Nadzorstvo verskega pouka. Med poJIetai-mi pioročili, ki jih morajo oddajati šolski upravitelji in nadzorniki o stanju šolstva. o pouku in vzgoji v šoli, se naiiaja tudi vprašanje: kako se vrši nadzorstvo verskega pouka v šoli? V dobi konkordata, ko je bil uči.elj še mežnar, nadzornik šole pa dekan v okraju, se je vršilo nadzorstvo veronauka na najsvečanejši način. V šolii so se ob koncu leta zbrali vsi župniki in kaplamii iz obližja šole in vršil se je svečan izpi. iz vseh predimetov pred dekanom, da so vsi videli, koiiko so se otroci naučili v šoli. Seveda je izpraševal pove5ini le župnik veronauk. razredni učitelj v drugih predmetih nd prišel do besede, da se ne bi videlo njegovih uspehov in tudi, ker se je pouk v drugih predmetih smatral za nepotreben — vsaj tako se je postopato, in vzgajalo ljudstvo za tako nazirainje. Po »inšpekciji« je bila vel-i ka pojedina v župnišču. A ne samo ob koncu leta. tudi med letom je župnik zapostavljal ostale predmete, ki jih je poučeval učitelj, za veronaukom. Župtnik je prišel v šoio kadar je ho_el in je učil veronauk toliko časa. kolikor se mu je poljubilo. Gorje uci.elju. ki mu je oporekal in se je zavzel za svoje predmete, kmalu je o »upomem« učitedju vedel vse nadzornik — dekam in čul je, da so vsi drugi predmeti postranskega pomena, glavno je. da se otroci nanče veronauka. Te razvade in predpravice duhovščine smo čutili dolbro tudi v AVstriji. § 1. drrž. šolskega zakona je brenčal ob vsaki priliki nad učiteljstvoin. Reakcijonarne stranke so natolcevaie učiteljstvo, »da meče križ iz šole«, »da hoče 'odpraviti veronauk iz šole« itd. Vse to se je vrsilo z namenom, da si obdrži duhovščina nadvlado nad šolo s pomočjo ljudstva, ker jo je ob padcu konkordatske šole z novi_n šo!Jsk_m zakoaom v precejšnji meri izgubila. Ctovek bi mislil, da je z našo državo že popolnoma izginil reakcionarni duh konkordatske šole, in da so jenjale že predpravice duhovtščme v šoli. Toda temu ni tato! Po d.želi se vrši nadzorstvo veronauka še na dokaj čuden naoin, ki ne odgovarja ne zdravstvenim predpisom za otroke, ne pedagioškim načelom in tudi ne praivim pravnirn nazorom o pravicah in dolžnostih. Po naših aazorih so dolžnosti duhovščine glede pouka in šole prav enake, kakor za ostalo uči.eljstvo in nimajo učitelji in nadzorniki veronauka prav nobenih predpravic in tudi ne kakih izjem. Ponekje je ukoreninjena še vedmo grda navada in razvada, aii kakor sami »gospodje« to imenujejo »narodni običaj«, da citirajo dekani za nadzorstvo veronauka kar cele šole z otroki iz bližnjih šol y župno cerkev, ko nadzorujejo župnika. Šole imajio takratt prost dan, učitdji pa rotnajo z otroci svojega razreda v kraj, kamor so prišli gospod dekan k inšpekciji župnije in istoča'sao verskega pouka. Tako se zberejo v ceTkvi- otroci iz vseh blližnjih šol. Učitelji čakajo s svojimi razredi v cerkvi. da pridejo na vrsto in dogaja se oibičajao, dai postaja otrokom ob dolgem čakanju v cerkvi slabo. Skrajni čas je, da napravi šolska icnblast takemu nadzorovanju versikega pouka konec. Mnenja smo, da se iraa nadzorstvo verskega pouka vršiti enako, kakor nadzorstvo ostalih predraetiov, t. j. med učno uro, v šoli. Prost dan ob takih prilikaih se nam zdi protipostaven. Dolžnost dekana je, da prlde v šolo in komoditeta na račun otrok tu ni na mestu. Dolgo postajanje otrok v cerkvi'. posebno če pridejo od daleč razgreti v cerkev, je škodljivo zdravju otrok. Natjmanj na mestu je voditi otroke k inšpekciji izven šole, v oddaljeni kraj v slabem, deževnem vremenu. Lažje pride eden k več 100-tim, kakor da pridejo 1000 k enemu — radi komoditete. Saj ni šola radi nadzornikiov tu, ampak so nadzori^iki postavljeni radi šol. Najmanj na mestu je uporabljati posvetno učiteljstvo, da vodi otroke k inšpekciji verskega pouka, saj nismo postavljeni za policijsko službo katehetom m za vzdrževanje discipline za njihov predmet in to tudi ni službena dolžnost posvetnega učiteljstva temveč katehetov. kaplanov in župnikov, ki poučujejo veronauk! Gospodje nadzorniki verskega pouka naj se potrudijo v šolo, kajti doba loonkordatske šole je minila, konkordatska šola je odpravljena in naj se odpravi še te njene ostanke.