemu mačku« ter hotel sesti za mizo. K sreči zapazim še pravočasno, da jih sedi že dvanajst za mizo ih bi bi! ! jaz trinajsti . . .«
»Jej, jej, kaj si pa naredil na to?«
»Vseli dvanajst sem pometal iz gostilne.«
Darujte za azUni sklad PTL!
Razdejanje Missourija na ameriškem Zapadu
KnUšno vreme se nam obeta. V Sn>i-'i dnuaiike vremenske napovedi za da-Ucs k« pretežno jasno in zmerno toplo.
Missouri, potok Mississipija, je pokril okolico Kemietta • vodami
iadtije tdefemne mii
Najdba.
Čevljarski vajenec (prihiti ves zasop-Ijen v kuhinjo): »Gospa mojstrica, nekaj sem našel!«
Mojstrica: >Moj Bog, mendar denar: daj sent, da ti ga hranim!«
Vajenec: »O ne; denar že ne! Košček mesa sem našel v juhi!«
Ne pozabi naročnine!
Beck naj posreduje med Pari* zom in BerKnom
VARŠAVA, 10. februarja. V tukajšnjih diplomatičnih krogih se posveča izredna pozornost okolnosti, da sta se zunanji minister Eden in poljski zunanji minister Beck sestala istočasno v Monte Carlu. Domneva se, da gre za to, da bi polkovnik Beck posredoval med Berlinom in JParizom, da se na ta način pripravi ugodni teren za splošno posredovalno akcijo. V angleških krogih prevladuje mnenje, da bi bil polkovnik Beck za to najprimernejši, ker je Poljska kot prva sklenila dvostransko pogodbo z nemško državo. Tudi se dozuava. da se bo polkovnik Beck vračal v V areavo preko Pariza in Berlina.
General Kleher pobegnil — Povsod Francova ofenziva
MADRID, 10. februarja. Francove čete se na vseh vojnih sektorjih prešle v ofenzivo. Po dosedanjih poročilih so na vseh sektorjih srdite b«rbe, ki jih podpira topništvo, strojnice, tanki in metalci min. Vsa znamenja kažejo, da se pripravlja odločitev tudi na madridski front*. General Franco je imenoval seviljskega vojvode za civilnega guvernerja v Malagi, za vojaškega guvernerja pa polkovnika 6ar-cea Altea. Sovjetski general Kleber je skupno z drugimi častniki pobegnH, baje z 52 milijoni pezet. 800 miličnikov je bifo ujetih in se bodo morali sedaj zagovarjati.
V	Malagi se opaža občutno pomanjkanje življenskih potrebščin. V p o edinih mestnih četrtih razsajajo razne epidemije. — Danes bo tribunal sodil nekaterim vodilnim marksističnim osebam.
PARIZ. 10. februarja. Radio SeviHa poroča: Francove čete so v pristanišču Malage zaplenile 5 markističnih trgovskih ladij in 3 torpedne rušilce.
MADRID, 10. februarja. Madridski obrambni odbor poroča: Na-fidseku Guadar-ranie in Guadalajare so bile včeraj manjše praske. Celotni položaj je kolikortoliko u-staljen. Nove srdite borbe so v teku pri Aranjuezu. V Corobj so republikanske čete ustavile operacije in sicer z ozirom »a slabo vreme. Več Francovih napadov je bilo odbitih.
Edenov položai omajan?
PARIZ, 10. februarja. »Daily Maii« poroča, da je zunanji minister Eden izgubil v'vodilnih krogih konservativne stranke zaupanje, in sicer do tolike mere, da je treba pri prvih naslednjih spremembah v vladi računati s tem, da bi Eden ne bi! več zunanji minister in da bi prevzel posle indijskega ministra, kar bi pa Še ne prineslo spremembe zunanjepolitičnega kurza.
Španski primas: vsakdo sme seči po orožju ...
AV1LA, 10. februarja. Španski kardinal primas je naslovil na vse katoličane Španije pastirsko pismo, v katerem pravi, da sme vsak človek seči po orožju, da se na ta način postavi v bran proti onim, ki so so zarotili proti cerkvi, kulturi in civilizaciji. Primas je izrekel prepričanje, da prinašajo ogromne žrtve seme nove velike katoliške Španije.
Gdanski senat razveljavlja opozicijske mandate
VARŠAVA, 10. iebruarja. Gdanski senat je pod predsedstvom prezidenta Grefe leria sklenil, da se vs; mandati tistih poslancev gdanskega parlamenta, k; iz kakršnihkoli vzrokov ne vršijo svoje funkcije, čisto enostavno brišejo. S tem izgubijo v gdanskem parlamentu svoj sedež in glas oni marksistični zastopniki, ki so bili deloma aretirani in ki so deloma pobegnili v inozemstvo.
Stran 4.
h potuje iadpute
Mariborski »V e 2 e r n i k« Jutra
imbhhbbkbbb mmsmsKi^-z^^mssam
V Mariboru, dne 10. II. 1937.
mamssssETT^"'-:-y ~.,r tswf :
Mursko Sokolsko okrožje sklicuje za prihodnjo nedeljo, dne 14. februarja t. 1. ob 8. uri zjutraj delovni sestanek in sicer v Sokolskem domu v Ljutomeru. Ker prihaja prvi jutranji vlak iz Gor. Radgone dokaj rano, bode preskrbljeno, da bodo vaditelji na razpolago tako, da bo omogočena predelava vseh članskih in naraščaj-skih vaj takoj po prihodu, vlaka, da se ne potrati po nepotrebnem preveč časa. Vsi vaditelji in vaditeljice telovadnici oddelkov' se naprošajo, da se tega važnega delovnega sestanka zanesljivo udeležijo. — Zdravo!
Izredno lepo uspela sokolska prire ditev za obmejno Gornjo Radgono je bil tradicionelni pustni ples, ki ga je priredilo Sokolsko društvo na pustno soboto v kolodvorski restavraciji. Članstvo Sokola je pod spretnim vodstvom br. Maksa Korošca okusno in privab-Ijivo okrasilo vse prostore, priljubljen jazz ljutomerskega glasbenega društva pa je z izredno vztrajnostjo in marljivostjo igral zbrane plesne komade. Pri tej priliki se je ponovno pokazala nujna potreba za postavitev primerne dvorane, katero je sicer Sokolsko društvo nameravalo zgraditi v doglednem času, čemur pa se nekateri tukajšnji krogi zoperstavljajo in odklanjajo ono pomoč, ki jo je svoj čas naklonil napredni trški občinski odbor.
Redkost. Svojo izrednq moč je kazal minuli petek v Kolerjevem hotelu v Gornji Radgoni svetovno znani Sava Pcngačevič, nazvan »Cika Sava« iz Beograda. Njegovim napornim atletskim izvajanjem je sledilo navzoče občinstvo z velikim zanimanjem.
Ptujske
Odlikovanje. Za zasluge za Rdeči Križ je bil odlikovan z zlato svetinjo, preds. Rdečega Kfiža v Ptuju g. dr. Mrgole Matija, banovinski zdravnik, čestitamo!
Kino. V sredo dne 10. II. in v četrtek 11. 11. obakrat ob 20. uri se predvaja film »Veliko čiščenje«. V glavni vlogi Anny Ondra. — V soboto 13. t. m. ob 20. uri in v nedeljo 14. t. m. ob pol 19. in pol 21. uri pa je na vrsti film »Veseli Škoti«. V glav-ni vlogi Stan Laurel in Oliver Hardy.
Puiuikove .novice
mme
Srebrna poroka. Na Svečnico je ob-uajal petindvajsetletnico zakonskega življenja gosp. Ternik Simon, župan tnarenberški in lesni trgovec. Tiha svečanost je bila v ozkem družinskem krogu. Prisrčno čestitamo!
Vode je skoraj zmanjkalo. Pri Sv.
ireh kraljih so radi zadnjega mraza . usahnili, deloma zmrznili vsi vrelci in studenci. Kmetje so morali po uro daleč v grabo po vodo. Zadnji jug pa je prinesel rešitev.
h Dmviujske dotiue
Občni zbor gasilske čete v Zbelovcm pri Poljčanah je ponovno izvolil za predsednika g. Šalamona, za poveljnika g. Sveteta Lojzeta, za tajnika g, Ivana Vaupota^ter za blagajnika g. Marzidov-ška st. Leta je še mlada ter pričakuje zato s strani naklonjenega občinstva hajvečje podpore.
Sokolski oder v Ločah pri Poljčanah
je s svojimi marljivimi amaterji z velikim uspehom postavil na oder znano veseloigro •Micika išče moža«. Dvorana je bila nabito polna in so mnogi odšli brez vstopnic. Režija je bila v rokaji učitelja br. Pirjevca.
Avtokarski izlet v Graz. Iz tehničnih razlogov smo primorani za dne 11. t. m. projektirani izlet v Graz preložiti na četrtek, dne 18. februarja. Odhod ob 7.30 uri izpred hotela »Orel«, povratek ca. 23.00 uri. Cena Din 100.— za osebo. Zasiguraj-te si mesta. Prijave in informacije pri Putniku, Maribor, Aleksandrova cesta 35 telefon 21-22.
I. izlet smučarjev v Sarajevo. Sarajevo, ki je postalo v zadnjih sezonah znamenito torišče zimskega športa, je pripravljeno na sprejem velike smučarske armade. Izletni odbor je dovršil vse predpriprave za ta velik izlet, preskrbel je za udobnost udeležencev, sestavil pester športni, družabni in izletniški program, tako da bo vsak, ki se bo udeležil tega izleta od 13. do 16. t. m., zapustil Sarajevo, Pale in divno Jahorino z najlepšimi vtisi in spomini. Železnica je vsem aktivnim smučarjem, ki potujejo v kroju in s smučkami, odobrila četrtinsko vožnjo, ostalim udeležencem pa je dovoljena polovična vožnja. Ravno tako je odobrena polovična vožnja za razne izlete iz Sarajeva v bli-žno in daljno okolico. Opozarjamo vse interesente tega izleta, naj si čim preje preskrbijo izletniške legitimacije pri Putniku 'bier se lahko rezervirajo tudi sobe in prenočišča. Vse nadaljne informacije daje Putnik Maribor, Aleksandrova c. 35. tel. 21-22 in Putnik Celje.
Slepar. Pobrežka orožniška stalna patrulja je aretirala Eferla Jožefa iz Pobrežja., Dne 25. januarja je imenovani izvabil na goljufiv način od prevžitka-rice Črnko Julijane iz Studencev 500 Din, izdajajoč se za občinskega tajnika občine Duplek, češ, da rabi denar za kolke. Na ta način je prevaril tudi Vogrina Srečka iz Pobrežja, Aleksandrova c. 38, za 145 Din Izdajal se pa ni samo za občinskega tajnika, temveč tudi za mesarja in veleposestnika iz Krškega in s to krinko speljal na led Pleteršnika Auguština iz Košakov, ki ga je celo s posebno pogodbo napravil za oskrbnika svojega lažnega posestva. Imel je pa še več prav tako lažnih dokazilnih listin, s katerimi je varal ljudi.
kovice m tjutemetske okolice
letu. Izvoljena je bila dosedanja uprava, izpadel je le krojač Novak.
Novo poverjerništvo Vodnikove družbe. Pred dnevi se je osnovalo za občino Štrigovo novo poverjeništvo Vodnikove družbe. Reflektanti dobe vse informacije v trgovini g. Senčarja Metoda v Štrigovi.
V ljutomerski okolici se je začela pojavljati hripa v več slučajih.
V žrebčarni v Ponovičah pri Litiji je
sprejet v službo g. Štuhec iz Stare vasi pri Ljutomeru, sin banovinskega svetnika ki je bil doslej v službi pri Posojnilici v Križevch in je iz dobro situirane hiše. Želimo ruu v novi, to je banovinski službi, mnogo uspehov.
Pred sodišče za zaščito države. Minister pravde je v narodni skupščini zahteval izročitev sodišču za zaščito države radi prestopka •§ 4 našega nacionalno in kulturno delavnega poslanca Avgusta Lukačiča.
Občni zbor gasilcev v Lukavcih je po-
preteklem i	S©
kazal marljivo delo čete
Razno
Tezenske novice. Pustno razpoloženje je bilo letos prav posebno razigrano. Naša društva so kar tekmovala, katero bo nudilo publiki največ zabave. Najbolj je bila obiskana sokolska maškerada v prostorih br. Pulka, ki je zlasti razveselila nagrajene mdske. Veselje je trajalo do jutra. Sploh so sokolske prireditve dobro obiskane v čast prirediteljem in zavednemu občinstvu. Mladi pevci »Radosti« pa so nudili občinstvu prijeten užitek in zabavo pri Žoherju na Tržaški cesti. Naši kolesarji sekcije »Penin« pa so v Baričevi gostilni tudi dobro odrezali Vse te prireditve so bile že v soboto in v nedeljo. Pustni torek pa ni zadovoljil. Slabo vreme, prazne denarnice po tolikih prireditvah. — Smola, ki sta jo doživela pred dnevi dva Mariborčana v neki tukajšnji gostilni, je še danes povod pustnim šalam in opazkam zlasti med poročenimi moškimi na račun amnestije . . — Hude pse"imamo na Veznem. Taka mrcina je ogrizla delavca S., ki je moral k zdravniku.
1NLET
garantirano gosti za perje in Puh, po nizki ceni dobite v specijalni trgovini A. Štuhec, Stolna ul. 5.	666
AVTOTAKSI KV1TKO LEONID.
Maribor, Magdaienska 34, tel. 28-82. Pri naročilih na domu ali telefonično popust. 483
Posest
Prodam več
STAVBENIH PARCEL
m2 a Din 6— in 12.-—, tudi na obroke- Vprašati hotel »Mariborski dvor«. 662
NOVA HIŠA
štiri sobe, kuhinja, klet, vrt, ugodno na prodaj Limbuš 88, krojaštvo.	661
Sobo odda
Prodam
Suha
BUKOVA DRVA in REZAN LES
prodaja Gnitšek. Razlagova ul 25.	068
V naiem
Iščem v najem
GOSTILNO
v mestu atli izven mesta Maribora. Naslov v upravi. 660
OPREMLJENO SOBO
takoj oddam ženski. Vrbancrg va 12.	603»
Stanovanie
DVA GOSPODA
sprejmem na stanovanje in hrano. Stritarjeva ul. 37. 665
Na stanovanje ali hrano sprci mem
GOSPODA.
Sobe s posebnim vhodom. —• Mislej, Trg svobode J. nad mlekarno.	059
Ogiašuifa v nVecerniku11
173
zimskih dnevih
naprav radi vsebujočega evcenta NIV A-CREMA Vašo kožo gladko, svežo in odporno,
nON
27
Nato pa jc vstal, sc priklonil in šel. Ko pa je videl, da sem vsa bleda in nepremična, je zamomljal:
Morda se kedaj pozneje zopet vidiva, če pride starost in utrujenost. Potem bom morda bolje umel ceniti vašo ljubezen. Dotlej pa zdravstvujte.«
Gospa Rancova je nato umolknila in pri tem globoko zavzdihnila, zatem pa nadaljevala:
»S popolno mirnostjo 'sem gledala, kako zapušča n k) jo sobo. Odtlej je poteklo 15 let, Moji,starši so že davno v grobu, jaz pa šc vedno ljubim moža, ki sem ga izgubila, edinega, ki sem ga bila vzljubila, četudi sem spoznala, da ni vreden moje ljubezni. Sedaj pa čakam na trenotek, kedaj se bo zopet vrnil k meni, popolnoma drugačen, boljši, stal-nejši in zvestejši. V trpljenju naj mi bo
še vedno v tolažbo. Moja vera je udani fatalizem, podreditev najvišjim odločbam nepojmljive sile, ki jo označujem kot ljubečo neobhodnost. Nisem še izgubila upanja na možnost, da si priborim triumf. Doznala sem v Sorrentu, kjer sem prebila zimo, da- se nahaja z našimi ruskimi zmagovitimi odredi na pohodu v Carigrad. Tedaj sem začutila v sebi željo, da dosežem turško prestolnico šc pred njim in da tamkaj v popolni umaknjenosti počakam na to, kar mi usoda utegne prinesti. Naklonjenost našega konzula v Napolju mi je pripomogla do potnega lista, s katerim sem se pod tujim imenom vkrcala. Moje srečanje s teboj, ki je bilo tako nepričakovano, in vendar tako dobrodošlo, se mi zdi kot prvo znamenje usode, da bo moja pot kronana z uspehom.«
Katinka je ta pripovedovanja svoje prijateljice z globokim občutkom poslušala, nato pa je spregovorila:
»Ti se mi zdiš preveč krotka in korektna v svoji zakonski ljubezni. Jaz bi rajši videla, da bi bila pozabila na tega brezsrčnega egoista in da bi si izbrala drug življenski cilj, kakor pa je spreobračanje tako trdovratnega grešnika. Lahko pa računaš z vso mojo pripravljenostjo, da ti bivanje v Carigradu omogočim po tvojih željah in pričakovanjih. Upam, da se boš nastanila pri nas, če ti je tako drago.«
»Zgodilo bi se lahko, da bi me tamkaj prehitro apoznali, saj ni težko uganiti, da sem po rodu Rusinja.«
»Kdo pa bo vprašal po tvojem potnem listu? V Turčiji ne misli nikdo na takšne formalnosti. Če hočeš, da te imajo za Angležinjo ali Francozinjo, tedaj govori te jezike, ki jih navadno govoriš, meni pa prepusti, da poskrbim za vse ostalo.«
»Le pomisli«, je odvrnila gospa Rancova nekam boječe, »da bodo naše ruske čete kmalu vkorakale v Carigrad in da je vse polno častnikov, ki me dobro poznajo. Saj si videla, kako sem oh pojavu tistega Rusa na našem parniku-ki pravi, da je Francoz St. Renee, brž pobegnila. Jaz moram živeti popolnoniu skrita. Moj dragi ne sme niti slutiti, d3 mu sledim in da se nahajam v Čari' gradu.«
Katinka je za trenotek pomislila, nato pa je spregovorila:
»Vem za izhod. Moj mož ima na oto-ku Prinkipo podeželsko hišico, ki'je sedaj popolnoma prazna. Tamkaj sc lahko nastaniš in vzameš s seboj Hermionoj da ti ne bo dolgčas. Ti pa lahko nastopaš kot njena angleška vzgojiteljica, k' je prispela z njo iz Cipra v Carigrad. Kdo pozna v Carigradu miss Lee? Ka' kor nalašč vloga, ki jo lahko prevzameš.«
(Dalje sledi.)
Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za inseratni de! odgovarja SLAVKO REJA. Tiska Mariborska tiskarna d. d.,
predstavnik STANKO DETELA, vsi v Mariboru.