lvATOMslvlM Glavno vprašanje —- vzgoja mladine. Spor nemškega narodnega socializma s katoliško cerkvijo v Nemčiji se poostruje. Vsak čas lahko izbruhne ostra borba, kakor je že divjala v Nemčiji za časa kanclerja Bismarcka ter je znana pod imenom kulturnega boja. Sredi meseca januarja scr bili nemški kardinali, nadškofje in škofje v Rimu, da poročajo sv. Očetu o razmerah v Nemčiji ter da sprejmejo njegova navrdila. Vratislavski kardinal Bertram se je iz Rima odpeljal v Berlin, da se posvetuje z nemško vlado ter z nji . ~-že za katoliško cerkev če ne izpolnjenje v~eb njenih zahtev, pa vsaj nek "; kompromis. Odposlanstvo nemškin čkofov v Rimu torej še .A izgubilo zadnje iekrice v-anja. Medtem pa se škofje piipr.-ljajo zx. s1 ičaj, da bi vlada zaprla vse verske šole, odnosno s pritiskom onemogo-ila ivpTv obstoj. škofovska konferenca v Fuldi je sklenila izjave, ki bodo vernikom prečitane v cerkvi. Škofje poziva.io vernil.e, nai se ne udajo nobenemu pritisku in naj svoje otroke tudi nadalje pošilja;o v verske šole, ne pa v državne narodno-FOcialistične. *ronkordat med drzavo in katoliško cerkvijo zajamčuje <r~kvi versko ^vobodo. Naj se torej noben katoličan ne vda nobenemu pritisku, da bi vzel svoje otroke iz verske šole. Naj tega tudi ne store državni uradniki, ki naj se tudi ne dajo zapeljati ali prisiliti k izstopu iz katoliške cerkve. Kako resen je položaj v Nemčiji, dokazuje dejstvo, da imenujejo škofje v svoji poslanici prvikrat narodni socializem sovražnika katoliške cerkve. Škofje so tudi sestavili posebno molitev, ki naj jo duhovniki in verniki opravljajo pri službi božji. Molitev se tako glasi: »Nebeški Zveličar! Obračamo se k tebi s svojimi molitvami, ker obstoja nevarnost, da bo šola mladino tebi odtujila ter spravila v nevarnost njeno zveličanje. Ne dovoli, da bi se naši otroci tebi odtujili, in daj krščanskim staršem moč, da bodo branili katoliško šolo.« Framasoni za Ijudsko fronto. Misel Ijudske fronte je prišla iz Moskve. Ko je komunistična internacionala uvidela, da komunizem z dircktnim revolucionarnim delom v Evropi ne doseže svojega cilja, je naročila svojim pristašem po posameznih državah: >Pomešajte se med druge Btranke!« Komunisti so v resnici poiskali ter iščejo stike s tistimi strankami, ki so jim po svetovnem nazoru najbliije: z marksističniini socialisti, s framasoni in liberalci. Tako so istale Ijudske fronte, ki so zavladale v Franciji in v Španiji. Framasoni pa bi še radi več ljudskih front. O tej zadevi so razpravljali na svojem zborovanju, ki so ga imeli framasoni vzhodne Evrope proti koncu preteklega leta v Pragi. Na tem zborovanju so bili zastopani framasoni (prosti zidarji) iz: Cehoslovaške, Rumunije, Poljske in Jugoelavije. Preteresen je bil na tem zborovarrju političen položaj na svetu ter so se z veliko pohvalo vzeli na znanje veliki uspehi Ijudske fronte v Franciji in Spaniji (pobijanje duhovnikov, požiganje cerkva, državljanska vojna!). Poljskim framasonom se je očitalo, da nič ali vsaj premalo storijo za ustvaritev ljudske fronte na Poljskem. V to svrho se je sklenil poseben program, ki med drugim predvideva ustanovitev velikega dnevnika, ki bi na Foljekem zagovarjal in razširjal idejo ljudske fronte. V Sloveniji takšnega lista ni treba. Saj naši gosposko- in kmečko-liberalni dnevniki in tedniki poleg slovenskih marksističnih listov prav verno in vneto širijo in branijo idejo ljudske fronte. Zato jugoslovanskim framasonom ni bilo treba v to svrho predložiti ustanovitev novih listov. Kitajski katoliški red. Na Kitajskem je bil leta 1928 ustanovljen nov katoliški red pod imenom >Mali bralje sv. Janeza Krstnika«. Njegovi člani so sami kitajski domačini. Za program so ti redovniki izbrali 8 blagrov Gospodovih iz njegovega govora na gori (»Blagor ubogim v duhu . . .« itd.). »Mali bratje« so vzbudili veliko zanimanje tudi med tistimi, ki katolicizmu niso naklonjeni. Zanimajo se za nje predvsem siromaki, pa tudi voditelji naroda. Njihove samostane obiskujejo pogani, protestantje, učenci, učitelji in profesorji, celo protestantov3".i bogoslovci. Nedavno je obiskalo eneg njihovih samostanov nekaj komursfov. »Mali bratje o se nekoliko prestrašili rdečkarskega obiska. Komunisti pa so pohvalili njihovo siromaštvo m -nakost ter so izjavili: »Vi ste vtem dosegli rekord! Mi še nismo dosegli poj Nosti vašegr sistem?' •" V mariborski stoloi in naestni žnpnijsM cerkvi bo od 7. do 9. februarja t. I. evharistična tridnevnica pod vodstvom p. n. g. ravnatelja bogoslovcev-lazaristov dr. Jakoba Kolarič iz Ljubljane kot priprava na velikonočno sv. obhajilo, katero vsi udeleženci te pobožnosti s posebnim dovoljenjem lahko že v teh dneh sprejmejo. Ob navedenih dnevih bo zjutraj ob šestih (v nedeljo 7. februarja tudi ob pol desetih) govor in sv. maša pred izpostavljenim Naisvetejšim; zvečer ob 17. uri nagovor, iitanije in blagoslov z Najsvetejšim. Tridnevnica se slovesno zaključi v torek 9. t. m. s sklepnim govorom, z litanijami in z zahvalno pesmrfo: »Tebe Boga hvalimo« pred zakramentalnim sv. blagoslovom. Vse tri dni bo Najsvetejše izpostavljeno za javno češčenje.