I Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld., za pol leta 1 gld. 50 kr. in za četrt leta 80 kr prejemane pa za celo leto 3 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 90 kr po pošti na leto 40 kr. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni Ogl Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača vrsto za enkrat 8 kr., za dvakrat 12 kr., za trikrat 15 ki e (inserate) vzprejemlje upravništvo, in se plača za vsaka Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic". V Ljubljani 18. septembra 1891 Dolenjskega, 15. sept. 1891. Zadnjič smo pisali, da sta vencem preveč, da so nam Slo- vemo, časniki skoraj brez izjeme v lažnjivo - liberalnih ali židovskih rokah in kjer je posvetna inteligencija ve- Opozarjali smo nadalje na naš neugodni politični položaj rodi med nami veliko nezadovoljnost. Iz te pa na ki činoma veri in cerkvi nasprotna. Kranjskem, hvala Bogu, še ni, kakor smo dokazali, Ali tega pri nas na v jLimamo, na eni strani stopajo razlike in skrajnosti v mišljenji, pesimizen, na drugi radikalizem, in to, dokler je kaj moči v narodu, 8 toliko naravsko doslednostjo, kakor nasto- pajo n. p. za lakoto različne bolezni. nasa narodna inteligencija se je vedno kot zvesto tovarišico v boji za narodni obstanek. Vender Slovenski Narod" tore brezverski Na tanačin smo vedili nastati duhovniki so hiteli nekateri oreči kralja Milana vlade vidimo glasu ravnati Slovenski Narod" ajmanj srečno » ko ložajem ? bi rekel, s . Zato se ni čuditi, ako tudi pri nas politična nezadovoljnost išče duška v naših časnikih. Ako potem postavi eden naših dnevnikov še na stališče mških konservativcev, ki nimajo čisto nič naših na- bolečin, potem je tudi tukaj navzkrižje z drugim na pomoč. Tako je postajal boj vedno hujši. Porabile se korenito obojestranske slabosti1, včasih . Tako n. pr. tisti nesrečni dopis iz Rusije, v katerem so se zatiralci narodov Nemci, Madžari in Lahi, naj se zovejo Crispi ali Pecci, imenovali izvržki človeštva. našim dnevnikom gotovo. Za prepir med njima so bila a, ki je zgol ljubezen narodov dobrota in ki sam krivico trpi od torej tla dobro pripravlj Umu ^ i^ pa ^ed^u^ali nevedoma, istih Lahov, skoraj ni verjetno in je večina bralcev znano, mnogi bralci potem j ko je n Slo bil J kakor znano, ni venec" hrup zagnal, da je papež razžaljen, jeli povpra dnevnik namenjen je bil zagovarjati duhovsko sta- ševati, kdaj in kako. lišče ter braniti duhovščino proti neopravičenim na padom. Ali možem, ki so odločevali njegovo osodo, ta omenjeni namen zadostoval ; tako jurov. sme se vender za gotovo vzeti, da „Slovenski Narod" ni imel tega namena ne po svojem programu, ne po svojih težnjah sploh, ker tudi ni imel niti najmanjšega vzroka. Zato je on dnevnik,"ob enem pa osnovati tudi neko postbno azliivosti liško-politiško stranko, je vsa podoba, ravnali katoda so osnovatelji, kakor tukaj natisnila beseda, o_četa. Ali „Slovenec tolmačila izjavo razžaljenje menil, ter po navija še zdaj od časa do časa to očitanje, kar ni lepo * ker se na ta način ne grdi le časnik, ampak zlasti pred naravsko je namreč, ako se po drugih deželah, Nemškem in Laškem, izdaje geslo : Snujte si svoje katoliške časnike, odvračajte vernike od veri so- zlasti na vnanjim svetom, ki naših razmer venski narod. ne pozna î pravi slo Tako se je zaneslo med naše ljudstvo in zlasti vražnega berila ; zbirajte se v političnih rečeh pod svojo duhovščino toliko zdražbe in razburjenosti, da je za čudo. atoliško zastavo. Cisto primerno je to ondi, kjer «o kakor Pa vender bi bilo težko dokazati, da je „Slovenski Narod" 292 kedaj ve_doma proti veri pisal, ali ljudstvo namenoma 60.000 gld. Posestvo ima ÎOOO prašičev, 1000 ovac, 174 pohujševal. Ali duhovnike je napadal, porečete, s tem duhovščini veljavo jemal in tako tudi vero izpodkopaval. živine čistega svi- volov, 154 konj in 252 repov goveje carskega plemena, katera se tako vzgledno vzreja, da je tem je bila pred kratkim časom nremovana. Zgradil se je v po- času parni nekaj resnice. Le vpraša se, če niso bili ti jiapadi včasih slednjem opravjčena, kritika ; z ai^j^Jiiiijr^^ e * podsada slopij po razuih selib , za vsakega, za ministra in njegove za znesek 280.000 gld., nepremičnina pa za 220.000 gld. mlin ter mnogo gospodarskih po- iva poslopja so zavarovana £udi^kritiki ; uradnike, za ljudskega zastopnika in je še pri neki priliki Graški „Volksireund" grajal pri banki » Slaviji u ) kateri se je plačalo zavarovalnine v znesku 5000 gld. za pet let naprej. Ko je zasedel škof ogrskega Primasa Simora, ko se je bil v držav- Strossmavr škofovsko stolico, našel je gl zboru ogrskem pohvalil, da je njegovo semenišče 82 kr., do danes se je pa narasla na 1478 gld. milijon in madžarsko, da v njem bogoslovci Slovaki svoj ma- 600.000 gld. To je jasen dokaz, da ne bode treba stra jezik pozabijo. Kritika je torej dopuščetía, samo na resnico naj se opira in dostojna naj bo ! Le žal ! mnogokrat ni taka. da dati bodo nasledniku škofa Strossmayra, ako se pomisli, da znašali njegovi dohodki na leto nad 200.000 gld. Vse to pa tuai dovolj jasno dokazuje » kako daleč sega Kar se tiče slovenske narodne nçije > mora potrditi vsak î kdor našo novejšo zgodovino pozna j da na veri in cerkvi nikdar ni nasprotovala. ste državnega zbora, kdo! verjame zastopniki, kedar koli je bilo treba po i narodni svoji moči po- tegovali tudi za verske koristi in duhovščino našo vselej krepko branili proti napadom njenih nasprotnikov. Iz tega naj vsak sam presodi, je pri nas treba snovati posebno pri katoliško-politiško stranko. Naj sklenem s ero e je kdo res bolan, temu utegne primerno zdravilo pomagati; če boš pa isto zdravilo silil zdravemu, ga ne potrebuje, utegneš doživeti, da se mu zdravje strast in nesramnost, ko velja omadeževati moža čiste vesti in jasnega obraza, otemniti biiščečo zvezdo avstro-ogrskem jugu. Taka sredstva so pač spričevalo skrajne izprijenosti ter onemoglosti. Vsakdor pa ve, da ni to klevetanje naperjeno proti škofu Strossmayru kot privatni osebi, ampak proti Strossmayru kot mecenu hrvaškega naroda, kot najboljšemu Hrvatu, proti političnemu orjaku, ob katerem se bodo prej ali slej vsi napori Madjarov in madjaronov razbili. Ker smo pa prepričani, da je temu tako, žali nas dni godilo v Zagrebu ter žalibog dovolj jasno, da je res nehvaležuost do srca vse, kar se je zadnje dokazalo okvari in ga narediš res bolnega. Zatorej caveant consules! zahvala sveta. Posebno kar se Istranov tiče, opustili bi bili oni po naši misli prav lahko one demonstracije, ki so kalile vesele dni marsikateremu gostu belega Zagreba ter bile vsaj po našem mnenji neumestne. Saj vender ne more nihče trditi, da ima Starčević Veliki župan Zagrebški Kovačevič se je zagnal pred in njegova stranka kakih posebnih zaslug za probujo Dogodki na Hrvaškem. nekoliko tedni na nečuven način v madjarskem listu narodne zavesti v Istri Pač se lahko nasprotno trdilo n Egyertetesu" v škofa Strossmayra. Očital mu je, da po- da bi Starčevičevci prišli gotovo mnogo prej do svojega končuje škofovske gozde ter da tako slabo gospodari s mena, ako bi se menj prepirali o načelih in programih škofovskim imetjem, da ne bode njegovemu nasledniku ter posnemali isterske rodoljube v tem, da bi v narodu niti toliko ostalo > da mogel živeti. hrvaškem — mi mislimo v priprostem ljudstv budili Vse nemško-židovsko-madjarsko in madjaronsko ča sopisje poseglo je po tem pan flet s posebno slasti mu dodalo svojih škodoželjnih opomenj. Celo listi, ki so vi zmerni in dostojni, dali so se pre- Mcer v svoii pisa narodno zavest in narodni ponos. Vsakokratne volitve v sabor hrvaški jasno dokazujejo, da se je na Hrvaškem v tem pogledu mnogo zamudilo. Ako so na Hrvaškem na8ilstva, gotovo se tudi v Istri v tem pogledu nič bolje slepiti in so mislili, da je na Kovačevičevem obrekovanji vender le nekoliko resnice, posebno ker si niso mogli domnevati, da bi tako visok uradnik mogel na tak način obrekovati. i pa nismo niti za trenotek pomislili, ampak bili smo iz dna duše prepričani, da ni Kovačevičevo pismo nič drugega, nego klevetenje. Da se nismo motili, v dokaz in dvomimo, da bilo priprosto na ali še huje godi kmečko ljudstvo 8protnikih svojih, kakor je istersko. zavest, narodni ponos, vedna dotika malobrojne hrvaške Hrvaškem tako zadolženo pri na- vender narodna in slovenske inteligencije v Istri s kmetom dovedli so do uspehov, katerih bi se na Hrvaškem veselili prav iz srca. ir-V» nam je izjava upraviteljstva škofovega imetja, katero smo brali v „Obzoru" z dne 11. septembra t. 1. št. 207. Po tej izjavi prinaša zadnja leta škofovsko imetje do Politični pregled. 140.000 gld. dohodka. Samo pšenice se je pridelalo Domače dežele. Presvetli cesar je povabil ministerskega predsednika nad 10.000 meterskih centov, drugega žita pa toliko, da grofa Taaffeja, da ga bode spremljal pri potovanji na se je v minolem letu pri jako nizkih cenah prodalo za Češko. Grofu Taaffeju je odločeno stanovanje na Hradčinu. 293 Vojni prora&Hii Uradni in potaradni listi za- dajalci in delavci, gospodarji in posli. Vsled tega zakona gotavljajo, da se ne bode povišal proračun z ozi bodo rom na fina bilo le res! primorani delodajalci ter gospodarji odškodovati r položaj obeh državnih polovic. Da bi delavce, oziroma posle, kateri obole pri delu. Vodja levičarjev pl. Plen-er je v Egerji o minoli teden državnozborskem položaji. Mož je rekel, da bode ter govoril o državnih naših rečeh, kakor da nemogoče Taaffeju vladati brez zanesljive večine, govoril e X cathedra". Kak sedež v osobna prememba ministerstvu, kaka pri političnih upravnih oblastvih temu gospodu jako ugajala saj šele potem se dalo uspešneje delati. Nemško-češka sprava se mora tako izvršiti, kakor želi on in njegova stranka. S kratka: levičarjem se zdi premalo, da bi pri skupnih državnih poslih sodelovali z drugimi strankami vred, ampak „komando* se jim mora prepustiti, potem bodo šele nastopili srečni časi za državo. Ali pred Taaffejem ima pa mož rešpekt dela mu poklone od spredaj in od zadaj, v žepu mu pa najbrže kaže on o čemer pa grof Taaffe niti za tre notek ne dvomi. Vztrajati je treba, misli Plener morebiti tudi prav misli. Morebiti se mu bode vender le posrečilo, da se mu izpolni najsrčnejša želja ter bode sedel na mehki ministerski stol. Vsa podoba je taka. Vnanje države Otok Sigri in Angleži. Iz Carigrada se poroča Agence Hava u da so Angleži posedli mali otok Sigri. Ta otok leži na zapadni strani turškega otoka Metelina (starodavni Lesbos) v egejskem morji i in je zaradi lege svoje jako važen v strategičnem oziru. Nekateri dvomijo, da bi bila ta vest resnična. „Times" na pr. prav da so izmislili to vest najbrže neki ban kirji, ki bi radi, če ne uže onemogočili emisijo ruskih posojilnih papirjev v Pari pa jo vsaj otežili. Znano namreč ; da je Rusija v Parizu sklenila jako ugodno posojilo za 500 milijo frankov proti odstotnim obresti m in po k u me8oeov pogajala 87 Rusija se je namreč uže več z Rothscbildom zaradi posojila in dotična pogodba bi se bila tudi sklenila, da ni Roth schild v zadnjem trenotku stavil do Rusije nekakih zahtev glede Židov na Ruskem, katerih pa ni Rusijd hotela Chille. Volitve v postavodajne zastope se bodo •i « vršile po splošnem glasovanji. Tudi predsednik bode voljen po splošnem glasovanji. Tako je sklenila junta (odbor), ki začasno opravlja javne posle. Predsednik francoske republike Francoska. Caruot je z raznimi redi odlikoval spremstvo kralja. srbskega Nekdanji predsednik republiki Grévy je bil 14. t m pokopan prav slovesno Za pogrebom je šlo velikansko število ljudstva. Krsto so položili med streljanjem topov na voz. Namesto predsednika republiki Carnota šel je za krsto general Brugi Na grobu je govoril ministerski predsednik Freycinet ter poudarjal pokojnikove uge republiko Ruski prestolni naslednik je prišel v Pariz. Kitajsko. Neredi in eganjanje kristijanov ni še nehalo, nemiri se vedno ponavljajo. Angleški zastopnik je kitajski vladi zagrozil, da bodo druge oblasti rabile moč, ako kitajska vlada sama ne napravi miru. Nemška ekspedicija pod poveljstvom Zalevskega v vzhodni Afriki je popolnoma poražena. Ubitih je 10 Evropcev in 300 zamorcev. Sovražnik je ugrabil 300 Mausenovih pušk, štiri topove ter pobral vse' strelivo. Zdaj je v veliki nevarnosti nemška postaja Mipwapwa in cesta za karavane. Položaj za Nemca je kritičen. Nemško časopisje misli, da se mora odposlati druga ekspedicija, ker bi inače trpel ugled nemški v vzhodni Afriki. Narodno gospodarstvo. roča Trgovska in obrtniška zbornica. (Dalje.) XI, Gospod zbornični svetnik Karol Luckmann po » da zbornica Budejeviška prosila > naj pri vi sokem c. kr. trgovinskem ministerstvu podpirali nje pe izpolniti Ke po veliko i Rothschild, bankirji, da pa dobila zdaj Rusi a denarja z dne 10. junija 1874. frčijo, v kateri prosi, da bi ministerstvo obratni pravilnik odnejrih pogojih drž zak. št. 75, tako dopolnilo, ego storili so vse mogoče Rothschild in jej ga bil posodil da ni vštevati nedelj in praznikov, kadar ob njih stoje drug železniški vozovi na Rusija tudi v Parizu ostala na cedilu industrijskih tirih, v najemnine Da se pa to ni zgodilo, iskati je vzroka v sedanjih pri- mudne pristojbine. prosti čas za porabo, po Katerega preteku se nalagajo za jazuih odnošajih med Rusij Francijo peticiji se poudarja, da po 56. francoskem javnem mnenji. „Daily Telegraph da je ta vest najbrže nastala zaradi tega, ke na gleški kop pa sploh pa meni, r so baje od8t. nija železniškega obratnega pravilnika z dne 10. ju 1874. leta se ob nedeljah in praznikih ne sme vzprejemati navadno tovorno blago niti ne adresatu iz- mornarji s topovi stopili na imenovanem otoku ročati. da se vadijo v streljanji, ker se večkrat zgodi za kar dobe v inozemstvu privolj Ta pravi, da je taka vest uže zato neverjetna, ker list bila ta okupacija izvestno njevalka vojske Belgija — Belgijska vlada je predložila poslanski določuje razmere med delo- o9. tega obratnega pravilnika tudi veleva, da ni vštevati nedelj in praznikov v tisto dobo, ki je določena za razkladanje poslanega blaga in odpravljanje na svoj dom. Iz obeh teh jasnih predpisov je razvidno, da se tisti zbornici zakonski načrt, ki ki imajo svoje tire, ne smejo siliti j da ob ne- deljah in praznikih blago nakladali in razkladali. # Navedena predpisa kažeta, da železniška uprava ni Koliko nerazmerno veče stroške imajo podjetniki pravičena nalagati zamudnih pristojbin zaradi prekora- vsled tega, razvidi se iz tega, da je ob nedeljah čenja časa, določenega za nakladanje in razkladanje, kadar se prekorači le nedelja ali prazniš praznikih za 6 urno delo plačati toliko, kolikor za 10 urno ob delavnikih, in da morajo posestniki svojih tirov Ta pristojbina znaša po vseh avstrijskih državnih imeti za nedelje in praznike kar pripravljene delavce, železnicah za vsako uro in za vsak voz 20 kr. ako treba voz premakniti na tir, česar seveda ni mogoče Železniška uprava pa meni, da se omenjeni dolo- uže prej vedeti. Železniška uprava hoče s to naredbo gotovo le po čili obratnega pravilnika ozirata le na take vozove, ki se rabijo na postajah samih za razkladanje in nakladanje, mankanje voz kolikor mogoče nadomestiti. Na podlogi te razlage se tudi tisti, ki imajo svoje Pa če tudi je priznati, da v obče zelo vpliva na tire, izključujejo od nedeljskega in prazniškega počitka pravočasno pripravljenost voz krajša ali daljša zamuda ter se jim, ako ne rabijo na svojih tirih stoječih in pri- pri nakladanji in razkladanji, vender ni mogoče po pra- pravljenih voz ob nedeljah in praznikih, zaradi preko- vici zahtevati, di se odpravlja pomankanje voz ob stroških račenja najemnine prostega časa za porabo nalagajo in v škodo podjetnikov, ki imajo svoje tire. pristojbine, ki zlasti po premnogovnikih in cukrarnicah na mesec lahko znašajo tisoče goldinarjev. Železniška uprava se sklicuje sosebno na to, da je To bi se morebiti lahko doseglo z drugimi pripo močki, ne da kedo moral škodo trpeti. Odsek meni, ker se najbrže taki slučaji tudi na po naredbi njegove vzvišenosti gospoda trgovinskega mi- Kranjskem dogajajo in bi torej dopolnitev obratnega pra ni8tra z dne 27. maja 1885. leta, št. 83 drž. zak. » vilnika v navedenem smislu koristila tudi kranjskim iu- od8t. C 5 nakladanj razkladauj na ndu8trij8kih dustrijcem, da je ugoditi prošnji Budejeviške zbornice tirih dovoljeno, kadar bi podjetnik vsled nedeljskega po- zatorej predlaga Častita zbornica podpira omenjeno čitka imel gmotno škodo zaradi železniške zveze. peticijo. Predlog je bil vzprejet. To utemeljevanje je popolnoma napačno, kajti XII. Zbornični svetnik gospod Janko Kersnik po vprašanje ni o tem, je dovol ob edeljah nakla- roča o prizivu konsorcija A. C. Ahčin, Srečao Nolli ia dati in razkladati ali ne, ampak o uprava pravico tem, ima li železniška Josip (Stadler zoper prepoved j da ne smejo prirejati z ozirom na o 56. in 59. obratnega žareče plinove luči (patent dr. Auer). pravilnika podjetnika, ki ima svoj tir, s kaznijo siliti, ki da mora ob nedeljah nakladati in razkladati z voz, stoje na njegovem tiru. Železniška uprava se sklicuje dalje na pogodbo z dne 1. jan. 1889. 1. o vzajemni rabi voz v obsežji društva To delo se je temu konsorciju zaradi tega prepovedalo izvrševati, ker nima niti konsorcij sam n:ti noben družnik njegov za izvrševanje svetilnih napravi potrebne koncesij Ker plačujejo Ahčin kot ključavničar, Srečko nemških železniških uprav. Po tej pogodbi, in sicer po 11., 12., 13. in 14. Nolli in J osip Stadler kot kleparja davek, nastaj šanje, e vpra če imajo vsled tega tudi pravico prirejati Auer morajo železnice vzajemno plačevati za porabo voz na- jevo žarečo plinovo luč. jemiščno in zamudno pristojbi Po izjavi 8tavbinskega oddelka c. kr. deželne vlade Najemščina za vozove je sestavljena iz pristojbine ni nevarnosti pri prirejanji Auerjeve žareče plinove luči » za pot in čas. ker dotična priredba za plinovo žarečo luč obstoji le v Najemščina za pot znaša pri tovornih vozeh 001 premembi plamenak (Brenner) na skrajnjem konci pli marke za vsak přetečeni kilometer. nove cevke, napeljave in zaporne naprave plinove pa se Najemščina za čas se računi po številu dni in ur, delavec nič ne dotakne. kolikor jih je bil voz na rabljeni železnici, iu znaša za 24 ur od tovornih voz Po 15. ? točka 17. zakona z dne 15. marcija računiti marko. E'ogodba določuje tudi najemščino za voz. čas porabe za 1883. leta, drž. zak. štev. 39, je bilo polaganje plinovih ta čas je Cevi, urejanje svečave in dovajanje vode izrečeno za konce8ijonovan obrt, in Ljubljanski magistrat je na pod-Po preieku te (Jobe za porabo mora železnica pla- ]agi te določbe prepovedal prirejanje plinove žareče luči, čati tudi zamudno pristojbino po 2 marki za 24 ur. Pa celo na podlogi te pogodbe se ne vštevajo po ker pripadajo k obrtu izvrševanja svetilnih naprav. Ker ni, kakor je razvidno iz rečenega, priredbe 14. nedelje in prazniki v zamudno- dobo, torej je prav žareče plinove loči moči smatrati za „izvrševanje sve-naravno in logično, da imajo tudi podjetniki počitek ob tilnih naprav", ampak ona le „prememba uže obstoječih nedeljati in praznikih. Dasitudi torej) obratni pravilnik svetilnih naprav44, zato ni prepoved za prirejanje Auer veleva jasno in razločno, naj se ne naklada in razklada jeve zareče plinove Inči utemeljena glede na § 1 o., točka 17 omenjenega zakona Vpraša pa zdaj ali smejo ključalnič ob nedeljah in praznikih, in dasitudi obratni pravilnik ne razločuje med postajami in industrijskimi tiri, vender se podjetnikom preti celo z odpovedjo pogodeb glede in- klep dustrijskih tirov ter se s tem silijo, da se ne brigajo za nove žarne svetilnice oziroma prevzemati in nedeljski počitek. in na podlagi svojih obrtnih pravic postavljati pli izvrševati dotična dela. 95 njih Ker kjlučalničarjem in kleparjem ni moči braniti v trd gambir. Sam gambir je rdečkasto-rjav. stroko spadajočih del ustih s opravljati pri katerihkoli prvega posladi in diši kot ugodna dišava, no potem začne obrtnih izdelkih, preudariti je najprej, je li treba pri usta vleči in pogreni. Za nas je prav zoprnega okusa. tem delu, s katerim se samo prenaredi ali prav za prav Tudi Malajcem se ne prilegal, ko ne se ga bili p renaeni plamenak na plinovi cevki, kaj zgibati in lotati navadili in ko ne ali mu pripisovali osobitih svojstev. netati in piliti, ker zgibati in lotati imajo pravico Velé, da gambir izredno prija zdravju, a najbolje pospe kleparji, netati in piliti pa kjlučalničarji. Glede tega se je to le ovedelo : Manipulacija je kaj priprosta. Plamenak se namreč na skrajnjem konci kandelabrove cevke izvije in vtakne žarnica (Gliïhkôrper). Pri tem delu ni niti zgibati in tati niti netati in piliti. To zvrši lahko vsak, kdor ima žarnico, katere prodaja A. C. Ahčin. resnici opravljajo to delo po največ lokalih, po katerih gori žareča plinova luč, služabniki (hlapci i. dr.), ki ne znajo nobenega obrta. Pa tudi stroški bi bili pre- hotelih, n. pr. Dunajskih, posebni veliki ako bi po obrtniki prirejali žarečo plinovo luč, ter bilo mnogokrat zamu tudi je često treba premeniti žarnico. Potemtakem ni moči priredbe žareče luči niti med rokodelske niti med koncesijonovane uvrstiti obrte, nego odsek meni, da to delo lahko opravi vsak, ker ni za nje treba strokovnega znanja. Zategadelj je odsek te misli, da priredba žareče plinove luči ni nikakeršen obrt in da je omenjenim obrtnikom bolj do tega, da imeli nekoliko dobička od prodaje plinovih žarnic, a ne od njih postavljanja. Ako pa ključalničar Ahčin in kleparja Nolli in Stadler hoteli to delo opravljati kot obrt, kar bi jim pa zaradi neznatnega dobičkain zaradi davka ne kazalo, morali po mnenji odseka nazna niti to kot svoboden obrt. Gospod poročevalec je pred lagal, ua se zbornica v svojem poročilu do c. kr.fdeželne vlade izjavi v tem smislu. — Predlog je bil vzprejet. Poučne stvari. Zemljepisni in narodopisni obrazi. Nabral Fr. Jaroslav. (Dalje.) 234. Betel v Aziji in na oceanskem otočji. Palma areka in betelov oreh. Vzgoja betelovega poprovca Gambir. (Konec.) šuje prebavo. Vzgoja gambirovega grma je po mnogih krajih mnogo razširjena. Domačini se na Singaporu ne pečajo dosti z drugimi rečmi, nego z vzgojo gambira in betelovega poprovca. Ker obe rastlini zemljo zelo izpi- jata zato nasade vedno menjajo L j u d j posekajo in iz trebijo grmovje, in te trebeže zasadé najpreje z gambirom. Kedar so se rastline iztrošile, potem ž njih suhim perjem in vejami pognoié zemljo pa zasadé betelov poprovec. istem času sežejo dalje v gozd, da 8 trebljenjem dobé novega prostora za nasade gambira. Pri tem delu so do- mačini po cele mesece po divjih krajih » in ni jih skrb » da utegnejo mnogi konec vzeti v krempljih tigrovih. Na čez milijon kilogramov gambira ba Singaporu se na leto ukuha in v trgovino spravi. Na otoku Penang najboljši gambir, zato ga tu na leto čez 4,000.000 ukuhajo. Izvrsten gambir napravljajo tudi na bengalski obali, od koder se v silni množini izvaža v trgovino. 235. Pripravljanje in žvekanje belela. Ava in pijača od nje. Betel, ki ga žvekajo azijski narodi, pripravlja se kakor smo že omenili, od betelovega oreha, betelovega poprovca in živega apna, in po mnogih krajih še tudi od gambira. Betelov oreh se razreže na dolge in ozke kose, ti kosovi se zamotajo v perje od poprovca, ali se pa notranja stran perja najpreje napraši z navlaženim živim apnom. Po mnogih krajih imajo v vsaki hiši malo skrinjico, v kateri shranjen betel, kar ga čez dan potrebujejo. Kadar dojde gost v hišo, takoj mu postrežejo z betelom, kakor pri nas s cigaro ali s čašo vina. Kadar gredo ljudje z doma na delo ali na pot, neso s seboj vselej toliko betela, kolikor ga čez dan morejo požvekati. Kdor ima dovolj betela, vsako uro ga porine po eden zavitek v usta in ga potem pol ure žveka Kdor nima zob za žvekanje, razdrobi betel in ga umesi kot testo, da ga ni treba gristi. Po mnogih krajih mo- rajo žene pripravljati betel. Betel žvekajo najuglednejši ljudje. Glavarji in kralji ga ljubijo isto tako, kakor naj-8iromašnejši delavci. Kapitan Wilkes nam je popisal obisk pri nekem indijanskem sultanu tako le: „Sultanu Na Singaporu, Javi in Sumatri so mešali z betelom na desno sta sedela njegova dva sinova, na levo njegovi razen orehov in poprovčevega perja še eno tretjo rast- svetniki, in takoj za njimi je stal sluga s skrinjico linsko tvar, katero zovejo gambir, in ta navada se je betela. ' Skrinjica je bila Krasno od srebra izdelana in razširila tudi po mnogih drugih krajih, koder betel žve- podolgasta, kakor kaka mala skrinjica za kajo. Rastlina, od katere se gambir dobiva, je po dva imela zaokrožen] pokrovec. V skrinjici so bili trije pre čaj, in je metra visok grm Perj gambirovega grma obirajo po gradki, eden za trikrat, štirikrat na leto in potem betelov oreh, drugi za betelovo perje in ga pet do šest v železnih kotlih tretji za apno Poleg tega ur kuhajo. Prekuhana voda se odlij sluge je stal drugi sluga z » in » j>otem se samo kuha toliko časa, dokler se ne ukuha v lulo, prvi u in videlo se je, da ni bil toliko imeniten, kakor Kadar so potniki „Novare" prišli po noči k ja- 296 vanskemu poglava f hiša hiši bila jim je odprta gostoljubn bilo vse po evropski urejeno Tuj mislil, da je v hiši Javi 9 ko ne nosijo prekra betelom." ne mohamedovskega poglavarja na opazil javanskih slug, kateri v rokah olepotičene zlate in srebrne posode z Tudi Javanci izredno ljubijo betelovo perje z gambirom, stolčenim z betelovim orehom živim apnom 9 samo da tu te zmesi ne žvekajo, ampak jo porivajo v usta mej prednje zobe in ustnice, pa jo toliko časa se- , dokler se v ustih ne nabere kot kri rdeča slina. 9 v posode od sajo Siromaki pljujejo to slino, kadar so v hiši kokosovega oreha, bogatejši v bakrene, a odličniki in glavarji v zlate posode. Tudi same ženske so prijateljice betelu, in domače lepotice s tem ostrim sokom iz ust odganjajo od sebe drzne in zoprne častilce. Na Cejlonu, kakor po vsej Indiji, pripovedajo potniki Novare, žvekajo betel ne samo možaki in ženske, temveč tudi deca. Od gabnega tega žvekanja ljudem zobje in ustnice tako porudé, Kakor da so krvave. (Dalje prihonjič.) Razne reči. Presvetli cesar, kije jbil zadnje dni pri vojaških vajah na Ogrskem ter si ogledal pri tej priliki razstavo v Temešvaru, kjer je bil prav navdušeno vzprejet, peljal se je včeraj dne 17. t. m. ob '/«j 9 dopold skoz Ljubljano v Miramar, da se snide tam 8 presvetlo cesarico, ki se je s posebnim vlakom, kateri je šel skozi Ljubljano dne 15. t. m. ob peljala. uri zjutraj, tjekaj pn- Gosp. deželni predsednik baron Winkler se je odpeljal 16. t. m. na Du Nadvojvoda Karol Lndovik je prišel dne m. v Trst, ter 16. počakal s svojim počastil društvo n rudečega križa". Zvečer se je pa dpeljal v Gorico da si ogleda, kot pokrovitelj, razstavo, ker mu ni bilo mogoče jo odpreti dne 12. t. m. Gorici na kolodvoru je bil slovesno vzprejet. Zbralo se je. tam razun dostojanstvenikov tudi mnogo ljudstva in častna stotnija z godbo > katera je koj pri njegovem prihod igrala cesarsko pesem 9 na kar je zbrano občinstvo zagnalo gromovito živio in evviva klice: Na gradu so pa naznanili prihod visokega gosta s topovi. Mesto je bilo itlj Koj zvečer obiskal nadvojvoda razstavo Prememba v posestvu. Kranjska obrtna družba je prodala grajščino v Tržiči baronu Borru. Umrl j e v Čr nem Vrhu nad Idrijo tamošnji župni vikar Ferdinand Kogoj dne 14. t m Kaznjenec Ljubljanske kaznilnice Ignac Der mota, kateri je uže več časa delal v Dra dolini pri Mi- uravnavi hudournikov, ubežal je pred nekoliko dnevi, noli ponedeljek so ga našli v nekem gozdu pri Gragrabnu obešeuega. Dermota je bil obsojeu na 20 letno ječo ter je prestal uže 17 let in dva meseca svoje Kazni. Bil pri dotičnih delih kuhar uže dolgo časa in bi bil na) brže v kratkem pomiloščen. Denarj J imel prihranje nega uže nad 500 gld. Za to je pa tudi čudno, da si je pri takih razmerah končal življenje. Ogenj noči od torka na sredo so zgoreli hlev, skedenj in šupa posestnice Ivane Množina v Kravji dolini v Ljublj Zgorelo kakih 300 centov sena io slame in več kmetijskega orodja. PogorelKa je biia za so ukradli nekaj pu tatje, ki varovana. Zažgali 80 baje ranov izpod šupe. V Cešpljev semenj v Ljubljani dne 14. t. m. je bil primerno dobro obiskan, ako se pomisli, da je bilo isti dan po okolici več semnjev. Pripeljali so na semenj vsega skupaj 1139 goveje živine in konj. Za konje je bila boljša nego za govejo živino, ker ni bilo kupcev, ki so odšli večinoma na semnje v Št. Vid, v Žužemberk i. t. d. Cena medu v satovji in panjih, ki je bila zadnji teden 28 gld. za 100 kg, je na včerajšnjem čebelneui 8emnji poskočila na 32 gld. Med v sodčkih se je dobil po 27 do 28 gld. 100 klg. Letina je bila po vsej deželi . Oroslav Dolenec. slaba. Največ blaga je kupil voskar ki pošilja kranjski med v tuje dežele. Gospodarska in kmetijska razstava v Gorici se je dne 12. t. m. slovesno odprla v navzočnosti c. k. namestnika in mnogih drugih dostojanstvenikov. Kranjsko kmetijsko družbo sta zastop r» U cesarski svetnik Murnik, kot nje predsednik, in Pire, kot nje tajnik. Dne 16. t. m. dopoludne je pa otvoril grof Coronino sej'> IV. avstrijskega viuarskega kongresa. Župan Goriški je pozdravil kongres v imenu mesta, namestuištveni svetovalec bar. Conrad, pa v imenu vlade. Podpredsednika sta grof Wurmbrand in dr. Kodler. Pred 125 leti. Zanimivosti iz prve dobe c. kr. ga je mnogobrojna množica naudušeno pozdravljala, kmetijskega društva v Gorici. Tako se zove knjižica, ob Razstava je bila električno vetij segajoča 34 strani, katero je spisal g. Ernest Klavžar o $ Novi župnik Truovski veleč. g. Ivan Vrhovnik priliki letošnje kmetijske in gospodarske razstave v je nastopil ta torek svojo novo službo. Nekateri župljani so mu nameravali prirediti slovesen vzprejem in so nabrali v ta namen nekaj denarja. LGospod župnik je slo- Gorici. . kr. kmetijska družba kranjska je razstavila na Goriški razstavi vse v deželi nahajajoče se ribe in vesen vzprejem odklonil ter izrazil željo, da se nabrani DJim škodljive ribe in živali Dalj je razstavila zbirka denar porabi za dobrodelne namene. Premeščenje in imenovanje. Načelnik rudniku v nadsvetnik g. Novak, premeščen je v Přibram, knjig in spisov 9 ki jih izdala. na Idriji, njegovo mesto pride novoimenovani nadsvetnik Plaminek. č* bralce, da bode srečkanje uže 15. oktobra. 100.000 goldinarjev iu 50.000 goldinarjev sta glavna dobitka velike Praške loterije. Opozarjamo naše 297 Dolenjska železnica kr deželna vlada kranjska je naslednje: Visoko c. kr. kupčijsko ministerstvo je z ukazom z dne septembra 1891 št pa nečemo čisto nič. Samo toliko omenjamo, da je namen temu društvu poitalijančevanje slovanskih otrok ob Adriji pa poitalijančevanje slovanskega življa in drugod. Je 40.051 naročilo politični obhod delne proge dolenjskih ob Adriji koristno naši državi? tem železnic od km. 3 2 pri Udmatu do dotičoega razpotja pogledu se mi na Grosupljem in s tem vred zvršitev razlastitvenih seveda ne ujemamo z „Adrio", prilogo uradnega lista za Primorsko. Da obravnav in ognjevarnih naprav. Podrobni načrti te Adria", priloga uradnega lista za proge in načrti za odkup dotičnih zemljišč so razgrneni na pogled do 30. septembra t. 1. pri mestnem magistratu v Ljubljani i oziroma pri je emi Šmarji a pri.c. kr. okrajnem glavarstvu v Ljubljani, občinskih uradih v Mostah, v Dobrunjah, v Primorsko, o društvu sv. Cirila in Metoda, nentno defenzivno ter obsoja vsako potujčevanje, nine zine, to se nam zdi potrebno tukaj konstatovati. odpustu generala Kuhna. Ni brez važnosti. Grosupljem omenjena železnična proga se pričenja v Udmatu pri km. 3 2, drži čez Ljublja in Gruberjev vodotok, pod Golovcem skozi čez Lavrico, Škofij Kurj Vas kar piše „Berliner Tagblatt" o tej stvari. Pred letom dni je izšla knjiga, v kateri je neimenovan pisatelj pisal o zadnji francosko-nemški vojski. Pisatelj trdi v tej knjigi, Šmarje na Grosuplje. Gori na > voi8ke zmagi pripomogle več sreča in vedena komisijska opravila se bodo, začenši vsakokrat pa taktični pogreški Francozov ? ob t. Dne . uri dopoludne, vršila po tej vrsti : od Udmata do Rakovnika pri meji kar. ob oktobra e Orlje sebna zmožnost nemških nego pa vrlost in po v vojskovodij A Beri pravi, da so kmalu iztaknili v kat. občinah Udmat, Poljansko in Karlovsko predmestj in Štepanja Vas dne oktobi od Rakovnika do Lesičja v kat. občinah Karlovsko dne 7 predmestj Orlje generala Kuhna, po odpustu Kuhnovem, Nemcem, ki ie izvirala nadaljuje a te knjige V-'"', v ........aa,. Tagblatt« v osebi i da knjiga izšla sicer a oktobra od Lesičja do Rebra v kat. občinah Lanišče, Lipogl Male Vrhe: dne 9 oktobra od Sapa do Grosupljega v kat. občinah Sela in Stranska Vas nenaklonjenost njegova III—lil II mmi^btMSím \ . F- rečnega leti . » ■■ 1866 bila je ter je ni Kuhn^ tudi nikdar in pri nobeni t V. ' 'Ml/-" -?> V** V V i iT* 3 '. ' - jpr Win -4MM imi od To se naznanja udeležencem s tem pristavkom je dano na volj da jim nosaji v Nemcem, katerim ni pri teh komisijah vlagati ugovore ugajalo, da ni strinjala s Avstro-Ogrska z Nemčijo, ter ni bilo nepoznano njegovo mnenje, ť l r\ ■ goji take čute tako odličen general avstro oper zahtevane razlastitve ali opombe zoper železnični ogrske vojske, zgodilo se je, kar se je načrt sam Pro Patria Lega Nazionale. Namesto razpuščenega društva ' osnovalo se je v Trstu novo društvo pod da se je umaknil Kuhn. Je niti nečemo trditi. moralo, namreč to res, tega ne moremo K \ Spomenik pok. Viktorju Emanuelu. Kakor c imenom „Lega Nazionale Društvo „Pro Patria 4 je bilo puščeno, kakor je znano, zaradi irredentovskega rose je preočividno bratilo z društvi uže znano, bode napravila Italij vanja in zato Adrije, ki ker prvemu kralj kadar bode edinj v Rimu spomenik gotov morebiti imajo zapisano na svoji zastavi : Italia fatta ma non compinta. Da ni „Lega Nazionale" čisto nič drugega nego prekrščena „Pro Patria to je tudi javna tajnost. Temu v dokaz so eni in isti osnovatelji isti kraji podružnic itd., z eno besedo : eni in delo na svetu ter bode stalo kakih janskih lir. Koliko polente * r* t t Drago prodal zadnje dni 600 litrov renskega vina, tako zva se kupilo za ta denar vino. Župan iz Erbacha na Renu y društvo Nazionale ni drugega nego r> Pro V) Lega nega » Steinberger Cabinet", iz leta 1868 Patria rediviva nemških mark Steklenica tega vina, ki drži Bitstvo teženj je ostalo nespremenjeno. Kaj pa taktika? stâDe tore? 25 mark za 20.000 3/4 litra, „Adria", priloga uradnega lista za Primorsko „Osserva tore Triestino", pozdravila n pri tej priliki da je Lego Nazionale" ter rekla Nemškem popijo toliko piva Preobilno pitje piva in njega posledice. Na da ob svojem ga pride na času vsakega društvo „Pro Patria" ? da pozdravila tudi Nemca 88, na Bavarskem 288, v Monakovem celo 565 pa jako obžalovala idno postopanje tega društva nepre litrov na leto vlado da je je pustila ki je Ta Največ piva popijejo seveda oni, ki slu- Ad posled primoralo žijo po pivarnah. Neki Nemec, ki leži zdaj bolan v Be dnem list priloga rolinu zaradi preobilnega užitka aaljuje ter pravi, da je prep te pijačo, povedal Pro Patria a da naj bode da bode društvo „Lega Nazionale* v bistvu imelo isti smoter, kakeršnega je imela „ pa usoda tega zapuščenega društva vodilo novemu društvu, w katero si uravna po njem svojo taktiko. „Adria", priloga zdravniku, da je popil na dan do 60 koza Zdravniki trde, da zbole taki ljudje, kateri pyo piva najraje za srčnimi boleznimi, in j baj ev piva. preveč tudi sta- tistično dokazano, da je bilo največ onih, ki so umrl v j na uradnega lista, postala je nekako glasilo no\ „Lega Nazionale". Ona prinaša, kakor sama pravi prijazno prošnjo novega društva vse sklepe in odredbe društvenega vodstva ter prijavlja tudi vsak najmanjši Monakovem vsled srčnih bolezni, pivarnarjev in pa takih, ega društva ki so nenavadno dosti piva popili. Za take ljudi je tudi netje pluč prav nevarna bolezen. Podzemska železnica med New-Yorkom in Bro donesek. Mi smo navedli klynom. Severnoameriška mesta se ne same dogodke, komentovati ni štroškov 5 kadar treba strašij truda boljšati prometne razmere 9 J - 298 --f Mesti New-York in Broklyn sta zvezani z mnogimi že- sta neka Gourrier in Giano ter stoje za njima francoski lezmcami, ali te jim ne zadostujejo, zato bodo napravili in belgijski kapitalisti. Ta most b o d e "dolg 2000 metro? od z e m s k o železnico z dvojnim tirom, ki bode ležala ter bode opredeifen za potnike, za tramvaj in za želez- 33 metrov pod cestami in ulicami. Dolžina vseh pro- nico. Most se bo zidal med Stambulom in Skadrom in dorov bode znašala 65 kilometrov. Ker je svet med New- bo vezal maloazijske železnice z mednarodno progo Yorkom in Broklynom jako skalnat, peljali bodo prodori Carigrad - Budimpešta - Dunaj - Pariz. skozi skalnate plasti. Poslopja podzemskih postaj bodo 100 metrov dolga, 20 široka in 10 metrov Budimpeštanske tržne ceue z dne 16. septembra 1891. visoka. Na vsaki postaji bode napravljenih 6 vlačil, ki Pšenica gld. 10.15 do 10.80, rž gld. 9.50 do 9.65, ječmen bodo povlekla vsako minuto navzgor ali navzdol lahko gld- 6.40 do 6.50, oves (novi) gld. 6.25. do 340 oseb. Prodori bodo 9 metrov široki in 7 metrov ----- visoki. Po zračnih ceveh, katere bodo nastavljene na Kurzi na Dunajski borzi dne 17. septembra vsakih 20 metrov, bode pa preskrbljeno za ventilacijo. Papirna renta...........gld. 90 75. Stroški za to železnico so preračunjeni na 65 milijonov Srebrna „ ...............,, 90 75. dolarjev. Vozna cena med New-Yorkom in Broklynom Ziata " ........... " 10965 je pa uže določena na 3 cent, ' Marci je va renta .......„ 101 IO. ,T . „ Napoleonclon (20 frankov)......... 9 31. - Most^ cez Bospor. Poroča se iz Carigrada, da c. kr. cekini............" 5-59. mislijo napraviti most čez Bospor. Na čelu tega podjetja Nemške marke............. 57 70. • .. v:, •t • • Gospodarstvo. Poljođjeljstvo, vinogradarstvo, pivni- čarstvo voćar- stvo. Cviece i sočivo. Stočarstvo Pčelarstvo. Svilarstvo. Ribarstvo. Gospodarsko šumarska a kolovoza 1891. listopada ▼ Šumarstvo. Gospodarski obrt. Gospodarska tehnika i graditeljstvo Učevna sredstva literatura gospodarstva i šumarstva. Kućni obrt. Slike i umjetnine. Izložbena lutrija sa 1001 sgoditkom. — Glavni sgoditak u vriednosti od 10.000 franaka. — Srećka 50 nć ♦ i < l < Velika Praška razstavna loterija. ■ i i dobijo se pri -JU Lj ulij ani Odgovorni urednik Gustav Fir Tisk in založba : J. Blasnikovi nasledniki.