Poštnina plačana v gotovini Leto IX., Št. Si (»JUTRO" St. 302 ay Upravništvo: LJubljana, Puccinijeva ulica 5 — Telefon št. 31-22, 31-23, 31-24 Inseratni oddelek: Ljubljana, Puccinijeva ulica 5 — Telefon 31-25. 31-26 Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št. 42 Ljubljana, ponedeljek 29. decembra 1941'XX IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase iz Kr. Italije in inozemstva ima Unione Pubblicita Italiana S. A., Milano PONEDELJSKA IZDAJA Cena cent, •p Uredništvo: Ljubljana, Puccinijeva ul. 5. Tele St. 31-22, 31-23. 31-24. 31-25. 31 ^ Ponedeljska izdaja »Jutra« Izh ■ vsak ponedeljek zjutraj — Naro i se posebej tn velja mesečno L 2X0 Za Inozemstvo L 3.80 Rokopisi se ne vračajo — Oglasi po tarifu CONCESSIONARlA ESCLUSIVA per la pubbllcitš di provenienza italiana ed estera: Unione Pubb1if5ta Italiana S. A., Milano Ponesrečen napad sovražne pehote iužiio od Bengaziia Letalrki naparSi na sovražnikova zbirališča v zaledju — Uspešne letalske akcije — Bombardiranje vojaških naprav na Malti Glavni stan Oboroženih Sil je objavil dne 28. t. m. naslednje 574. vojno poročilo: V pasu južno od Bengazija se je izjalovil ncpad sovražne pehote ob podpori oklopnih vozil. Povzročili smo sovražniku izgube in zajeli ujetnike. Na ironti Solum-Bardia delovanje topništva. Nemški letalski oddelki so večkrat* po vrsti bombardirali važna središča v sovražnikovem zaledju in napadali letališča. Opaženi so bili požari in eksplozije, nekaj letal je bilo uničenih ail poškodovanih na tleh in zajeta so bila mnoga mo- torna vozila. Protiletalsko topništvo naših velikih edinic je sestrelilo tri letala. Neko drugo letalo je od protiletalskega topništva zadeto treščilo na tla pri Tripolisu v teku napada, ki je zahteval nekaj žrtev in povzroča nekaj manj pomembne škode. Več akcij nemškega letalstva proti vojaškim napravam na otoku Malti se je končalo s pomembnimi rezultati. Tri sovražna letala so bila sestreljena v borbi, druga pa zažgana na tleh. vojno poročilo Uspešno odbiti sovražnikovi napadi na Jugu vzhodnega bojišča — Preprečeno angleško izkrcanje na norveški cball — Izjalovljeni angleški napadi v severni Afriki Iz Hitlerjevega glavnega stana, 28. dec. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje vojno poročilo: V južnem odseku vzhodne fronte je bil nasprotnik, ki mu je uspelo na nekaj krajih vdreti med naše postojanke, odbit z več odločnimi protinapadi. Nemške, italijanske in slovaške čete, kakor tudi prostovoljska divizija zaščitnih oddelkov »VVicking«, sestavljena iz danskih, nemških, finskih, flamskih, nizozemskih in norveških prostovoljcev, so se v borbah vnovič odlikovale. V srednjem odseku vzhodnega bojišča so bili po hudih borbah ustavljeni jaeji sovražni napadi. Manjši sovražnikovi napadi so bili prav tako odbiti v severnem odseku bojišča. I.etalske sile so v vseh odsekih bojišča podpirale vojsko v borbi z učinkovitimi napadi na zbirajoče se sovražne čete, naprave v sovražnem zaledju in železniške proge. V ožini nri Kerču so močni oddelki bojnih in strmoglavnih bojnih letal še nadalje napadali sovražne ladje. Potopili so tri pre- . vozne ladje s skupno 2800 br. reg. tonami ter poškodovali neko topniearko, kakor tudi še štiri dru^e ladje. > Na vzhodni obali Anglije so bojna letala v noči na 28. decembra potopila 6000 tonsko tovorno ladjo. Angleške pomorske vojne sile so 27. decembra skušale izvesti nenaden podvig na dveh oddaljenih točkah norveške obale. Po hudih spopadih s krajevnimi stražnimi oddelki vojske in mornarice so bile angleške čete, ki so se tam izkrcavale, pregnane. Umaknile so se na svoje ladje. Nemška bojna letala so potopila v skupini bežečih bojnih ladij 1 rušilec ter poškodovala 1 križarko kakor tudi še neki drugi rušilec. Deset sovražnikovih bombnikov je bilo sestreljenih v letalskih spopadih in od protiletalskega topništva. Ko se je sovražnik bližal, je mnogo angle-gkih bombnikov napadlo nemško prednjo stražno ladjo »Fohn«. Prednja »tražna ladja je sestrelila eno sovražno letalo, a Je bila potem v junaški borbi proti neki angleški križarki in več rušilcem, ki »o bili s svojim ognjem v premoči, potopljena. Angleži so napadli in potopili nekaj norveških tovornih ladij, ki so mirno plule ob obali. V severni Afriki so se Izjalovili angleški napadi na nemško - italijanske postojanke. Skupine nemških letalskih sil so uspešno napadle angleška letališča, kolone motornih vozil in taborišča v Cirenaiki. O priliki napadov na letališča in pristaniške naprave na Malti so nemška lovska letala, ki so spremljale bombnike, sestrelila 3 angleška letala. V pretekli noči so angleški bombniki napadli zapadno Nemčijo. Med civilnim prebivalstvom je bilo nekaj ljudi ubitih ln ranjenih. Po doslej zbranih podatkih so nočni lovci in protiletalsko topništvo sestrelili 10 sovražnih bombnikov. S finskega bojišča Helsinki, 28. dec. s. Finsko službeno vojno poročilo, ki je bilo snoči izdano, pravi, da je prišlo na Karelski ožini v zadnjih 24 urah le do manjših spopadov s sovražnimi patrolami, ponekod pa tudi do topniških dvobojev. Na bojišču ob Sviru so sovražne patrole skušale vdreti med finske postojanke, a zaman. V vzhodni Kareliji so bili topniški dvoboji. V Helsinkih so imeli včeraj zjutraj kratek letalski alarm. Potopljena sovjetska podmornica Bukarešta, 28. dec. s. Rumunski rušilec »Regina Maria« je na Črnem morju potopil sovjetsko podmornico. To je že druga sovjetska podmornica, ki jo je rumunska mornarica potopila v tem mesecu. Izjalovljena sovjetska ofenziva Po prvih sovražnih napadih so čete italijanskega ekspedi-cljskega zfiora v Doneški kotlini obnovile prejšnje stanje Protinapad se nadaljuje Z vzhodnega bojišča, 28. dec. s. Ekspe- dicijski zbor je s svojo ofenzivo v prvi poiovici decembra iztrgal sovražniku postojanke, ki so bile posebnega pomena z vidika nadaljnjih vojnih operacij, pa tudi z gospodarskega stališča, ker je na vojnem področju mnogo tovarn, rudnikov in drugih industrijskih naprav. Spričo tega je bilo pričakovati, da se sovražnik ne bo kar tako odrekel izgubljenemu ozemlju in da bo skušal osvojiti si ga znova. Dejansko se je v zadnjih dneh pojavilo nekaj znamenj, ki so kazala na napadalne namene sovjetskih sil. Ze 23. decembra so se pričeli sovražni sunki ob prve črte ekspedicijskega zbora. Naslednjega dne so se oglasili sovražni možnarji in topništvo. Prav za prav si je bilo lahko misliti, da bo baš bož'č. ki je vsem krščanskim narodom svet dan. izbran za napad Dejansko je sovražnik 25. t. m. ob zori sprožil nap^>d večrh kontingentov svojih čet, ki so j;h podpirali tudi tanki. Sovražnik je napadel postojanke, na katerih so bili razvrščeni oddelki italijanske brze divizije in nemških čet v neposredni soseščini pod-ročia, na katerem operira zbor. Ker pa je bilo sovražni napad že pričakovati. so se čete na teh postojankah močno utrd'le in oddelki italijanskih in nemški oklopnih sil so bili že pripravljeni, da intervenirajo, čim se bosta smer in obseg sovražnega napada jasno pokazala. Ves bož:čni dan je bil sovražni pritisk zelo močan, italijanske čete Da so trdno vz^r^iale na svojih postojankah. Srd'te borbe so se razvnele na neravnem terenu, na katerem je bilo tudi mnogo nar~vn'h ovir. B'li so se boji za vsako ped zemlje in sovražnik ie moral sleherni napredek nonl^čati z velik5mi žrtvami. Borba ie bila težavna zaradi zelo nizke tem-pero+iire in snež"e?a mefeža. K^iub tem vremenck:m nepril4kam, ki so letalske s^e ckorai docela izločile iz voine, so bili sovražni nanadi zadržani. Nekal letal ie vendar lahko pobeglo v operacije. V letalskih soopadih so bila 4 le+ala se=:tre1iena. verjetno pa je sovražnik izgubil še nekai drugih aparatov. Sovjeti so vztrajali pri svojih nanad;h ves dan in re niso nič ozirali na svoie izgube. Poveljstvo zbora pa je stalno in do kra- NOVI DRŽAVNI PRORAČUN Izdatki so določeni na 43.825,544*111dohodki na 35424,603,900 lir Izdatki so večji za 4.342,208.000 lir, dohodki pa za 3.949,100.000 lir Rim, 28. dec. s. Včeraj ob 10. dopoldne se je sestal pod predsedstvom Duceja ministrski svet. Razen tekočih vprašanj je na seji obravnaval tudi vrsto problemov, glede katerih so bili sklenjeni primerni ukrepi. Na predlog Duceja fašizma in načelnika vlade je bil sprejet načrt zakona, ki določa povečanje pokojnin in posebnih doklad za vseh osem kategorij vojnih invalidov. Invalidnine se povečajo pri prvih 4 kategorijah za 6 do 40 odst., pri ostalih 4 za 6 do 15 odst. Tudi vse posebne doklade in prispevni so bili s tem zakonskim načrtom znatno povečani. Ukrep se uveljavi s 1. januarjem prihodnjega l?ta. Sprejet je bil tudi predlog o posebni zredili dosmrtni pokojnini dedičem Costanze Garibaldijeve. Na predlog pravosodnega ministra Je bil sprejet zakonski odlok, ki ureja vprašanja o upravni likvidaciji gospodarskih podjetij. Z njim se izpopolnjujejo v novih zakonikih izvedene reforme. Novi zakon obsega 250 členov in ureja vsa vprašanja ln-solventnih trgovinskih podjetij. Sprejet je bil tudi načrt dekreta s kazenskimi določbami v primerih delovnih prekrškov. Ministrski svet je proučil ln odobril novi proračun za finančno poslovno dobo 1942-43. Na osnovi skrbnih ocen dohodkov posameznih resorov in proračunov zneskov, ki bodo potrebni za državno upravo v prihodnjem poslovnem letu je bil državni proračun takole določen: Izdatki: 20 364, 708.847 Ur za finance. 691.020.100 za pravosodje, 444,111.140 za zunanje *adeve. 439.4C6.755 za kolonialne zadeve. 3.015.809.719 za nacionalno prosveto, 1.432.596.309 za notranje zadeve, za javna dela 1.074,542.401, 731,277.464 za pro- met, 5.424,427.200 za vojsko. 4.538 977.130 za mornarico, 4.188.676.000 za letalstvo. 963.326.257 za kmetijstvo in gozdarstvo. 344.949.588 za korporacije. 133.855.000 za ljudsko kulturo in 37,759.500 lir za ministrstvo za devize in valute, skupno lir 43.825,544.111. Dohodki: skupno 35.424 600 000 lir. Primanjkljaj: skupno 8,400.944.111 lir. V primerjavi s proračunom za poslovno dobo 1941-42 določa novi državni proračun povečanje izdatkov za 4.312 200 000 lir ter povečanje dohodkov za 3,919.100.000 lir. Po državnem proračunu za tekočo poslovno dobo bi moral znašati primanjkljaj lir 8,784.000 000. Potemtakem bo primanjkljaj v prihodnji poslovni dobi za 393.100 000 lir manjši. Izdatki se bodo povečali zaradi zboljšanja gospodarske službe v državnem gospodarstvu. Skoraj za dve milijardi se bodo povečali Izdatki za normalne potrebe vojaške uprave. Znatno so bile povišane tudi postavke ministrstva za nacionalno prosveto. posebno zaradi novih načel šolske vzgoje ter ustanovitve novih razredov, no-trebnih spričo večjega števila šoloobveznih otrok. V proračunu izdatkov niso upoštevane vsote, ki bodo potrebne zaradi Izrednih razmer za nadaljevanje vojne, pač pa so bili znatno povečani krediti finančnemu ministrstvu za kritje državnih dolgov Po dobrem premisleku je bila v ta namen določena postavka povečana za 3.890 000 000 lir, tako da bo finančno ministrstvo kos izrednim zahtevam sedanjega položaja bodisi glede na vojne potrebe kakor glede na izdatka civilnega značaja, ki bi postali nujni zaradi vojnega stanja. Te potrebe bodo krite v proračunski dobi od časa do časa, kakor bodo pač nastajsle. Za dobri dve milijardi so se znižali pro- računski izdatki ministrstev za javna dela, za zunanje zadeve ter za kmetijstvo in gozdarstvo, poskrbljeno pa je bilo za plačila za izredna javna dela v Kraljevini kakor tudi v Albaniji z izdajo posebnih kreditnih potrdil v smislu zakona z dne 11. julija t. 1. Zneski, potrebni za plačila se bodo vključili v posamezne državne proračune, kakor bodo pač zapadli. Upošteva-vani so bili novi izdatki za povišanje invalidnine. kakor je bil glede njih sprejet poseben načrt zakona ob pričetku seje. Na predlog finančnega ministrstva je bil sprejet tudi načrt zakona, kl določa nove davčne olajšave za dediščine po padlih v vojni in jih razširja tudi na dediščine po onih. ki so padli v Afriki in Španiji. Na predlog Duceja kot ministra za mornarico je bil sprejet načrt zakona, ki pooblašča mornariškega ministra, da dodeli potrebno število nižjih častnikov zboru pristaniških poveljništev na osnovi izrednih natečajev za rezervne oficirje. Na predlog prosvetnega ministra so bile sprejete posebne odredbe glede ustanavljanja italijanskih znanstvenh zavodov v tujini. Na predlog ministra za javna dela je bil med drugim sprejet zakonski odlok, po katerem odstopa messinska občina svoja stanovanjska poslopja in stavbišča avtonomnemu fašističnemu zavodu za ljudske stanovanjske hiše ter zavodu »Incis«. Na ta način bo mogoče spraviti v ravnovesje občinsko gospodarstvo. Na predlog prometnega ministra je bil sprejet načrt zakona, ki določa pesebne denarne nagrade za posadke tovornih ladij, ki predro ali skušajo predreti sovražno blokado. Seia ministrskega sveta se je končala ob 12.30. Prihodnjič se bo ministrski svet sestal 7. februarja. Japonsko prodiranje na Malajskem polotoku in Filipinskih ©tokih Na Malajskem polotoku se bi jejo ogorčene borbe 100 km severno od Singapura boji se razvijajo tudi na filipinskem otoku Luzonu — Veliki j a kontroliralo položaj. Ze 25. t m. zvečer se je pričel močan protinapad. Vanj so posegle vse divizije zbora. Sovražnik je bil prisiljen k umiku. Tretja brza divizija je skupno z zavezniškimi oddelki napadla nasprotnika na jugu. Divizija »Torino« je prodrla naglo proti vzhodu, bolj proti severu pa je nastopila divizija »Pasubio«. Sovražnik je bil pregnan s svojih postojank, ki jih je zavzel ob prvem navalu, in naslednjega dne se je položaj, kakršen je bil pred sovjetskimi napadi, popolnoma spet obnoviL Italijanski protinapad se še nadaljuje. Zavrnjene angleške vojne ladje ob Norveški Berlin, 28. dec. d. V soboto so se britanske vojne ladje pojavile v bližini norveške obale ter so pričele iz varne oddaljenosti do osrednjih točk nemške obalne obrambe svoje operacije proti nekaterim manjšim otokom ter posameznim proti morju ležečim točkam norveške obale. Kakor je bilo v soboto ponoči javljeno s pristojnega nemškega vojaškega mesta, so Angleži takoi umaknili svoje napadalne oddelke in ladje, čim so se na bojnem prizorišču poiavila nemška letala ter obalne stražne ladje. Zbirke za nemške vojake Berlin, 28. dec. s. Kakor znano, je pred dnevi propagandni minister Gobbels po radiu pozval ves narod, naj daruje čim več oblačil in drugih potrebščin za vojsko na vzhodni fronti. Pozivu se je odzvalo doslej zelo mnogo Nemcev. Doslej so zbrali nad 50.000 gramofonov in nad 2 milijona gramofonskih plošč. Tukajšnji politični krogi napovedujejo, da bodo glede na te rezultate tudi zbirke volnenih oblačil in drugih potrebščin za vojsko na fronti zelo velike. Zaplemba sovražnih filmskih podjetij na Madžarskem Budimpešta, 28. dec. s. Izdan je bil odlok o zaplembi imetja vseh sovražnih filmskih podjetij na Madžarskem. Oblasti so prepovedale tudi predvajanje najnovejših ameriških filmov. Tokio, 28. dec. d. Po poročilih, ki so dospela iz raznih krajev Malaje, so japonske čete v petek po hudih borbah pognale v beg 5 sovražnikovih stotnij, sestavljenih iz Škotov in indskih vojakov. Imena kraja, kjer je prišlo do te borbe, ni bilo mogoče zvedeti. Po japonskih vojaških virih se ceni moč sovražnikovih oboroženih sil na Mala j i na približno 140 tisoč mož. Med njimi je 18.000 britanskih ter 25.000 avstralskih in novozelandskih vojakov. Britansko vojno poveljništvo na Malaji si obupno prizadeva ojačiti svoje postojanke, ki jih še ima pred Singapu-rom. Kakor javlja dopisnik lista »Niči Niči« iz Bangkoka, prihajajo na Malajo zmerom nova britanska ojačenja. Opaženo je bilo, da prihaja prav ta čas z večjim transportnim brodovjem novo britansko vojaštvo v Singapur. V novih četah je več tisoč indskih vojakov. Po radijskih poročilih iz San Francisca, ki so dospela semkaj v soboto popoldne, trdijo ameriški krogi, da se ta čas bijejo ogorčene borbe približno 100 km severno od Singapura. Na podlagi teh vesti bi se lahko sklepalo, da so japonski sprednji oddelki v teku zadnjih dveh dni napredovali tamkaj za 200 km. S pristojnega japonskega mesta teh ameriških informacij ne komentirajo. Z merodajnega japonskega mesta doslej tudi ni bilo mogoče zvedeti, ali je Japonska priznala proglasitev Manile za neutrjeno mesto. V službenih japonskih krogih ne objavljajo nobenih nadaljnjih podrobnih poročil o razvoju japonskih vojaških operacij na otoku Luzonu. ugotoviti pa je treba, da je japonska javnost trdno prepričana, da je padec Manile le še vprašanje nekaj dni. čim dalje bolj kritičen položaj Angležev in Američanov Šanghaj, 28. dec. d. Na podlagi zadnjih poročil, ki so dospela v zgodnjih jutranjih urah preko Singapura ter Manile, se lahko trdi, da postaja položaj na Pacifiku tako za Veliko Britanijo, kakor tudi za Zedinjene države od ure do ure bolj kritičen. Japonske brzojavke javljajo, da se nadaljuje evakuacija ameriških čet ne samo iz Manile, marveč tudi z vseh ostalih ameriških postojank na Filipinih. Ameriško vrhovno vojno poveljništvo javlja, da je odredilo prevoz ameriških čet v Singapur ter Avstralijo. Po informacijah iz istega vira čaka v bližini Manile ameriško transportno brodovje pripravljeno za odvoz ameriških čet. Prav tako se je zvedelo, da je pripravljenih 30 velikih transportnih letal, s katerimi bodo prepeljani s Filipinov važni dokumenti ter drugo gradivo polit;čne in vojaške vrednosti. Kakor javljajo brezžične vesti iz Singapura. ni pričakovati, da bi se naglica japonskega prodiranja na Malaji zmanjšala, preden ne bodo japonske čete dosegle hribovitega ozemlja južno od planjave pri Peraku. Po mnenju britanskih vojaških krogov pa se Je navzlic temu treba bati, da bo položaj britanskih čet postal še slabši, čim bodo iaponske čete. ki napredujejo na vzhodni obali južnega dela Strengganuja, prekoračile pogorje, kl se dviga med vzhodno in zapadno obalo ter se združile z japonskimi oddelki, ki prodirajo vzdolž zapadne malajske obale. Japonsko zasedbo otočja Gilbert tolmačijo v prizadetih britanskih krogih kot dokaz, da Japonci sistematsko, kos za kosom razbijajo obkoljevalni obroč, ki sta ga Anglija in Amerika skovali okrog Japonske ter tako izpreminjajo svoječasna britanska oporišča v japonske trdnjave, ld vse bolj obkoljujejo sedaj sovražnike Japonske. Po nadaljnjih informacijah iz Singapura se opaža med tamkajšnjim prebivalstvom čim dalje večje nezadovoljstvo zaradi povsem nezadostnih obrambnih in varnostnih ukrepov, ki so jih doslej podvzele odgovorne britanske oblasti in sicer še prav posebno, kar se tiče zaščite civilnega prebivalstva pred letalskimi napadi. Britanske oblasti v Singapuru so deležne hude graje tudi zaradi netočnega obveščanja javnosti o razvoju vojaškega položaja tako v severni, kakor tudi v osrednji Malaji. Slovesno vkorakanje japonske vojske v Hongkong Tokio, 28. dec. (Domej). Včeraj je bilo s službenega mesta objavljeno, da bodo japonske čete skupaj z japonskimi mornariškimi oddelki danes popoldne svečano vkorakale v okupirano britansko kronsko koloniio Hongkong. Parada iaoonskih čet bo izvršena pred vsem častniškim štabom. ki je vodil operacije proti hongkon-škemu otoku. Hude angleške izgube v Malaji Tokio, 28. dec. (Domej). Dopisnik lista »Jomiuri« javlja iz Sanghaja, da sta bili v borbah na področju Peraka uničenih dve tretjini vseh britanskih oboroženih sil, kar jih je bilo v Malaji. Poročilo dopisnika navedenega lista temelji na osnovi informacij, dobljenih iz povsem verodostojnega mesta. Dopisnik pripominja, da je med izgubami, ki so jih utrpele doslej britanske čete, število mrtvih nenavadno visoko. . . Tokio. 28. dec. s. Včeraj je ves predel ob zgornjem teku Peraka prišel pod kontrolo japonskih sil. Janonci so prodrli preko Vadaka in zavzeli Kulo, Kaneršar in Tajping. V pokrailni Perak in Kualo ter kraji v pokrajini Kelantan. Poleg teh dveh je tudi pokrajina Kenak sedaj pod japonsko kontrolo. Angleška obrambna črta je popolnoma prebita. Sestavliena je bila Iz cele vrste trdnjav, poliskih utrdb, topui-Skih postojank, strojniških gnezd, protitankovskih ovir in drugih obrambnih naprav. Japonske čete, ki so se izkrcale v Singori, Kelantanu in Kotabaruju. so v silnem napadu zrušile to tako zvano »Pop-hamovo liniio«. Vojni plen je ogromen. Skrajne točke, do katerih so Japonci doslej prodrli, so Tajping. Kašlakrajl in Ga-mas. Glavno mesto Peraka, Ipoh, je ogroženo z dveh strani. Tokio, 28. dec. s. Zvedelo se Je. da so japonske sile. ki prodiralo vzdolž zapadne obale Malajskega polotoka proti jusru, prodrle preko reke Kurian ln zavzele Tajping Sovražnik se povsod umika proti jugu. Vzdolž vzhodne obale polotoka so Japonci zavzeli Gualokaj in KataSal. Japonske če- te so se na novo izkrcale na treh krajih v okrajih Miriju, Lutonu in Seisiji na otoku Borneu ter so tam zavzele že znatno ozemlje. Nova japonska ojačenja na Filipinih Šanghaj, 28. dec. d. Po službenih poro-čilh, ki so snoči dospela iz Manile, so trenutno na Filipinih izredno ogorčene borbe na severnem delu Luzona in zelo velikega obsega tudi na jugovzhodnem delu. Poročila pravijo, da Japonci neprestano izkrcavajo s svojih transportnih par-nikov in z bojnega brodovja v Lingayenu zmerom nove rezervne čete. Prav tako izkrcavajo Japonci nova ojačenja s svojega transportnega brodovja. vsidranega pri Imonanu. Delavnost japonskega letalstva se nadaljuje v nezmanjšanem obsegu. Boji za Luzon Bangkok, 28. dec. s. Borbe na Luzonu so dosegle vrhunec. V Kaviti je izbruhnil ogromen požar, ki traja že 39 ur in ga nikakor ne morejo obvladati. Na zapadni obali otoka Mindanao so japonski bombniki potopili veliko tovorno ladjo. Blizu Manile so se spopadle japonske in ameriške oklopne sile. Malo je verjetno, da bo odpor na Luzonu še dolgo trajal. Tokio, 28. dec. s. Borbe na Luzonu so postalo zelo ostre. Japoncem se je posrečilo izkrcati se še na mnogih točkah ob severni obali otoka. Apari, Vigan in drugi kraji so že v japonski oblasti. Japonci so zasedli tudi že ves severnovzhodni predel okrožja Le-gasti. Mesto Tuguegarao je v japonski posesti. Tudi Lingayen je padel. S tem je bila pretrgana železniška zveza med Maflilo in kraji na severnem delu otoka. Japonci, ki so se izkrcali v Lingayenu in Viganu, so se združili in zavzeli Gagulo. Oddelki, ki so okupirali Legaspi. prodirajo proti severu in so se že združili s četami, ki so se izkrcale v Lamonskem zalivu. Na ta način je bila prekinjena sleherna prometna zveza med Manilo in kraji na južnem delu otoka Luzona. Ameriške letalske sile na Luzonu so uničene. Razdejana so njihova oporišča v Da-gupanu, Tarlacu, Clarkfieldu, Delcarmenu, Batangasu ln Nicholsfieldu. Razdejano je tudi pomorsko oporišče v Kaviti. Japonci prodirajo proti Manili iz petih smeri. Ameriške oborožene sile jih nikjer ne morejo zadržati. Bombardiranje Manile Saigon, 28. dec. s. Iz Manile poročajo, da so japonski bombniki v več zaporednih valovih bombardirali manilsko pristanišče in razdejali pristaniške naprave ter potopili ladje v luki. Napadi so trajali tri ure. Manila tako silnega bombardiranja doslej še ni doživela. Japonski opazovalci zatrjujejo, da je bila povzročena škoda ogromna. Preosnova filipinske vlade Tokio, 28. dec. s. »Asahl« objavlja vest iz šanghaja. da je bila filipinska vlada na drakonskl način rekonstruirana že takoj po evakuaciji Mnnile. število ministrov je bilo zmanjšano od 9 na 4. Nadaljevanje na 2. strani Tokio, 28. dec. a. Vesti lz Buenos Alresa potrjujejo, da sta ameriški visoki komisar in filipinska vlada zapustila Manilo. Letališče v Bata vi)! uničeno Bangkok, 28. dec. s. V Bataviji je bil objavljen komunike, ki pravi, da so japonska letala hudo bombardirala tamkajšnje letališče, tako da je sedaj popolnoma neuporabno. Pctopljena nizozemska podmornica Šanghaj, 28. dec. s. Nizozemska podmornica je zadela ob mino v vodah ob Sumatri in se je potopila. Angleški vrhovni povelfnik v Blsmi Šanghaj, 28. dec. d. Kakor je bilo snoči službeno razglašeno s pristojnega britanskega vojaškega mesta, je bila britanskemu vrhovnemu vojnemu poveljniku v Indiji poverjena odgovornost za obrambo Birme. Hkrati je bil šef britanskega generalnega štaba v Indiji T. J. Hotton imenovan za vrhovnega poveljnika britanskih oboroženih sil v Birmi. Šanghaj, 28. dcc. s. Iz Ranguna poročajo, da je general VVavell po svojem prihodu v Rangun osebno občutil resnost položaja, ki je nastal spričo vojne na Pacifiku Cim je zapustil letalo, so se oglasile sirene in general se je moral naglo zateči v bližnje zaklonišče. Japonci so hudo bombardirali tudi letališče, na katerem je general Wavell malo prej pristal. Njegovo letalo je bilo razdejano. Siam v vojni z Ameriko in Anglijo Tokio, 28. dec. s. Tajski poslanik Panan-da je izjavil poročevalcu lista »Niči Niči':, da so smatra v vojnem stanju z Zedinjenimi državami in Anglijo, čeprav jima formalno ni napovedal vojne. Taj se je trdno odločil boriti se ob strani Japoncev, ki so dosegli doslej ogromne uspehe in bo lojalno sodelovala z vlado v Tokiu pri obnovi vzhodne Azije. Vse Imetje Američanov in Angležev je bilo v Taju zaplenjeno Japonci na Gilbertskih otokih Šanghaj, 28. dec. d. Kakor javljajo lz Welingtona, je predsednik novozelandske vlade Peter Frazer včeraj sporočil, da so Japonske čete sedaj v skupini Gilbertskih otokov zasedle še dva nadaljnja otoka poleg otoka Apaianga, čegar okupacija je bila že prej objavljena v posebnem poročilu. Min. predsednik Frazer je pripomnil, da z najsevernejšega otoka v tej otočni skupini ni nobenih novih poročil, odkar so japonske Čete Izvršile nanj prvi napad 10. decembra. Zaradi tega se lahko smatra, je pripomnil novozelandski min. predsednik kot gotovo, da Japonci še vedno drže ta otok. Na drugi strani pa so se japonski oddelki zopet umaknili z otoka Tarava, ld leži daljo v južni smeri. Stockholm, 28. dec. s. Angleška novln-ska agencija javlja vest iz Wellingtona, da so se japonske čete izkrcale na otočju Apajangu, ki pripada skupini Gilbertovih otokov. Angleške in ameriške izgube na morju Tokio, 28. dec. d. Japonski mornariški minister 5;getaro Sirnada je v soboto* n,a seji par'amenta podrafl pregled o ang!e§kith in ameriških izgubah na morju od pričetka vojne na Pacifiku. Vojni minister je dal na razpo'ago naslednje podatke: Angleško m ameriško vojno brodovje je dos'ej izgubilo 7 oklopnic. Tri oklopnice v> bile hudo rn četrta nekoliko lažje poškodovane. Nadailje sta bili potopljeni dve križarki, dočim sta bili dve nadaljnji hudo, »tiri pa deloma poškodovane. Sovražnik je izgubil 10 rušilcev, ki so biili potopljeni, dočim je bilo 8 nadaljnjih rušilcev hudo poškodovanih. Podmornic so Angleži in Američani izgubili devet, ki so bile zanesljivo potopljene, dočim je bilo bržkone potopljenih Še večje število nadalljnjih britanskh in ameriških podmornic. Japonske oborožene sole so« nadalje potrpi le 6 sovr. topm:čark in minskih ladij ter več ko 7 torpednih čolnov. Dve topničarki in pomožna vojna ladja so biile pc»kodova"ie. Dodatno k temu je treba še pri it et i potopitev 16 sovražnih trgovskih ladij. Dva tovorna parnika sta bila potopljena. 50 raznih sovr žnikovih ladij s skupaj 130.000 tonami je biH.o zajetih in razen teg.a spravljenih na varno še kakih 400 manjih ladjic in čolnov vseh vrat. Japonske izgube na morju znašajo cd početka vojns 3 rušilce. 1 Ladjo za odstranjevanje min ;n 5 novih podmornic »specialnega tipa«, ki so bile potopljene, dočim je bila ena ladja za odstranjevanje min rosno poškodovana. neka lahka križarka pa lshko zadeta. Tokio, 28. dec. (Domej). Službeni zastopnik informacijskega oddelka japonske vojne mornarice je včeraj v razgovoru s predstavniki tiska indirektno izdal, da je bila potopitev ameriškega trgovskega parnika. ki je bila pred nekaj dnevi javi jena s kalifornijske obale, delo japonskih podmornic. Japonski službeni zastopnik je na vprašanja predstavnikov tiska Izjavil, da japonske podmornice ne operirajo samo v bližini zapadne ameriške obale, marveč na vsem prostoru Tihega oceana. Pripomnil je. da v ameriških mornariških krogih razš-lrjajo vsakovrstne netočne vesti o udarnosti in moči japonske vojne mornarice in zaradi tega se bodo morali ameriški mornarji počasi navaditi, da bodo prav povsod naleteli na nevarnost japonskih napadov, ako jim ni ljubše dati morju slovo ter poprijeti za delo na kopnem. Izjave japonskega ministrskega predsednika Tokio, 28. dec. s. Min. predsednik general Tojo je imel kot vojni minister v gornji zbornici govor, v katerem je med drugim dejal, da se je japonskim četam, ki operirajo na otoku Mindanau, posrečilo doslej rešiti okrog 18.000 japonskih državljanov. ki so jih spravili v ujetniška taborišča ob pričetku vojne na Pacifiku. Na Mindanau je bil ob pričetku vojne pokolj Japoncev. Med drugim je bilo ustre11fcn;h 38 civilistov, ubitih pa je b'lo še nadaljnjih 10 Japoncev. General Tojo je izrazil ponos ob izgubi teh japonskih državiisnov ter je izjavil, da japonske okupacijske čete že izvajajo »pravične in primerne re-presalije« nad sovražn'mi vojaki, ki sč kakorkoli zakrivili pokolj med Japonci ali sodelovali pri aretacijah in preganjanjih japonskih državljanov. Kljub incidentom v Davau pa japonska vlada ni spremenila svoje taktike, da prizanese sovražnemu civilnemu prebivalstvu na ozemlju pod japonsko oblastjo. General Tojo je nadalje Izjavil, da bodo na Borneu v kratkem popravljeni nekateri objekti okrog petrolej-sklh vrelcev, tako da bo v enem mesecu zopet lahko pričelo obratovati 20 petrolej skih vrelcev Japonska bo na ta način pridob'la 500 000 ton mineralnega olja na leto. General Tojo je končno izjavil, da so Angleži pričeli rušiti naprave petrolej-ske industrije na pacifiškem področju že tri mesece pred pričetkom vojne. Dne 9. decembra so zažgali mnogo vrelcev. Skupno so porušili okrog 150 stolpov. General Tojo je govoril tudi v spodnji zbornici. Opozoril je na zasedbo otoka Penang in Victoria Pointa ter naglasil. da je ta Japonski uspeh izredno velikega pomena, ker so bile na ta način prekinjene pomorske in letalske zveze med Indijo in Slngapurom. Obračunavanje japonske zunanje trgovine v jenih Tokio, 28. dec. d. Na včerajšnji seji japonske vlade le bilo določeno, da bo od 1. januarja 1942 dalje vsa japonska zunanja trgovina, ki je sedaj temeljila na osnovi angleškega funta in ameriškega dolarja, poslej obračunavana le še na osnovi japonskega jena. Po odloku japonskega finančnega ministra se bodo od tega roka dalje vse japonske obveznosti do inozemstva obračunavale le še v jenih. Ribbentrop Japoncem Tokio. 28. dec. s. Nemški zunanji minister Ribbentrop je imel po radiu govor, ki je bil namenjen japonskemu narodu. Ob pričetku 1. 1942 se pojavlja temna senca nad anglosaškim svetom, je dejal. Sile trojne zveze so gotove, da bodo v tem letu dosegle končno zmago. Po zmagi bodo ustvarile nov red v Evropi in Vzhodni Aziji, ki bo omogočil trajen mir na vsem svetu. Angleška in ameriška klika bosta uničeni. Japonska je podala dokaz velike potrpežljivosti spričo angleških in ameriških groženj. Navdajala jo je iskrena želja, da bi se ohranil mir, toda Zedinjene države ln Anglija so menile, da je bilo to znamenje japonske slabosti. Minister je izrazil veliko priznanje slavnim uspehom, ki so jih doslej dosegle japonske oborožene sile. Japonska ofenziva na Kitajskem 5anehaj. 28. dec. (Domej) S pristojnega vojaškega mesta javljajo, da nova japonska of en ziiva proti čun^kin škim armadam zadovoljivo napreduje. V petek so jaiponsike čete zasedle trdnjavo Vuming, ki pomeni strateško z»k> važno točko v severnem delu Kv&ngsdja. Razen tega so Japonski oddelki zasedli po nenadnem napadu mesto Čamg-čaši. Naipad na to kitajsko postojanko je bil uspešno izveden, čeprav je silen snežni vihar zelo ovirati japonske vojaške operacijo. Na srednjem delu fronte, na kateri se razvija nova ofenziva, so japonske čete po siilovrti borbi porazite sovražnika v odseku prt Jočovu, vzhodno od mesta Hvsngčaik&i. Kita jske čete, ki so se umaknile proti reki Milo, je tu iznemadšl nov japonski naipad. Potem, ko so bile japonske čete zasedle Fengsčng v oddaljenosti 30 km jugazapadno cd prej omenjenega prizorišča napada, se sprednji japonski adddlk, sedaj pomikajo v smeri proti Kaoanu. Šanghaj, 28. dec. d. V fidboito ponoči ie bMo javljeno iz Čungkiinga, da je maršal Čangicajšek prevzel pcelle zunanjega min i. tr-sitva čungkinške vlade. Odmevi Churchillovih izjav v Washingtomi Madrid, 28. dec. S. Churchill je imel v Washingtonu govor, ki pa ni napravil ni-kakega vtisa na mednarodno Javnost. Tukajšnji politični krogi opozarjajo, da Je Churchill znova presenetil svet spričo svojega nepoznavanja in nerazumevanja Občih svetovnih problemov. Menil je, da bo napravil še kakšen vtis z napovedjo, da bo vojna dolga In da se bo ameriška vojna proizvodnja vedno bolj razvijala. Vsekakor ne ve, da se narodi osi in njenih zavezn!kov nrav dobro zavedajo težav, ki jih morajo še premagati, a da jih hipoteza o dolgi vojni ne bo prisilila, da opu-ste nadaljnjo borbo, marveč kvečjemu še bolj utrdila v n1'hovi volji, da doseželo končno in neizbežno zmago. Kar se tiče oboroževanja, pa je znano, da je ves program. ki ga je Roosevelt razglasil, v praksi veVk blttff. Nesmiselno bi bilo pričakovati. da bo ameriška vojna Industrija, ki n? utegnila Izpolniti svojih obveznosti niti tedaj, ko je bilo treba samo pomagati Angliji in Rusiji, Iznolnila dana naročila sedaj, ko so se Zedinjene države za-ple+le v volno z Japonsko. Churchill je po govoru, k? ga je Imel v kongresu.' nekaterim ameriškim penator-jem Izrazil upanje, da Španska vlada ne bo dovolila prehoda nemških čet preko šn^n-kfss oremlja za napad na Gibraltar. Opozoril je. kako je VeVka Britanija svoj Ca« finančno podpirala Španijo. Berlin, 28. dec. d. K govoru, M ga je Imel britanski min. pr?d*ednik Churchill pred člani ameriškega kongresa, pripominjalo 7. merrvlnir!«1??! mesta Wiih9lm*fras-se. da ves Churchillov sovor nI vreden nobenega komentarja. Posebno 1e b^o s oristoineea mesta nasršeno, da za Vem-Č?io tudi nI nrav n'č boli ran!m'va Ob"r-ch.jllova pripomb«, da pri^Vu^a In Amerika zmaen v 1. 1943 Dofiel ne^v<«mno po pridnbllen'h IrkuSnlah prl-sttlenl napovedati kak drug končn' rok za svojo rmago. Kanadski ministrski predsednik v Washlngtonu Stockholm, 28. dec. s. Angleška novin-ska agencija poroča, da je kanadski min. predsednik Mackenzie King prispel v Washington in da je imel takoj po svojem prihodu dolg razgovor z državnim tajnikom Hullom. Ob tej priliki sta govorila tudi o zasedbi otokov Salnt Pierre ln Mi-ouelon. ki Sta sedaj v oblasti degolovcev. Mackenzie King novinarjem ni hotel dati nikakih izi&v o tem svojem prvem razgovoru s Hullofn. ki pa je delal, da sta razpravljala tudi 0 mnogih drugih problemih. ki se nanašaio na odnose med obema državama in o k«+erih doslej še ni bila sprejeta nikaka odločitev. ŠPORT Tudi tabela, seveda... Raj zmoreta človek in stroj, če vzamemo za podlago svetovne rekorde v raznih panogah? Statistike In pregledi — boste delali čisto po pravici — ti vam zdaj pomagajo iz zadrege, kadar vaš'h športnikov n; nobenega na teren, niti on;h. ki preeanfe'o žoge ali polnijo tekališče, niti on'h. ki uži\*a;o v beti opojrost> ali na gladkem ledu. Kai hočemo. Toda res fe tudi, da ni še vseh dni krneč; ie bomo zm&rali na zelenem travniku, Se bomo prisostvovali lepka le zvečer in ponoči, zjutraj pa živo srebro soet počasi rasite in ko polije 9once, imamo kar pomladno lepe dni. Tako suhega božiča že do'go nismo imeli. V današnjem nedeljskem jutru je sonce že zgodaj obsjalo Ljubljano. Redki oblaki na sinjem nebu so škrlatno žardi in prekrasen je bil pogled na debelo zasnežene p'anine. naravne zakone. Pri njih je povprečna h'- j Živo srebro se je zjutraj držalo 3 stopinje trosit na uro skorajda »smešna«, čeprav vsi vemo, v čem obstoja plavanje In kaiko težko je dooegati v vodi — brzino. V drugo skupno spadajo tekači aH oni atleti, ki znajo najbolje uporabljati sredstva za hojo afli tek, kakršna je narava dala vsakemu človeku. Povprečne hitrosti pri teh so že izredno visoke: od najnižje znamke po 13.308 m na uro do izrednega viška, ki bi ga dosegel sprinter (natančno 35.200 m), če bi lahko tekel eno uro v enakem tempu. Za njimi se uvrščajo oni iz tretje posebne skup:ne, v katero spadajo športniki z rekordi, ki so jih dosegli z lastno telesno silo, združeno s kakršnim koli pomožnim sredstvom (kolotočnicaml. drsalkami ali kolesom). Največjo brzino v tej skupini je zabeležil Italijan Primo Bergami, ki je na progi 500 m s kolesom dosegel zelo visoko povprečno brzino 61.200 m na ura Za temi pride skupina kolesarjev, ki se za dosego večjih brzin poslužujejo motornega vodstva na razne načine, od katerih je prinesla največ uspeha vožnja s takim vodstvom ob pcsefcni zaščiti pred vetrom. Vozači te vrste so prišli do povprečne hitrosti 122.771 ra na uro. Zadnjo skupino tvorijo rekord', ki so zabeleženi na motornih in avtomobilskih dirkah, torej z združenimi silami človeka in stroja. Poglavje zase zaslužijo slednjič Se oni, ld lahko rušijo rekorde po zraku — z najmočnejšimi motorji in brez mnogih zaprek, ki ovirajo smrtnika pri takih poskusih na tleh. Tabela, ld smo ji tuikaj daili obliko ostalega članka — vscskakr»r na škodo pregledno sti — vsebuoe naslednje podaitke (po vrstnem redu, kakor so bile omenjene posamezne skupine v članku): 0.470 m na uro — (plavanje) — na razdaljo 1000 m — Japonec Ama.no — iz leta 1938, 0.640 m na uro — (plavanje) — na razdaljo 100 m — Američan Fiok — iz 1. 1936, 13308 m na uro — (hoja) — na 1 uro — Anglež Pope — iz L 1932, 14J20 m na uro — (hoja) na 3 km — Norvežan Brunn — iz 1. 1937, 19.210 m na uro — (tek) — na 1 uro — Finec Nurmi — iz L 1928, 25.170 m na uro — (tek) — na 1 km — Francoz Ladoumegre — iz 1. 1930, 35.200 m na uro — (tek) — na 100 m — Američan Owens — iz 1. 1937, 40.700 m na uro — teik s kolotočnicami) — na 500 m — Nemec Heiss — u t. 1939, 42.092 m na uro — (kolesarska dirka na cesti nad 200 km) — na 256 km — Italia Rossi — iz L 1938, 42300 m na uro — (kal. dirka na cesti pod 200 km) — na 178 km — Italijan Bini — i« L 1939, 43.800 m na uro — (drsanje) — na 500 m — Norvežan Engnestangen — iz 1. 1938, 45340 m na uro — (dirkališčna kol. dirka brez vodstva) — na 1 uro — Francoz Ar-cha.mbaud — Iz 1. 1937, 55.720 m na uro — (dirka na dirkališču) — na 1000 m — Italijan Battesini — iz t 1938, 61300 m na uro — (d;rka na dirkališču) — na 500 m — Italijan Bergomi — ix 1. 1941 90.971 m na uro — (dirka na dirkališču z vodstvom) — na 1 uro — Anglež Grant — iz 1. 1932, 122.771 m na uro — (dlaka na avt dvka-Hšču z zaščito) — na 1 uro — Belgijec Wan-dersrtnvft — iz 1. 1928. 205.252 m na uro — (motocfcHzom) — na 1 uro — Itailijam Taruffi — iz I. 1939, 210.780 m na uro — (vožnja z motorno ladjo) — na 1 miljo — Anglež Campbell — iz L 1938, 279303 m na uro — (nvcitociklizem) — na 1000 m — Nemec Henne — Iz 1. 1937, 284.933 m na uro — (avtomobil zem) — na 1 uiro — Američan Jenkins — iz L 1937, 595.000 m na uro — (avtomobilizem) — na 1000 m — Anglež Cobh — z 1 1939, 709.209 m na uro — (vodno letalo) — na 1 miljo — Italijan Agello — tal. 1934, 746.600 m na uro — (letate) — na 1 milje, — Nemec Dieterle — te 1. 1939. Deseto kirlo v Italiji Brez odmora ln nedeljo za nedeljo Igrajo italijanski nogometaši dalje svoje vroče tekme za točke in včeraj Je bil na vrsti že deseti zaporedni termin v tem tekmovanju. Med oemimi tekmami v diviziji A je vladalo na'več zanimanja za gostovanje vodilne enajstorice Venezle v skromnejšem nogometnem središču Bergamu. kjer 1e Imelo za nasprotnika razmeroma šibkejšo Atalanto, ml pos.bej pa spremljamo še bolj pozorno našo najbližjo sosedo, tržaško Triestino, ki je bila včeraj v nudi preizkušnji na milanskih tleh proti moštvu Milana. Kakor znano, so Tržačanl leto. vea čas tekmovanja večinoma Čisto blizu ali tudi kar na vrhu tabele, odkoder so se morali Šele zadnjo nedeljo umakniti beneški enajstorici za eno mesto navzdol. Kdo ve, kaj jim zdaj prinese ta Milano? Spored sam je bil razdeljen takole: pod ničlo in *e bil mraz osvežujoč. Grad in Rožnik v soncu sta že zgodaj vabil« na sprehod. Dan polagoma narašča. Najdaljšo noč smo imeli 22. dccembra ko je sonce zašilo — kakor so ugotovili zvezdogledi — že ob 17.03 in je spet pr kukalo na dan šele 23. decembra ob 8.44. Počivalo je torej celih 15 ur in 41 m:nut. Najdaljša noč v letu se nam zdi nekoliko pretirana, toda Kamča-dali in prebivalci drugih polarnih krajev hi bili kar veseli, če bi poz;mi imeli 8 ur In 9 minut svetlobe, saj mora »o vso zimo me dleti v mraku. Nam pa je najdaljša noč zimska prevratnica. ki nam zagotavlja, da b< poslej dan »talno rasel in to po starem reku: do Novega leta za petelinji korak, do Treh kraljev ra jelenjj skok in do svečnice za odo uro Seveda se |e zima astronomsko šele pričela, toda to nam je malo mar. Ko imamo tako lepo vreme, srno se kar že zdaj zsčeli veseliti pomladi. Da nas le ne bi prehudo ukanila po starem reku: »Zolcn božič, bela velika ncč«. Življenje v Ljubljani je še vedno prazni-ško in živahno. Prireditve so dobro obokane, kronika nezgod p« hvala bogu zaenkrat počiva. Izplačilo pakofirin za januar 1942 Po "ta Ljubljana 1 obvešča, da bodo državnim upokojencem pokojn:ne za januar 1942 izp'ačane po sledečem raznoredu: dne 1. januarji1 n-aslovn kom. katerih primek se začne s črkam! od A do J dne 2. januarja črke K do O. dne 3 januarja črke P do S in dne 4. januarja črke T do Z. Ta vrstni red izplačevanja pokojnin ostane tudi za naslednje mesece. Upokojenci s« vabMo, da počakajo ob omenjenih dnevih po možnosti p:isimonoiše na domu. VeljaviTCst toScrsMh izkaznic NTa vlogo, izročeno po zastopniku poklicnih šoferjev g. Visokemu komisarju, da bi veljale šoferske izkaznice tudi za prestop meje ljubljanske pokrajine je prcje'a Skupina šoferjev rti Pokrajinski delavski zvezi od Visokega komisarja naslednji odgovor: »Na izraženo željo, da bi veljale šoferske izkaznice poklicnih šoferjev namesto potnega lista in bi orvravičevale šoferje za prestop iz Ljubljanske pokrajine in nazaj, se sporoča, da tej želji ni mogoče ugoditi. Šoferji morajo imet za prestop odnosno za vstop v Ljubljansko pokrajino enako kakor vvi ostali državljani redni potni list. izdan od Kvesture v Ljubljani. Šoferska legitimacija velja edino le za upravljanje av-tomobiila v vsej Kraljevini: če pa hoče kdo potovati v ostale pokraj ne Kraljevine, mora imeti še potni list.« Sestanek vseh poklicnih šoferjev bo v nedeljo. 4. januarja ob po! 10. dopo'dne v Pokrajinski delavski zvezi, vhod iz Čopove ulice (pri Rdečem kržu) pritličje, sejna soba. Ker je dnevni rod zeV, važen, se opozarjajo vsi šoferji na ta scstunek. 52. in 54* seznam kcčevsklh cpt 52. seznam kočevskih optantov (Službeni list 20. decembra) veebuje naslednjih 14® oseb (v oklepajUi starost in rojstni kraj): OBČINA KOCEVJB—OKOLICA Brej: Verderber por. KoUman Magdalena (72); Macher Basilij (63), Marija (88); Stimcrz por. Kren Marija (49. Uvold), Alojzij (18). Franc (18), MarUa (16), Zofija 114) Ernest (10); Verderber Helena (60, Mahovnik), Herman (28); Petsche Jožef (48, Mahovnik). Magdalena roj. Verderber (37), Marija (19). Eezl (15), Alojzij (10), Marija roj. Verderber (71); Zose Rupert (32. Salka vas), Hilda roj. Erker (33), Marija (8), Helmut (3): Erker Jožef (53. Mlaka); Verderber Ferdinand (39), Magdalena roj. Hflgler (29), Marija (8), Herbert (4), Edeltraud (2); Perz Alojzij (45, Mlaka). Marija roj. Eppich (40). Marija (19), Terezija (16), Ana (12), Erna (7); Koschel Albin (52. Celje), Marija roj. Verderber (40), Jožefa (18), Janez (16), Viktor (32), Erih (3), Edlt (1); Erker Jožefa (34 Srednja vas); Frimosch Alojzij (59), Fn.nčiš.:a roj. Sbaschnig (45. Grčarske Ravne), Jovef (19). Edvard (1). Franc (23), Janez (21); Schneider Janez (37), Marija roj. Jaklitech (37) O.ga (13), Janez (11), Marija (10), Arnold (8); Kresse Anton (22); Kreiner Jožef (65, Koblarji), Jožefa roj. Erker (68). Jožef (31), Magdalena roj. VVit-llne (32), Gerhard (2 mes.); Jaklitsch A!o'ziJ (62, Klinja vas), Marija roj. Petsche (60), Ana (23); VVolf Viljem (39, Ko;evje). Marija roj. Perz (30); Kreiner Albert (35), Štefanija roj. Witine (30), bivajoča v Nemčiji, Ingrid (4), Hervard (1); Pesti Franc (73, Alt Moletein), Ana roj. Wirant (30); Wirant Jožef (12. Lju^ ljana); Pesti Marija (4); Nf.dler Rihard (31, Krnca vas), Magdalena roj. \V:derwohl (29). Rihard (10), Herbert (5), Ernestina (1); O ter-mana por. Dalja,T,asS| Marija (89 Mlaka): Kron Jožef (63). Marija roj. Marintech (42) Ludovik (20), Hildegard (19), Jožef (12) Marija (75); fSrifaSK- VoV T*V ZtTtul ! K°ni« Jožef (32, Krnca va.), Marija roj. Os- (?). Rora (B)._Elizabeta (4). Mattja i wa,d*(32) Herta' (7)i Helga (4), Gerhard (1). (5); Greisch Rihard (36), Pavla roj. Miede (36). Berta (14), Rihard (11). Terezija (9). Jožef (71), Magdalena roj. Macher (82); Stimetz Anton (40, Llvold), Magdalena roj. Greisch (34), Jožef (14). Anton (11). Alojzij (8); Perz Jožef (38), julijana roj. Miklitsch (40), Ernest (11); I.u-Strek Pavel (47. fit. Vid pri Ljubljani). Jožefa roj. Miede (39). Hilda (19). Vincenc (18). Valter (16), Mide Jožefa (66, S.xuka); Knaus Antonija (68, Travnik); Godrer Janez (88, Sel3): VVittine Poldl (33, Polom). Marija (38), Janez (66), MagdaJena roj. Samide (66). Krnca ▼»«• Jaklitsch Janez (80. Gor. Lo-žlne). Jožefa roj. Knaus (61); ErVer Jožef (36, Srednja vas): Meditz por Staizer Rezi (34. Hrib). Helena (3); Stolzl por. Kren Elizabeta (74, št JurlJ); Kresse Franc (28); KSnig Alojzij (35), Pavla roj. Jaklitsch (32), Irma (11). Zofija (9). Herbert (4), Alojzij (3) Magdalena roj. Perz (70); Kresse Matija (54), Elizabeti roj. Kren (49). Marija (27), blvaloCa v Ameriki, Edi (20). bivajoča v Nemčiji. H!lde*arda (17). RI-hard (13). Ernest (11); Kren Rudolf (72). JoZ^ia (45). Marija (36). Helga (1). Alojzij n por. Antonija (33. Mlaka). Irma (6) Hilda (5): Per* Anton (32 Trnovec): i Perz Andrej (70). Ma: ^rherne j Franc (54) Jožefa roj. Hiris (52); Jaklitsch Adolf (39. Gor. ložtne): Perz Janez (28). Anto n'l<* roj MHe (33) Krdd»f (1): MMe Fer-llnand (9 B"5»k): K*nir Franc (45. Mahovnik). Marija roj. Knaus (39) Franc (18). 54. sezna.ii (SI. Il6t 20 dec.) vsebuje naslednjih 161 06eb: _ OBČINA KO "EV JT—OKOLICA S t * r a cerkev: Perz Magdaleni (71. Srednja vas): Kresn«k Alfonz (33. Namčlji) Pavla roj. Perz (34), Helmut (9). Marija (3)); Epnich Friderik (25, Sp. Ložine), Marija roj. Hogler [ Erika (1); Petsche por. 0?wa!d Terezija (CS); I Dulzer por. Jahn Jožefa (59. Mala gora): Ver-I derber Jožef (73. Krcca vas); Herbst"por. ErVer | Jožefa (58); Wiedervvolil Jožef (32), Janez (67), I Magdalena rej Verrterber (63): Schober por. j GI^s Ida (35. Koprivnik). Ema (12). Marija (11); i Hiris por. Krauland Pavla (50. Gorenla va=0, Albert (29). Marija roj Zore (29). Gerhard (3 mes.). Viljem (27), Gerta roj. Siegmund (24); Hdnismarn Janez (58. Kuhovo), Pavla roj. De-posehek (60). Franc (24). Marija (21), Erker Jožef (66) Jožefa roj. Jaklitsch (70); S"e41, j Mahovnik). Magdalena rc'. Tschir-kel (30) Val-! ter (6): Schober por. Tschinkel Marija (39) Ma-I rila (12), Ra.Jnhard (7); Schober M-Pd^ena (7X1, Beli kamen); Povsche Jakob (83 Schafen-bere). Bta-ipfel por. S»ee~nnnd Ma/rda^na (63, Sela); W"'d:n Janez (75. Robati hrib); Mors^er Frenc (57 Novi lo-r), Franc (14). MarfjT (13); Srha^er Alnl7iJ (35), Marija roi. Mav*=-er (33), Jo*ef (7) Rell (4); jailft^ch Franc (40). R-^a-Mia roi. S-hm"C. (391 M"r«ia (17). Jožef (16). Franc (1?). Roza,i1«a (9) E-le!trr>vd (3); Tcrhin-kel J^ž-f (47 roi. H*n': M: CM t-""i i>or "rsoKr^r* d*>.'ena '6? Ke>V«r«> (32), JoSe* '21): Siecmund Fcrd'nnr-1 CR. Ft.iri hreg ); P-t^-he Heipna (32). Jurij (83), Magdalena roj. Perz (04). Gorenja vas: Eppich Janez (93); Sprci-tzer Andrei Poljane), Msjda^na roj Kr-ker (64). Štefanija '2?), Heleni (27); HOngmann por. Kr.-n J'<žef '63 Km "a va'). Magdalena roj Samide '67), Janez (33). Zofija (26>- -Iaklitsch A'oT'J . (25). Pavla roj. Kren (29); Staizer Janez S5, Mozeli), Marica roi. Ennich (52). Mpj-lJa (2'J). j Alojzu (15). Ana (12). Franc (8): Gl^s A'o'7'.J (46 Senovo) Ida roj. Schober (35>. Ema (12), Marila (11): Erk*r ArnUHa (50. Polom): Krej?»e Brunhll^a (17. Sp. Ložlre); Petsche p-r Fr er j Marija (79. Stnrs ^erkev), Jožefa (42); Honig-' mann Bernhard (26). Upniki navedenih oeeb miralo do 4 januarja Drilavlti svoje terjatve Pohotnemu uradu srn dolgove in terjatve LJubljana, Rimski trg. 1 < „ . |V >jf if' if.-M-l.: f ReSena dolgega trpljenja ln previdena s tolažili sv. vere, naa je danes v starosti 96 let za vedno zapustila moja nad vse ljubljena, predobra mamica, odnosna nafia tafiča in babica, gospa LAVRA KREK r?j. SCHILCHER vdova univ. profesorja in dvornega svetnika Na njeni zadnji poti bomo nepozabno pokojnico spremili v ponedeljek, dne 29. decembra ob Vt 4. uri z Zal - kapelice sv Andreja — na pokopališče k ■v. Križu, kjer bo pokopana v rodMnski grctnicl. Sveta mala zaduSnica se bo brala v sredo, dne 31. decembra ob 8. uri v Supnl cerkvi v Trnovem. LJubljana, dne 27. decembra 1941. PROF. DR- GREGOR KREK IN RODBINA Avstralija se je obogatila z ovčarstvom Vojna na Tihem oceanu se bolj in bolj približuje tudi peti zemeljski celini, Avstraliji. Le tako na splošno nam je znano, da je življenje v Avstraliji prav prijetno, ker tam ničesar ne manjka. Tudi nekaj slovenskih rojakov je že našlo zaslužka na avstralskih tleh. Oglašajo pa se od tam prav redko. V dobi, ko stopa tudi Avstralija v ospredje, ne bo odveč, če si kratko ogle lamo njeno življenje in njeno bogastva Cele karavane prevažajo volno čez avstralske stepe do pristaniških mest kov vse svetovne proizvodnje. Cela ob- močja zemlje, cele pokrajine niso drugega ko pašniki in ovčarije, kjer goje odlične vrste ovac. Zanimivo pa je, da spričo velikanskega števila ovac mlekarstvo ondi ni razvito. Vse polno staj je, kjer ovac sploh ne molzejo, ker puste, da jagnjad sesa, sama da bi se lepše razvijala. Le kadar je paša obilna, so ovčarji prisiljeni, da ovce tudi molzejo. Vendar pa puste, da se mleko zasiri in ga potem dajejo svinjam ali ga Otroci avstralskih domačinov se igrajo s pola Avstralija je do malega tako velika kakor Evropa, komaj za četrtino je manjša. Ima namreč 7,706.168 kvadratnih kilome-tov in nič več ko 5 milijonov prebivalcev. Naseljenost prebivalstva je torej nesorazmerno manjša. V Evropi pride na kvadratni kilometer 45 prebivalcev, v Avstraliji komaj 0.8. Lahko si torej mislimo, koliko avstralske zemlje še ni naseljene tn zato tudi ne obdelane. Vendar je vzlic tej slabd naseljenosti Avstralija kontinent z močno razvitim kmetijstvom, živinorejo in sadjarstvom. Poglavitni proizvodi Avstralije so žito, moka in volna. Saj zavzemajo sama žitna polja okoli 67 odstotkov obdelane zemlje. Avstralija pridela na leto okoli 35 milijo-»oov stotov žita, ki ga v mirni dobi izvaža po večini na Japonsko, Kitajsko in v Anglijo. Pa tudi z vinogradništvom se Avstralci precej ukvarjajo. Na 50 hektarih vinogradov prilelajo povprečno okoli 700.000 hektolitrov vina v približni vrednosti 1 milijarde lir. Poleg žita je glavna panoga avstralskega gospodarstva zlasti crvčarstvo. Avstralske ovce in avstralska volna so znane po vsem svetu in povprašujejo po njih v mirni dobi na vseh tržiščih. Avstralija pridela vsako leto več ko 300 milijonov k ^ volne, kar je toliko ko 20 odstot- pa prodajajo za nizko ceno sirarnicam, da ga predelajo v mlečno moko ali pa v trd sir. Ker se vsako leto zaplodi po več milijonov novih ovac, ne kaže farmarjem drugega kakor da jih mnogo zakoljejo. Ker bi pa vsega tega mesa v Avstraliji nikoli ne mogli pojesti, je ondi več tvornic za konserviranje mesa in za izdelovanje klobas. S križanjem posameznih pasem je Avstralcem uspelo, da so vzgojili čisto nove vrste ovac, ki imajo lepo, dolgo volno, razen tega je pa njih meso tako dobro, da nima prav nobenega duha po loju. S smotrno rejo ovac imajo prebivalci razen odlične volne še različne druge koristi. Posebne vrste ovac z močnim repom in vratom dajo velike količine maščobe, ki se spet preparira kot maslo ali pa se uporablja za milo. Na ta način p spršuje ovčarstvo v Avstraliji tudi razvoj posameznih panog industrije, tako da ima danes ta celina skoraj najbolj samostojno gospodarsko življenje. Uvažajo samo poljedelsko orodje in stroje, vse drago daje zemlja sama. Tako je Avstralija vsekakor bogata dežela. Ovčarstvo in žito sta pomogla, da so se onlj naglo razvili tudi rudarstvo, trgovina in industrija. Več ko 10 000 ra.nih šol priča, da je Avstralija na razmeroma visoki kulturni stopnji. Seveda pa velja to le bolj za gospodarska središča. Sij drugače živi v zapuščenih pokrajinah še polno nec viliziranih plemen. Ali celo divjaki avstralskega otoka so se že naučil, cen ti gospodarstvo in imajo pos edno tudi oni svoj delež na bogastvu te dežele Rejsko središče na Muljavi Glasilo Zveze društev »Mali gospodar« prinaša v novoletni itevllki poleg raznega poučnega čtiva na platnicah naslednji opis rejzkega središča na Muljavi Op s (Izpod peresa Rafaela M. Kampuša) utegne zanimati vso našo javnost, zato naj ga v naslednjem povzamemo: Reja malih živali ima predvsem seveda v tem svoj bistveni pomen in veliko vrednost, da jo izvajajo mali gospodarji v krogu svojega doma in skromnega gospodai-stva. Vendar celotna reja malih živali ne bo dosegla izrednih uspehov in napredka, če ne bomo imeli vsaj nekaj rejskih središč, kjer bi se gojile predvsem plemenske živali smotrno na podlagi vseh izsledkov in pripomočkov za uspešno rejo. Tudi predelava dlake angorcev bo Sele tedaj lahko zagotovljena, uspešna in gospodarska, če bomo imeli v posebnem rej-skem središču osnovo in bomo tam lahko zanesljivo dobivali vsaj tisto količino an-gorske dlake, ki je za produkcijo neobhodno potrebna. Se dokaj dolgo mali gospodarji kot samostojni rejci ne bodo mogli nuditi toliko surovin, da bi predelava lahko dala prave koristi. Tako je morala tudi 2elezničarska gospodarska zadruga, ki se bavi tudi z Izdelavo angorske volne, ugotoviti, da se mora pobrigati za osnovanje lastnega rejskega središča, da bo lahko imela solidno podlago za doseganje svojih nalog in stremljenj. In »2egoza« se je po temeljitem proučevanju odločila, da osnuje prvo zadružno rejsko središče za gospodarske pasmi kuncev. V takem središču bi zadruga gojila kakih 600 kuncev, med temi vsaj 400 angorcev, pozneje pa bi priključila fe koze in tudi nekaj drugih mal*h živali. Tako rejsko središče je začela zadruga pripravljati na Muljavi. Ko izstopiš na železniški postaji v Stični, pohiti po lepi ravni cesti, ki se vije proti 2užembergu na desno preko žeL proge. Kmalu si mimo Skrjanč in čez kakih 20 minut v Gorenji vasi, kjer te ob cesti pri mlinu in žagi pozdravijo s svojim kričanjem gosi. Tu kreneš od glavne po vaški cesti naravnost navkreber. Ko prehodiš v nekaj minutah tudi drugi klanec, zavij » ceste desno navzdol po pešpoti in nato čez brv regulirane Višnjice in ob njeni desni strani čez travnike; kakšnih 15 minut hoda do nove hiše, ki leži ob vznožju lepe doline bolj na samem. Prišel si »Na Prežo« pri Muljavi. V ozadju se vidi tudi na novo pozidano gospodarsko poslopje, poleg pa majhna lesena uta — čebelnjak. Se bo".j na desno stran, v približni oddaljenosti 1 km, stoji lična muljavska cerkvica »Desetega brata« in drugih mičnih povesti — Josipa Jurčiča V najeti hiši so v pritličju dve sobi, veža, kuhinja in klet, shramba in druge pri-tikline. Nad tem so še tri sobe: stanovanje za najemnika V zadaj stoječem — iz betonskih kvadrov zidanem poslopju — so dve manjši kleti nedovršena kašča, h"ev za 5—6 glav živine, steljnik in drvarnica. Pod napuščem je prostor za vozove in orodje. K najeti hiši in gospodarskemu poslopju spada še nad dva hektara njiv in travnikov, ki ležijo deloma v neposredni bližini poleg hiše, deloma pa nekoliko oddaljeni. Na dvorišču je vodnjak, kakih 50 m proč pa teče Višnjica. Mimo hiše pelje lepa cesta iz Kompolj v Muljavo in dalje. Odločili smo se za ta krni najbo'j iz razloga, ker v današnjih težkih časih tu še na j* r. že dcb:mo po^rc-b^o količino krme po nepretir?n!h cenah. ko'!kor je "o najetem svetu ne b: mogli snmi p~'de"itl. Nedostatek pa je. da ni elektrike, čerrrav je oddaljen 4rars'ormr.'.-r cd kraja komaj knk:h 1500 m Začetek prvem našepa velikega roškega središča je ostvarjen. Delavsko zavarovanje m Hrvatskem o Število članstva vedno b?If marala — Ojronmi izdatki za zdravila Vojna na vzhodu postavlja poveljstvi obeh vo.jujočih se strank pred svoievrstne probleme, v katerih se tudi znanstvenikom, kakor na priliko geologom, stavijaio specialne naloge. O tem piše neki nemški vojni poročevalec s fronte: Avstralslu domačin če izvzamemo nekaj osamljenih primerov v prejšnjih vojnah, so bili vojni geologi r.s. ča?a prve svetovne voine prvikrat v večjem obsegu poklicani k sodelovanju. Pozicijska vojna s svojimi jarki in kritji je bila v veliki meri potrebna podpora te znanstvene panoge, da je preučevala kakovost terena, možnost vodnih napeljav in odpornost kamenin. Zdaj sicer nimamo pozicijske vojne, temveč vejno v obliki gigantskega pohoda, katerega voditelji pa morajo zmeraj vedeti, v kakšne pokrajine prihajajo, kakšne so tam vodne razir.cre, kje je mogoče dobiti gradbeni material in kje ima vojska opraviti s trajnimi ali začasnimi močvirji. Armada, na primer, potrebuje pri naj-skrbnejši štednji za moštvo in živali 2 milijona litrov ali 20.000 hI vode na dan. Pri takšni ogromni potrošnji pač ni čuda, da kdaj pa kdaj usahne kak vodnjak in studenci ne morejo potešiti žeje Takrat se vojnim geologom odpira težka naloga, da preskrba nove izvirke. V ta namen morajo že pred početkom vsakega novega pohoda proučiti možnosti oskrbe z vodo in pripraviti točne načrte. To pač ni zmerom lahko, zlasti kadar primanjkuje potrebnih zemljevidov in pa rezultatov, ki so jih dosegli že prejšnji raziskovalci na tem področju. Takšen je primer pogostokrat na vzhodu. Za stratega pa ni važna samo oskrba čet, temveč zlasti še kakovost tal, možnost postaviti ovire proti oklopnim vozilom, podnebne razmere, zmrzovanje ln tajanje tal, nastopanje močvirij, prodiranje vojnih enot. Zlasti na vzhodu so btla vsa ta raziskovanja izredno važna. Tako je poveljstvo nemško vojske vedelo že v naprej, da bo vojska v Ukrajini, v vode bogati črniel, naletela na ovire, ki bodo terjale vse sile meterja. konja ali moža. Ko se vojaki do kolena udirajo v blato ukrajinskih cest. ko r,o vozovi do'osi pogrezajo v zeirljo in motorna vezila vedno znova zaostajajo v blatu, se človek pač upravičeno vprašuje zakaj to cesto niso fci"e zgrajene. Doslej sm . so pri vceh novih napredovanjih zmerom takoj lotili gradnje čvrstih c.ert za dovoz oskrbe. Pa to nI bilo prav lahko delo. 23 let so imeli bo'jževiki dovolj časa, da bi bili lahko spravili svoje cesto v red. Za nas pa se pojavljajo posebne težave. Ukrajina je zelo siror.ifšna, kar so tičo kamenja. Sama čmica, ta najr-lo-dovitnejša zemlja, tc razteza širom dr žel3. kamenje naletiš v najboljšem primeru pa še to le v majhnih količinah — komaj na vsakih 300 ali 400 kilometrov. Da to kamenje spravimo v kraj. kjer bi ga potrebovali za gradnjo, bi zastavilo vprašanju dovoza neskončne težave. Toda vojni geologi prav tako zmagujejo svoje naloge kakor boreče se čote, ki so oviram kos — oviram, ki leže pač čisto na robu vojnega dogajanja, a so za napredovanj« in s tem za korčno nromnean^e sovražnika vendar odlcčPnega pomena. Tako izpolnjuje -- kakor vsa ostala nemška znanost — tudi ta panoea dragoceno nalogo v gigantski, usodni borbi nemškega naroda. N !fe tu?MŽ??i?no! Zagreb, 22. decembra Osrednji urad za zavrrovanje delavcev objavlja v svojem glasilu zanimive podatke o gibanju števila zavarovanih delavcev in nameščencev na polrrčju neodvis.ic države Hrvatske. V mtsecu 9optembTU je bilo pri krajevnih organih Osrednjega urada zavarovanih 250.22't delavcev in nameščencev. Od tega števila je 75 odstotkov moških in 25 odstotkov žensk. Vračunano je tudi članstvo Merkurja ki je znašailo 14.358 zavarovanih pr v&tnih nameščencev. Število zavarovanih delavcev in name-čen-cev se je v septembru zviSalo za 5000 nasproti v avgustu zavarovanim delavcem. Z ozirom na zaposler oot v posameznih vrečah gospodarstva beleži največji absolutni porast delavstva, »posleno pri gradnji prevoznih sredstev, potem ono v kovinarski in strojni industriji in naposled delavstvo, zaporen o v živilski industriji. Zmanjšanje zaposlenosti delavcev iricazuje proizvodnja tobaka. p.ip:rja, svobodni no-klici, gozdno-žagarska industrija, kmetijstvo in nekatere druge stroke. Na polročiu Hrvatske je največ zavarovanih do'avcev m narieščenerv v gozdno žagar.-ki industriji, in sicer 24.180. Pcrtem slede gradnja prevoznih sredstev, hišno osebje itd. Po štev'cg sodnika Mlčinckega kot njegov zapisnikar, se drenial med pri čami iin obtoženci in kričal: »Kje ra ie tisti go_^pod pri sodni ji. ki piše kritike o teatru. primojduši?« Jaz sem se kar potuhnil in vrošica me ie oblila. Milo sem se ozri na M i'čin skega. pričakujoč. da bo z vso svojo siodno avtoriteto nastopil in nadležnega costa 'ztira.1 iz sodne dvorane. On pa nič Tako široko se je zacimeja! (oti s.e je s cer vedno siamo smchljai!) kakor ga še nisem vida! zafmeia-'.-vr nt* ~ozneie v življenju in je k.a.r lepo čakal, knko »e bo zadeva naprej razvila. To'iko. da ni pokazal name: tukajle je t isti gosipod. kar privošči s ga! Pustil me je mirno izpiti grenki kolih do dna. Pa ni bilo tako hudo. k.°ikor fem nv-slill. Pandam se je s tistim šopom mpirja pririnil prav do mene, mi ga pomolil prav pod nos in me skoraj dregnil z njim: »Po-^■ejte. to. ie moja vlooa. vse to kar je na tem papirju, pri mej duš. se moram naučiti za štiri krone, slišite, za štiri krone, pa mii-silite. da vam bom za štiri krone čudeže de-'a:l'«T Strfl"Tir, hudo me j- P-^ledal, potem pa obrnil hrbet in spet p'an-1 skozi vrata, k, jih je strahovito zaloputnil, jaz pa sem bil vesel, da se je stvar razmeroma lepo iztok'a in da je pri.mojduševski umetnik znese! svoje jezo nad enariČnrnri vrati. Oči" vidno je upo"teval in respektirai! so lno dvorano. In colo vik«1! me jc in mi ni vrh tega — kakor Verovšek — nametal na grbo še razne hudiče: neumnega, u ivcia n smr-k.-ive^a in kakršni «-iO že ti čudni šmentti Mi'č n'iki p«. o<' l-^hn všl se od sm rha. proti meni: »Oblaček mi';, kaj ce ja rrc'a«š med teater? O. jaz to dobro pern^rn' To m bi! prvi m nc zadnji. Iv* pa tudn oriio^ne-še obi' tn -am dn jaz tak li »prijetnih obiskov« n:'cj in me je bilo sploh težko d<-S:ti d*.rn.a. Danos mi ?e ža-1 zs to. Kajti pra\-i'o: pri'r'ka zamujena — n kdar več »not rrnrms« Z i ««lq vpc,jrTratl pa orp7T>f» vaie č'niki je b''l v svojem bumorhi r.e!r^rr.p»ri in ker P" hi^' n«f<=>m m"f se ga od M'1č'*<;Vega pole? «e n^koMko !apm lrlilib ve- p'rn' fpdniMrpi dok"7 porcije odporne sile! Na svojega dobro- dušnefa «efa pa hranim in imam zapisano pod dragimi poglavji še marsikako vedro-ve~e!o. Bilo ie pa to moie kritikovanle in vse, k.ir ie b'lo z niim v zvezi, dobra trenaža za poznejša moin. morda še burnejša leta; kait? rne ie usoda zanesla na še vse bolj vr-čn Mn. ni k-^erih bi bil tudi cepin ko-mri zadostoval... Tofa do'ereto ie plan SI zopet oo meni nekdo v »Novih Akordih« ter me p«-.šteno zdelal. Meni je bilo tudi to preveč. In potem sem menda za vedno od-lr.ž'1 pero kot gledališki kritik. Toda gledališče me ni n;kdar več izpustilo iz svoj'h krempljev, ka iti na veh potovanjih širom veta ie bi'o vedno prvo v vsakem mestu plodališče in le v svojih popotnih ?*ud'jah (Skice s pota po NeinČiji) Se «>et vračam k PT^roč^Vim o pred'-tnvah v razn;h gledališčih v tujini. In enkrat ali dvakrat sem »po-eeel vmes«, kadar se mi je zdela do-mr.ča krit;ka le preveč »pisana« (tako na primer ob »Veselem vinogradu«) m sem smet kako zin?l. Da bi pa še kdaj prevzel nt dnevnik stalni kritiko, to sem izključ'1 s tiho prisego samemu sebi — prosto po narodni pesma: »Oh zdaj. oh zdaj. pa nikdar več. vesolja tega bilo je pTCveč. .« Vendar ie b^o iepo hi le lepil ao spomini na one čase. ki se ne vrnete n'kdar v«Č j Srv>m'ni vedno od resnice. ti Se ; p> ">bno ker se iih drl- preluba zilata mla-j — norost ka.Vor patina brona o«aTia • jih in jih dela svetle in tople. roeu vse- držaje delavsko zavarcvanie izp ačalo 21.897.218 kun za zdravi'a ,";e bi vsi zavarovanci je;na«i zdravi'a iz iavnih lekarn, bi se stroški zvišali za 2.137.505 kun. To pomeni, da so lekarne deavskefla zava-irn^nja v Zagreim in Sarajevu prihranke omenjeno vsoto. Milijonski izdatki, ki jih de'avFko za-.-apn-an ie plačuje za nabavo zdrav ! svoj:h čl."nov. b se 'ahko zmanjša,!| za 5 milijonov kun. če bi vsi braniki -omaH zdravila takoj in po nn\ o l:.'u zdravnika. Na ta način bi koristili s.bi. delavsko zavarovanje pa bi s tem denarjem m<«glo vsako leto zgraditi novo zdravstveno ustanovo. Sm človek S teboi bi šel v višave, sončni žar, v globine n.oija, v dalje šel bi s tabo, nikoli ne zatu.ieš ti v pozabo, čeprav z oblaki te zastre vihar. Od vseh darov si zemlji prvi dar, obupnikn v življenje znaciš vabo, i jaz te v srcu rad bi nosil s sabo: obsevaj idealov mi oltar! Kresovi vzori so v živlipn?a r?mi; so krhki li, so borci zmagoviti, da z njimi i juto se življenje sprtmi? In vzgoni vsi so v duši tajno skriti, a kdaj, kako, čemu, kod hočem z njimi? Najteže in največ je človek biti! Rastislav Meh za smeh LJUBEZNIV M02 »Zehaš?« je vzkliknila ženica motu, ka so se mu sredi njenega vnetega pripovedovanja odprla usta do bližine ušes. »Nikar se ne jezi, draga,« jo je potolažil mož. »Saj veš: mož in žena sta eno. Jaz se pa zmeraj dolgočasim, kadar sem sam. VSE GRE NAROBE Novinar se je žglasil pri slove čem izumitelju in ga vprašal po njegovih i rami h. »Oh, smolo imam,« je potožil izumitelj. »Zakaj pa?« »Vse mi gre narobe. Letalo ki sen ra Izumil, je uton'lo v morju. Moja nova podmornica je pa zletela v zrak.« ZVESTOBA Mlad trgovski potnik se je vrnil po dv»-mesečnem potovanja domov. Cena g* je iskreno sprejela. Govorila sta o svoji vrHkJ ljubezni In zvestobi ln sta zaspala Ma dolgo po polnoči. Zgodaj zjutraj je prišel plsinonofta a brzojavko in močno pozvonil. Mlada zakone* sta se prebudila lz trdnega spanja. Se rm zaspana je žena zakričala: — Ježefi, mož se vrača! Zaspani soprog Je planil tac postelje la skočil skozi okno. Čudežne Šivali Tafga skrivnostni pragozd Sibirije ni znak življenja v TajgL Zaradi bogatega rastlinstva žive v njej raznovrstne pt ce in živali. V zapadni Evropi je nekaj vrst zveri, ki so živele pred kakimi 8000 leti v nekaterih severnih predelih Evrope, že davno izumrlo. Tako je na primer los izumrl v Evropi že v predzgodovinski dobi. V sibirski Tajgl pa žive losi še dandanes. V zadnji dobi so se celo že močno razplodili, ker so pod strogo zaščito. Začeli so jih naseljevati celo že v evropski Rusiji, kjer jih je precej v predelih Ladoškega in One-škega jezera. Velika in lepa zver ris iz družine mačk in usurijski tiger, velikan z dolgo, rumeno dlako in z grivo okrog vratu, tudi še živita v sibirski Tajgi. Usurijski tiger je najnevarnejša zver v teh pragozdovih. Ne samo da rad napade lovca, ampak se zna tudi zvijačno potuhniti, potem se pa tiho približa človeku in ga zgrabL Zima v sibirski tajgi Tropski pragozdovi ob reki Kongo v Afriki, pragozdovi v Južni Ameriki Seivas de los Amazonas ob reki Amazonki ter pragozdovi Indije in Sumatre so bili že večkrat popisani in so nam kolikor toliko znani. Pragozdovi pa, kjer sonce na njih vzhodnem kraju vzhaja ob času, ko se Začne na njih zapadnem kraju noč, so nam neznani in še nepopisani. Ti pragozdovi so v Sibiriji in so največji gozdovi na svetu. To je veličastna in skrivnostna Tajga, ki se razprostira med Uralom in med obala mi Tihega oceana in obsega na milijon«, kvadratnih kilometrov. Severna meja Taj-ge gre ob bazenih sibirskih rek do obal Severnega Ledenega oceana, južna pa do mej Mongolije, Mandžurije in Japonskega morja. Skrivnosten gozd Beseda »Tajga« je ruskega izvora ln pomeni nekaj mračnega, divjega, skrivnostnega, tajnostnega (iz korena »taja = taj-nosten, skrivnosten). In Tajga je res skrivnostna, zakaj malo nam je znanega o njej. veliko je še neodkritega in skoraj nič raziskanega. Vendar bi bilo napačno, ko o. smatrali Tajgo za nekaj enoobraznega, zt, nekakšno nepregledno pokrajino pragoma, v kateri kraljujeta mrak in tišina. Ogromno prostranstvo, pokrito na sto milijonov hektarjev z gozdom, ni navuoen masiv, ampak cela vrsta najrazličnejših predelov, ki ustvarjajo najrazličnejše pogoje življenja. Ti predeli so zlasti v dolenjem toku velikih sibirskih rek obrasli z bori, poa Katerimi rasejo najrazličnejše vrste Jagod. Te jagode so posebna slaščica losom, jelenom in raznim pticam. Suma sega ponekod vse do obal Ledenega morja. Tod rase igličasto drevje, Ki je pomešano z različnimi vrstami listnatega drevja. Na višinah rasejo ogromni Črni bori in sibirski bor, tako imenovana sibirska cedra. Proti vzhodu prehaja Tajga v gozdove Priamurja, na zapadu pa v gu> zdove polevropslcega in preko Urala že v gozdove evropskega tipa. Velikanske reke Nepregledne širine Tajge sekajo silne reke, ki so pač največje na svetu. S lemi sibirskimi rekami se niti malo ne more kosati sicer največja reka zapadne Evrope. Donava, čeprav je dolga 2360 km, zakaj reka Ob ima 5300 km, Jenisej 5200 km, Lena 4600 km, Amur 4480 km. Stevilnt manjše reke si krčijo pot k veletokom vztrajno in uporno preko planin. In tako prepletajo reke, potoki in jezera ves ta pragozd. Šumenje rek in potokov in brei števila večjih in manjših slapov ter šum vetra v visokih vrhovih borov so veličastna muzika pragozda. Ta muzika pa ni edi- Kogar zadene mctež v tajgi, je izgubljen Naperi in uspehi dolenjske metropole Nedavno je minilo pet let, odkar je vodstvo novomeške občine prevzel sedanji mestni svet Novo mesto, 26. decembra V torek ob 17. je bila v mestni posveto- | valnici na rotcvžu seja novomeškega mestnega sveta. Pred prehodom na dnevni red je župan dr. Polenšek omenil, da je 4. novembra poteklo pet let, odkar vodi novomeško občino sedanji mestni svet, kar je obdobje, ki zasluži, da se pregleda pot, ki jo je prehodil v tej petletki. Kot prvo večje delo je mestni svet ustanovil štatut, katerega do tedaj novomeška občina ni imela; imela je samo enega pragmatičnega uradnika. Z ustanovitvijo mestnega Statuta je imela občina 8 pragmatičnih uradnikov, med njimi novoustanovljeno mesto računovodnega uradnika, ki vrši vodstvo trešarinskega urada. To je pa dovfvPn do popolne izpremembe dotedanje trošarinske občinske politike, kotero je novi urad preuredil po vzoru drugih večjih mest in ki nosi zdaj občini vedno ve?j* dohodke. Tudi ustanovitev električnega podjetja je izvedel sedanji odbor v tej petletki. To podjetje je že prebrodilo začetne težave m uspeva vedno bolj. Električno podjetne je temeljito izpopolnilo mestno elektrifikacijo in je tako mesto končno dobilo možnost za razvoj večjih obrti in Industrij, kar je do tedaj zaradi slabega električnega toka bilo nemogoče. Tudi je podjetje po načrtih starega mestnega sveta kar najmoderneje preuredilo dotedanjo prav vaško javno razsvetljavo. Lep spomenik si je mestni svet postavil z zgrad-njo mestnega zavetišča za ubožce, v katerem je doslej že preko 30 novomeških ubožcev našlo streho ln hrano. D^nar za to zavetišče je zbral že stari mestni svet. sedanji odbor pa se je lotil grpdnie. Po načrtu IjubHanskih vrtnarskih strokovnjakov je zasadil drevje in cvetice v mestnem parku. Velik napredek v Novem mestu pa jc no žunanovih bosedah znnčila gradnja dveh novih stran'šč, katerih doslej mesto še nI imelo. Razen teh del pa je meseni svet z ustanovitvijo prehranjevalnega urada skrbel za redno prehrano občanov. Kljub vsem prizadevanjem pa mestnemu svetu v tei petletki nI u«melo rešiti nekoliko zelo perečih vprafrinj. ^ako so bila zaman prizadevanja, prestaviti sejmišče ln rekonstruirati ter popraviti občinske ceste. V to svrho bi bilo nu-da vsaj slutil o poznejšem, strasti so mu ugasnile — nevede je napravil prvi korak v večni mir.« »Moja življenja so bi!a mnogo krajša.« je šepetala ruta. »Vedna potovanja. Le počasi sem se umirjala. Na zadnje — takrat je bilo z menoj že vse dobro — sem bila v majhni sobi pri nekem mladem dekletu, ki mi je zašilo tale rob Mislim, da je bil v sobi mraz. deklica se je vsa tresla, ko je šivala, večkrat me je odstavila ln si me-la roke. Tudi jokala je. Ivan. Ivan — je ihtela. Nekaj njenih solz je padlo tudi name Toda madeži od človeških solz so na svili nevidni, sicer bi nas. kose svile, malokdo kupil ln kaj bi rekla gospodična Meta!« »Zanjo bi bilo bolje, za tole Meto. če bi videla ln občutila nekaj človešl.ih solz na svojem razkošju. Vsaj tako nespametno dolgčas ii ne bi bilo ob tem vednem do-fraianju. ki 1*> zdai siena in arluha ln brezčutna zanj. Ko bi se le enkrat zamislila v vaše nevidne solzne madeže ln v vse njih vzroke ln pravzroke. — ko bi se vsi ljudje le enkrat zamislili v vse to. bi jim bilo lepše živeti. Ko bi vedeli, kako je bilo z menoj!« »Ali boste povedali?« »V delavnici onega torbarja Je bilo. Bil Je delavec, čisto mlad zakonski mož, ki Je vedno ugovarjal onemu starcu « »Da onemu, spominjam ae, ki je zavračal zaljubljenost.« »No mladi delavec me Je vprav začel rezati po začrtanem kroju, ko Je nekdo vstopil v delavnico ln mu šepnil nekaj na uho. .Kaj. že! Pa da je zdrav in fant —■ slišite, sina sem dobil' — je zavpil mlad! mož in pri tem mu je nožek zdrsnil mimo črte. Pa takrat se za to ni zmenil. Bil je človek ln vrhu tega še mlad. Pczneje so me popravljali in popravljali, a vse le ni šlo. kakor bi bilo moralo. Zarezo so nekako sešili. toda tako lepa torbica le nisem mogla postati, kakor so poprej mislili. Bilo je prerekanja In vzdihovanja okreg mene — malone službo je izgubil oni m'adi oče. In zdaj gospodična Meta prav nič ne pomisli. ko nas jemlje. Jaz sem torbica iz krokodilove kože. kar je moderno in dragoceno. vi ste svilnata ruta. katere barva lepo pristoja barvam njenega obličja — tu je zanjo začetek in konec vsega. Pa ima možgane in fanta žilo in kar še spada zraven, če bi Jaz bila še živa, bi se čudila.« »Zdi se mi, da smo mi zdaj brez vseh teh pripomočkov prišli dalje od ljudi. Toda, ali se vam ne zdi, da so vijolice vendarle zaspale?« Tiho so Izdiha vale bolne vijolice svoj nežni vonj v prostor Gospodična M*ta, ld je spala svoj dolgčas, pa ga ni čutila. »Da slišim jih. kako snokojno dihajo. S svojim kramljanjem sva jih vendarle uspavali in pomirili. Ali pa veste, kako pra^ vi jo ljudje, če se sami zabavajo in pri tem komu slučajno pomagajo?« _ ? _ »Dobrodelnost pravijo temu; kakor da bi ne bilo res, pa je le.« Slnla ruta Je začudeno pomolčala, nato pa rekla tiho. da ne bi zbudila vijolic: »Bog Jim pomagaj do pravih izrazov!« Urejuje Davorin Ravljen — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran — Za inseratni del je odgovoren Oton Cb-istof — Vsi v Ljubljani