GIASIIO TEKSTILNE TOVARNE NOVO MESTO
.Mf NOVOTEKS
ŠTEVILKA 10 LETO XIII NOVEMBER 1983
r
N
I
S
I
S
I
s
I
>
I
s
I
s
I
s
I
s
I
N
I
>
I
S
I
\
T S Jim *	* A
29. NOVEMBER — DAN REPUBLIKE
Velikih dogodkov naše revolucije ne praznujemo le zato, da bi obudili spomine nanj, temveč tudi zato, ker smo prepričani, da se moramo tako zaradi našega danes kotzaradi našega jutri vedno znova vračati k izvirnim opredelitvam in vrednotam naše revolucije.
Že ob začetku vojne so si komunisti in delavski razred zadali nalogi odločno braniti svojo domovino in se boriti do končne zmage, da bo nastala nova Jugoslavija, svobodna skupnost enakopravnih narodov.
Drugo zasedanje antifašističnega sveta narodne osvoboditve.
Zaradi potrebe po ustanovitvi vrhovnega političnega organa, ki bi enotno usmerjal delo NOO ter življenje na osvobojenem ozemlju, je vodstvo narodnoosvobodilnega gibanja sklicalo 26. 11. 1942 v Bihaču zasedanje delegatov iz vseh delov Jugoslavije. Tu so ustanovili AVNOJ in ga razglasili za najvišji politični organ narodov Jugoslavije. Tedaj sta bila izdana dva dokumenta: »Cilji narodnoosvobodilnega gibanja« in »Kdo se bori v Jugoslaviji«.
S tem so bile na svojevrsten način uzakonjene vse dotedanje pridobitve revolucije, hkrati pa so bile začrtane temeljne smernice njenega nadaljnjega razvoja.
Nova Jugoslavija pa se je popolneje izoblikovala leto pozneje, ko so porazi Hitlerjeve vojske naznanjali skorajšni konec vojne. Zato je vodstvo narodnoosvobodilnega gibanja začelo reševati tudi vprašanja povojne ureditve Jugoslavije. Pridobitve NOB in revolucije je bilo treba tudi državnopravno urediti. Tako je bilo 29. in 30. novembra 1943 v Jajcu sklicano 2. zasedanje AVNOJ. Tito je vsvojem poročilu razložil vojaške, notranjepolitične in zunanjepolitične razmere, dal priznanje junaškemu boju rdeče armade in anglo-ameriške vojske, izrazil zaveznikom hvaležnost za prvo poslano pomoč v vojaškem materialu, opremi in hrani, pozdravil sklepe moskovske konference zaveznikov, da bodo po vojni narodi sami odločali o svoji usodi.
Delegati so potrdili vse, kar je dal do tedaj NOB in potrdil NOO kot najbolj demokratično obliko ljudske oblasti.
AVNOJ se je na tem zasedanju oklical za vrhovni predstavniški (oblastni in zakonodajni) organza vso Jugoslavijo. Iz svoje srede je izvolil pravo vlado Jugoslavije, tako imenovani NKOJ. Emigrantski vladi v Londonu je odvzel vse pravice zakonite vlade. Kralju Petru je prepovedal vrnitev v domovino do konca NOV, nato pa bodo jugoslovanski narodi sami odločali, ali naj bo Jugoslavija monarhija ali republika.
S posebnim odlokom je AVNOJ razglasil, da bo nova Jugoslavija federativna država enakopravnih in suverenih narodov, narodnim manjšinam se zagotove vse narodne pravice. Kot revolucionarna ustavodajna skupščina je s tem položil temelje nove Jugoslavije in razglasil temeljna načela njene ureditve: da bo demokratična zveza delavcev, kmetov in delovne inteligence, da bo oblast v rokah ljudstva in da bo federativno urejena.
Sklepi 2. zasedanja so imeli velik odmev v svetu. Zavezniki na teheranski konferenci, ki je bila v istih dneh kot zasedanje v Jajcu, so priznali NOV kot zavezniško vojsko v boju proti Hitlerjevi Nemčiji in ji obljubili večjo materialno pomoč.
Zahteve po odpravi gospodarske, politične, kulturne zaostalosti in neenakosti so bile pravzaprav zahteve po odločni spremembi družbenih odnosov. Neposredno v zvezi s tem je nastajanje, razvoj in uveljavitev družbenega samoupravljanja kot temeljne oblike naše socialistične demokracije. Prav v tem smislu je 29. november praznik nove vsebine v našem življenju in vsako leto nov mejnik vsestranskega razvoja naše socialistične dežele.
Pot do AVNOJ in do uresničitev, h katerim nas je AVNOJ usmeril, je pot poguma, ustvarjalnega osmišljanja in doseganja ciljev ter izpolnjevanja nalog v vsakem trenutku, v vsaki etapi naše revolucije.
To je pot neomajnosti in doslednosti, pot akcije množic, ki jih je usmerjala in vodila komunistična avantgarda, to je Titova pot našega razvoja. Tisto, kar je bilo utemeljeno pred 42 leti, se je razvejalo v drevo svobode, neslutenega družbenega in materialnega napredka, samoupravne socialistične demokracije, možne skupnosti pobratenih narodov in narodnosti, neodvisne države z velikim ugledom in široko mednarodno angažiranostjo.
S tem je postala pot do Bihača 1942 pot napredka, ki smo ga dosegli z bojem in premagovanjem vseh težav, z voljo in samoupravnim zavzemanjem delavskega razreda in narodov. S te poti ni in ne more biti oddaljevanja. Z nje moramo odstraniti vse tisto, kar se je v velikem zamahu napredka nakopičilo, vse, kar spodkopuje vrednote in kar nas ne spodbuja k še večjim dosežkom.
Ob dnevu republike DPO, samoupravni in poslovodni organi tozdov in DO Novoteks čestitajo vsem zaposlenim, upokojencem in štipendistom.
D. M.

Kmalu po 2. zasedanju AVNOJ so začeli nastajati temelji federativne ureditve nove države. Pokrajinski NOO so pre-
^ raščali v najvišje organe oblasti za posamezne pokrajine.	s
^	r mm * m* *	^	* jm’ *	s * imr * ji* r	* jmr *	^ s jmr * ^	* Mmr */tm * ^
\
I
N
I
N
I
S
>
I
>
I
N
I
V
I
S
I
s
I
s
I
s
I
s
I
s
I
s
I
\
I
s
I
I
s
I
s
I
s
I
N
I
S
I
s
I
N
I
S
I
S
I
N
I
S
I
S
I
>
I
s
I
s
>
>
s
Iz dela samoupravnih organov
__ _________________________^
V drugi polovici oktobra so bili sklicani delavski sveti vseh temeljnih organizacij, delovne skupnosti skupnih služb in delavski svet delovne organizacije. Osrednja točka dnevnih redov sej je bila obravnava in sprejem dokončnega besedila predloga sprememb in dopolnitev samoupravnih splošnih aktov za sprejem na referendumu. Odbor za normativno dejavnost je v prečiščenem besedilu sprememb in dopolnitev pravilnika o delitvi OD pri poglavju dodatek za izmensko delo dodal ciklus dela, kije uveden v tozdu Predilnica Metlika, to je nočno-dnev-no-nočno-dnevno. Sprememba je tudi v načinu izračunavanja oziroma pri osnovi za nadomestilo osebnega dohodka za čas bolniškega izostanka. Osnova je mesečno povprečje, izračunano iz. osebnih dohodkov, ki jih je delavec dobil za svoje tekoče in minulo delo po zaključnem računu v minulem koledarskem letu za čas, ko je delal. V osnovo se šteje tudi osebni dohodek, ki ga je delavec dobil za delo v času, ko je bil po zakonu o delovnih razmerjih dolžan delati dlje kot poln delovni čas. Tako ugotovljena osnova se poveča z odstotkom rasti povprečnega mesečnega osebnega dohodka na zaposlenega delavca v delovni organizaciji v tekočem letu do meseca pred nastankom začasne zadržanosti z dela.
Delavcu, ki je odsoten z dela več kot mesec dni, se osnova za nadomestilo osebnega dohodka valorizira (uskladi) še vsak naslednji mesec odsotnosti z odstotkom rasti povprečnega mesečnega osebnega dohodka na zaposlenega delavca v delovni organizaciji v prejšnjem mesecu.
V primerih, ko delavec prejema nadomestilo OD v občinski zdravstveni skupnosti, se pri valorizaciji upošteva povprečna rast OD na zaposlenega v občini.
Mesečno nadomestilo osebnega dohodka ne more biti višje od delavčevega osebnega dohodka, če bi delal, in nikakor ne višje od najvišjega osebnega dohodka v organizacijski enoti, v kateri delavec dela, pa tudi ne nižje od najnižjega zneska, ki zagotavlja materialno in socialno varnost delavca in ga določi izvršni svet skupščine SR Slovenije.
Delavski sveti so prečiščeno besedilo predloga sprememb in dopolnitev samoupravnih splošnih aktov sprejeli in za 20. 11. 1985 razpisali referendum.
Delavski svet DSSS (ki je bil 28. oktobra) je še ustanovil dela in naloge v prodajnem sektorju — razvoju izdelkov, in sicer oblikovalec tkanin III, sprejel opis ter oceno delovnega mesta, pod zadnjo
točko dnevnega reda pa seje dotaknil problematike kvalitete artiklov, ki so proizvedeni v kooperaciji. ter zahteval, da se do naslednjega DS pripravi poročilo o izplačani stimulaciji delavcev, ki delajo v kooperaciji. Sprejel je tudi sklep, naj se zaradi razlik v kosih, do katerih prihaja na poti od kooperantov do skladišča gotovih izdelkov konfekcije, ugotovi, kje se kosi izgubijo oz. kje prihaja do mankov.
10. seja delavskega sveta delovne organizacije je bila v sredo, 30. oktobra 1985.
Dnevni red je obsegal 5 točk. Pri pregledu sklepov je delavski svet ugotovil, da so sklepi zvečine realizirani, nekateri pa so še v izvrševanju.
Delavski svet je razpravljal o predlogu nabave osnovnih sredstev in predlog, zaradi nenavzočnosti poročevalca, zavrnil.
V eni izmed točk dnevnega reda je delavski svet sprejel tudi spremembo enotne politike povračil stroškov, ki sojih imeli delavci pri opravljanju določenih del. in sicer:
1.	dnevnice (17. in 18. člen DD)
—	cela od 12 do 24 ur 2.078 din
—	polovična od 8 do 12 ur 1.068 din
—	znižana od 6 do 8 ur 767 din
—	znižana za trgovskega zastopnika na sejmu v kraju bivanja 767 din
2.	stroški prenočevanja (20. člen DD)
—	brez računa 618 din
3.	stroški za ločeno življenje (24. in 25 čl. DD)
—	stroški za stanovanje največ 13.914 din
—	stroški za prehrano največ 18.702 din
4.	terenski dodatek (23. — 25. člen DD)
—	dnevno 831 din
Vse navedene spremembe veljajo od dneva potrditve na delavskem svetu.
Pod točko razno je delavski svet dodelil plaketo Novoteks pevskemu zboru »Dušan Jereb« ob 40-obletnici delovanja.
JANJA
Izredna seja delavskega sveta temeljne organizacije Konfekcija I je bila v petek, 8. novembra 1985.
Delavski svet je na izredni seji sprejel sklep o podaljšanem delovnem času v tozdu Konfekcija I. Delo v podaljšanem delovnem času je potrebno zaradi konic dobav, ki so vedno bolj izrazite — roki dobav so vedno krajši.
Pod točko razno je delavski svet razpravljal še o nekaterih drugih vprašanjih.
JANJA
ZAHVALA
Ni še minilo veliko časa, odkar sem dobi! evidenčno številko upokojenca. Kljub temu pa je de! mene še vedno med vami. saj me pogled na potno trgovino še vedno razveseli, sem pač trgovec — bil in bom ostal.
Priznanje, ki ste mi ga dali, je de! sodelovanja vseh nas. ki ste mi bili najožji sodelavci, ter ostalih, s katerimi sem na kakršenkoli način poslovno sodeloval. Le s skupnimi močmi smo zgradili svoj poslovni ugled, si pridobili kupce in kar je še najvažnejše, dosegali iz leta v leto boljše rezultate.
V prisrčni odhodnici, ki ste mi jo pripravili najožji sodelavci, ste mi dokazali, da v teh letih nismo spletli le poslovnih vezi, pač pa tudi trdne prijateljske.
Še enkrat hvala vsem, novemu poslovodji tov. Murglju pa veliko uspehov pri nadaljnjem delu.
SLAVKO POLAK
Prenos tradicionalnega vrednotenja dela v moderno družbo
Kljub spreminjajoči se in že spremenjeni naravi dela ostaja prav na tem področju zelo veliko predstav o delu, ki se vrivajo iz tradicionalizma v modernost. Še zlasti je tako tam. kjer je bil prehod iz tradicionalne podeželske, vaške srenje v urbanizirano in industrializirano družbo nagel in je veliko ljudi, ki so »prva generacija« predhodnikov med dvema sistemoma. Še prav posebej pa se problem tradicionalnega vrednotenja dela, ki ima kaj malo opraviti z zapletenim delom v moderni organizaciji, pojavlja tam. kjer niso prehod spremljali miselni procesi, ki so utemeljevali delo kot vrednoto.
Vzemimo le nekaj možnih vdorov tradicionalizma predindustrijske dobe v moderno družbo, ki zahteva tudi drugačno etiko dela:
1.	Fizično delo, kot smo za-pažali. je bilo v tradicionalni miselnosti sicer res »edino pravo delo«, hkrati pa je nosilo znamenje manjvednosti. bilo je nizke cene in celo zaničevano, ker je bilo delo nižjih razredov. »Sposobni« ljudje fizično niso delali. Človek tradicionalne vaške srenje v procesih nagle urbanizacije in industrializacije migrira iz neke »mentalitete«. kije lahko vsestransko manipulirana. Praviloma nima kvalifikacije za delo, ki ne bi bilo čisto fizično. Industrija ga torej sprejme pravzaprav za rutinsko delo. intelektualno nezahtevno. Zaposli se lahko na tekočem traku, lahko opravlja povsem nezahtevna dela. za katera zlasti manj razvita industrija še nima strojnega nadomestka. To delo je lahko močno neprijetno, nemalokrat nevarno. Tako delavec iz tradicionalne predstave o delu dobi potrdilo te predstave: fizično delo je sicer pravo delo. vendar je vedno in brez izjem nižje in manjvredno delo.
2.	V tradicionalni vaški srenji ni bilo dejanske delitve dela. Vsak je obvladoval vse delovne operacije. malo je bilo delovnih specializacij in te so bile »servisno« obrtniško delo (kovač, kolar itd.), ki pa je prav tako bilo v pretežni meri fizično delo. Vsako delo. ki ni bilo vezano za jasno izražen fizični napor, za znoj in muko. je bilo. kot smo povedali, nedelo. Umsko delo je vsekakor v tradicionalni mentaliteti kaj težko pojmovano kot resnično delo. Prenos take mentalitete je lahko usoden za moderno delovno organizacijo. Industrija, denimo, zahteva izjemno nadrobno delitev dela. delovnih operacij, delovnih vlog in tako naprej.
3.	V tradicionalni mentaliteti je izražena predstava o moškem in ženskem delu. Delitev dela po spolu pa v moderni organizaciji dela skorajda nima več pomena, razen v izjemnih primerih, ko neko delo zahteva posebne fizične zmogljivosti, ki so jim bolj kos moški kot ženske, ali pa je treba imeti poseben obzir do ženske v njenih reproduktivnih funkcijah. Pa še to je le nekakšna »prehodnost«, ker vse manjši pomen čisto fizičnega dela jemlje smisel tudi tovrstni delitvi dela.
4.	Morda bi najbolj tipično reakcijo človeka tradicionalne mentalitete v moderni delovni organizaciji imenovali antiintelek-tualizem. Umsko ali intelektualno delo je bilo v tradicionalni družbi pojmovno kot privilegij vladajočih razredov in njih »priveskov«. Nič ni treba, postavimo, delati ljudem na oblasti. O tem bi si bile sodbe ljudi tradiciolnalnih srenj povsem edine. Taka miselnost, prenešena v moderno družbo, ima seveda dve plati: tako sodijo tisti, ki niso na oblasti, in taka sodba utegne dodatno prepričevati tiste, ki so. Naj temu dodamo, da človek tradicionalne mentalitete ne dela velike razlike med tistimi, ki »ne delajo«. Torej so v nekem smislu zanj intelektualci vsi. ki fizično ne delajo: to so politiki, znanstveniki, uradniki, profesorji. tipkarice in direktorji. Še najbolj pa so človeku tradicionalne miselnosti »dojemljiva« državna uradniška.^ mesta. Prav zato je. splošneje to zapaziti, v nerazvitih državah velik pritisk na »državno službo«. Splošneje mnenje, da se s tako službo človek dokoplje do mesta, ki delovno ni določljivo, vsekakor pa daje splošne ugodnosti. (»Lahko vam. ki hodite v službo, mi moramo pa delati...«, je nič kaj redek izrek še marsikje pri nas).
5.	V tradicionalni miselnosti ni pravega prostora za tisto, kar bi imenovali profesionalno delo. Iz tega sledi nekaj, kar bi morda imenovali »intelektualna uravnilovka«: vsi znamo vse. Tudi v naši družbi smo v tej povezavi bili priča velike deprofesionalizacije.
6.	Posebej pa je treba poudariti. da v tradicionalni družbi delo ni moglo biti pot napredka. Sadove dela je poleg tega vedno nekdo, ki ni delal, ubiral od tistega. ki je »delal«. Tako bi smeli reči. da tradicionalna miselnost še zdaleč ne more negovati kult dela. Velja prepričanje, da je do človekove dobrobiti veliko primernejših poti kot delo. Prej je to »izhod iz dela«v nedelo, kot smo opisali pri »uradništvu«. Do nedela se
pride z osebnim vzponom, zlasti k vodilnim položajem — to bi bilo nekako rezimirano mnenje človeka tradicionalne miselnosti, ki prihaja v moderno družbo. Zunaj delovne sfere se torej kažejo ne le možnosti, da ne bo treba delati, tu so možnosti za doseganje višjega statusa in z njim povezanih nagrad, zlasti materialnih.
Vzemimo konkreten primer iz našega vsakodnevnega umovanja in modrovanja. Če kdo napreduje, nas takoj obda misel, da je pač moral imeti dobre zveze. Še na misel nam ne pride, da bi njegovo napredovanje utegnilo biti v zvezi z njegovim delom, delovno sposobnostjo, delovno pripravljenostjo. Prav zato tudi po tej plati toliko vrednosti pripisujemo osebnim vezam, jih negujemo in smatramo za univerzalni ključ vsakega uspeha, poklicnega in poslovnega.
Izpostavili smo že antiintelek-tualizem tradicionalne mentalitete. Kako naj bo s stališča te mentalitete pojmovana maksima industrijske družbe in sploh zapletene moderne družbe o intelektualnih zahtevah v njenem obvladovanju?
Kako naj človek take mentalitete razume velikanski pomen znanosti? Izum, inovacije, spreminjanje — vse to je poleg vsega še v neskladju s statičnim pojmovanjem proizvodnje in proizvodnega procesa v tradicionalni kmečki srenji.
Prav gotovo je tudi s tega stališča moč razumeti velik odpor
ALI SMO SPET ZAMUDILI VLAK?
zoper znanje, zoper strokovnost, usposobljenost, ki nima več nobenega povezovalnega člena z rutino tradicionalnega delovnega postopka. Seveda je v negovanju neznanja in strahu pred strokovnjaki tudi kaj drugega. Nestrokovni, obrtniško orientirani vodilni ljudje se kaj radi zbojijo tistih, ki jih po stopnji izšolanosti prekašajo. So nevarni za njih »mir« in lagodnost. Globlja analiza pa nam kaj kmalu pove, da korenine takega odklanjanja segajo globoko v predindustrijsko družbo.
Ker se v tradicionalni mentaliteti delo pojmuje kot fizično, repetivno, rutinsko, je razumljivo, da vsako delo, ki to ni, izziva vsaj globok sum. Tovrstna delitev dela je seveda pri nas še realnost in še bolj je to v manj razvitih državah. Povzpetje čez robove fizičnega dela je pravi preskok v družbenem položaju in v dodeljenih vlogah. Deljenost med fizičnim in nefizičnim delom, tradicionalno obeležje razredne in statusne distance se utegne še poudariti. Zato so tako želena, denimo, uradniška mesta. Tu se, na temelju tradicionalnih predstav, nič ne dela. In praksa zmore to kaj lahko potrditi. Razlike v plačah utrjujejo tradicionalne predstave. Birokratizacija in pretirano administriranje pa po svoje prispevata k tej predstavi. Je simptomatično, da se posebno v manj razvitih državah birokratizacija in administriranje močno uveljavljata.
Izbral in pripravil: BRANE FRANKOVIČ (povzeto po beležkah s predavanja o socialni in politični antropologiji prof. dr. Južnič A.)
Gre za projekt EUREKA, s katerim francoska vlada predlaga skupno raziskovalno in proizvodno delo. da bi nadoknadilo tehnološko zaostajanje za ZDA in Japonsko in zgladilo integrirani evropski sistem prioritetnih raziskav. Projekt predvideva lastne evropske računalnike velikih kapacitet. komunikacijsko mrežo med posameznimi informacijskimi sistemi, tretjo generacijo robotov v industriji, razvoj tehnologije in raziskovanje novih kompozi-tnih materialov. Pet področij informacijske industrijske revolucije.
Pa poglejmo posledice izključevanja Jugoslavije iz dela projekta EUROCOM — komunikacije. EUROCOM predstavlja povezavo med evorpskimi raziskovalnimi centri in bankami podatkov, cilj je izdelava enotnega evropskega sistema (brez vzhodne Evrope, ki pripravlja nekaj podobnega.
INTERKOSMOS, Albanije in Jugoslavije).
S stališča običajnega raziskovalca, izvajalca in potrošnika informacij pomeni, da se večina teh dobi prek terminala: leta 1990 nekemu raziskovalcu v »evropski, do sedaj provincialni ustanovi« nekje v Trstu, Gradcu, Ankari ali na finsko-sovjetski meji je za dobljeno startno informacijo, bodisi za pisanje članka, postavljanje diagnoze ali za statični izračun neke svoje inovacije v arhitekturi. potrebno nekaj sekund, tega leta bo jugoslovanskemu raziskovalcu potrebno za enako delo dva do tri mesece.
Vzhodni blok pripravlja podoben projekt, ki se imenuje INTERKOSMOS. V tem trenutku nihče v Jugoslaviji ni v stanju dati zadovoljiv odgovor na vprašanje, kakšna je strategija tehnološkega razvoja in kdo je zanjo odgovoren. Odgovor je: na strategiji se dela
(ZIS), nevključevanje Jugoslavije v evropski znanstveni razvoj ni več vprašanje koordinacijskih dokazov, temveč vprašanje identitete nekega sistema.
Zdi se mi, a želel bi, da nimam prav, da bo Jugoslavija prišla v 21
stoletje prenatrpana z računalniki raznih vrst in skromnih zmogljivosti, katere izdeluje naša ele-ktrosnka industrija. Namesto da bi združili svoje programe v enega kvalitetnega, delajo vsak po svoje.
ZURC
f Problematika ropota
Vse intenzivnejša proizvodnja, avtomatizacija, razvoj industrije in prometa povzroča porast hrupa. Po podatkih svetovne zdravstvene organizacije je ropot porasel v zadnjih dvajsetih letih za 20 decibelov. To pomeni, da se ropot letno poveča za en decibel.
Ropot spremlja sodobnega človeka tako na delovnem mestu kot v prostem času (radio, televizija, disko klubi).
V moderni proizvodnji (tkalnice) veliko število zaposlenih dela v hrupu, katerega intenziteta prekoračuje maksimalno dovoljene meje.
Hrup je vsak nezaželen, neprijeten zvok, ki moti. Stopnja neugodnih vplivov ropota je odvisna od: njegove frekvence in intenzitete, časa izpostavljenosti, individualne preobčutljivosti človeka.
Ropot visokih frekvenc bo izzval težje okvare organizma, prav tako daljša izpostavljenost.
Poklicna okvara sluha, ki jo povzroči ropot, je običajno obojestranska. Ce delavec več let opravlja dela in naloge v kritičnem ropotu, prek 9 decibelov, pride do nepopravljive izgube sluha. Najprej se pojavi izpad v visokih frekvencah (4000 Hz). Tako delavec ne zazna izgube sluha. Po večletnem delu v kritičnem ropotu se ta izpad po-
glablja in širi. Vse bolj je prizadeto govorno območje (od 500 do 4000 Hz), ko delavec tudi sam zazna pri vsakodnevni komunikaciji izgubo sluha. Tedaj pa je že prepozno, kajti poklicna okvara sluha je dokončna in neozdravljiva. Prilagoditve (adaptacije) na ropot ni.
Hrup vpliva tudi na srce in ožilje. Lahko privede do znižanja ali povišanja krvnega pritiska, z bolečinami v predelu srca in motnjami srčnega ritma. Pride do neskladnega delovanja prebavil. Še bolj so očitne.psihične motnje: delavci postanejo utrujeni, raztreseni, razdražljivi, njihova pozornost pada, pride do poslabšanja medsebojnih odnosov, motivacije nihajo.
Hrup moti sporazumevanje med ljudmi, lahko zakrije zvočna opozorila in s tem povzroči nastanek nesreče pri delu.
Pri nekaterih ljudeh opažamo draženje živčnega sistema že pri 55 decibelih, povsem gotovo pa se učinki kažejo pri 90 decibelih. Zato bi se morala osebna zaščitna sredstva uporabljati že pri nižjih intenzitetah. Osebna zaščitna sredstva (vata, antifoni, glušniki) zmanjšajo hrup za 20 do 30 decibelov, čeprav jih delavci neradi in redko uporabljajo.
Zaščitna vata je enostavna za uporabo in higienska. Pri uporabi antifonov in glušnikov je potrebno opozoriti na možnost ekcema ali fizičnih obolenj zaradi slabe higiene oziroma čiščenja.
Skrb za zdravje je pravica in dolžnost vsakega posameznika!
TATJANA GAZVODA
Prikaz kolekcije 6000 delavcem DO Novoteks
Letos smo se prvič odločili, da prikažemo kolekcijo tkanin in konfekcije. Tkaninski del je pre-zentiral	jesen—zimo 1986/87,
konfekcija, pa pomlad—poletje 1986.
Razstava, pripravljena za ogled, je bila v jedilnici v času malice, tako da si jo je lahko ogledalo čim večje število ljudi v dopoldanski in popoldanski izmeni. Kolekcijo si je ogledalo tudi veliko število osmošolcev iz OŠ Bršljin.
Videti je bilo veliko zanimanje za takšno predstavitev, saj je to eden izmed dobrih načinov, da se spozna, kaj se pravzaprav pripravlja in izdeluje v naši delovni organizaciji za potrošnika. Kakor vemo je ta potrošnik edino in pravo merilo kvalitete ter prave usmeritve kolekcije.
Po kratkem uvodu so si otroci najprej ogledali metražni del, nakar so se »zakopali« v konfekcijo, katera jim je v letih odraščanja verjetno bližja, saj je vsakdo našel kaj za svoj okus, potrebe in hotenja.
Lepo je videti, daje odziv tako pozitiven, saj je s tem dokazano, kako smo blizu tistim, kateri se navdušujejo za izdelke naše konfekcije in metraže.
Mislim, da bi bila taka predstavitev potrebna še naprej, kajti dobro je, da vsak vidi proizvod svojega in skupnega dela za zadovoljitev kupca, tržišča, na koncu pa tudi samega sebe!
MARJAN PODLOGAR
Veliko zanimanje je za otroški in baby program, saj so modeli in materiali, predvsem bombaž, pestrih pastelnih tonov in barv ter simpatičnih vzorcev. Seveda ne manjka dodatkov, kar daje spet svoj čar že tako ljubkim modelom. Ker je DO v večji meri ženski kolektiv, je prišla do izraza kolekcija ženskih hlač, kril in zgornjih delov ter teens program.
Vendar spet se vse vrti okoli cen. Te pa, kakor vidimo, so dokaj nesprejemljive za kupca in večni problem za konfekcionarje in metražarje. Z veseljem pa lahko rečemo, da je bila kolekcija lepo sprejeta, delavci so si z občudovanjem ogledovali skoraj vse artikle, veliko je bilo vprašanj o tem ali onem, tako tudi za metražni del, kateri je popolnoma moden za sezono 1986/87.
Ker pa je, kakor vemo, zanimanje za program teens zelo veliko, smo povabili tudi osnovnošolcev bršljinske šole, da so si ogledali obe kolekciji. Na začetku je bila kratka razlaga oziroma opis tega, kakšni so nameni, načrti in modnost o artiklih, katere izdelujemo za kupce.
ZAHVALA
Zahvaljujemo se občinskemu svetu ZSS, Aktivu društva invalidov Novoteks za omogočeno okrevanje in zdravljenje v prelepih Dolenjskih Toplicah.
Draga Kajtazovič Martina Koračin Zlata Lipar Anica Kocjan Anton Klemenčič Danica Fink Marija Novak I Mihela Turk Marija Miklič Anton Krevs Franc Cesar Vinko Hribar
PRAZNOVANJE NA VINICI
V spomin na 21. oktober 1943, ko je sovražnik napadel Vinico, so Viničani praznovali svoj krajevni praznik. Ob tem so odprli Novoteksovo trgovino, simbolično pa so otvorili tudi razširjene prostore Novoteksovega tozda Konfekcija II, v katerih so začeli delati že marca. V njih je novo zaposlitev dobilo 100 delavk.
Ob krajevnem prazniku so številnim krajanom podelili priznanje OF, delavcem Novoteksa pa priznanja tozda.

tLUn IN UL □0 USPEHI 19J
. #
.UFI IN UCENDEM
) USPEHOV 197»9«L
KADAR SE DOBRE VOUE ZBUDIM
Kadar se dobre volje zbudim, vesel v šolo odhitim.
Sončen dan je, še zaspan ugotovim. In se nagajivo zasmejim.
Začel se nov je šolski dan, ves od sonca obsijan.
V šoli vsi smo še zaspani in se gledamo postrani.
Ko šolski zvonec zazvoni, se vse v razredu pomiri.
Ure tečejo počasi, tovarišica pa nas dolgočasi.
Ko konča se zadnja šolska ura. šola trese se od tisočerih nog.
Ko zadnji učenec šolo zapusti, šola tiha v hrib se zastrmi.
Tako minil je moj veseli dan. sedaj pa sem nadvse zaspan, za mano bil je težek dan.
Z jutrom začel se nov bo šolski dan, spet bo od sonca obsijan.
TOMAŽ KANDORFER, 7. b OŠ XII. SNOUB Novo mesto
OGLEDALI SMO Sl KOLEKCIJO
V vaši organizaciji smo si ogledali metražno in konfekcijsko kolekcijo, ki bo v prodaji spomladi. Kaj o vaši razstavi in izdelkih mislimo mi, sem zbrala na papir.
Če bi hotela napisati vse, bi morala popisati cele gore papirja. Zato samo nekaj odgovorov na vprašanje:
Kako ti je bila všeč razstava?
—	všeč mi je bilo, samo cene so strahotne (MATEJA)
—	bilo je lepo, samo preveč drago ( ANDREJA)
—	ja, kar fajn (VESNA)
—	zanimiva, vendar ne po mojem okusu (NATAŠA)
—	bila je špon (ROBI)
—	ne dajem komentarjev (BOLHA) ne bom nič rekla (NATAŠA)
—	zelo je bila fajn (TONE)
—	vse je bilo v redu, samo cene so previsoke (JOŽKO)
—	lepo, samo cifre na listkih so malo previsoke (ČIKICA)
—	še kar dobro, lahko pa bi bilo boljše (JOŽICA)
—	fino (SAŠA)
—	dobra je bila (KATARIN A)
—	zelo dobra, vendar vse je predrago (KARMEN)
—	zelo šminkerska (ŠMIN-KER)
—	specialno (ČIF)
—	dobra je bila (PILI)
—	ni mi bilo všeč(LIMONCA)
—	super (FILIP)
—	enkratno (MATEJA)
—	ja, kar dobra, lahko bi šli še kdaj kaj takega gledat (TINA)
—	ob pogledu na cene se mi je obrnil želodec (MACA)
—	dobro je bilo, dobro (JA-NJA) ^ ti
— OK (ČINKA)
—	premastne cene (MAJDA)
—	konfuzno (NEJA)
—	ostala sem brez besed (ČURI)
—	jaz ne bom nič rekla (JOLI)
—	super, enkratno, le ob cenah me je vrglo (RENATA)
—	dobra je bila (KSENIJA)
Nihče ni hotel, da napišem še
priimek zraven, zato so na koncu odgovora samo imena ali pa celo vzdevki.
Zbrala in uredila: POLONA KUMER OŠ XII SNOUB
JESEN
Oh, lepa ti jesen, ki liste barvaš nam.
Oh, žalostna ti jesen, ki ptic ščebet odnašaš nam.
Prevzetna več ne bodi tak’, saj vidiš,
da že padel tvoj je mrak, prerasla svojo dobo si že to in tu te kmalu več ne bo.
Le pridi drugo leto spet,
ko svet v žive barve bo odet,
odnesla zopet ptic ščebet nam boš,
ter glave nam z burjo zopet prepihala boš.
DARJA ZUPANČIČ, 7. b OŠ XII SNOUB Novo mesto
Izročila NOB skozi delo in pesem
Ob jubilejnem koncertu pevskega zbora Dušan Jereb-Štefan je bil dan poudarek minulim dogodkom, ki v celoto povezujejo tudi pevce zbora jubilanta, delovni kolektiv Novoteksa in druge.
12. marca 1943 se je sekretar okrožnega odbora OF Dolenjske Dušan Jereb-Štefan s skupino aktivistov med potjo s Trške gore proti Žužemberku ustavil v Velikem Lipovcu. Tu sojih napadli Italijani in belogardisti. Sekretar Štefan seje odločil kriti umik drugim in pri tem sam padel.
Takoj po osvoboditvi je bil ustanovljen moški pevski zbor in poimenovan po sekretarju okrožnega odbora OF Dušanu Jerebu-Štefanu, narodnem heroju in dolenjskemu revolucionarju. Zbo-rova usmeritev je bila partizanska in narodna pesem.
14. maja 1985 je praznoval 40-letnico obstoja tudi pevski zbor. 28. oktobra 1985 je v počastitev občinskega praznika priredil skupaj s pobratenim pevskim zborom Grafika iz Ljubljane celovečerni koncert »S pesmijo v svobodo«, v
domu JLA pa pripravil razstavo o življenju in delu pevskega zbora skozi 40 let.
14. maja 1963 je bilo okdrito spominsko obeležje v veterinarski bolnici v Novem mestu v spomin Dušanu Jerebu, ki je pred vojno deloval v Novem mestu kot priljubljen veterinar.
27. oktobra 1974 je delovni kolektiv tovarne Novoteks na kraju zadnje bitke Dušana—Jereba—Štefana v Velikem Lipovcu odkril spominsko obeležje. Da bi ohranjali in prenašali izročila NOB, so ga zaupali v varstvo tovarniški organizaciji ZSMS.
Januarja 1984 je kolektiv tovarne Novoteks prevzel patronat nad pevskim zborom Dušan Jereb-Štefan in tako omogočil njegov gmotni obstoj.
30. oktobra 1985 je delegacija članov delovnega kolektiva tovarne Novoteks in pevskega zbora odnesla venec k spominskemu obeležju, kjer je padel Dušan Jereb-Stefan. Tu so položili venec ter se poklonili njegovemu spominu.
Še posebna zahvala gre organizaciji ZSMS tovarne Novoteks in seveda celotnemu kolektivu, ki redno in vzorno skrbi za spominsko obeležje, prireja ob datumih dogodkov iz NOB žalne svečanosti, katerih se udeleže pohodniki: mladina, člani ZZB NOV, pripadniki TO, delavci in seveda tudi pevci zbora Dušan Jereb. Kraj V. Lipovec je oddaljen 14 km od tovarne. Tam se s kulturnim programom vsi udeleženci poklonijo spominu padlega sekretarja okrožnega odbora OF za Dolenjsko Dušana Jereba-Štefa-na.
v •*	-V..
' /
4	'
Sodelujte v glasilu svoje delovne organizacije!
Izrečeni disciplinski ukrepi v mesecu septembru
V_________________________________J
Javni opomin:
1.	Janji Kovačič (1965), delavki TOZD Tkanina, ker je neopravičeno izostala z dela,
2.	Slavku Bogulinu (1946), delavcu TOZD Tkanina, ker je samovoljno zapustil delovno mesto in delovno organizacijo,
3.	Mirku Bojcu (1951), delavcu TOZD Tkanina, ker se je neprimerno obnašal do sodelavcev s tem, da jih je s strehe polival z vodo,
4.	Ivanu Virantu (1965), delavcu TOZD Tkanina, ker je neopravičeno izostal z dela.
5.	Mirku Zupančiču (1959), delavcu TOZD Tkanina, ker se je neprimerno obnašal do sodelavcev s tem, da jih je s strehe polival z vodo,
6.	Ismetu Ceju (1961). delavcu TOZD Tkanina, ker je neopravičeno odklonil delo.
Denarna kazen:
Disciplinski ukrep denarne kazni je bil izrečen Jožetu Cekutu (1947), delavcu TOZD Tkanina,
ker je bil povzročitelj nereda v oddelku.
Ukrep prenehanja delovnega razmerja:
L Antonu Brezniku (1947), delavcu TOZD Tkanina, ker je samovoljno in brez dovolilnice zapustil delovno mesto in DO, neopravičeno izostal z dela ter prišel vinjen na delo. Ukrep je izrečen pogojno za dobo 6 mesecev.
2.	Stanku Bogulinu (1968), delavcu TOZD Tkanina, ker je neopravičeno izostal z dela. Ukrep je izrečen pogojno za dobo 1 leta. Delavec je istočasno dolžan TO Tkanini povrniti materialno škodo v višini 8.000 din, ker je namerno polomil ščitnik na tkalskem stroju.
3.	Bogdanu Brajdiču (1965), delavcu TOZD Tkanina, ker je v pogojnem obdobju neopravičeno izostal z dela.
4.	Ani Piskule (1967), delavki TOZD Tkanina, ker od 5. 9. 1985 ne prihaja na delo niti svoje odsotnosti ne opraviči.
MARIJA HODŽIČ, iur.
KADROVSKE NOVICE
V mesecu oktobru so se v naši delovni organizaciji zaposlili:
TOZD TKANINA
DE Tkalnica: ZORICA VULE-TIČ, MARJAN KRHAČ, PAVEL KOČEVAR
TOZD TRGOVINA
Prodajalna Julija: LILJANA VUČKOVIČ
Prodajalna Vrbas: MIRA NIKČEVIČ
Prodajalna Bor: SNEŽANA ILIČ. DOBROSLAVKA PETROVIČ
DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB:
Finančno računovodski sektor: BARBARA SKUŠEK — pripravnik za določen čas
Prodajni sektor — razvoj izdelkov: ZLATKA KRAKAR — zaposlena za določen čas
V istem času so našo delovno organizacijo zapustili:
TOZD TKANINA
DE priprava: JOŽE MALNAR DE tkalnica: ANA PISKULE, STANISLAV BOGOLIN, BOGDAN BRAJDIČ DE oplemenitilnica: MARIJA ROBIDA
TOZD KONFEKCIJA:
LUDVIK MEŽAN
TOZD TRGOVINA
Prodajalna Arandjelovac: MILKA RAJOVIČ
DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB:
Prodajni sektor — razvoj izdelkov: JANA JOVIČ, GRETA RATAJEC
PRERAZPOREJENI SO BILI:
— NEVENKA KOVAČIČ iz tehnično razvojnega sektorja v nabavni sektor
— DARINKA SITAR iz TOZD Konfekcija v tehnično razvojni sektor
— TATJANA ZUPANČIČ, JOŽE HOČEVAR, MIRJANA ILIČ in JOŽE GERMOVŠEK iz DE predilnica v DE tkalnica
— MARIJA KOVAČEVIČ iz DE predilnica v DE oplemenitilnica.
Z 18. 10. 1985 je opravila strokovni izpit TATJANA ZUPANČIČ. Razporejena je na dela in naloge MODELARJA v tehnično razvojnem sektorju.
VIDA KOLENC
PrH
v H"
>> ^
f
\ c :.
jiJCKpr'' "T"
[vesna
Modna tekstilna konfekcija Zagreb
dodjetjuje
priznanje •
povodom JOgodišnjk e |X>sto|an|u i dugogodišnjo uspješne poslovne suradnje
PredKadnickog savjeta Milan Pintar
glav ni Direktor Mijo Ing.Petncek
POPRAVEK
V	prejšnjem glasilu je potrebno popraviti na str. 9 pod naslovom Izrečeni disciplinski ukrepi v avgustu« pod ukrep prenehanja delovnega razmerja tč. 2.
2. Martinu Sajetu (1938), delavcu TOZD Tkanina, ker je v popoldanski izmeni prišel vinjen na delo; ukrep je izrečen pogojno za dobo 1 meseca.
V	pravilniku o obveznostih in odgovornostih delavcev je treba popraviti:
-----------------------------------------------------------N.
Na strani 7. v 2. odst. 34. člena popraviti — pravilno: »Delavcu. ki ne prihaja na delo, se pisanje vroči priporočeno po pošti s povratnico«.
Na strani 9. pod tč. 9. popraviti: »če ne skrbi za čistočo na delovnem mestu in za osebno higieno, kadar je predpisana«.
Na strani 26 pod poglavjem »Pavšalna odškodnina« manjka 143. člen.
Na strani 20 v poglavju XII popraviti čl. 89 na 98.
OPRAVIČUJEMO SE VAM ZA NASTALE NAPAKE.
_________________________________/
Pregled stanovanjske problematike v letu 1985
I. STANOVANJSKA POSOJILA
1.	TOZD TKANINA
V	Tkanini je bilo v letošnjem letu planiranih skupaj 7.246.000,00 din stanovanjskih sredstev za individualno stanovanjsko izgradnjo. Na razpis, objavljen v mesecu februarju, se je prijavilo skupaj 40 prosilcev. Odobreno je bilo 20 prosilcem za novogradnjo v znesku 4.948.000,00 din in 9 prosilcem za rekonstrukcijo v znesku
2.298.000.	00 din. 11 prosilcem stanovanjsko posojilo ni bilo odobreno, ker niso izpolnjevali pogojev. Najvišji znesek stanovanjskega posojila je bil 386.000,00 din.
2.	TOZD KONFEKCIJA I NOVO MESTO
V	Konfekciji je bilo planiranih skupaj 3.645.000.00 din stanovanjskih sredstev za individualno stanovanjsko izgradnjo. Na razpis se je prijavilo 18 prosilcev. Odobreno je bilo 16 prosilcem za novogradnjo v znesku 3.358.000,00 din, 1 prosilki za rekonstrukcijo v znesku 287.000,00 din. 1 prosilcu pa stanovanjsko posojilo ni bilo odobreno. Najvišji znesek posojila je bil 307.000.00 din.
3.	TOZD TRGOVINA Trgovina je imela planiranih
skupaj 1.500.000,00 din sredstev za individualno stanovanjsko izgradnjo. Na razpis seje prijavilo 10 prosilcev. Odobreno je bilo 6 prosilcem za novogradnjo v znesku
1.350.000.	00 din in 1 prosilcu za rekonstrukcijo v znesku 150.000,00 din. 3 prosilcem stanovanjsko posojilo ni bilo odobreno. Najvišji znesek je bil 375.000.00 din.
4.	DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB
V	DSSS je bilo v letu 1985 planiranih 3.604.000,00 din sredstev za individualno stanovanjsko izgradnjo. Na razpis se je prijavilo skupaj 15 prosilcev. Odobreno je bilo 10 prosilcem za novogradnjo v znesku 3.360.000.00 din in 1 prosilcu za rekonstrukcijo v znesku
244.000.	00 din. 4 prosilcem stanovanjsko posojilo ni bilo odobreno. Najvišji znesek posojila je bil
596.000.	00 din.
5.	TOZD PREDILNICA METLIKA
V	Predilnici so planirali skupaj
2.000.	000.00 din stanovanjskih sredstev. Na razpise seje prijavilo 13 prosilcev. 9 prosilcem je bilo odobreno posojilo za novogradnjo v višini 1.600.000.00 din. 4 prosilcem za rekonstrukcijo v višini 400.00.00 din.
6.	TOZD KONFEKCIJA II VINICA
V	Konfekciji II je bilo planiranih skupaj 3.000.000.00 din stanovanjskih sredstev za individualno gradnjo. Ta sredstva so razdelili
med 13 prosilcev ter jim odobrene zneske vezali na banki za dobo 10 mesecev in tako pridobili dodatnih 2.625.000,00 din. Od 13 prosilcev je bilo 6 prosilcem odobreno posojilo za novogradnjo v višini 2.950.000,00 din, 7 prdsilcem pa za rekonstrukcijo v višini
2.675.000,00 din. Najvišji znesek posojila je bil 800.000.00 din.
II. STANOVANJA
1.	TOZD TKANINA
V	Tkanini sta bila v septembru vseljiva dva dvosobna stanovanja v soseski Irča vas — Brod in dvosobno stanovanje v Bršljinu, Slakova 2a. Izpraznili sta se dve samski sobi in enoinpolsobno stanovanje na Slakovi 2a, enosobno stanovanje v Bršljinu 43 in trosobno stanovanje na Šegovi ulici. TO je sodelovala pri skupnem reševanju stanovanjskih vprašanj dveh družin z DO Pionir Novo mesto s soudeležbo v obliki kredita. V letu 1984/85 je bilo kupljeno dvosobno stanovanje v soseski Irča vas—Brod. ki bo vseljivo v letu 1986.
2.	TOZD KONFEKCIJA I NOVO MESTO
V	Konfekciji letos ni bilo na voljo vseljivih stanovanj. Sodelovala je z DO Krko Novo mesto pri skupnem reševanju stanovanjskega vprašanja dveh delavk, in sicer v obliki kredita v višini 2.840.000,00 din. V letu 1984/85 je TO kupila dva enoinpolsobna stanovanja v soseski Irča vas — Brod. ki bosta vseljiva v letu 1986.
3.	TOZD TRGOVINA
Trgovina je v tem letu kupila
enosobno stanovanje v Titovem Vrbasu in dvoinpolsobno stanovanje v Pucarevu. Stanovanja bosta vseljiva v letu 1986. Prosilki za stanovanje v Boru II. so dodelili stanovanjsko pravico na 1-sobnem stanovanju.
4.	DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB
V	DSSS je bilo razpisano dvosobno stanovanje. Na razpis so se javili 3 prosilci. V letu 1984/85 je bilo kupljeno dvosobno stanovanje v soseski Irča vas — Brod, ki bo vseljivo v letu 1986.
5.	TOZD KONFEKCIJA II VINICA
V	bloku v Vinici seje izpraznila ena garsonjera. Dodelili so jo prvemu prosilcu na prednostni listi.
6.	TOZD PREDILNICA METLIKA
V	letu 1984/85 so kupili dva enoinpolsobna stanovanja in enosobno stanovanje. Stanovanja bod-o vseljiva v letu 1986.
7.	STANOVANJA IN STANOVANJSKA POSOJILA IZ SREDSTEV ZA DEFICITARNE STROKOVNE KADRE
V tem letu sta bili vseljivi dve garsonjeri, enosobno in dvosobno stanovanje.
Iz združenih sredstev za deficitarne strokovne kadre so bila razdeljena sredstva v višini
2.200.000.	00 din. Razdeljena so bila 3 prosilcem za novogradnjo, 2 prosilcema za rekonstrukcijo in 1 prosilki za nakup novega stanovanja. Najvišji znesek posojila je bil
400.000.	00 din.
Vse zaposlene obveščamo, da bomo opravili razpis za stanovanjska posojila in stanovanja v mesecu decembru in ne februarja kot prejšnja leta, ker potrebujemo podatke pri sestavi plana skupne porabe.
DARJA NOVINEC
V TRETJEM TRIMESEČJU SO DAROVALI KRI
PREDILNICA:
Vili Verščaj (do sedaj že 9-krat), Jože Kruh (31), Anton Gole (19), Pavel Kupljenik (27), Stevo Markovič (1), Anton Pate (35), Jožefa Pate (40), Alojz Urbič (28), Zvonko Jelič (9), Vida Senica (3), Anton Lukše (38), Angela Lindič
(14)	, Fani Pezelj (15), Marjeta Klemenčič (25), Ljubomir Jenko (16), Jožica Florjančič (29), Mile Rajak (43), Karel Barbič (27), Brane Mitag (42).
PRIPRAVA:
Jožica Brajdič (3), Rudi And-ruščišen (21), Janez Rozman (16), Brane Sekula (30), Franc Iljaž (41), Anica Župevec (52), Anton Breznik (8), Jože Perko (7), Martin Kralj (3), Anton Košale (26), Vlado Škodnik (7), Bojan Florjančič (44), Franc Sluga (32), Jože Marn (28).
TKALNICA:
Slavka Turk (4), Jože Kavšček
(31)	, Mira Sučevič (5). Jože Sta-niša (18), Nada Durič (6). Franc Pangre (12), Pavla Pangre (18), Franc Gorenc (7), Martin Mežnar
(15)	, Franc Kuplenk (15), Rudi Redek (28), Ivanka Zupančič (11), Jože Gorenc (11), Drago Lunder (4), Drago Vaupotič (26), Bojan Ceh (46), Ivan Radoš (60). Ivan Kocjančič (45), Ivanka Šmalc (29).
OPLEMEN1TILNICA:
Janez Rudman (11), Jožica Vovk (23), Martin Kozjan (47), Ljubo Klanjščak (19), Joža Golobič (5), Marija Medic (6), Marija Pavlič (22), Rozalija Kebelj (13), Joži Dragan (8), Miha Irt (20). Stane Makše (9), Milan Gerzetič
(32)	, Ivan Zajc (7), Viktor Avsec (40), Janez Šinkovec (9). Ivanka Jerič (27), Edita Mirtič (8), Milena Saje (6), Cirila Udovič (16), Vojan Stopar (13), Anica Škrbec (12), Ana Bratkovič (6), Marija Pavlin (12), Janez Rudman (12), Avguština Stipič (36), Alojz Matko (14), Janko Gorenc (3), Ana Špringer (26), Franc Pintar (36), Anica Potočar (17). Štefka Kastelic (12). Milka Božič (30).
PLETILNICA:
Marija Bele (6).
INVESTICIJSKO-VZDRŽE-VALNA SLUŽBA:
Marjan Korasa (8), Ludvik Lužar (9), Martin Može (37), Bojan Košmrlj (14).
SKUPNE SLUŽBE TO TKANINA:
Riko Resnik (26), Antonija Hočevar (13).
TO TRGOVINA:
Štefka Medved (9), Ladislava Kostrevc (17).
TO KONFEKCIJA I NOVO MESTO:
Jožica Glinšek (18), Anica Jarc (5), Jože Mitag (32), Marija Miklič (16), Zvonka Kobe (13), Jožica Lužar (2), Pavla Drenik (17), Pavla Per (1), Marija Gazvoda
(4)	, Dušanka Vovko (14), Marinka Sluga (5), Silva Strajnar (11), Boža Grabljevic (14), Majda Vidrih (23), Jelica Spasovski (10), Beti Radež (22), Greta Fink (14), Marija Škedelj (20), Simona Žmavc (24), Ana Bedek (11), Anton Klemenčič (17), Jože Novak (23), Jože Vrščaj (48), Jože Mišmaš (49), Marija Golobič (21).
TO PREDILNICA METLIKA: Ružiča Krepič (2). Marija Civič
(5)	, Anton Benkovič. Mijo Graša, Katica Mužar, Šemsa Ramič, Mu-hamed Ramič, Vlasta Rus, Marija Gornik, Branko Kokalj, Marija Filak (II), Martina Geršič (10), Ivan Pezdirc (21), Marjan Vidic (3), Marjan Kerč (17), Anica Šte-fanič (12).
DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB:
Valetnin Levstik (30), Jožica Pucelj (9), Srečko Lamut (11), Marija Rifelj (10), Andreja Srebrnjak (7), Marjeta Vesel (2), Matija Belavič (20), Martina Zorčič (4). Milena Mavsar (4), Janez Turk (22), Martina Koračin (22), Branka Bojanič (13).
—MM—
KJE SMO PREŽIVELI DOPUST V LETU 1985?
Prav tako kot zadnja leta se je tudi letos pravo poletje pričelo šele julija. Zato v juniju naše počitniške kapacitete niso bile zasedene. Zaradi pravega poletja v septembru so bile nekatere počitniške enote zasedene tja do 20. septembra.
Število kapacitet se je letos povečalo za dva počitniška kontejnerja s po 4 ležišči, ki smo ju za stalno postavili v avtokamp Lan-terna pri Poreču. Sestoji se iz kuhinjske niše, jedilnice, ki se spremeni v spalni prostor za dva, ločene spalnice ter sanitarij. Pred kontejnerjem pa je postavljen tudi baldahin. Poleg tega smo letovali tudi v Sabunikah pri Zadru, kjer imamo na voljo 8 vrstnih hišic. Štiri hišice imajo vsaka po 5 ležišč, 4 hišice pa vsaka po 4 ležišča. V počitniškem domu v Selcah je na voljo 8 garsonjer, s skupno 37 ležišči. V 2 garsonjerah v Piranu je 8 ležišč. V prikolicah, ki jih je skupaj 10, pa je na razpolago 40 ležišč. Vse prikolice imajo baldahin. Letovali smo tudi v koči na Veliki planini, ki ima 10 ležišč, od tega sta v dveh sobah po 2 ležišča in na podstrešju 6 ležišč. Med zimskimi počitnicami smo poleg Velike planine lahko preživeli dopust tudi v najetem apartmaju v Boh. Bistrici in dveh prikolicah v avtokampu Špik v Gozdu Martuljku.
1.	SABUNIKE
V	počitniških hišicah je letovalo skupaj 279 oseb, od tega 82 delavcev DO in 197 svojcev. TKANINA, 34 delavcev DO, 75 svojcev
KONFEKCIJA I, 6 delavcev DO, 22 svojcev
KONFEKCIJA II, 7 delavcev DO 20 svojcev
KONFEKCIJA III, 7 delavcev DO, 5 svojcev
PREDILNICA METLIKA,3 delavci DO, 8 svojcev
TRGOVINA, 6 delavcev DO, 15 svojcev
DSSS, 19 delavcev DO, 52 svojcev
2.	POČITNIŠKI DOM SELCE
V	počitniškem domu v Selcah je letovalo skupaj 363 oseb, od tega 114 delavcev DO in 249 svojcev.
TKANINA, 53 delavcev DO, 117 svojcev
KONFEKCIJA I, 19 delavcev DO, 44 svojcev
KONFEKCIJA II, 9 delavcev DO, 19 svojcev
PREDILNICA METLIKA, 19 delavcev DO, 42 svojcev
TRGOVINA, 3 delavci DO, 3 svojci
DSSS, 11 delavcev DO, 24 svojcev
3.	PIRAN
V	dveh garsonjerah je letovalo skupaj 94 oseb, od tega 36 delavcev DO in 58 svojcev.
TKANINA, 23 delavcev DO, 37 svojcev
KONFEKCIJA I, 3 delavci DO, 10 svojcev
TRGOVINA, 2 delavca DO, 1 svojec
DSSS. 8 delavcev DO, 10 svojcev
4.	AVTOKAMP NJIVICE NA OTOKU KRKU
V	3 prikolicah je letovalo skupaj 71 oseb, od tega 25 delavcev DO in 46 svojcev.
TKANINA, 10 delavcev DO, 16 svojcev
KONFEKCIJA I, 6 delavcev DO, 12 svojcev
KONFEKCIJA II, 1 delavec DO, 3 svojci
KONFEKCIJA III, 1 delavec DO, 3 svojci
TRGOVINA, 1 delavec DO. 2 svojca
DSSS, 6 delavcev DO, 10 svojcev
5.	AVTOKAMP LANTERNA PRI POREČU
V	dveh kontejnerjih je letovalo skupaj 39 oseb, od tega 16 delavcev DO in 23 svojcev.
TKANINA, 2 delavca DO, 5 svojcev
KONFEKCIJA I, 1 delavec DO, 3 svojci
DSSS, 13 delavcev DO, 15 svojcev
6.	AVTOKAMP SELCE
V	štirih prikolicah je letovalo skupaj 111 oseb, od tega 44 delavcev DO in 67 svojcev.
TKANINA, 18 delavcev DO, 27 svojcev
KONFEKCIJA I, 4 delavci DO, 6 svojcev
KONFEKCIJA II, 1 delavec DO, 3 svojci
KONFEKCIJA III, 7 delavcev DO, 3 svojci
PREDILNICA METLIKA, 3 delavci DO, 8 svojcev
TRGOVINA, 1 delavec DO, 2 svojca
DSSS, 10 delavcev DO, 18 svojcev
7.	KOČA NA VELIKI PLANINI
V	koči je letovalo skupaj 108 oseb, od tega 35 delavcev DO in 73 svojcev, všteto do 10. 10. 1985.
TKANINA, 13 delavcev DO, 23 svojcev
KONFEKCIJA I, 7 delavcev DO, 12 svojcev
TRGOVINA, 2 delavca DO, 4 svojci
PREDILNICA METLIKA, 3 delavci DO, — svojcev
DSSS, 10 delavcev DO, 34 svojcev
8.	AVTOKAMP ŠPIK GOZD MARTULJEK
V dveh prikolicah je v treh zimskih mesecih letovalo skupaj 26 oseb. od tega 7 delavcev DO in 19 svojcev.
TKANINA, 2 delavca DO, 4 svojci
V Poreču je bil od 28. do 30.8. 1985 seminar za urejanje aktivnega odmora med delom in preventivnega oddiha delavcev.
Seminar je bil zelo zanimiv pa tudi pomemben za našo delovno organizacijo, saj med prvimi v Sloveniji izvajamo aktivni odmor med delom, in sicer v tozdu Konfekcija Novo mesto. Stališča sveta za vprašanja delovnih in življenjskih razmer delavcev pri Republiškem svetu Zveze sindikatov Slovenije so naslednja:
—	športno-rekreativna dejavnost delavcev mora biti v DO opredeljena z vidika humanizacije dela in okolja in ne le z vidika povečanja produktivnosti, torej kot osnova za izboljšanje kulture dela in življenja delavcev;
—	strokovno oblikovana in vodena športno-/-rekreativna dejavnost delavcev med delom in v prostem času mora biti sestavni del poslovne politike vsake organizacije združenega dela. Športno-rekreativna dejavnost s preventivnim zdravstvenim delovanjem med delovnim časom pa mora biti orga-
DSSS, 5 delavcev DO, 15 svojcev
9.	APARTMA V BOHINJSKI BISTRICI
Med zimskimi počitnicami smo imeli v najemu apartma v Boh. Bistrici. Letovalo je skupaj 34 oseb, od tega 8 delavcev DO in 26 svojcev.
TRGOVINA, 1 delavec DO, 4 svojci
DSSS, 7 delavcev DO, 22 svojcev
nizirana kot sestavni del delovnega procesa.
Osnovne organizacije ZSS bi morale biti pobudnice za uvajanje tovrstnih preventivnih ukrepov v DO. Samoupravni organi morajo dopolniti samoupravne splošne akte tako, da bi se uredili pogoji za te dejavnosti. Povečana invalidnost, širjenje poklicnih bolezni pa tudi povečana odsotnost z dela iz zdravstvenih razlogov zahtevajo oceno v vsaki organizaciji združenega dela.
Vemo, da vse te zadeve ne bodo storjene že jutri, vendar so začetni premiki za boljše zdravje vsakega delavca že narejeni. Mislim, da se bodo prvi uspehi pri preprečevanju invalidnosti pokazali v nekaj letih predvsem pri mlajših šiviljah v konfekciji. Ravno tako ne smemo zanemarjati rekreacije za že obstoječe invalide, ki jih je zelo veliko, kot kažejo podatki.
Za konec bi še spodbudil vse člane kolektiva, naj se udeležujejo akcij, ki jih izvaja komisija za rekreacijo in šport, in s tem sami prispevajo za svoje boljše počutje in zdravje.	MIHA LEGAN
Zveze kulturnih organizacij Črnomelj, Metlika, Novo mesto in Trebnje
RAZPISUJEJO
OBMOČNO SREČANJE literatov — začetnikov,
ki bo 15. februarja 1986 na Vinici, v rojstni hiši pesnika Otona Župančiča.
K sodelovanju vabimo vse tiste literate-začetnike. ki še niso izdali lastne zbirke pesmi ali proznega dela.
Prispevke (pesmi, prozo, humoreske, dramske tekste, eseje itd.) pošljite na naslov: ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ OBČINE ČRNOMELJ, Kidričeva 18/a, 68340 Črnomelj, najkasneje do 31. 12. 1985.
Prispevki morajo biti podpisani s šifro, v kuverti pa mora biti priložena še zaprta ovojnica s podatki o avtorju: ime in priimek, letnica rojstva, poklic, bivališče.
Dela bo izbrala posebna strokovna komisija.
Najboljša dela bodo predstavljena na literarnem večeru, organizirana pa bo tudi okrogla miza — pogovor o problemih, s katerimi se srečujejo literati — začetniki.
Izbrana dela bodo objavljena v Samorastniški besedi.
Na OBMOČNEM SREČANJU bodo izbrani avtorji, ki bodo sodelovali na REPUBLIŠKEM SREČANJU LITERATOV — ZAČETNIKOV.
Podrobnejše informacije so na voljo pri ZKO Črnomelj, ki organizira srečanje (tel. 51-811) in pri domači ZKO.
DARJA NOVINEC
Na republiškem seminarju za rekreatorje


k
"	p
M


>s
'S?'


'W<' ^
P/M
-^*rv* **c
r**’
/ '1
|NI|NIVH Si»Ilh28
1707 m
Smučarski tečaji v zimski sezoni 1985/86 za delavce DO Novoteks
Komisija za rekreacijo in šport organizira dva smučarska tečaja, enega v času šolskih počitnic (1 teden) in drugega v mesecu marcu.
Prvi tečaj bo na Gačah prvi teden šolskih počitnic, to je 6 dni. Tečaj bo za člane DO Novoteks in njihove družinske člane. Cena tečaja je 7.800 din (3 obroki). V ceno je zajet prevoz, enolončnica, dnevna karta. Ob prijavi je potrebno plačati 800 din.
Drugi tečaj bo v dveh terminih, in sicer v Makedoniji na Popovi Šapki. Smučarski center Popova Šapka leži na višini 1707 m. Center ima 2 sedežnici in 7 vlečnic. Smučarske steze so primerne za začetnike, dobre in vrhunske smučarje. Okvirna cena celotnega aranžmaja je 27.000 din (5 obrokov).
Prvi termin: od 1.3. 1986 do 8. 3. 1986
Drugi termin: od 8. 3. 1986 do 15. 3. 1986
Nikola Šebuk na svetovnem prvenstvu v karateju
Ob prijavi je treba vplačati 5.000 din. Prijave za tečaj sprejema Miha Legan v splošnem sektorju do 2. decembra 1986: Število prijavljenih je omejeno.
Za tečaj v Črmošnjicah — Gače sprejemamo prijave do 10. 1. 1986.
Komisija za rekreacijo in šport DO NOVOTEKS
Nikola Šebuk, delavec DO Novoteks, se je 4. 5. in 6. oktobra udeležil svetovnega prvenstva v FULL in SEMI CONTACT — karateju. Nikola je mojster borilnih veščin in ima črni pas 1. dana.
Na svetovnem prvenstvu v Ta-rantu v Italiji je dosegel izreden uspeh, in sicer je zasedel odlično 3. mesto v SEMI CONTACTU. v
Nikola trenira pod vodstvom vrhunskega mednarodnega trenerja Šemse Šehiča. nosilca črnega pasu 5. dana. Trenira 5-krat na teden in pravi, da mora biti psihofizično na visoki ravni. Razlika med FULL in SEMI CONTAC-TOM je v tem. da so pri FULLU udarci polni, medtem ko pri SEMI CONTACTU le polovični.
Gorenc Franc, rojen 1964. leta, zaposlen v TO Tkanina kot transporter v DE tkalnica.
S športom seje začel aktivno ukvarjati že v osnovni šoli. Takrat je postal prvak Dolenjske ter dosegel 2. mesto na republiškem tekmovanju. Do danes je Franc dosegel vrsto vidnih uspehov na različnih tekmovanjih po celi Jugoslaviji. V Varaždinu je sodeloval v teku na 100 km in dosegel 32. mesto med 66 nastopajočimi (sodelovali so tudi maratonci iz Avstrije, Nemčije, Italije, Madžarske, Češke, Poljske). V prihodnje želi nastopati tudi zunaj Jugoslavije, problem so le finančna sredstva.
FULL CONTACTU pa tudi zelo dobro 8. mesto. Lahko bi dosegel še boljše mesto, vendar je v drugem kolu izgubil z Nemcem Petrom Albachom, prvakom nemške rang liste. Svetovno prvenstvo v borilnih veščinah sije vsak dan ogledalo okrog šest tisoč gledalcev.
Nikola se zahvaljuje komisiji za delovna razmerja, da mu je omogočila nastop v Tarantu.
Čestitamo za dosežena mesta inf_ mu želimo veliko uspehov v nad-^ aljnjih tekmovanjih!
MIHA LEGAN
L
V NAŠI DO JE RAZSTAVLJAL
JOŽE KUMER, ROJEN 10. 9. 1953 V NOVEM MESTU, DIPLOMIRAL NA AKADEMIJI ZA LIKOVNO UMETNOST V LJUBLJANI LETA 1981, JE RAZSTAVLJAL SKUPINSKO V IVANJICI, PIRANU, ŠTUDENTSKEM CENTRU V BEOGRADU, NOVEM MESTU. KOT POSAMEZNIK V DOLENJSKIH TOPLICAH IN PO NEKATERIH DELOVNIH ORGANIZACIJAH. VELIKO SE UKVARJA Z RISBO, BARVNO KREDO (PASTELI) IN S SLIKANJEM V OLJU. V GLAVNEM IZHAJA IZ PREDMETNEGA SVETA IN TO TRANSFORMIRA NA SLIKOVNO POLJE ABSTRAHIRANO OZIROMA PO SVOJE OBLIKOVANO. SKOZI CELOTNO DELO SE ČUTI TEŽNJA PO RISBI.
GIAM0 TCKSTM« TQVMNC NOVO MUTO
J® NOVOTEKS
NOVOTEKS je glasilo tekstilne tovarne Novo mesto. Izhaja vsako zadnjo sredo v mesecu v nakladi 2200 izvodov.
Glasilo ureja izdajateljski svet: Miro Jovič (predsednik), Brane Frankovič (glavni in odgovorni urednik), Slavko Kavšek, Franc Brezovar, Jelica Spasovski, Irena Celič, Jože Starešinič, Rudi Vlašič, Jože Zurc, Mojca Juršič, Marjan Podlogar, Majda Dular in Zdenka Židanik. Uredništvo: Novoteks Novo mesto, Foersterjeva 10 — Časopisni stavek, filmi in prelom DIC Novo mesto, TOZD Grafika, tisk Tiskarna Novo mesto.