List 33. Gospodarske stvari. Ugovor proti razdelitvi soseskinih gozdov med posamesne lastnike. Ker je individualna razdelitev soseskinih gozdov, to je, razdelitev tacih gozdov med posamezne lastnike postavno dovoljena in ker skušnje na Gorenskem, Do-lenskem in Notranjskem kažejo, da mnogi tako med posamezne lastnike razdeljeni gozdje so najlepši gozdje, zato se kmetijska družba dosle ni mogla upirati tej razdelitvi, čeravno tudi ve, da je marsikter gozd v rokah slabega gospodarja pod zlo sel, kakor tudi najbolji drugi grunt se zanemari ali zapravi v tacih rokah. Začasni predstojnik kmetijske družbe in župan se-nožeški gosp. J. Zelen, dobroznani rodoljub pa velik nasprotnik individualne razdelitve soseskinih gozdov, je prosil glavni odbor družbin, naj se potegne pri visi vladi za to, da se ne dovoljuje razdelitev med posamezne lastnike na Notranjskem. Odbor mu je odgovoril, da ne more tega, dokler škodljivosti tacega razdeljevanja ne izpriča po dokazih. Na to je gospod Zelen poslal pismo odboru ter željo dodal, naj bi se to njegovo pismo razglasilo tudi po„Novicah". Tem željam seje vstreglo in vredništvu izročila gosp. Zelenova razprava o individualni delitvi. Tako-le se glasi: „Najpred hoče udano podpisani krive zapopadke, ktere je si. odbor v svojem pismu od 6. dne u. m. razkril, premagati. SI. odbor pravi: „postava veleva med drugim to: kadar lastniki (upravičenci) razdelitev gozdov med posamne lastnike zahtevajo, se jim, glede na lastninsko pravo, taka individualna razdelitev dovoli". Moja misel je pa, da je si. odbor v tem stavku nekaj posebnega pozabil, namreč to, da postava le takrat veleva individualno razdelitvo soseskinih ali skupnih gozdov vpeljati, kedar so vsi uživalci tega zadovoljni, in da ni iz gozdo-gospodarskega obzira nikakega zadržka. Zadržek, važni zadržek pa, kteri individualno razdelitev imenovanih gozdov naravnost in prav glasno pobija, je žalibog gotovo ta; da so vsi oni gozdi, kteri so bili do sedaj individualno razdeljeni, tudi večidel uže zginili; kajti predno dotični umetnik svoje razdelilno djanje dovrši, uže lazijo po gozdu kupci z lesom za njim, ter bolj težko na uže pred delitvijo kupljeni les čakajo nego dereča risa na ostreljeno zvir. To se je pri vseh do sedaj deljenih gozdih godilo, ker si gozdni upravičenci pred delitvijo, pri kupcih z lesom v Trstu in drugod denarja na svoj del gozda izposojujejo, kar iz lastnega svojega prepričanja vem. Iz svojega prepričanja tudi vem, da vse one soseske, ktere so lansko in predlansko leto svoj gozd in- dividualno delile, so ga ene tudi uže vničile, druge so pa ravno sedaj v tem žalostnem djanju. Na priliko v postojnskem okraju: Dolenja v as pri Senožečah, Hrenovice, Bukovje, veliki in mali Otok, Za-gor, Belsko in Stud eno; zadnje imenovano selo se žalibog individualne razdelitve svojega gozda ravno sedaj prežalostno spominja, ko je tam 28. julija t. 1. strašni požar 7 hiš z drugimi poslopji pokončal; zavarovani niso bili vsi, kakor je navadno, ampak samo dva. Al ni to žalostno za pogorelce sedaj , ko nimajo več gozda, ni poslopja, ni lesd in nobene pomoči, da bi si saj za silo kako podstrešje napravili. Vrh vse nezgode, ktere individualna razdelitev gozdov kmetijam doprinaša, je tudi ta, da vsi oni gospodarji, kteri so svoj gozd pokončali, so ga tudi večidel skozi želodec pognali, sebe in te svoje razvadili, kajti nihče se, dokler je kak štor v gozdu, za drugo delo ne zmeni, ampak noč in dan les sekati, in dokler je kaj okroglega v žepu, v krčmi za mizo sedeti. Soseska Dolenjavas pri Senožečah je v ničenje razdeljenega gozda svojega vsled nekega sklepa s podporo slav. c. k. okrajnega glavarstva nekaj časa z vso marljivostjo branila, posestniki so bili v denarne in telesne kazni obsojeni, a kaj se je zgodilo? Soseščani, da se lože kazni rešijo, so cele noči les iz gozda vozili. Soseska videvši, da je ves njen trud zastonj, veliko več iz obzira brezštevilnih denarnih in telesnih kazni za sosesko samo in za posamne soseščane škodljiv, je vse v nemar pustila, in tako ni sedaj več lepega hrastovega drevja in gozda, in kmetje so zabredli ne samo v telesne, nego tudi v denarne kazni do biizo 1500 gld., kmetije imajo zanemarjene, hiše se jim podirajo, gozda ni in tudi denarja ni. Vrh vsega slabega je pa zašla soseska Dolenjavas, ktera je bila pred razdelitvijo gozda v vsakem obziru za izgled vsem drugim soseskam, v največi razpor med posamnimi soseščani; in soseskin odbor sam se seboj nima nobene edinosti, kajti najboljše njegove moči, ktere so mu više od 20 let z besedo in djanjem uspešno služile, ga sedaj popuščajo. (Konec prihodnjič.) List 34. Ugovor proti razdelitvi soseskinih gozdov med posamesne lastnike. (Konec.) Na dalje trdi si. glavni odbor v svojem gori imenovanem pismu, da „vsaka reč ima slabega gospodarja, ako ima več gospodarjev, in sopašniki (gmajne) to prav očitno kažejo, zato tudi skušnje, na priliko, na Gorenskem, kažejo, da se gozdi zel6 boljšajo, ako priden in umen gospodar dobi svoj kos v svoje roke. Taki tudi kupijo od svojih sosedov zanemarjene kose in gospodarstvo se boljša". Kadar se soseskini gozdi po sklepih od dotičnega občnega odbora v smislu obstoječe gozdne postave gospodarijo, in da župan, njegov namestnik ali kak učen gozdar to gospodarstvo izpeljuje, ni več gospodarjev v gozdu nego samo eden, drugi, namreč upravičenci, so le uživalci, in da se v tem gospodarstvu, oziroma gozdnega uživanja vsestransko z ostro in resnično pravičnostjo postopa, nastane med ljudstvom občna zadovolj-nost, ker vidi, da se tudi gozdi boljšajo in njihovi pridelki množijo. Sopašniki (gmajne) imajo pa vso drugo, od gozdov zel6 različno lastnost, kajti golega spašnika ne more nikdo v slabejši stan spraviti kakor je pod soseskinim gospodarstvom bil, nasproti ga bode pa najnemarniši vlastnik z vsakim, tudi pičlim obdelovanjem, bodi si to še tako nemarno, gotovo zboljšal. Tudi na Gorenskem so gozdi v obče veliko na slabejšem nego so bili pred individualno razdelitvijo. Saj je gozd po vseh nižavah gorenskih, kodar se je lože z vozmi ali drugače do drevja prišlo, skor zginil. Tisti gospodarji pa, kteri so svoj gozd zboljšali, se gotovo tudi na Gorenskem, v vsakej soseski na prste naštejejo. Da kupujejo bolj premožni od nepremožnih svojih sosedov ne samo zanemarjene kose, ampak tudi cele in dobro ohranjene gozde, o tem, žalibog, ni dvombe; al kaj se po takem ravnanju v deželi goji? Nič druzega nego uboštvo (pro-letariat), ta plevel zdravega kmetijskega napredka, plev61 občinski, deželni in državni! Tudi grajščaki prežijo neprenehoma po ostankih zanemarjenih kmetij, ktere se 270 ravno po individualnih razdelitvah soseskinih gozdov neogibljivo množiti morejo, da sčasoma zopet svoje še ne pozabljive sužnje pod svojo oblast spravijo; individualna razdelitev soseskinih gozdov tedaj grajščakom posebno priliko ponuja za to. Vsaki dan imam žalibog priliko, umetnika, kteri je več soseskinih gozdov individualno delil, slišati: „Britko mi je pri srcu, ko pridem v tiste kraje, kjer sem pred dvema letoma gozde individualno delil, kajti druzega ne dobim več tam, nego samo skalovje, in tako Čuden svet se mi zdi, da se nikakor ^orientirati ne morem!" Po takem toraj drznem se slavni odbor c. k. kmetijske družbe kranjske vprašati: ali je treba še kaj več dokazov, predno se bo vničenje gozdov, te edine podpore kmetijstva, ustavilo?! Slišim tudi, da sami vladni organi za to govorijo, da se gozdi individualno dele, rekši: kmet, kteri sedaj davka ne plačuje ali plačevati ne more, postane po individualni delitvi gozdov „steuerfahig!" Jaz pa tistim gospodom, kteri to stvar v imenu državne vlade tako umejo, brez ovinkov in naravnost v obraz rečem, da taki državni organi le od danes do jutri živeti mislijo! Mi hočemo pa, ako Bog da in previdnost domoljubnih mož, sedanji stan našega kmetijstva sami sebi, posebno pa našim zanamcem po mogočnosti zboljšati. Konečno se počastujem si. odboru izročiti popolni prepis sporočila, ktero sem o tej zadevi 11. junija t. L pod št. 150., kakor župan senožeški c. kr. okrajnemu glavarstvu v Postojno poslal, to ss glasi: „Slavno c. k. okrajno glavarstvo v Postojni! Kakor priloženi nalog od tukaj uradujoče zemljiško-uravnavno-odvezne lokalne komisije od 9. junija 1869. L, št. 522. kaže, je te komisije volja, naše ravno nekaj opomogle gozde in gozdiče med posamne upravičence razdeliti, in tako brez dvombe, ne samo naše gozde in gozdiče, ampak veliko več, namreč celo naše kmetijstvo vničiti. Prežalostni nasledki, kteri se pred očmi vsacega pravo-mislečega in človekoljubnega državljana iz dosedaj do-gnanih individualnih razdelitev soseskinih gozdov prav očitno odvijajo, niso te c. k. oblastnije čisto nič izmo-drile, v očigled tega, da so vse soseske, ktere so svoje gozde individualno razdelile, na pr.: Studeno, Belsko, Bukovje, Hrenovice, Otok, Dolenjavas pri Senožečah itd. taiste tako vničile, da človeka, kteremu blagor Človeštva količkaj na srcu leži in da je tako nesrečen ostale skalnate in prazne (gole) hribce in rebra videti, kjer so še pred letom in dnevom lepi gozdi stali, neizrekljiv strah in trepet prešine: kaj bode, ako tako naprej gremo?! SI. c. k. oblastnije niso še, kakor se vidi, zadosti prepričane, da pride kmet ravno po individualni razdelitvi soseskinih gozdov ne samo ob potrebna drva za kurjavo, ob steljo, pašo in druge gozdne pridelke, ampak hoče se ravno tukaj na notranjskem Krasu, kjer se še zadnji studenčeki proti jugo-zahodu zbog še obstoječih gozdov nahajajo, še to neprecenljivo dobroto človeštvu odtegniti; kdo da bo zarad te pogube celemu svetu in našim naslednikom odgovoren, to je važno pa žalostno vprašanje. Kajti kakor so naši gozdi (šume) na posamne upravičence razdeljeni, bodo tukajšnji, opravičenih in neopravičenih potreb polni prebivalci brez vsega usmiljenja po gozdih s sekiro udarili, da v 5, piši v petih, letih ne bo ne enega gozdnega drevesca ondot videti, kodar se sedaj in 3—4 leta nazaj tako gospodari, da bode kmet v desetih letih ne samo vse domače potrebe iz gozda lahko pokril, ampak on bo tudi nekaj lesa za plačilo c. k. davkov prodal, kterih sedaj težko ali celo plačevati ne more. Kriva, čez vse kriva in neopravičena je pa misel tistih ljudi izmed nas, kteri in- dividualno razdelitev naših gozdov ali iz nevednosti ali pa iz čisto osebne dobičkarije nasvetujejo, zraven pa kričijo: dajte posamnemu kmetu gospodarstvo čez gozd v roke, da bode lože c. k. davke plačeval (ali da bode „steuerfahig")! Tukaj nastane vprašanje: ali so tiste soseske, ktere so svoj gozd individualno delile, brez zastanka na c. k. davkih? Kako bodo pa take soseske vprihodnje c. kr. davke plačevale, ki so gozd vničile ? Ravno ta vprašanja so tudi med drugimi posebno za visoko vlado zelo važna. Tirjavci in pospeševavci individualne razdelitve gozdov pravijo tudi: „če boš ti ali jaz svoj del gozda vničil, komu je za to mar, ker je moje? če bo kaka škoda, bo edino mene, pa nobenega druzega zadela!" Tukaj smo si tudi uže kedaj na čistem, posebno gozdarji vedo to, kakošno in koliko škode sosed, kteri svoj del gozda pokonča, svojemu sosedu in kmetijstvu v obče naredi, in to posebno na Krasu. Da bi kmet po individualni razdelitvi gozdov „steuerfahig" postal, se ravno narobe zgodi, kajti pre-žalostne skušnje, ktere smo po gori imenovanih soseskah, žalibog! doživeli, nam glasno nasproti donijo: „ne delite si gozdov, kajti veče pogube in revščine sami sebi in odgovornosti pred vašimi nasledniki in celim svetom ne morete si na-se valiti, nego po individualnih delitvah soseskinih gozdov; kajti kjer gozda ni, tudi kmetija peša in gine, ter nasledniki vaši morali bodo zbog tega svoja sela zapuščati, ker bodo vaši hribci in vaše dolinice po neusmiljeni sekiri obriti in burja, silna zatiralka vaše dežele, bo toliko večo moč dobila, da vam še to peščico zemlje z vaših goličav v jadransko morje popiha, in vam samo golo skalovje doma pusti. Slavno c. kr. okrajno glavarstvo! V obličju vseh teh ravno navedenih žalostnih a golih resnic, in ker je jasno kot beli dan, da hočejo tisti, kteri na individualno razdelitev tukajšnjih gozdičev silijo, ravno s tem gozd vničiti, da iz njega vse, kar je mogoče, v denar spravijo in bolje živijo, dokler ravno gre, s starodavno pri-slovico: „rasti trava ali ne, kader mene več ne bo", in ker je stvar po žalostnih skušnjah od preteklih dveh let čisto jasna, da ravno take soseske v največe ubo-štvo in razprtije padajo, ktere so gozd individualno delile, in ga tudi uže obrile; nasproti se pa tisti gozdi, kteri pod varstvom in gospodarstvom skupnosti ali sosesk stojijo, očividno zboljšujejo, prosi, očigled vsega rečenega in želje od same visoke vlade svitlega čara našega, da bi se gozd na Krasu gojil, ne pa vniČeval, ponižno podpisani župan v obziru javne blagosti in v imenu vseh „umnih" kraških prebivalcev, kterim je mar za njihov in njihovih naslednikov obstanek, da bi si. c. k. okrajno glavarstvo pri visoki c. k. vladi ustanovljene vsake individualne razdelitve, ne samo senože-ških, ampak vseh notranjsko-kraških gozdov brž ko je mogoče izprositi blagovolilo, sicer si bo visoka c. kr. vlada pred celim svetom ostro sodbo in odgovornost prežalostnih nasledkov, kteri bi se iz individualne delitve gozdov kraškim, njej popolno udanim prebivalcem nepogojno nasnovali, sama sebi na rame nakopala; posebno ker zraven nas ubogih Kraševcev ves svet želi in želeti mora, da bi se goli Kras pogozdil ne pa izgozdil!" — Ko bi si si. odbor moje misli, prepričanje in dokaze o individualni razdelitvi soseskinih ali skupnih gozdov bolj na tanko izvedeti blagovolil, prosim, da se mojih spisov v „Novicah" od leta 1867. pod št. 22. in 37. itd. posluži. Slednjič hočem le še pristaviti: tisti uradi, družbe ali posamni ljudje, kteri individualno razdelitev soseskinih gozdov, posebno na notranjskem Krasu pospe- 271 Šujejo, niso prijatelji dežele naše, ne njenega prebivalstva, če so tudi svobodnjaki v pravem pomenu besede; kajti tukaj ne gre samo za gojitev svobode, ampak za najimenitDisi poklic Človečanstva: za obstanek in napredek kmetijstva. Ce hočemo pa povsod le svobodo gojiti, treba je tudi povsod postavne sile odpraviti; česar nas pa sam večni Bog obvari. Senožeče 6. avgusta 1869. Jož. Zelen.