,,Slovenski Gospodar" naših junakov nnjljnhši prijatelj. NaS somišljenijk Jakob Rom, doma iz St. Jua-lja ob juž. žel., nam piŁe dno 18. julija z ruskega bojišČa: Zelo sem se razveselil, ko sem po dolgem 6asu dobil spet ,,Slovenskega Gospodarja." Zdelo se mi je, kakor bi me prišel obiskat moj dobri zvesti prijatelj in mi prinesel pozdrav in novio iz domovine. Ni ga lista, ki bi bil tako priljubljen pri svojih čitateljih, posebno pri vojaklh, kaJkor je ^Slovenski Gospo•dar." Tukiai ga komaj pričakujemo in ko pride, tedai pa romla iz roke v roko,dokler ga slednji ne prebere. StariŠi, le pridno nam ga naročajte! Niklar si ne mislite, dragi bralci, da smo mi tukaj žalostni in otožni. Ne, tega ni pri nas. Pač pa smo veseli in korajžni; imamo tudi godbo, ki nam včasih klajko veselo zagode. Res mnogo hudega niora* mo včasih prestati, mnogo dolgih maršev, slaba poia. deževno vreme, itd., ali Slovenci vse z veseljem prenašamo, samo da bi rešili našo domotvino. Kosmaiega Rusa bomo kmalu spravili v dolgočapno Rusijp, •saj je povsod tepen. Kamorkoli se pbrne, povsod jih <dobi od naših junakov po grbi in tvedno beži, kakor bi ga bilo sram njegovega popaza. Artilerijo ima sedaj vefiinoma zelo slabo in moštvo še slabejše. StreIja na vsak sum in kar cele salve. Razume se, da studi včasih katera krogla zadene, Ni čuda, saj pravijo, da tudi slepa kokoš včasih zrno najde. Pa ta, hudoba ima večjidel same dum-dum- krogle. Pa naj jih ima, kolikor hofie in naj strelja, kakor hoče, ker poguma našim fantom ne odvz^me, In s kafenim ve:seljem in ,,hura"-kliei se zaženejo naši lantje na sovražnika in tedaj mu ne preostaja nič drugega, iakor da z velikimi izgubami zbieži. Tako je torej s to Tojsko. In morda boste vprašali: Kako pa je kaj Vaše duševno stanje, ali kaj raolite? Hodite k sv» maši? — Da, dragi prijatelji, to je res, da k sv. maši ne moremo, ali molimo pa kolikor fcateri more in kakor razne okoliščine pripuščajo; saj druge pomoči ni, kakor da se k Bogu in Mariji zatekamo. Saj sem že sam skusil pomoč Marijino. Bilo jo nelko nofi, ko je bil spopad med našimi in Rusi. Krogle so žvižgale goste kot to6a in te'daj sem se izročil v varstvo Marijino in ravno tako se mi je zdelo, kakor bi me Marija s svojo lastno roko varovala. In glej! Več mojih tovarišev je padlo, meni pa s« ni nič hudega zgadilo. Prepričan sem, da kdor se k Mariji zateče, je gotovo uslišan. -Saj ona je naša mati, ki nas ljubi in nam ra^a pomaga. Le radi se k njej zatekajmo po pomoS in tolažbo! Torej z Bogom in Marijo za slovensko domovinol Srčen pozdnav!