V e s t n i k. Učiteljski konvikt. Ivan Šemerl, učitelj v Lcscab, 10 K kot ustanovnino za leto 1904. Osebne vesti. Imenovani so: Fran Verbič za Jesenice; Marija Marolt, kot voditeljica šentjakobske dekliške šole; Gizela Ekel za Novo mesto; J. Bregar za Šiško in Amalija Prevecza Koroško Belo. — Upokojen je nadučitelj Jernej Crne v Šmartnem pri Litiji. Za Potrebinov spomenik. G. Ivan Malnarič, nadučitelj v Sv. Križu, je nabral za nagrobni spomenik pokoj. L. Potrebinu sledeče doneske. Ivan Malnarič, nadučitelj, 5 K; Franja Trtnik, učiteljica v Sv. Križu, 3 K; Kozma Pavlič župnik v Sv. Križu, 2 K; Josip Kodrič, trgovec v sv. Križu, 2 K; Neimenovani v Sv. Križu 2 K; Josip Polanc, učitelj v Buseči vasi, 1 K; Samsa iz Zagreba 1 K; Milčevič iz Zagreba, 1 K; Ivan Vahčič, trgovec iz Cerkelj, 1 K; Alojz Marinček iz Cerkelj 60 h; Šetinc iz Brežič 2 K. V Kostanjevici, v prejšnjem službenem kraju Potrebinovem, je nabral sledeče doneske: Olga Kobau, učiteljica, 2 K; Minka Gašperin, učiteljiyca, 1 K; Otmar Sever, c. in kr. nadporočnik v p., 2 K; I. Čerov, c. kr. cest. nadzornik, 2 K; Antonija Bučar, gostilničarka, 2 K; Josipina Roth 2 K; družina Rabuze 3 K; Marica Saitz, c. kr. poštarica, 2 K; Ivan Grlovič, ob. tajnik, 1 K; Alojz Gatsch, trgovec, 4 K; Ivan Globočnik, veleposestnik vin župan, 5 K; Angela Stravs, gostilničarka, 1 K; Karel Čerin, kaplan, 2 K; Damijan Pavlič, župnik, 2 K; Jernej Škrjanc 1 K; Jakob Ercigoj 2 K; Leopold Bučar, strojar, 2 K; Marija Kuntarič, gostilničarka, 3 K; Jože Stanič, 1 K; Ivan Gliha 1 K; Ivan Kuhelj 1 K; Jože Božič 1 K; Gabriel Lučarič 1 K; dr. Josip Wurner, zdravnik, 2 K; družina Uršič 1 K; Marija Mramor 1 K; Achtschin, c. kr. davkar, 1 K; Lappain, c. kr. davčni pristav, 1 K; Jankovič Franc, c. kr. davčni sluga, 2 K; Kržičnik Franc št. 66. 1 K: Kržičnik Ivan št. 86.1 K; Mate Hafner, c. kr. notar, 10 K; Fran Petrovčič, pom. uradnik, 1 K; I. Žlindra, c. kr. oficial, 1 K; Karel Koroscbitz, c. kr. oficial, 1 K; Albert Levičnik, c. kr. sod. prist., 4 K; Franc Kržičnik, gostilničar, 2 K; Pavčič Anton, nadučitelj, 2 K; Franc Grajland, učitelj, 2 K; Josipina Kalin, učiteljica, 2 K; Anton Dvoraček, c. kr. stražmester, 2 K; Edmund Doležalek, c. kr. sod. svetnik, 2 K; Fran Bele 1 K; Franc Rueh 1 K; Franc Košak 1 K; Jurij Spiller 1 K; Jera Recelj 1 K; Edmund Bohinec, nadučitelj v Cerkljab, 5 K. Skupno 113 K 60 h. Šolske vesti s Koroškega. Razpisano je mesto učitelja v Hodišab dodne 16. aprila. — Prestavljen je učitelj Janez Glančnik iz Šmarjete pri Velikovcu v Trbiž. — Iz šolske službe je stopila učiteljica Ella Tavčar v Ilodišab. — Na šoli v Železni Kaplji ne ustanove četrtega učiteljskega mesta, kakor so zahtevali. Iločejo pa razdeliti šolski okraj in ustanoviti nove šole na Beli, Obirskem in morda tudi na Reberci. — Novo šolo nameravajo napraviti tudi na Tolstem Vrhu, kjer je že dolgo potrebna, in zasilno šolo na Koprivni. — Na šoli na Radišah smejo prvence sprejemati o Veliki noči. Judeževi groši na Koroškem. Nemški »šulferajn« je dovolil sledeče podpore: Otroškemu vrtcu v Železni Kaplji, šoli v Ukvah za šolarje, šoli v Malem Sentvidu za vodovod, šoli v Gorjah za knjige. — »Sudmark« je dala šoli v Zweikirchenu 45 K, v Rublandu 50 K, nekemu posestniku posojilo 600 K in novo ustanovljeni nemčurski posojilnici v Rožeku posojilo 300 K. To kaže kak namen ima ta novoustanovljena posojilnica! — Koroško je za Slovence izgubljeno. Nečuveno. »Gorenjec«v je pred kratkim razkril nekaj nečuvenega. Tam čitamo: »Solski otroci iz mošenjske fare vedo povedati, da jim je fajmošter v šoli priporočal, da naj, kadar jih bodo starši poslali kako reč kupit v prodajalno, vselej sebi pridrže nekaj vinarjev in kupijo za toliko manj dotičnega blaga. Tako prisleparjeni in staršem ukradeni denar pa naj potem prineso v farovško hranilnico. Ta famozni božji namestnik, ki tako lepo uči kmetsko mladino, je bil že kaznovan zaradi pretepanja otrok v šoli in je tudi že znan zaradi drugih nedostojnosti; vendar pa imajo gotovi gospodje v Ljubljani še vedno veliko dopadanje na njim, ker je tako skrben za farovško bisago, ki pri njih, kakor je videti, odtehta tudi poštenje in vse druge človeške čednosti in kreposti. Na c. kr. izobraževališču za učiteljice v Gorici se prično preizkušnje in sicer: a) zrelosti 9. maja t. 1. ob 8. uri zjutraj; b) za usposobljenje v ženskih ročnih delih istega dne ob 3. uri popoldne; c) usposobljenja za ljudske in meščanske šole dne 16. istega meseca ob 8. uri zjutraj in d) za vrtnarice početkom meseca junija. Prošnje se predlože ravnateljstvu navednega izobraževališča, oz. dotične izpraševalne komisije, in sicer za preizkušnje pod a), b), in c), najkasneje do 15. aprila t. 1. in za one pod d) do 15. maja t. 1. Na ženskem učiteljišču v Gorici je razpisano mesto definitivnega glavnega učitelja za nemščino in slovenščino. Prošnje je nasloviti na ministrstvo za bogočastje in nauk in predložiti do 30. aprila predpisanim službenim potom predsedništvu c. kr. deželnega šolskega sveta za Gorico in Gradiško v Trstu. Jugoslovanski dijaški kongres. Iz Belega grada poročajo, da prirede dijaki beligrajske visoke šole shod vseb jugoslovanskih vseučiliščnih dijakov, in sicer v Belem gradu. Za prvega maja je baje povabljeno v Beli grad dijaštvo hrvatsko, bolgarsko in slovensko. Josip Gorup vitez Slavinski, znani slovenski mecen je praznoval dne 6. t. m. svojo sedemdesetletnico. Na Voloskem je že od leta 1897. boj za hrvaško ljudsko šolo. Tam je nad 80 hrvaških za šolo godnih otrok. Pač pa obstoji za 30 tjakaj priseljenib italijanskih otrok  italijanska ljudska šola z dvema učnima osebama. L. 1901. je odločila c. kr. vlada, da se ima na Voloskem osnovati tudi hrvaška ljudska šola. Ali Italijani istrski — pravični! — so rekurirali proti temu na Dunaj. Te dni pa je došel od tam — kakor javlja voloski »Narodni list« — odlok, da se na Voloskem mora odpreti hrvaška šola! Zaradi tega odpade baje na italijanski šoli ena učna oseba. Stoletnica dveh cesarstev. Dne 18. maja t. 1. bo sto let, kar je bilo proglašeno prvo francosko cesarstvo. Dne 18. maja 1804. je namreč proglasil francoski senat dotedanjega konzula, Napoleona Bonaparte, dednim cesarjem z naslovom: »Napoleon L, po milosti božji in po konstitucijah republike cesar Francozov.« Ta proglas senatov je potem potrdilo obče glasovanje francoskih volilcev s 3,572.329 glasov večine. Slovesno kronanje novega cesarja se je vršilo v Parizu v stolnici Notre Dame 2. decembra 1804. Tedanji papež Pij VII. je prišel nalašč za to slovesnost v Pariz ter je mazilil Napoleona, na kar je isti najprvo sam sebi in potem svoji soprogi Josipini položil na glavo cesarsko krono. To prvo francosko cesarstvo je trajalo do leta 1814., oziroma 1815. Kakor znano, je bil od leta 1809. do 1813. tudi večji del slovenskih dežel, ki jib je Napoleon združil v ilirsko kraIjevstvo, pod francoskim cesarstvom. Dne 11. avgusta 1804.se je pa proglasil dednim cesarjem avstrijskim Franc I., ki je bil obenem od leta 1792. naprej tudi nemški cesar pod imenom Franc II. Ta zadnji naslov je pa odložil dne 6. avgusta 1806., potem ko je takozvano rimsko nemško cesarstvo popolnoma razpadlo zarad ustanovitve renske zveze pod protektoratom francoskega cesarja Nepoleona I. Franc II. je bil torej zadnji cesar rimsko-nemškega cesarstva, ki ga je ustanovil Karel Veliki in pozneje obnovil Oton I. Habsburžani so nosili ta naslov nepretrgoma (s kratkim prestankom) od leta 1438. do 1806. Najstarejša gimnazija. Gimnazija »Karolinum« v Osnabriicku obhaja od dne 27. do 29. septembra t. 1. 1100 lctnico svojega obstoja. Gimnazijo je ustanovil Karel Veliki. Šojstvo na Japonskem je od leta 1871. jako napredovalo. Šolski obisk je obvezen, vendar se pri tem ne pestopa posebno strogo. Otroci se od 6. do 10. leta poučujejo v elementarnih šolah ter obiskujejo potem štiri leta višjo elementarno šolo, v kateri poučujejo tudi naravoslovje, angleško, poljedeljstvo in trgovino. Vse elementarne šole vzdržujejo občine. Razen tega je na Japonskem jako mnogo zasebnih šol. Dekliških šol primanjkuje. Srednje šole so gimnazije in tehnične šole. Od leta 1894 obstoji vseučilišče v Tokiu, ki ima 150 učiteljev, 6 fakultet in 1400 učencev. Nemški, francoski in angleški učitelji uče v svojih jezikih. V medicinski fakulteti so predštudije, poučna metoda in učna sredstva nemška. Knjižnice so v raznih mestih, največja z 295.000 zvezki je v Tokiu. Papeži in izobrazba. Papež Inocencij IV. je javno povedal, koliko izobrazbe in spoznanja smejo imeti dohovniki, koliko navadni verniki. Za vernike — pravi papež — zadostuje, da vedo, da je Bog, ki plačuje vse dobro in kaznuje vse slabo, v ostalem pa morajo vse verovati, kar določi rimska cerkev za resnično, ne da bi si ogledali (implicite). Cudno pa je, da po tej papeževi izjavi tudi duhovščini, ki ni bogata, ni treba več vedeti kot vernikom, razen da se s hostijo deli telo Kristusa. bkofje pa morajo več vedeti, ker bodo pred Bogom dajali račun od podrejenih duhovnikov. Zato morajo tudi razumeti člene apostolske vere. Da bi verniki ne premišljevali in ne pro- dirali v verke resnice, je določil papež Aleksander IV. v kanonskem pravu, ako se verniki javno ali le zaupno razgovarjajo o verskih rečeh, se izobčijo za eno leto iz rimske cerkve ter lahko pridejo celo pred inkvizicijo. Ali je potem čudno, da so ljudje ostali stalni v verski gorečnosti ?  Analfabeti pri Rusinih v Galiciji. Rusinski list »Dilo« piše, da je med Rusini v Galiciji dvakrat toliko analfabetov kakor med Poljaki, trikrat toliko kakor med Slovenci, enajstkrat toliko kakor med Nemci in devetnajstkrat toliko kakor med Cehi. Iz tega je pač dovolj razvidno, kako zanemarjeno mora biti med Rusini v Galiciji ljudsko šolstvo, in ni dvoma, da so na tem premnogo krivi Poljaki, ki imajo deželno upravo v svojih rokah, a se za Rusine skoro nič ne brigajo. Tako ravnanje ni le nečloveško, ampak tudi slovansko ni. Korist čebel za kmetijstvo. Naš rojak, inžener Ferdinand Lupša, je priobčil v »Carinthiji« sledeče zanimivo izračunanje : Panj šteje poleti povprečno 18.000 čebel. Okolo 75 čebel izleti vsako minuto iz panja. Od 7. zjutraj do 6. zvečer računamo tedaj 49.500 izletov. Vsaka čebela obišče med svojim izletom do 45 cvetov. Ako računamo na leto 100 lepih dni, dobimo 222.750.000 cvetov, ki jih čebele enega panja obiščejo v enem letu. Ako oplemenijo le deseti del obiskanih cvetov, je še vedno 22.275.000 oplemenjenih cvetov. Računimo vrednost oplemenjenih 100 cvetov le en vinar, se ima kmetijstvo še vedno samo enemu panju zahvaliti za 22275 K na leto.