LETNIK V.
SIOVENKA
 ŠTEV. 9.
VZGOJA DEKLET. NADA. TRST.
»Za žensko šolsko izomiko nikdar
dosti nc storimo.<
Ivan Hribar.
Zadnja številka »Slovenke« nas je po-
učila, da tudi v Slovencih polagoma po-
jema prepričanje o manjši vrednosti žen-
skega spola, ki se je dosedaj kazalo in
se kaže še, zlasti v manjši skrbi, ki jo
poklicani činitelji posvečajo ženski vzgoji.
Gori navedene, lahko rečemo : zlate besede
ljubljanskega župana naj bi pomenile nekak
mejnik med temno preteklostjo in svitlejšo
novo dobo.
Dosedaj so videli slovenski očetje v
vzgoji svojih deklic najpriprostejšo, naj-
jednostavnejšo stvar na svetu. Malo čitanja,
pisanja in računstva, nekaj, izvečine ne-
praktičnega pouka v ročnih delih, semtertje
razven tega še nekoliko nemščine, morda
celo francoščine in neizogibnega klavirja
— in program vzgoje je izcrpljen, prihod-
nja mati pripravljena na svoj poklic. O
kakem poglobljenju v materinščini, v slov-
stvu, zgodovini, naravoznanstvu ni bilo
govora. Ćemu tudi ? Slovenski punica itak
zna, na domačo literaturo gledajo boljši
krogi z preziranjem, zgodovine Slovenci
nimamo, v naravoznanstvu pa za domačo
rabo zadostuje, če prečitaš 2—3 knjige
družbe sv. Mohorja.       ^
Tako so na Slovenskem sodili še ne-
davno. Vsaka temeljitejša izobrazba deklet
se je zdela očetom nepotreben luksus, ma-
teram pa škodljiva potrata časa, ako niso
razven tega še ljubosumno gledale na svoje
hčerke, d?, bi jih iste na pameti in razumu
ne prekosile.
Dandanes postaja ženska izomika in-
tenzivnejša in ekstenzivnejša. Poglobil se
je navadni šolski pouk, odprla so se mu'
nova polja, rt odpirajo se deklicam tudi
razne strokovne in višje šole, v katerih si
zamorejo nabrati potrebnih zmožnosti, da
vstopijo same na :>mcjdan« življenja, neod-
visne od mogočega ženina in moža, prvega,
ki bi zaprosil za njih roko.
Nekaterniki trdijo, da bi se to gibanje
dalo označiti z besedami : »proč od moža«,
toda meni se ta formula ne zdi prava ;
jaz mislim, da je naše geslo bilo in mora
vedno ostati : poleg moža!
Ako dandanes ne vzgojujemo deklet
več samo za domačo rabo, za kuhinjo in
zakon, saj s tem še ni povedano, da bi
dekleta s širšim obzorjem, z globljejim
znanjem postala nesposobna za zakonsko
življenje, slabe soproge iu gospodinje, slabe
matere in vzgojiteljice svojih otrok. Vse-
stranski omikana žena bo odgovarjala svoji
nalogi v vsakem slučaju. To nam dokazuje
zgodovina. Učena Angležkinja Mary So-
merville je bila vzgledna mati ; celo nemir-
nemu značaju francozke pisateljice George
Sandove ne morejo najhujši nasprotniki v
tem oziru ničesar očitati.
Vzgoja le za zakon je že radi tega
problematične vrednosti, ker ne vemo, ali.
dotično deklico čaka sreča »sladkega jarmac,
ali ne. Trebalo pa bi tudi v vsakem po-
sameznem slučaju specijelne vzgoje, po
razmerah, v katerih bo dotičnica imela
živeti, celo po značaju moža, ki ji ga mila
ali nemila usoda nakloni. To pa je, kakor
je jasno, nemogoče. Da je vzgoja deklet
za zakon čudna zahteva, kaže nam nadalje
dejstvo, da še nikomur ni prišlo na um,
da bi hotel za zakon vzgajati tudi moške.
Poslednji bi pa bili take vzgoje v neki
meri prav tako potrebni, kakor ženske. In
233
vendar bi se ves svet smejal, ako bi kdo
prišel s tako zahtevo na dan. Resnica je
pač ta, da morata biti mož in žena vse-
stranski izobražena, a da se posebej za
zakon vzgojujeca še le v zakonu samem,
drug drugega. Eden drugemu se morata
kolikor mogoče asimilirati, z ozirom na
značaj zakonskega druga morata eden in
drugi urediti svoje postopanje, semtertje
se odreči kaki slabi navadici itd. Kolikor
bolj se drug- drugemu o tem približata,
kolikor bolj drug drugega oblažita in spo-
polnita, toliko tesnejša bo njuna zveza,
toliko srečnejši zakon.
In potem, vsa tista dekleta, katerih ne
čaka sreča ob domačem ognjišču ? Ali jih
naj prištevamo bitjem, ki so zgrešila svoj
namen ? Tudi ona imajo piavico, da izra-
žajo svoje »ženstvo.« Vsaka žena je rojena
mati. Ako nima sreče, da bi zamogla z
ljubeznijo obsipati svoje otroke, dajte ji
priliko, da drugod deluje na polju, ki je
ženskemu srcu najbližje: kot vzgojiteljica,
dobrotnica revežev, zdravnica itd.
Že iz teh razmišljanj sledi, da moramo
deklicam dati prilike do strokovne izobraz-
be. Roditelji so sicer zaljubljeni v svoje
hčerke, a kar se tiče duševne vzgoje, po-
stopajo ž njimi kakor s pravimi pastorkami.
Za šolanje sinov žrtvujejo ogromne svote ;
deklica se mora zadovoljiti z doto, ki na-
vadno ni v nikakem razmerju z dedščino,
katero je dobil tekom let nje brat. Ali bi
ne bilo mnogo pametnejše, če bi starši
tudi deklicam poskrbeli za duševno doto,
katere jim ne morejo tatovi odnesti, niti
ogenj uničiti ? !
Da bo pa ta sprememba mogoča, bodo
se seveda morali tudi mladi možje nava-
diti, da se o izbiranju neveste ne bodo
več pehali za denarjem. Spoznati bodo
morali, da je duševni zaklad, ki vsposob-
Ija ženo, da v slučaju potrebe, v slučaju
nesreče, tudi sama lahko zasluži potrebna
gmotna sredstva za-se in za svoje, mnogo
dragocenejša  dota  od   kupa   zlata.  D a,
kurzna vrednost duševnega bo-
gatstva mora pri nas pred vsem
poskočiti kvišku!
Zlasti za nižje in srednje sloje, iz ka-
terih je skoro izključno sestavljen naš na-
rod, je neobhodno potrebno, da za časa
mislijo na to, da priskrbijo svojim hčeram
pridobitnih zmožnosti, sposobnosti, da si
iste zamorejo same služiti svoj kruh.
SINOČI. . . UTVA. TRST.
Sinoči, sinoči
na morski obali
sva zrla, kako so
se vali zibali.
Kako šepetali
so ljubko vabeče
o bajki čarobni
nekaljene sreče ;
O gradu kristalnem,
ki ziblje se v valih,
Ü vilah prekrasnih,
biserih, koralih . . .
Tn ilalje in dalje
so vali šumeli,
a najini duši
jih niste umeli.
Molče sva strmela
tja v valovja roje
in misli vgibala
ti moje — jaz tvoje. —
ŽENSKO PITANJE U HRVATSKOJ.
PIŠE B. V. ZAGREB.
u broju od utorka io. rujna službenih
»Narodnih Novin^«, izašle su dvije važne
naredbe hrvatske autonomne vlade. Prvom
se naredbom uredjuje pitanje o polaganju
ispita zrelosti kod žena, a drugom o po-
lasku zagrebačkoga sveučilišta. Za pola-
ganje ispita zrelosti traži se od kandidat-
kinje, da je svršila zagrebački licej ili
preparandiju ili koju sličnu domaću ili
inozemnu školu, te vrijede za žene iste
norme kao za eksterniste.  Ispit  zrelosti
234
mogu žene polagati samo na zagrebačkoj
dolnjogradskoj gimnaziji ili realnoj gimna-
ziji položiv prije ispit iz propedevtike ako
polažu na gimnaziji, a iz propedevtike i
kemije ako ga polažu na realnoj gimnaziji.
Na sveučilište, i to na filozofski fakultet
mogu biti žene primljene kao redovite
si ušate) j ice ako su navršile i8. go-
dinu, te se iskažu svjedočbom zrelosti, a
kao izvanredne ako se iskažu da su svr-
šile licej, preparandiju ili koji slični zavod.
Inače vrijede svi propisi za muške kao i
za ženske. Kod polaganja mature ne mogu
biti kandidatkinje oproštene od nijednoga
predmeta.
Ove su dvije odredbe od velike važ-
nosti s više gledišta. Ponajprije je u njima
priznata potpuna ravnopravnost žena sa
muškarcima : ženama se ne prave niti veće
poteškoće niti im se daje kakova pogod-
nost. Ograničenje postoji tek u tome, što
smiju žene da maturiraju samo u Zagrebu
i što mogu polaziti samo mudroslovni fa-
kultet. Ali ako uvažimo, da ima tek jedan
hrvatski viši ženski licej i tek jedna žens-
ka preparandija i to u Zagrebu — izlazi
prvo ograničenje naravnim. Uvažimo li
opet da naša univerza nema još medicin-
skog fakulteta i da u bogosloviju u opće
ne mogu biti primljene žene, znače ove
naredbe znatan i važan napredak. Mogli
bi požaliti što se nije odredilo ništa glede
primanja žena u Ijekarniški stalež, dočim
bi za sada još bilo svakako preuranjeno
primanje žena na juridički fakultet. Ali
time što 5u žene pripuštene na mudroslovni
fakultet kao redovite slušateljice očito je
da se misli i na to, da im se iza svršenih
nauka pruži prilika da i djeluju kao pro-
fesorice, te će se tako otvoriti ženama
novo vrelo privrede i novo polje djelat-
nosti. Ujedno je time riješeno pitanje o
opstanku liceja, koji je još uvjek pokusna,
provizorna institucija.
Ženski licej u Zagrebu postoji već
više godina (osnovan 1892.) usprkos  toga
što su ga htjeli stanoviti ljudi maknuti, ali
su do sada imale žene od njega tek tu prak-
tičnu kori.st, što ,su mogle — svršiv ga —
postati učiteljice ili se upisati na koju
vanjsku univerzu. Ovim je pako nared-
bama očito osiguran opstanak tog zavoda
i dan mu je još jedan viši razlog opstanku.
U Hrvatskoj su već od nekoliko godina
sve više djevojačke škole reorganizovane
kao niža četiri razreda liceja na način
realnih gimnazija te je prema svemu tomu
jasno da se polagano in sistematski radi
o riješenju bar jednog dijela ženskog pi-
tanja. Ali uza sve to što bi se mogla i
opravdati ova opreznost, moralo bi se čim
prije otvoriti ženama i druga vrela ove
privrede koja trebaju školovanja ravno-
pravnog s muškarcima. Moralo bi se to
učiniti iz više razloga od kojih bi bila
glavno dva, što sile da se to pitanje što
prije i što potpunije riješ'.
Uza sve to, što imamo samo jedan
viši licej i jednu hrvatsku preparandiju
(osim toga je dozvoljen katolikinjama i po-
lazak srpske konfesijonalne ženske prepa-
randije u Karlovcu) koja je u rukama za-
grebačkih milosrdnih sestara, broj svršenih
a ne namještenih učiteljica je narasao preko
mjere. Moralo bi se u nas doduše osno-
vati još mnogo škola gdje bi se mogle te
nezaposlene sile namjestiti, ali bi još ipak
ostao broj nenamještenih velik. Kamo da
se namjesti oko četrdeset sila koje vsake
godine svršavaju licej ili preparandiju ?
Starijeh učiteljica niti toliko umire, niti ide
u penziju, niti ih se toliko ne udaje (u
Hrvatsiioj gubi svoje mjesto učiteljica kad
se uda). A čime da se bave tolike naobra-
žene žene ? A u škole ih ide sve više i
više. Već bi toliko množanje inteligentnog
ženskog proletarijata moralo da sili na to,
da se otvore ženama nova vrela privrede.
Ali je još jedan razlog koji govori za
to. Na zagrebačko se sveučilište upisuje
godimice dosta velik broj slušatelja (700-
800), a osim toga ima koja stotina Hrvata
235
i na stranim sveučilištima, ali i ako se od
tog broja najmanje četiri petine upisuju u
juridički fakultet, kažu da se osjeća silna
potreba pravnika osobito kod uprave tako,
da bi trebao broj pravnika da se podvo-
struči ako bi se htjelo smoći dovoljan broj
upravnih političkih, financijalnih i drugih
činovnika. Istina je, da naš upravni aparat
kako je kompliciran treba i odviše organa,
ali na faktu, da danas dovoljno sila' nema
— to ne mijenja ništa. Moramo naime
znati i to, da u našem narodu nije baš
nikako razvijena privatna inicijativa, da je
u nas gotovo nepoznat duli oneg Anglo-
Saskog » Self-help «-a, te se mora vlada i
uprava brinuti za sve, i najelementarnije
potrebe. Time dakako raste potreba sila,
a ujedno nastaje pogibelj, da se u pomanj-
kanju domaćih sila mjesta popune tudjin-
cima ili pako — zanemaruje mnogo toga
na što bi se moralo naložiti mnogo sila.
Jasno je da današnja hrvatska muška
inteligencija ne dostaje jer veliki broj
djaka ili ne položi sve izpite ili je u opće
premalen da pokrije sva mjesta. A dokle
ne budu sva potrebna činovnička mjesta
popunjena tako, da će biti inteligencija
prisiljena tražiti si drugih, slobodnih zani-
manja, ne možemo se nadati ni tome, da
čemo imati mnogo neovisne inteligencije,
niti da ćc se razviti inicijativni i prometni,
poduzetni duh u našemu narodu. Cinov-
ničtvo guta gotovo svu inteligenciju i čini
ju ovisnom, a ipak ne ona popunjava ni
iz daleka ni najpotrebnijih mjesta u upravi.
I tu je takodjer jedan od glavnih uzroka
našoj slabosti i političkoj i gospodarskoj,
našem zastoju, našim nedaćama. Kako po-
puniti čim prije te praznine i tako prisiliti
realnim prilikama ljude da se bace na ko-
risna slobodna zanimanja — to je jedno
od naših životnih pitanja. Najnaravnije
riješenje bi bilo ono, kojim bi se omogu-
ćilo popunjenje mjesta onom dijelu naroda,
koji ima za to volje i .sposobnosti i danas
već elementarno traži  da mu  se  otvore
vrela privrede. Taj dio naroda su — žene.
Žene bi trebalo pripustiti čim prije kao
redovite slušateljice i u juridički fakultet.
Na to nas sile i naše socijalne i upravne
i narodne i političke prilike. U koliko sam
mogao razabrati misli se kod vlade već
donjekle i na to.
Ali vlada je eto i tu prepuštena sama
sebi. Nema ni od kuda poticaja ni pomoći
ni prave kontrole ni u ovom pitanju, kao
što ni u tolikim drugim. Sve je tu pre-
pušteno njenoj  uvidjavnosti i dobroj volji
— au koliko je to štetno i na drugim
poljima imali smo se danomice prilike
gorko uvjeriti. Ali najabnormalniji je u
svem tom taj pojav, da se tu ne miče onaj
faktor, kojega se sve to najosjetljivije tiče
— to jest da se ne opaža nikakovog zani-
manja u samih žena.
U Hrvatskoj nema nikakovog ženskog
pokreta, nikakove organizacije, nikakovih
ii'razitih težnja ni misli kojima bi žene
istupale kao takove u javnosti. U Hrvat-
skoj ima osim par humanitarnih ženskih
društava samo jedan gospojinski klub u
Zagrebu. Ali temu klubu manjka sve ono
što bi ga moglo učiniti javnim, važnim
faktorom : manjka mu socijalni karakter i
demokratski duh. Članice su žene iz viših,
većinom činovničkih krugova vladajuće
političke stranke, koja ne uživa u narodu
populariteta, te nosi na sebi na taj način
neki ekskluzivni karakter. Osim toga nema
taj klub nikakovog socijalnog zadatka i za
to niii kakove veće važnosti. Klub ima
doduše novaca, a utemeljio je takodjer i
ženski internat za licejke, drži svoja sjela,
ali inače nema nikakovog izrazitog pro-
grama.
U nas ima dosta velik broj žena koje
su se bavile i koje se bave literaturom.
Spisateljica ima dosta, a ima ih i dosta
valjanih. Ali njihov rad ne nosi na sebi
mnogo ženskoga, nemaju još jako razvi-
jene svoje spolne svijesti. Ltinjske je godine
počeo pedagoški zbor da izdaje mjesečnik
236
»Na domaćem ognjištu«, koji bi imao biti
nekaki obiteljski list. Taj je list u neku
ruku postao ženskim listom, a ove godine
ističe se taj karakter još više. Ali list
ostao u principu listom za .gradjansku hr-
vatsku obitelj, donašao sazma idealne i
nevine članke i malo se bavio, a još ma-
nje angažovao za moderno žensko pitanje.
Bio je možda pedagoški uredjivan, ali i
opet nije imao niti kakvih socijalnih pogleda
niti ciljeva. Pisao je o ženskim stvarima,
za žene i većinom kroz ženske suradnice,
ali nije htio da zadre u tako akutno i
opsežno, a u nas još gotovo netaknuto
žensko pitanje, nije zadro u nj sa ženskog
stanovišta, nije potaknuo žene da se kao
žene osvijeste, dignu organizaciju, nije imao
nikakove aktuelne misije, nije poticao ni-
kakove akcije, nikakovog pokreta.
A takav jedan ženski pokret i ženski
pokretalački list bi nam ne samo dobro
došao, nego bi nam upravo trebao. Tre-
balo bi da se žene same organizuju, da
pospješe riješenje tolikih svojih životnih
pitanja. I licej se nije osnovao sam od
sebe. Godine 1889. zamoliše nekoje obitelji
predstavkom vladu, da osnuje jedan zavod
za višu žensku naobrazbu. Na to je istom
godine 1892. tadanja viša djevojačka škola
pretvorena u stručnu školu i u licej. I sada
bi morao doći novi poticaj da se ide u iz-
jednačivanju muških i ženskih i dalje —
baš od strane najviše intere.sovanih, od
strane žena. Predstavka od i88g. tražila je
samo zavod za višu naobrazbu, ali sada
mora da inteligentniji ženski proletarijat
traži na temelju svoje naobrazbe i zani-
manja i mjesta. Borba mora da poprimi i
socijalni karakter. Ali ne samo iz toga
stanovišta treba da se osvijeste i organi-
zuju naše žene u borbi za t. zv. emanci-
paciju, za izjednačenje u pravima i u sred-
stvima za život, nego držim da se i sa
narodnosnoga stanovišta mora takova eman-
cipacija da što prije poželi i podupire.
Maleni narodi, koji hoće da koracaju do-
njekle uporedo (u prosvjeti i u intenzivnosti
rada) sa velikim narodima — moraju da
imaju na raspolaganje velik broj inteligen-
cije. Ako nema dosta muških sila, već radi
svog vlastitog napredka moraju da otvore
ženama što šire polje djelatnosti. Hrvatski
narod treba još mnogo in mnogo inteli-
gencije i za to bi upravo dužnost naša
bila da tu inteligenciju rekrutiramo i iz
ženskoga svijeta.
U Hrvatskoj još prema svemu rečenom
pravog ženskog pokreta nema, ali su svi
uvjeti tu da se razmaše, prilike su takove
da ženama neće biti težko da u svojim
težnjama uspiju, sila prilika dapače sili nas
i socijalno i nacijonalno da takav pokret
pospješimo i da mu idemo na ruku. Možda
će nove vladine naredbe storiti mogućnost
da u tem smjeru djeluju, onim mladjim
inteligentnim ženama, koje su voljne ispo
sobne da se stave na čelo takovoj akciji.
A nadajmo se da takovih ima.
SOLZAM. UTVA. TRST.
.Solze, moje vroče solze,
v gluhi mir zavite
kapljate — sušite
se na mrtvem tlaku.
Solze, moje grenke solze,
srce mi hladite,
nanj spomin izmijte
z duše mi o mraku !
RUSKIN IN ŽENE.*) PREVELA LEDA.
Na Angležkem je domovina ženske
emancipacije. Že koncem 17. veka je neka
Angležinja, Mary Astell, zahtevala, da se
postavita oba spola na isto duševno sta-
lišče ; sto let pozneje, leta 1792., obeloda-
nila je Mary WoUstonecraft nenavadno
knjigo : Vindication of the rights of woman,
*) A. Wilmersdoerffer, »Die Frau«, februarski
zvezek 1901.
237
ki je morala napraviti globok utis, kajti
tu je prvikrat žena v presrčnih besedah
oznanjala resnice o svojem spolu ter tir-
jala za-se in za svoje sestre pravic, katere
se jim more pritrgovati le v škodo celote.
V posvetilu knjige Talleyrand-Perigordu,
— natisnjenem na prvih straneh, piše :
»Glavni moj razlog, da se zavzemam za
pravice žen, temelji na jednostavnem na-
čelu, da žena, ako je ni vzgoja povzdignila
v družico moža, ovira napredek znanosti
in čednosti. Le kedar je resnica skupna
last vseh, zamore uplivati na obče delo-
vanje in nehanje ; žena pa je le tedaj
lahko sotrudnica moža, če ve, zakaj naj je
krepostna; če je svoboda ojačila nje razum,
da se zaveda svoje dolžnosti in razume
zvezo, v kateri se nahajata nje resnično
blagostanje in njena čednost.«
Kar se je moralo zdeti za dobe Mary
Wollstonecraftove le kot daljna sanja pri-
hodnjosti, to se je dandanes na Angležkem
uresničilo, in bolj nego kje drugod v Evropi
je tam postala žena v javnem in zasebnem
življenju duševna družica in sotrudica moža.
To se jasno izraža v načinu, kako tam oba
spola med seboj občujeta. Bojazljivo for-
melna, zavrta dvorljivost, ki jo še drugod
kažejo možje v občevanju z ženami višjih
krogov, je tu skoraj docela izginila, in
mladeniči ter dekleta, možje in žene se
srečavajo s svobodo in mirno gotovostjo,
ki je utemeljena v medsebojnem spoštova-
nju in priznavanju.
V prvi vrsti je pripisati boljši položaj
angležkih žen pač okolnosti, da je sedela
tam na prestolu nad šestdeset let žena. V
deželi, ki je vzgojila že več pokolenij moš-
kih v zavesti, da je naj višja državna oblast
utelešena v ženi, se misel o ravnopravnosti
žen pač lažje udomači, nego pa tam, kjer
ve vsak šolarček, da njegov spol izključuje
žene od prestolonasledstva. In angležki
meščan, ki je povzdigal svoje oči h kra-
ljici, je ljubil in častil v njej ob enem i
ženo. Povzdigovanje viteštva napram  že-
nam, kakor ga kaže angležka umetnost in
književnost naše dobe, temelji vsekako de-
loma v tem čutu lojalnosti. Okolnost, da
so odlični pesniki in umetniki, ki so živeli
za vladanja kraljice Viktorije, se klanjali
ženam v novem, čistejšem duhu, da sta
Tennyson in Spowning propovedovala tisto
ljubezen, ki nas povzdiguje in združuje
duše, in da je Burne-Jones v čudovitih
ženskih podobah, ki jih je ovekovečil s
svojim kistom, nam razkril žensko dušo v
njeni mistično znameniti plemenitosti, vse
to je dalo vladanju te žene neminljiv sijaj,
in poznejši rodovi bodo morda v času
kraljice Viktorije videli zgodovinsko dobo,
ki je prva prinesla ženam pravo cenjenje,
pravo priznavanje.
Ženski pokret je seveda tudi na An-
gležkem kakor drugod vzbudil srd navad-
nega, povprečnega moža, ki je videl, da
preti nevarnost njegovemu nadvladju. Na
drugi strani pa se je, ker je bil tam čas
zato že dozorel, našlo med izvoljenimi za-
stopniki močnega spola zagovornikov, ki so
blagodejno uplivali na javno menenje v
prilog povspenjajočih se žen. Saj je postalo
delo angležkega filozofa Johna Stuarta
Milla evangelij . vseh braniteljev ženstva.
A še bolj od zahtev abstraktnega mislite-
Ija so besede Johna Ruskina, ki dihajo
življenje in ljubezen, v mnog^ih tisočih
moških in ženskih duš vzbubile prepriča-
nje, da je najboljše sadove civilizacije
mogoče doseči le v skupnem stremljenju,
da nam lepša bodočnost more vzcvesti le
iz mirnega sodelovanja obeh spolov.
Bil je mogočen duh, ta John Ruskin :
bil je estetik in etik, umetnik in kritik,
vseučiliščni profesor, praktični reformator
in potujoči učitelj ob enem. Kakor redko
kedaj, se je v njem družila dobrota z ve-
ličino ; njegov upliv je segal skoro na vsa
polja človeškega delovanja, vladal je v
jednaki meri umetnost in življenje. Isto
življenje, ki se filozofom in sanjačem mno-
gokrat  zdi tako revno, njemu je nudilo
238
obilico čudovitih možnosti ; spoznal je bil
neizmerno bogatstvo, dragocene zaklade,
ki so last tistega, kateri se je naučil razu-
mevati lepoto in veličino sveta ; neprestano
je stremil za tem, da bi neizčrpno veselje
do življenja, katero je našel sebi, podaril
tudi drugim. Njegov duh ni vstvarjal, nego
spoznaval ; narava, ki mu je odrekla moč
ustvarjanja, odškodovala ga je za to z da-
rom, da je vse kar je in nastaja, naravo
in dela človeških rok, videl v novi luči ;
ob enem mu je dala duha, ki ni miroval
in počival nikoli, vroče čuteče srce in nes-
končno fino organizirano vest — na tak
način je moral postati vzgojitelj prve vrste,
in ko je umrl ob zori novega veka, zapu-
stil je v svoji domovini na prošlem veku
neizbrisno utlsnjen pečat svojega duha. Iz
njegovega bitja, njegovih besed Izhaja mo-
gočna privlačna sila, katero občuti vsak-
dor, ki z odprtim srcem sprejema njegove
spise, in vse, ki so stopili v čarobni krog
njegovih idej, on jih pričvrsti, kajti ne
polasti se samo naših misli, ampak pre-
trese nam tudi vest ter o našem delu in
mišljenju zahteva odgovor. Nočemo se tu-
kaj podrobnejše baviti ž njim niti kot kri-
tikom na polju umetnosti, niti kot refor-
matorjem na socijalnem polju. Obe ti
stroki je njegov duh enako oživljal, bolj
morda nego pred njim katerikoli posamez-
než. Njegovo estetiško delovanje je pro-
vžročilo preokret v angležkem umetniškem
okusu, s čemer je mej drugim v zvezi
vstajenje umetne obrti. Njegovi genijalni
doneski k socijalni etiki pa, s katerimi je
dokazal, da pravičnost in ljubezen do bliž-
njega vzdržujeta, a samopašnost razjeda
državo in posameznike, niso le pomagali
podreti vere v takrat veljavno načelo
«laisser faire« ; marveč on je umel tako
dobro na prastarem neomajnem temelju
zidati novo, da se mu je posrečilo celo to,
da so i srca njegovih sodobnikov, vzgoje-
nih v materijalizmu, vsplamtela navdušenja
za socijalne ideale.
Ta površna opozoritev na njegovo
splošno delovanje naj tukaj zadostuje ; od
sih dob se hočemo baviti le z njegovimi
idejami o poslanstvu žene. Mirno gospo-
darstvo nad samim seboj in požrtvovalna
moč ljubezni, bistra razsodnost žene, katere
ne zmoti tako lahko slepa strast, dali so
ji v njegovih očeh, v stvareh vsakdanjega
življenja, duševno premoč, in namen* žene
je videl v tem, da ista bodi svetovalka in
vodnica moža. Saj je nekdaj v javnem
predavanju Izrekel drzno trditev, da še
noben mož na zemlji ni prav živel, kate-
rega ni očistila ženska ljubezen, katerega
ni okrepilo žensko junaštvo in ni vodil
ženski takt. Da-li je bil v stanu, ustvariti
si v tem in v drugih vprašanjih svojo
sodbo in da-li je znal utemeljevati svoje
nazore o ženah, o tem nas naj kolikor
toliko poučijo sledeči površni podatki.
On je velik pred vsem po svoji ple-
meniti čistosti in po neskončni mnogoli-
čnosti svoje bogate narave. V njegovem
bistvu se je družila eneržlja in moč moš-
kega duha z bogato čutnostjo žene ; on
si je na čisto poseben način prilastil pre-
danja prošlosti, in njegova zgodovinska
zavest je enako objemala sedanjost in bo-
dočnost. Iz njegovega krepkega, jasneg-a
in vendar tako slikovitega stila govori
razločno njegovo pozitivno naziranje sveta ;
sliko skupnosti je nosil v svoji duši in
umel je edlnico, njegovo notranje oko je
gledalo namen in smoter. ZatO' pa zaslu-
žuje, da njegovo besedo poslušamo o vseh
velikih vprašanjih, ki se tičejo človeštva.
V ženskem vprašanju pa je bil njegov
glas še celo posebnega pomena, ker je
bistvo duševno in moralno vzvišene žene
bolj razumeval, nego večina če prav iz-
branih mož, kajti, kakor smo že gori na-
mignili, bil je tem ženam duševno soroden
in jim blizu po bogastvu in nežnosti du-
ševnega življenja. Razven tega je imel še
izredno mnogo priložnosti, da je spoznal
in opazoval dobre žene najrazličnejših slo-
239
jev. Koče revežev na Angležkem, v Švici,
na Italijanskem je obiskoval  kot prijatelj
in  dobrotnik.  Iz  ljubezni  in  veselja do
stvari je nekaj časa   v neki  dekliški  šoli
vodil pouk in igre ter je  v svoji  krasni
knjigi: Ethics of the Dust, pisani v pogo-
vorih,  obrazložil  ne le zelo  zanimivo  in
budivno učno metodo, nego pokazal tudi
fino  razumevanje značajev svojih  učenk.
Razven tega je skupno z miss Oktavijo
Hill, eno najboljših svojega spola,  v  vz-
hodnem delu Londona delal posrečene po-
skuse z nastanjanjem revežev ter je bil v
poznejši  starosti svetovalec in takorekoč
dušni pastir mnogih preprostih in tudi viso-
kih žen, ki so povzdigovale k njemu svoje
oči kakor k svetniku. Stroga  in  modra
mati ga je edinca sicer bila zelo ljubila, a je
v svojem puritanskem načinu ž njim skoro
brezsrčno postopala ter ga vzgojila v točni
pokorščini. Kolikor  pa je   tudi  duševno
prekosil to svojo strogoverno mater, ostal
ji je zvesto udan do njene smrti, in v svo-
jem poslednjem delu, Praeterita, v katerem
nam je zapustil zgodovino  svojega življe-
nja, je ponovno opozoril na to, da je za
najboljše, kar je bilo v njem, dolžan hvalo
strahu in načinu, kako ga je seznanjala se
Sv. pismom mati. O najbridkejši izkušnji,
ki jo je doživel, ko ga je izdala soproga,
molči tudi v svojem življenjepisu. Žene so ga
ljubile in oboževale, žalile in izdale, a ka-
kor v vsem drugem, ostal je tudi v tem
oziru čistega srca  in pravičen.  V  svoji
slavni  knjigi Sesame  and  Lilies,  katero
poleg njegovega socijalnopolitiškega spisa
Unto this Last skoraj največ čitajo izmed
vseh novejših angležkih knjig, nam je za-
pustil  s premagujočim duhom obeleženo
svoto svojih izkušenj ter ohranil svoje misli
o poslanstvu žene.
V tej knjigi nahajamo dva essay-a —
prvotno predavanja, ki jih je imel ponovno
— , katerih prvi, King's Treasuries, govori
o vrednosti največjih duševnih umotvorov,
drugi pa, Queen's Gardens, o vrednosti
dobrih žen, ali, kakor piše Ruskin sam v
predgovoru: »tu se kaže veličanstveni upliv,
ki izhaja iz  dobrih  knjig  in dobrih žen,
ako smo se naučili, kako moramo čitati in
kako častiti.« In dalje omenja, daje najboljša
moč moža v njegovem ustvarjanju, v nje-
govem intelektualnem delu, najboljša moč
žene pa v njenem vsakdanjem poslovanju,
v njeni čudi ali niavi. Zato pa bodi vsaki
ženi, ki je močnega duha in čiste duše,
dovoljeno ne le,  da  se  svojim  bistvom
upliva na  svojem   domu, kjer naj   vlada
modro in milo, marveč tudi v širšem krogu.
Da bi podprl svoje menenje,  da je   žena
pokhcana v vodstvo,  dokazuje v začetku
spisa Queen's Gardens, da to prepričanje
delijo ž njim  največji in najrazsvitljenejši
pesniki vseh narodov in vekov. Opozarja
na dejstvo, da najpopolnejše Shakespearove
drame nimajo junaka; slaboumje  ali neči-
mernost, nestrpljivost,  nepoznavanje sveta
in abstrahujoča indolenca škodujejo močem
njegovih mož ter jih podirajo. Temu na-
sproti pa skoro ni Shakespearovega dela,
v katerem bi ne našli ene popolne žene.
»Trdne in močne, z resno nado v srcu, se
z gotovnostjo zavedaio svojega smotra«, so
malone brez madeža ter izražajo tip  naj-
večjega junašt>-a.  Katastrofo provzročajo
vedno pogreški ali neumnost moških ; kjer
pride do rešitve, je ista vedno posledica
modrosti   in  kreposti  ženine.   Samo   eno
Shakespearovo delo poznamo, kjer je do-
deljena slabotni ženi važna  uloga,  in tu
postane   njena   slabost   osodepolna ;   ker
Ofeliji v kritičnem trenotku zmanjka moči,
ker ne more Hamleta voditi,  ko bi nje-
nega   vodstva  najbolj   potreboval,   mora
zadeti osoda njega in njo. Končno  opaža
Ruskin na tem mestu, da ženske hudobe :
lady Macbeth,   Regan in Goneril,  ki jih
slika Shakespeare kot glavne značaje, bi-
jejo kot strašne izjeme naravnim zakonom
v obraz, ter delujejo tako grozno  in uni-
čujoče, ker so izdale namen žene : hoteti
dobro.
240
»Tako se glasi dokaj jasno svedoštvo
Shakespearovo o značaju žen ino njilio\em
mestu v človeškem življenju«, pravi Ru-
skin. »On nam jih kaže kot nezm.otljivo
zveste in modre svetovalke, — nepodmit-
ljive, pravične in čiste vzore, — ki so vedno
krepki dovolj, da nas očistijo zmot, tudi
takrat, če nas ne morejo rešiti«. In Rus-
kinu ne zadostuje Shakespearovo svedoštvo.
Izmed manjših med velikani svoje domo-
vine, ki so bili v tem oziru istega mentnja,
imenuje AValter Scotta ; potem navaja kot
primer Danteja, ki je spisal svoje nesmrtne
pesmi v proslavo svoje mrtve ljubice, ka-
tera mu je, kakor je mislil, čuvala dušo.
Navaja nam pesem nekega viteškega pevca
iz 13. veka, ki poje, da je v pokorni službi
ljubljene žene iz divje zveri postal čist
človek ; opozarja, da celo na Grškem, kjer
je bil neposredni upliv žene tako omejen,
v pesništvu ženski značaji Andromahe, Pe-
nelope, Kasandre. Antigone, Itigenije in
Alkeste utelešujejo tip najlepšega člove-
čanstva ; da so Egipčani, najmodrejši narod
starega veka, duhu modrosti dali obliko
žene, in da so to boginjo modrosti prevzeli
Grki, ki so v pokorni veri v Ateno ustva^
rili največje umotvore, kar jih ima svet
do današnjega dne.
Vsakdanji, .splošni nazor pa je sedaj
ta, da žena nima voditi, da bi celo niti
samostojno misliti ne smela. Ruskin vpraša :
»Ali so se motili vsi ti velikani, ali se
motimo mi ? So li morda Shakespeare in
Aischylos, Dante in Homer nakiiili za nas
le punčice ? Ali, kar bi bilo še hujše, so
nam predočili nenaravne vizije, katere bi, če
bi se sploh mogle uresničiti, povzročile anar-
hijo v vsakem gospodinjstvu in ugonobile
naše čute? Čeprav bi zamogli to verjeti,
morate vendar sprejeti svedoštvo dejstev,
o katerih priča srce«. In potem izvaja, da
je naravni impulz vsakega blagega mla-
deniča ta, da deklico, ki jo ljubi, slepo
uboga, da tam, kjer ni zveste vere, čiste
ljubezni v srcu moža, da morata tam vla-
dati spremenljiva strast in pohotna naslad-
nost. Saj je vendar osrečujoča pokorščina
mladeniča čisti ljubljenki njegove mladosti
najboljša moč in ob enem najgotovejše
poroštvo, da ostane stanoviten v dobrem,
po čemer stremi. Nihče, meni Ruskin, ne
more o tem dvomiti; kako pa je z zelo
razširjenim nazorom, da se mora v zakonu
uloge menjati, in da mora sedaj biti po-
korna žena? »Ali ne vidite s odgovarja
Ruskin, »kako neplemenit je ta nazor in
zajedno kako nespameten ? Ali ne čutite,
da pomenja sklenitev pravega zakona le
prehodno stanje, ki utisne začasni slu-žbi
pečat neumornosti in nestalni ljubezni pe-
čat neminljivosti ?«
Toda Ruskin zahteva za žene le dolž-
nost vodstva ; pravica odločevanja mora
ostati v rokah krepkejšega moža. Baš za-
radi tega pa je tako neizmerno važno, da
žena zna voditi, znala bo pa le tedaj, ako
ji je vzgoja odprla široki svet velikih misli
in čutov, ako ima svoboden pogled, bi-
strega duha in srce, polno vročega sočutja.
Skupni blagor človeštva je torej odvisen od
ega, da se skrbi za vzgojo deklet istotako
resno, kakor za vzgojo dečkov. Oba treba
kolikor mogoče modro pripravljati za pri-
hodnji poklic v življenju, da bosta potem
zamogla izpolnjavati svoj namen, ki obstoji
po Ruskinu vtem, da se čuti in raz-
širja srečo. V nadaljnih poglavjih knjige
Queen's Gardons se potem podrobneje bavi
z vzgojo deklet. Kako si jo misli, to se
pač najboljše člta v knjigi sami ; le tega
ne smemo pozabiti, da govori Ruskin v
knjigi Queen's Gardens samo o ženah viš-
jih krogov, o katerih je prepriprlčan, da
bodo sčasoma osvobodile svoje revne sestre
iz stisk in sramote in da bo bodo rešile
svet vse socijalne bede.
»Vi vzgajate svoje deklice tako, kakor
da so namenjene, da se jih postavi za lišp
v vaših sobah, in potem se pritožujete o
površnosti. Priskrbite jim iste koristi, ki
jih uživajo  njih bratje — obrnite se do
241
enako mogočnih instintkov kreposti, ka-
terih najdete tudi v njih ; učite i nje,
da sta pogum in resnica opori njihovega
bitja : —- ali mislite, da ne bodo odgovar-
jale tem zahtevam, ker so same po sebi že
sedaj resnicoljubne in pogumne, da-si je
ves sestav družbe, kolikor se tiče njih
uvajanja v življenje, gnjila plašljivost in
goljufija ? Plašljivost je, da se ne upate,
da bi jih pustili živeti in ljubiti drugače,
nego želijo vaši sosedi: goljufija jc, da
našim dekletom iz razlogov, ki služijo na-
šemu lastnemu napuhu, domikate pred oči
ve!i blešč najzaničljivejše svetne gizdavosti,
in to v dobi, ko je vsa sreča njihove pri-
hodiijosti odvisna od tega, da se jih ne
zaslepi«.
Tako je pisal Ruskin pred 36 leti, in
da-si njegove besede še dandannes le pre-
več odgovarjajo resnici, vendar ni dvoma,
da se od tega časa na Angležkem vzgojo
deklet posmatra z mnogo resnejšega sta-
lišča, da se je tam naziranje žen poglobilo
in njih obzorje neizmerno razširilo. Koncem
spisa Queen's Gardens uporablja Ruskin še
vso svojo premagujoče zgovornost ter zakli-
nja žene, da bi uprav kraljevsko oblast, ki jo
imajo nad dušami svojih soprogov in sinov,
v bodoče obračale v dobro ; da bi svojih
interesov ne omejevale več na lastni dom.
da bi se ne zapirale več plašljivo pred sve-
tom in življenjem, marveč stremile za tem,
da postanejo v e d n e, da bi potem mogle
pomagati; in on jim prorokuje, da ne
bodo nadalje zanemarjale svojih svetih dolž-
nosti napram siromakom in zapuščenim,
napram tisočem nesrečnih otrok, ki po-
trebujejo njihovega zaščitja, njihove vodeče
ljubezni, ako se trdno odločijo, da odstra-
nijo umetni jez, katerega je napravila okolo
njih navada in konvenijenca ter da gle-
dajo revščino in pomanjkanje z lastnimi očmi.
Na tak način je skušal, da bi zagotovil
ženam svoje domovine položaj, katerega
jim je priznal, in da bi njihovemu strem-
ljenju pokazal čilj in smer. Med mladeniči
in dekleti, ki so pred 20—30 leti v Londo-
nu in Oxfordu skupaj pobožno poslušali
njegova predavanja, v katerih je s prema-
gujočo prepričevalnostjo oznanjal svojo re-
ligijo dejstev in govoril o tisti pravi, pristni
službi božji, ki obstoja v milosrčni službi
človeštvu, jih je bilo dokaj, ki so se kot
delavni možje in žene združili v blagonosno
delovanje, ki so v medsebojnem podpiranju
in skupnosti nesebičnih interesov spoznali
svojo medsebojno vrednost, skratka — ki
so uresničili življenski ideal oboževanega
učitelja. Kakor v socialnem, tako je bil
Ruskin tudi v ženskem vprašanju apostol
napredka in miru: in povsod, kjerkoli se
danes duh in roke omikanih žen gibljejo v
službi javnega dobrotvorstva, kjerkoli se
je intinkt materinske ljubezni v blagor ob-
čestva mogočno razširil čez ozko okvirje
družine, povsod se izpolnjuje njegovo pro-
roštvo, zmanjšujejo se pregrehe in beda in
poka zora lepše človečnosti.
PESEM. DEMETER. CELJE.
Prejasna ko zora nebesua
(levojka je ljubljena vstala,
ko da se je v resi skopala,
posula jo z rožami vesna;
Ko solnčni bi žarki blesteli,
zlatijo mi lasci se njeni,
in ko bi plameni ognjeni
v nedolžnih očeh zažareli.
Nje lici — dva cveta zardela,
in dušica njena je čista,
ko lilija je belolista,
na lihi poljani vzcvetela.
MARIJA DMITRIJEVNA BALAŠEVA.
BOŽ. TVORCOV. KALUGA.
Komaj smo zasuli hladno mogilo nad
najstaršo pisateljico svoje dobe — A. N.
Bahmatjovo, zakrila je na veke svoje oči
druga nadarjena ruska ženska — Marija
Dmitrijevna Balaševa.
242
Rajna bila je 'ž starega, bogatega
dvorjanskega roda Četvernikovih. Rodila
se je leca 1833. Staršem Marije Dmitrl-
jevne občinska, dr/avna šola ni ugajala,
učili in odgojevali so torej svojo nadarjeno
hčerko doma, kamur so zahajali n.ijspret-
nejši profesorji gimnazij in realk, da so
vodili za drago plačo nauke in odgojo bistre
dvorjanske deklice.
Pri takih srečnih okoliščinah končala
je Marija Dmitrijevna naučne tečaje sred-
nje šole odlično. Vspeh spodbudil jo je na
javno torišče, zažgal je v njej tisti sveti
ogenj, kteri se i pri manj srečnih pogojih
navadno vnema v svetel plamen, sebi na
slavo, občinstvu pa v prid in prosveto.
Starši Marije Dmitrijevne niso odobravali
poklica, kterega si je izbrala samostalno
za vedo in prosveto vneta devica, in to je
bila tista mogočna ovira, ktero je Marija
Dmitrijevna premagala in odstranila še le
tedaj, ko ji je minilo že 22. leto  starosti.
Korenita sprememba družbinskih raz-
mer omogočila je Mariji Dmitrijevni dru-
štveno delavnost, ktero je začela mlada in
značajna dvorjanka s tem, da je takoj
osnovala v svojem rodnem, toplem in meh-
kem, a temnem gnezdecu narodno ali ljud-
sko šolo za 30 — 40 otrok obojega spola.
V to šolo je Marija Dmitrijevna sama za-
hajala pogosto, neumorno slede predava-
njem učitelja ali učiteljice; od veselja k
delu, da, od ljubezni k nevednemu ljudstvu
je energična Marija Dmitrijevna pa tudi
sama učila v svoji šoli take predmete,
kakoršnim nista bila kos ni učitelj, ni uči-
teljica. Šola Marije Dmitrijevne je torej
vrlo napredovala ter po vesteh strokov-
njakov proeveta i dandanašnji, da-si se
njena osnovateljica sama že davno ž njo
neposredno ni bavila ; kajti ko je delo nje-
nih mladih rok postalo krepko, Marija
Dmitrijevna ni mirovala, pač pa je mar-
ljivo nadaljevala svoje nauke kar v mos-
kovskem vseučilišču, kamur je vstopila na
filozofski oddelek  ter si je izbrala duše-
siovje, ktero je predaval tedaj znani dr.
S. S. Korsâkov, ki je zdaj tudi že mrtev.
Od logike in psihologije stremil je bistri
um Marije Dmitrijevne k filozofiji in pri-
rodoslovju, kteremu je posvetila največ
svojih sposobnosti, največ svojih nravstve-
nih in telesnih sil. S to smerjo stopila je
Marija Dmitrijevna na ženske tečaje pri
3. moskovski gimnaziji, ko je bila že omo-
žena. Na teh tečajih se je šolala cela 4
akademična leta, v teku kojih je poslušala
tudi botaniko in zoologijo na vseučilišču,
pod rokovodstvom najgoršlh tedanjih na-
ravoslovcev.
Marija Dmitrijevna Balaševa si je že
davno želela samostalnega dela in naučnega
truda; posrečllopa seji je to še le leta 1883.,
ko je prvokrat nastopila v učeni javnosti
kot samostalna učenjaklnja v naravoslovju.
Omenjenega leta prebrala je Marija Dmi-
trijevna na 7. zboru ruskih naravoslovcev
in zdravnikov v Odesi svojo učeno raz-
pravo : »O vplivu objema pnrodnega jerina
(basejna) vode na limnacus stagnalls, na
ostale sliznjake i žuželke naših vod.« Ta
razprava imela je kaj lep uspeh ter je
Izzvala prav živo menjavo misli mej uče-
nimi profesorji, posebno mej Kovaljevsklm
i Zelenskim. Ves zbor učenjakov izrazil je
Mariji Dimitrljevnl svoje srčne želje, da bi
ta nadaljevala svoje delo, delo težavno,
pa velike naučne veljave, a kar je glavno,
delo za vsem novo v svoji naučni stroki.
Marija Dmitrijevna je izpolnila želje
svojih sobratov po vedi ter je priredila še
dve temeljiti razpravi na tasti podlagi in
v taistem naučnem okrožju, eno pod za-
glavjem : »O vplivu unanje srede In naj-
bolj objema vodnega jerina na nektere
sliznjake«, drugo pa pod naslovom : »O
vplivu unanje srede i najbolj vodne in
zračne topline na planorbls vertla.«
Do zadnje ure zanimalo je naravoslovje
gospo Balaševo, ktera je bila več nego
polovino svojeg-a delavnega življenja mar-
ljiva sočlanica moskovskih  društev  »Lju-
243
biteljev prirodoslovja« îii »Aklimatizacije
živali in rastlin.«
Marija Dmitrijevna ni vsesvetna uče-
njakinja svoje stroke, kakor se je, na pri-
mer, na vsem svetu proslavila s svojim
peresom za temni narod, za nevedno ljud-
stvo gospa Bahmetjeva; Marija Dmitrijevna
ni imela vsesvetne nadarjenosti, pač pa je
imela vsesvetno ljubezen k prosveti svo-
jega naroda in k vedi majke prirode. K
narodni omiki in k skrivnostim prirodnim
mikalo jo je srce vse svoje življenje. Ka-
kor smo videli, gmotnih ovir Marija Dmi-
trijevna ni spoznala, no skusila je mnogo
nravstvenih muk, ktere proizvaja nesoglasje
teženj starejših s težnjami mlajših, in ta
duševna nesloga je navadno bolj neusmi-
ljena, nego so zapreke raznih unanjih či-
niteljev. Take težkoče premaguje le pravi
poklic in prirodna ljubezen k vedi, taka
g'oreča ljubezen, ktera je čista od
vsake b u d a 1 o s t i in tudi na b o-
dalakozakov ne leze... Marija Dmi-
trijevna, na dolgo ti ostaneš svojemu na-
rodu blaga prosvetiteljica, a svojim soro-
jakinjam živ primer, po čem i kako naj
hrepeni njih um in srce ...
BREZ DELA.
PO ITALIJANSKEM IZVIRNIKU ADE NEGRI.
PREVEL Ž. I. M.
Raztrgan in ogórel, mož — orjak
A'znesene je postave, —
Ne znam, bil je težak, kovač, vojak,
Obstal bil obledel y odprtili durih :
Brez dela bil je siromak.
»Rad delal bi, krepak sem in močan
In nič mi ni pretežko ;
Ves teden iščem službe dan na dan,
Na vratih vseh sem že potrkal,
A dela iskal sem zaman«.
Ne vem, kdo mu je bil odgovor dal,
Z besedo trpko ga odpravil ;
A mož bolestno je zatrepetal,
In glas iz prs potrtih kot ječanje
Oznanjal je brezdanjo žal.
Dejal je : „0h ne tirajte me proč,
In spomnite se svojcev ;
Britko prebiti revščine je noč
In glada mreti ; spomnite se svojcev.
Ki smrt jih vzela je nekoč !"
In dalje: „Ce verujete v Boga,
Ne tiiajte me dalje,
Jaz hočem delati, kar roka zna ; —
Potapljenca kdor htel bi zapustiti,
V Boga pač ne veruje ta !"
Ne vem, kdo mu je bil odgovor dal.
Z besedo trpko ga odpravil.
Omahnil pa je skoraj on do tal.
In brez besed, korakom težkim, trudnim
Svoj pot je spet nadaljeval.
A revežu sledil je moj pogled.
Strmeč za njim v daljavo ;
Kako po cesti trdi suh in bled
V vročini žgoči je naprej korakal,
Kažoč gladu in jada sled.
Izginol je. Osodo pa moža
Jaz gledala sem v duhu.
Ki moč njegovo nihče ne čisla.
Ki strgan in opešan dalje sope.
Berač, obupnega srca.
Sl^oz mesta videla sem in vasi
Korakati ga drzno ;
In pravil je ljudem, kako trpi ;
Zaman. — Neznosnih muk ga skalna teža
Ob cesti konečno zgrudi.
Prehode bol skeleča mi srce :
„Odpusti mi, odpusti !"
In iice porosijo mi solze
Nad vso sramoto in krivico,
Ki jo nedolžniki trpe !
TRENOTKl. NIRVAN.
Utrinki plamena večnega.
Zupančič.
2/XII. 1900.
Po moji duši polje življenje.
In to pljuska ob njo in jo obliva.
A daleč okrog plavajo pene, ki šume
in se kadé — rodilo jih je bujno življenje.
A sredi iz pen vstaja, kot lahen mu-
selin, Venera.
Rodila se je iz pen.
244
2/XII.  1900.
»Ah, kako je kratko to naše življe-
nje«, je vzdihnil nekdo, ko je kvartal.
»Ah, kako je dolgočasno to naše živ-
ljenje«, je rekla bogata Evica, zevaje po
zofi. —¦
In pod oknom so peljali tata, ki je
ukradel kos kruha.
5/XII. 1900.
Voda, voda, nisi 11 taka, kot so norci.
Počasi tečeš, samo lahni valčki se ti snu-
jejo po površju, in na njih se gugljejo
solnčni žarki v čolničkih svetlobe, a vsa
masa se pomika naprej. A ko si prišla do
skal, kdo naj te spozna, tebe razpenjeno,
tebe razpršeno. Togotna si, kot koketna
razvajenka. In v mavrico se razstavljajo
poslanci početnika življenja, ko odletavaš
od skal, od njihovih satiričnih zob, ki štrle
kvišku in te gledajo, ki hropeš. A druge
so se potuhnile, potegnile glave k sebi in
ti grmiš jezno čeznje in se razkuhavaš v
skritih tolmunih in peniš, kot ustne pobes-
nelega pijanca.
Voda, gledal sem te in se uzrl po nor-
cili. Ej, kako lepo so se smehljali, in kako
»vodene« so jim bile oči. Ti si se zrcalila
v njih, tvoj princip: plitkost, tvoja barva.
In razpenili so se in razburkali. Kako
so jim šli nervozni prsti, penila se jim
usta, bliskale se oči. Tok njihove duše se
je prevalil čez skale in se razpenil in raz-
burkal.
Kateri vzrok je vzel njim trdno oporo
in tebi, da tečete brez svoje volje, brez
cilja in zavednosti ? — — —
Voda, nisi ti ženska ? Kako krasno se
odseva v tebi breg, nebo, kako fine črtice
in jasne barve ! Kadar si mirna, kadar si
se prilegla svoji posodi. Da, človek misli,
da si je našel svet, ki je šel skozi tebe in
se polepšal. In hrepeneča nam se je roka
stegnila, in prsti so zagrabili tebe, voda,
ki te ni nič med njimi ostalo. In zavalo-
vala si, in slika je Izginila.
O, ve, žene, ki ste mi obečale polep-
šan svet, s svojo čisto dušo! O, jaz norec,
ki sem stegnil svoje hrepenenje in hoVA
užiti ta vaš svet, uiti svojemu v vašega
polepšanega! Dotakniti sem so liotel vaše
duše, in zavalovala je, in med prsti mi ni
ostalo nič, prav nič. Na koncu prstov so
mi ostale kapljice, in mraz me je spreletel.
Ve ste me varale, samo odsevati ste se
pustile svetu v sebi, da me privabite, a
potem ste me hotele pogoltniti, in sveta
ni bilo v vas. — —
Voda, jaz te ljubim. Tako gladka si,
svetla, in ribe plavajo po tebi, in trava se
priklanja, in ptice se zibljejo na nji. Kako
si intimna, ko žuboriš med dvema rušama,
ko da poješ anakret)ntsko pesen. In nad
tabo brenče komarji, in gizdavi mahovi po
skalah se ogledujejo v tebi, kot da delajo
toaleto za sestanke. Mušice se svetijo s
svojimi krili, in odpadlo listje se vozi po
malih tolmunčklh, ki so se naredili pod
velikimi kamni, in bistre ribice se bojujejo
s konservativnimi raki, a debelovke žabe
jih nadzorujejo, kot stare tašče.
In kadar si se razpršila in dvignila
kvišku, kot se skuša iz telesa dvigniti naš
duh, ko je okusil ljubezen ! Ali pasti je
treba nazaj. Ali ipak se je zablestela mav-
rica, ki jo je postavil Jehova v znamenje
zveze z nami. Ne more ni mene, ni tebe,
voda, izvzeti izven zakonov, ali mavrica
zašije; pokazal je, da mu je všeč ljubezen.
Da, moč te meče kvišku, In kaj ni ljube-
zen najpleraenltejša in najvzvišenejša moč?
Ah, voda, jaz se te bojim. Ne spo-
znam te, zaviješ se mi v grozno tcmnost.
in jaz te sovražim, ker se te bojim. Da,
bojim se te, če gledam v sive globočine,
katerih ne more prodreti oko. Samo pro-
stor, napolnjen s tvojo neprljemljlvostjo.
Solnce posije nate, blesk te spreleti, nebo
se progleda v tebi, ali za hip. vizija iz-
gine, in zopet one umorne globočine. Samo
tema sedi na tebi, in veše plešejo po nji.
245
A ostalo požira gostota tvoje strahote in
požira.
Glej, voda, samo malo, malo sem višje
od tebe. Nič mi ne moreš. — — O, ali
poznam ta potuhnjeni pogled. Maščuješ se
nad temi, ki jih dosežeš. Kako bi me po-
goltnila, ko bi padel vate 1 Kaka slast bi
ti me bila zaliti! Kaj ne? O, vem to, in
zato te sovražim.
Voda, midva sva taka, kakor nervozen
zakonski par, ki ne more narazen. Nekaj
časa se si smejeta, nekaj časa se grizeta
in otepata od bolečin okrog sebe. A za-
kon ju veže, veže. Kaj nisva tudi midva
taka ? Smeješ se mi, in meni drhti srce,
ko vidim tvojo neprisiljeno krasoto, a za
hip se križata najina ppgleda, tvoj potuh-
njen in ironičen, moj plah in sovražen.
Kaj bi ti rekla na to, voda ? Kaj ni-
sva iste gore list? Nisva li samo drag-a
oblika istega principa?
Kakor si mogočna, toda se li moreš
dvigniti ? Ne, ne moreš se. Hrepeneče se ti
dvigajo hlapi proti solncu, a zemlja jih
hoče nazaj, in tebi nakazuje obliko, in ti
se ji prilagođuješ, ko dete materinemu
naročju. In kje je meja med tabo in zem-
ljo ? Bi jo mogel kdo določiti ? Ne siliš
11 vedno vanjo, čeprav tečeš naprej ?
In se li more moj duh dvigniti iz te-
lesa ? Ne, prilagoditi se mu mora. In kje
je meja med obema? Ne vem. Močen duli
razjeda slabo telo, a močno telo osurovlja
slabo dušo. Čeprav se dviga hrepenenje
od duha, telo duha ne pusti. Dež se vsipa
vate nazaj, voda, kot da jočejo hlapi tvoji,
da se ne morejo dvigniti, oplemeniti. Hre-
penenje se vrača v dušo kot presenečenje,
ki pouzroča nje katastrofe.
Glej. voda, mi dva sva jedno, samo
druga oblika istega gospoda. — —
Torej, zdravo, dragi H^ O ! — — —
15/xn. 1900.
Nastanila  sta se drug- poleg drugega
AdoIo in Bah.
Apolo je odprl ljudsko knjižnico. Bah
gostilno. — —
In čez šest tednov so bili na knjižnjici
sodnijski pečati, in tudi Apolona samega
so zarubili.
In Bah je kupil knjižnjico in Apolona;
knjižnjico je napolnil s sodovi, a Apolona
je postavil za peč, češ, brez umetnosti
dandanes ne gre pač več.
16/VII. 1901.
Zaspal sem.
Prične se mi sanjati. Kaj se mlademu
človeku to vsega ne sanja !
Postal sem mož velike slave in majh-
nega želodca.
Ko hodim tako na dobro srečo sem-
patje po mestu, se vstavim pred izložbo
največje knjigotržnice, katere vrata so bila
odprta.
Poslušal sem, kako ponuja prodajalec
elegantno vezano izdajo mojih spisov, ki
je zagledala beli dan mojemu želodcu v
prid. —
»Ah, oprostite, ne čitam tako nič,
imam sploh knjig, da se mi valjajo po
vseh kotih. In na vse zadnje, človek sam
tudi ne more vsemu kaj. — —
In to je bil tisti, ki je dal po moji
smrti za neke moje pošvedrane copate 500
kron, ker sem malo stvarij zapustil, da so
se ljudje zanje stepli.
In potem so mi postavili mramornat
spomenik.
Moja sestradana duša je gledala vse
to iz slepih lin, in ravno, ko se je spustil
zastor raz spomenika, sem padel s poste-
lje in se na srečo probudil. — —
Na to sem pa šel na grob Kettejev
in Murnov molit in plačat eno mašo za
njuni grešni duši. — —
19/V. 1901.
Ženiji niso tu v zabavo mase, temveč
zato, da uživajo v medsebojnem spoznavanju
in razumevanju.
246
Iq/V.  kjoi.
Videl sem jo pred par dnevi prvi-
krat in menda tudi zadnjikrat. Mož je mo-
ral biti oni, ki jo je spremljal v črni
obleki, in mati postarna dama ^• čipkastih
krilih.
Srečam takih ljudij na stotine, in ie
slučajno sem pogledal po njih in ostrmel.
Samo za hip me je pogledalo z bledega,
venečega obraza dvoje očij ; banalen je bil
ta pogled, ali skozi je šinil žarek, ki je
pretrgal to zaveso in mi pokazal celo živ-
ljenje, tragiko neznatne duše.
Samo kratek pogled, prvi in tudi zad-
nji, ali nisem se niti več ozrl za njo. Če-
mu neki gledati banalno telo, ko sem vi-
del celo dušo. Usrkal sem njeni pogled,
njeno visoko pesen ženske tragike.
Banalen in pohoten je bil pogled, ali
skozenj je posijal žarek zavesti — propa-
danja.
Žena in zavest, da se stara, da ji telo
propada, tako še koprneče, mogoče nikdar
zares zadovoljeno srce, in prve neizbrisljive
gubice v obrazu ! Narava, kaj nisi malo
grozna ?
In občutil sem brezkončno usmiljenje
s to nesrečno krvjo.
ig/V. 1901.
V dolgem polumescu se je krivil korzo.
Na jedni strani kaos podbojev od proda-
jalnlc, na drugi strani zavijajoča se per-
spektiva sivih, plakajočlh poslopij, izgub-
Ijajočih se za podboji. In noč je padala
lahno, kot koprena na zastarel obraz.
V prečni ulici je igrala godba. In gla-
sovi so poletavali, se vili in švigali okrog
svetilk, med množico, se vzdigovali ob
oknih, pogledovali v salone in budnarje in
hrepeneče umirali pod nebom.
A po asfaltu so se čuli pridušeni ko-
raki brezbrojnih šetalcev. Temne silhuete
možkih postav so se potapljale v temno
noč, a svetle toalete dam so se posvetll-
kavale iz nje, prihajale mimo in izginjale.
Poleg nemškega Grethena se je čula
germanska aroganca, poleg ščebetanja kras-
nih laških ustnic je hodila v frak preoble-
čena fakinaža.
In mešala se je tu kipeča moč mla-
dosti s tragiko umiranja, ljubezen je deh-
tela od prs in oblih rok, se objemala z
zvoki glazbe in plula v srca tistih, kjer je
samo sebe končala, vzbujala tam spomine
in nespolnjiva hrepenenja.
.Skozi prečne ulice se je posvetllkavalo
morje, kot z Ironijo napolnjena mizernost
človeškega rodu.
In duh mi je zletel za par stotlsočle-
tlj naprej. Led in led, in gluha tišina bo
pravila svojim otrokom zgodbe preteklih
dnij. o nekem človeškem rodu, ki je tu
dihal, ž vel, koprnel,  uoal in  umrl.--
A med tem so ljudje šetali in šetali.
In pršilo je iz njih žlvljeme, strujlla gor-
kota, se ulegala na prsa, kot velika opro-
stna molitev nesrečnih otrok k Jehovl.
Zrak je bil poltno topelin poln mislij.
Maj je plul po njem. —
A ljudje so hodili in hodili. Iz starega
mesta je bilo čuti harmoniko in otožno
pefje »nižjega« ljudstva. A tu je hodila
gospoda in trgovci In sartorelle. A vsi so
bili ljudje, vsi polni koprnenja v svoji
tragiki.---
Izza guvernerjeve palače se je pa pri-
peljal mesec in pogledaval skozi ciprese
na morje.
18/VllI. 1901.
Tepota je potencirana stran telesnosti,
dobro je potencirana stran duha.
NEODKRIT OTOK.
SPISAL FRANCOIS DE NINOX, FREVEL ROK
DROFENIK. LJUBLJANA.
Faleres je vstopivši v sobo kontre-
admlrala pozdravil vojaški in stopal proti
pisalni mizi, kjer je postal.  Preko glave
247
svojega predstojnika se je skozi široka
okna zagledal v pristanišče ; je videl mogoč-
ne oklopnice, bela, napihnjena jadra ladij,
ki so plule po morju, širno morsko ravan
do daljnega horizonta. Njegove sanjave
oči zgubljale so se v belkastih skupinah
oblakov in srečale v finih potezah risajoče
se vrvi ponosnega trojambornika, ki ga je
spominjal minolih časov, dolzih, nevarnih
in viharnih voženj.
Iz njegove zamišljenosti zdramil ga
je glas admirala :
»Dragi mladi prijatelj, dal sem Vas
poklicati, da Vam pošteno umijem glavo.
Dober prijatelj sem Vašega očeta. Vas
poznam že izza Vaše mladosti in se živo
zanimam za Vas, kar mi je tembolj povod,
da sem strog z Vami. Toda preden na-
daljujem, hočem še enkrat premotriti raz-
lične pritožbe, ki sem jih slišal proti Vam.
Sedite toraj !«
Admiral je položil ost noža za papir
na svoje gole ustnice, krepko gledaje mla-
demu pomorskemu častniku v obraz.
»Da, res je«, 'pričel je potem poveljnik,
»Raymond des jMureaux iz »luno«, s ka-
terim ste križali po tihem oceanu, prito-
žuje se o Vas.
Ne, morda da niste mailjiv, dober
častnik, ali da ne priznava Vaših izvrstnih
fizičnih in moralnih lastnosti. Pritožuje pa
se zbog nekaterih posebnosti Vašega zna-
čaja, in sicer pred vsem, kar je najhujše,
da ste se o neki priliki spozabili tako, da
bi mu skoro bili odrekli pokorščino«.
Popolnoma mirno odgovoril mu je
Faleres :
»Res je, vem, zakaj se gre. Radi za-
deve z Markizani se admiral tako razburja.«
»Da; ali meni se zadeva ne zdi tako
brezpomembna, kakor Vam. Toda poslu-
šajmo poročilo. Dne 25. septembra so Vas
poslali s čolnom in šestimi možmi reko-
gnoscirat male skupino otokov, ki so last
Markizanov, pred katerimi pa se še ni
ustavila nobena ladija in kateri toraj tudi
še opisani niso bili. Vi ste Vašo nalogo
izvrstno rešili, podali ste izborne topogra-
fične narise, napisali ste poročilo, ki je
bilo oficijelno objavljeno v žurnalu ....
In potem se je od pomorščakov, ki so
Vas spremljali, počasi izvedelo, da ste na
tem potovanju odkrili otok, kateri ni na
nobeni pomorski mapi. Vaši ljudje pripo-
vedujejo naravnost bajne stvari o bohot-
nosti tega eldorada, o lepoti in krotkosti
domačinov, o izobilju na tem otoku . . .
Vprašalo se Vas je, a Vi ste se umikali
odgovorom. Vaši predstojniki so se bili za
stvar vnemali, komisarijat in »Iuno<. sta
se dogovarjala iu končno dogovorila, da
je nujno potrebno, da se onemu divjemu
ljudstvu omogoči, da bode tudi deležno
blagoslova kulture. Vrhutega je baš šlo
za to, da se določi kataster naših posestev,
in k temu je bilo območje tega otoka
nujno potrebno. Seveda so se obrnili do
Vas, da natančno označite lego Vašega
novoodkritega otoka, a pri tem se je za-
delo na popolno neumljiv odpor od Vaše
strani : Vi ste trdili, da ne poznate na-
tančno lege dotičnega otoka, izjavili ste,
da so vse govorice pomorščakov o bogati
deželi in nje domačinih izmišljene. Uka-
zalo se Vam je, da vodite ekspedicijo,
kajti samo Vam so natančno znani toki
in ceste v tem labirintu, toda tu ste se
izgovarjali z boleznijo in silili, naj Vas po-
kličejo nazaj na Francosko. Poveljnik
Raymond mi je namignil, da smatra za
svojo dolžnost, da o tem poroča pomor-
skemu ministru ; pred vsem pa se je obrnil
do mene, ker mu je znano, kako se za-
nimam za Vas ; jaz da naj z Vami govorim
in naj zahtevam, da se opravičite glede
Vašega obnašanja. Tega opravičcnja pri-
čakujem od Vas sedaj. Vi veste, da sem
Vam sicer lahko naklonjen, da pa bi Vas
moral ostro soditi, ako bi me Vaš odgovor
ne mogel zadovoljiti«.
Faleres je zrl s svojimi sanjavimi očmi
za  bežečimi  rujavimi  oblaki na nebu in
248
pričel govoriti z zamolklim glasom, kakor
da posluša notranji glas :
»Gospod admiral, vse Vam hočem
razložiti, da bodete slišali popolno resnico,
in potem me sod'te, kakor Vam drago.
25. sej)tembra sem odplul z ladijco, oprem-
ljeno z jadri ; vsled protitokov, katerih je
mnogo med otoki, nam je bilo le z ves-
lanjem možno' priti naprej. Zadeli smo na
nekaj otokov, na katerih je evropska kul-
tura že pustila svoje sledove. Divjaki, ka-
tere smo tam našli, so strahovito posuro-
vell, pijančevanje, kvartanje, tatlnstvo,
kratko : najnižje, najgrje pregrehe vladajo
tam. Obžalovanja vredno ljudstvo, katero
brzdajo glavarji, ki so oboroženi s starimi
evropskimi puškami, ne pozna nikakršne
druge bodočnosti od ostudnega alkohola,
katerega so tam uvedli angležki trgovci.
Ko sem prilično tuintam govoril z doma-
čini, sem si posebno zapomnil ime, kate-
. rega so vsakokrat izgovarjali s spoštovanjem
in bolestnim obžalovanjem, na način, kakor
se govori o izgubljeni domovini, o čednosti,
katere ni več. Nekateri so mi trudno in
žalostno kazali proti zapadu, ponavljaje :
»Hawa'iki, Hawa'iki«. V Maori pomeni to
toliko, kakor : »Dežela, ki nas preživlja«.
Poizvedovanje mi je bilo precej težavno ;
čimbolj sem vpraševal, tem zmedenejši so
bili odgovori ; ljudem se je poznalo, da
jim beseda ne gre iz ust. Končno sem
necega starega glavarja komaj pridobil z
nekaterimi litri ruma, da je izpovedal, da
leži na zapadu dežela, katero smatrajo za
svojo domovino in iz katere izvira njihov
rod. Da, necega večera mi je ta glavar
pokazal na skrivnem — kajti bil je krščen
in kristjan — sveto predgorje, kjer so se
nastanili bogovi, ko so z zapadnimi rodovi
prišli na ta otok iz blagoslovljene dežele
ki preživlja, Hawaiki, Hawaiki.
Sklenil sem, da poiščem ta bajni otok,
in ker smo imeli ugoden veter, ki nas je
kmalu potisnil na v^isoko morje, odrinili
smo iz pristanišča. Jadrali smo komaj štiri
ure, in že seje iz valov pričela vzdigovat!
suha zemlja. Ko smo se bližali, pihljale so
nam nasproti sveže, nežne vonjave, kakor
mehki poljubi; zeleni gozdi širili se se ob
obrežju, harmonični zvoki doneli so nam
na ušesa. Usidrajočlm se došli so nam na-
sproti ljudje, pojoč in plezajoč šli so nam
nasproti.
Osem dni, najboljih, najlepših v mojem
življenju, preživel sem na tem otoku. Srečni
otok Hawaiki, preživljajoča dežela, ki je
Markezanom tako živo ostala v spominu,
je raj na zemlji. Sadje in poljski pridelki
vspevajo brez obdelovanja ; rib je ob mor-
skem obrežju v izobilju ; ono malo divja-
čine, katero pobijejo, zadostuje domačinom
popolnoma, da se prežive, ne da bi jim bilo
k resničnem delu treba le s prstom ganiti.
Deliti jim ni treba ničesar, ker imajo vsega
v izobilju, ker je vse lastnina vseh. Toda vzlic
temu, da vlada med njimi neomejeni komu-
nizem, g-a ni uvedel nikakšen zakon; nikak-
šnl strogi paragrafi ne ovirajo domačinov v
njihovi svobodi, ne motijo njihovih čistih
pojmov ; misel na pravico ali krivico jih
ne vznemirja. — Kratko rečeno, gospod
admiral, našel sem tam najsrečnejše -ljudi.
In tu se je od mene zahtevalo, naj
postanem morilec te sreče ! Naj podam
natančno lego tega otoka, katerega sem
našel slučajno. Že jutri bi tja poslali po-
morskega pooblaščenca in davkarja in po •
jutršnem celo. . . . Mesto, da jim je treba
le roko stegniti, da si utrgajo sad, ki
utolaži žejo in glad, pokopali bi jih v ze
meljske globine, da bi pridobivali zlata —
kajti v gorah se nahaja zlato, dejali so
mi stari možje. Mesto, da bi živeli v brez-
delju, nevednosti in skupnosti [imetka, mo-
rali bi pričeti spoznavati delo, muke in
ostudne pojme o lastnini. Jaz bil bi demon,
ki je uničil ta raj ; jaz bi obnovil sveto-
pisemski prvi greh I Ne, gospod admiral,
in če bi bila od tega odvisna moja bo-
dočnost, vsa moja karijera — tega otoka ne
izdam nikoli !<
249
Admiral je zmignil z ramami.
»Vi .sanjarite, ubogi mladi prijatelj!
Toda obračam se sedaj do verskih čustev,
v katerih ste vendar bili vzgojeni : ti ne-
srečneži vender žive v temni neveri in
so gotovo udani najsurovejšemu maliko-
vanju. Vi pa hočete zemski blagor teh
ljudi varovati pred različnimi domišljenimi
nevarnostmi in pri tem pripustiti', da se
njihove duše večno pogubijo«.
Faleres je govoril rahlo, kakor sam za-se:
»Oni obožujejo kamnit kip, ki je bolj
širok kakor visok, v podnožju je okrašen
s skrivnostnimi, čudnimi slikami. Drugi
aitar stoji visoko v gorah, na tem darujejo
cvetlice. Njihova vera je ganljivo prepro-
sta: solnce in luna — nebeška soproga, njih
postelja morje ; njih otroci zvezde ! Smrt
je spanje, je konec življenja, kakor je noč
ko,nec dneva. Če je po smrti kakšno pre-
bujenje in vstajenje ? Nekateri verujejo,
nekateri se ne brigajo za to.«
»Poročnik Faleres, Vaše otročarije po-
slušal sem že s preveliko prizanesljivostjo.
Odgovorite sedaj : Da ali ne, hočete se
pokoriti Vašim predstojnikom in podati
natančno lego otoka ?«
. »Gospod admiral, čast imam položiti
v Vaše roke mojo prošnjo za odpust!«
POSVETA.
Veleraodri naš boter Pavliha !
Z rdečoj mareloj pod pazduhoj,
s turbanom pestrim na glavi obriti
prikobacali na teme ste Kleka,
ali — pardon, o Pavlilia — Parnasa . . .
Divi se vam — literarni cigan.
ČRTICE IZ ŽIVLJENJA. ADELA.
1.
Vršila se je velika dobrodelna veselica
z bazarom. Pri razprodaji so pomagale tudi
pevke sodelujočega pevskega društva. Dvo-
rana je bila natlačeno polna in zabava v
najboljšem tiru.
Blizu neke gospe sta se ustavila dva
gospoda. Bila sta v živem pogovoru ; oči-
vidno sta imela v mislih pevke, ki so raz-
prodajale v bazaru. Bila sta obrnjena tje.
In gospa je nehote čula od njunega po-
govora sledeče :
A. : Ampak tista-le v beli bluzi mi
res ugaja. Tako fin obrazek ima in tako
pošteno izgleda. Pa, glej, kako se elegantno
in energično kreče ! Zares fina punica. V
to bi se človek takoj zaljubil.
B. (namrgodi obraz) : Hm.
A. : Cuj, predstavi me, ti jo gotovo
poznaš.
B.: Ktero? —
A. : No, ono-le v beli bluzi.
B. (z lascivnim nasmehom) : Aha ! Po-
znam, poznam. A predstaviti te ne morem.
A. : Zakaj ne ?
B. : Eh, zato ne, ker je bila moja lju-
bica, pa me je varala, a jaz sem jo zato
oklofutal. Sedaj je jezna näme. Sicer pa ti
je to čisto fina stvarica . . . No, o priliki
se itak sam lahko prepričaš — ne stane
mnogo . . .
A. (razočaran) : Bah, takih sem sit do
grla. —
Dotična gospa je gospoda B. poznala;
poznala je tudi pevko v beli bluzi. Prvi je
bil znan don Juan, a dotično dekle so
imeli vsi za pošteno, in marsikak moški
se je moral od nje osramočen umakniti.
Dama je bila energična ženska, pa je ta-
koj šla in poklicala tisto pevko k sebi ter
ji povedala, kar je slišala, češ : Pokličite
A-a na odgovor in zahtevajte zadoščenja!
Dekle pa je pričelo jokati in dami so
že vstajale neprijetne sumnje. Ce bi bilo
res! --
Na njeno prigovarjanje pa je dekle
povedalo tole:
— A. je ničvrednež. Zadnjič, ko sem
šla zvečer od pevske vaje domov, usililse
mi je za spremljevalci ter me potem na
ostuden način razzali . Komaj sem se mu
iztrgala iz rok.  Plu:tila sem mu v obraz.
250
Sedaj me zasmehuje, kjer le more, ter me
tudi obrekuje, kakor sem ravnokar zvedela
od vas, — ta lopov !
In znova je zaplakala. A dama jo
energično prime za roko : Ne jokcijte, dra-
gica ! Vi ste po.štena. A onega ničvredneža
tožite in -- —
— Oh, gospa, tožiti ga ne morem —
in sploh nič mu ne morem !
— Ali zakaj ne ?
— Zato, ker je mojemu očetu pred
kratkim pri svojem gospodarju preskrbel
dobro .službo, pa bi mu jo lahko zopet
odjedel, in ker je moja starejša sestra ž
njim v — blagoslovljenem stanju. . . .
Gospa tisti večer ni mogla biti več
vesela.
II.
.Starisi so jo hoteli dati na vsak način
za ženo bogatemu penzijonistu, ki je bil po
vrhu še njen -^tric t. j. polubrat njenega
očeta. Kakor je že bila vedno svojegdavna,
ni hote!a nič slišati o taki ženitvi ter je
skrivaj izginila z doma. Preje pa jej je neka
bivša sogojenka iz samostanskega zavoda
— preskrbela službo v pisarni neke večje
zavarovalnice.
Ko sta roditelja zvedela za bivališče
svoje nepokorne hčerke, se je oče takoj
odpravil k njej. Bil je notoričen pijanec in
igralec, ki ni imel več druzega zapraviti,
nego — svojo hčer.
Prišedši k svoji hčerki Karolinl, pri-
govarjal jej je gospod Zima kolikor je
mogel lepo, naj bo vendar pametna in se
vrne domu. Čemu se hoče ubijati za kru-
hom, ko ima tako lepo priliko, da se pre-
skrbi za celo življenje z blagostanjem, a
ob enem reši beraštva celo rodbino. Stric
bi jo nosil na rokah, oblekel bi jo v svilo
in nakitil z zlatom. Star je res, a kaj zato !
Umrl bo tem preje ter jej zapustil vse
svoje lepo premoženje. Potem si bo le
tako izbirala fante ... In končno — kdo
ji bo neki branil, poleg strica vžlvati lju-
bezen z drugimi, mlajšimi moškimi ?.....
Nihče, haha! ... Le pametna naj bo!
Karolina je z začudenjem zrla svojega
očeta. Ni bila sicer vajena pri njem po-
sebno finih čustev in tankovestnostl. A da
bi bil zmožen takih umazanih podlostlj,
tega ni mislila. Vsaka njegova ostudna
beseda je padala kakor kol na njeno glavo,
a ziniti ni mogla besedice. Oče pa je gle-
dal stran in zato mislil, da se udaja nje-
govemu prepričevanju. Se-le ko je povedal
vse, kar se mu je zdelo potrebno, ozrl se
je v njo . . . Pogled, ki g-a je srečal, in
izrnz v licu mu je povedal, da je govoril
zastonj. Videl je, da je napravil veliko
neumno.st, ker je govoril hčeri tako odkri-
tosrčno o onem, kar se sme prav za prav
samo misliti in — storiti. Čutil se je po-
nižanega v očeh svoje hčere ter osramo-
čenega uprav do kosti. Postal je jezen ter
zateptal :
'¦— Spravi se ml domu, če ne! . . .
— Oče, preje in raje se z lastnimi
rokami zadavim !
Zima je videl, da se hči ne šali. Po-
znal jo je. Pomislil je, da je sedaj konec
veselemu, lahkoživemu življenju. Čaka ga
beraštvo, in piti in igrati ne bo mogel več.
V krvi mu je zadlvjala strast. Vzdignil je
roko ter zamahnil proti glavi svoje hčere.
Zadel jo je v obraz, da seje s krvjo oblita
zgrudila na tla. Potem je zbežal. Idoč domu
je v pijanosti zabredel  v vodo in utonil.
Karollna Zima pa je postala goreča
apostolica ženske emancipacije.
III.
Bilo je tačas, ko so se Čehi peljali na
obisk v Celje. Kakor marsikje drugod,
tako so si tudi Nemci v Wlldonu privo-
ščili demonstracijo za svoje nemštvo. Pri-
čakali so Čehe na postaji s cunjami, me-
tlami In jednaklml utenzilijami ter klicali
češkim potnikom: fej, pereant! in bogve
kaj še vse. Wlldonskl župan pa je stal
doma na verandi s trobilom v roki ter ča-
kal, da vlak privozi mimo.
251
v županovem vrtu je stala 17-letna
Fani, ki je bila v službi pri županovih —
največ pri otrocih — kjer se jej je tudi
dovolj dobro godilo. Bila je rodom Slo-
venka, s Kranjske, nadarjena in prilično
izobražena. O politiki ni mnogo vedela, a
svoje narodnosti se je zavedala, in bilo jej
je vedno hudo, kadar je slišala svoje go-
spodarje psovati Slovence in Slovane sploh.
Sedaj pa, ko je iz vrta opazovala demon-
stracijo, prevzela jo je neka velika, sveta
jeza in nezavedno sije želela silovite moči...
V tem je vlak pridrdral spodaj mimo,
in z verande sem se je začul besen, za-
ničljiv vsklik županov: Pereant, pereant
Tschechen !
Faniko je spreletelo po vseh udih.
Slušajoč neznani sili, stekla je k ograji,
potegnila iz žepa robec ter ga zavihtela v
zraku ... Iz prs pa se jej je izvil glasen
trepetajoč : Zivio !
Iz vseh železniških oken so sedaj za-
vihrali beli robci. Z navdušenimi »Na zdar«
in »Zivio«-klici so Cehi odzdravljali Faniki.
Bili so silni vtisi in silna čustva, ki
so v teh hipih prevzemali Faniko. Srce se
jej je širilo v ponosu, čutila je nezavedno,
da je storila junašk čin . . .
Vlak je oddrdral, in ko se Fani obrne,
zagleda svojega gospodarja, kako jej od
gnjeva rudeč hiti nasproti. Pomislila je,
da je ob službo. Župan pa se je postavil
pred njo ter kričal :
— Kako se drznete v moji hiši kaj ta-
cega storiti? Tak škandal ! Nehvaležna stvar
— proč ! V moji hiši ni več mesta za vas !
A Fanika je še vedno čutila oni lepi
ponos v svojem srcu in priprosto a samo-
zavestno je odvrnila županu :
— Gospod župan, jaz sem Slovenka
in ljubim svojo narodnost, kakor vi svojo,
in jaz imam ravno tako pravico klicati
»živio« kakor vi »hajl«. Iz vaše hiše grem
pa še danes, če hočete.
To je bila čista žrtev na altarju rodo-
Ijubja.
IV.
Jedno leto . . .
V sobo so silili skozi žaluzije prvi
traki jutranje svitlobe. Dotikali so se raz-
nih predmetov v sobi ter jih deloma raz-
svetljevali. Zunaj pa je šumela v drevesih
burja.
Žurnalist Zupančič se je to jutro zgo-
daj prebudil. S široko odprtimi očmi je zrl
nekaj časa v okno, od koder je prihajala
pritajena svitloba, potem pa se je sklonil
ter pogledal na svojo ženo, ki je bila obr-
njena v drugo stran. Ni m.ogel videti, da-li
spi ali je vzbujena. Globoko je vzdihnil
ter sedel v postelji. Tedaj jc vzdignila
glavo njegova žena ter ga pogledala. V
očeh jej je bilo brati, da je bdela že dalj
časa.
— Zakaj ne spiš, Ivan? —
— In ti ?.. .
— Zbudila sem se pred jedno uro in
potem nisem več zaspala.
— Aa?
Zupančiču se je poznalo, da bi rad še
nekaj rekel, a je molčal. Njegova žena pa
si je vzglavje vzdignila višje in potem legla
vznak. Po kratkem molku je pričel Zu-
pančič :
— Ali veš, dragica, da je danes ob-
letnica najine poroke?
Ona ga hitro pogleda.
— Da, da. Tudi jaz sem mislila na to.
Nastal je zopet molk.  Oba sta se za-
mislila.
— Dragica !
Glas je bil mehak in proseč. Ona se
je hitro skonila.
— Kaj, Ivan?
— Ne bodi huda, da Te danes z no-
beno malenkostjo ne morem razveseliti.
Vedno sem mislil, da Ti na današnji dan
poklonim zlato urico, katero tako potre-
buješ. A prihraniti nisem mogel ničesar,
če bi pa zato delal dolg, bi obema le na-
pravil nove skrbi. . .
Glas se mu je nekako zatrgal.
252
— Ali, Ivan ! oglasi se očitojoče ona.
Menda Te nisem nikdar nadlegovala za take
stvari.
— Ne, nc, dragica. Ali rad bi ti bil
napravil majhno veselje.
— No, da. A radi tega si vendar ne
bova napravljala neumnih britkosti in skrbi.
Imava resnej.ših dovolj . . .
On jo pogleda ljubeče, a ob enem
bolestno.
— Revica ti moja !
Skloni se k njej ter jej poljubi roko.
Ona se ga oklene.
— Ivan !
— Da, dragica !
— Koliko sva trpela \- tem jednem
letu . . .
— Le govori !
— Ali se spominjaš, kake skrbi sva
imela že na dan poroke, ko nisva imela
niti toliko denarja, da bi napravila projek-
tirani izlet v L . . . ter nisva imela niti
toliko svojega, kamor bi glavo položila....
Pa nisem bila potrta vsled tega. Vedela
sem v naprej, da me v zakonu ne čaka
brezskrbno življenje, vedela, da bodeva
morala oba trdo delati, ako bodeva hotela
kolikor toliko dostojno živeti. In hotela
sem delati in ponosna sem bila na to. da
v zakonu nisem iskala preskrbljenja ... A
ko sva si kasneje zasnovala lastno gospo-
dinjstvo ter nama je manjkalo najpotreb-
nejših stvari — mnogo nama manjka še
sedaj — tedaj mi je često prišlo na misel,
kako starisi druga dekleta z vsem pre-
skrbe, ko stopijo v zakon. Mesece in me-
sece se napravlja bala za srečno nevesto,
a bogati, ali vsaj dobro in sigurno službo
imajoči ženin skrbi za elegantno stanova-
nje. Časih mi je bilo jako težko. .Sosebno
jednoč, ko so mi v neki znani rodbini ka-
zali krasno balo hčere-neveste. Koliko je
bilo tu finega platnenega perila s čipkami
in monograT. i, in vse tako okusno zloženo I
In potem tiste pikantno nežne in elegantne
matineje, krasna svilena poročna obleka in
rujava potna obleka in fine obleke za
obiske . . . Oh, takrat mi je res bilo grozno
težko! In vsiljevale so se mi grde msli...
Hotelo mi je biti žal, da sem se poročila
s Tabo, ki mi nisi mogel ničesar dati -
niti ugleda, niti urejene eksistence. Da, v
onih hipih sem bda jako, jako slaba . . .
Pa to je trajalo le par ur. Potem se mi
je zopet vrnila samozavest in karala sem
se zbog svoje -slabosti. Ali ti boji iz gmot-
nih ozirov niso bili edini . . . Imela sva
hujših ... N. pr. takrat, ko sem v Tvojem
kovčeku našla pisma, ki so pričala o tisti
temni dobi Tvojega ž'vljenja, pisma one
grozne ženske . . . To so bile strašne ure,
polne peklenskih muk . . . Ali tudi to krizo
je srečno prestala najina ljubezen. A mo-
rala sva prenesti še sto in sto druzih du-
ševnih bojev. Našle so se nizke duše, ki
so naju batile in smešile . . . Kako je to
sramotenje s silno težo padalo na mojo
glavo ! Kolikokrat sem obupavala in dvo-
mila nad sama sabo, nad Teboj in nad
vsem lepim in dobrim v člov(;škem življe-
nju. Kolikokrat me je obvladal srd in so-
vraštvo do ljudi, ko sem opažala, kako se
Tebe in mene zapostavlja in prezira samo
radi tega, ker zavzemava tako skromno
socijalno stališče in ker sva oba izšla iz
proletarijata. Tudi Tebe sem v dno duše
zasovražila v takih hipih . . . Ali vedno m
vedno sva se zopet v ljubezni dvignila do
samozavesti ... In danes je leto, odkar
sta združeni najini poti . . . Koliko gorja
se nama jc nakopičilo v njem ! Sreče pa
je bilo tako malo ! A tista je bila čista,
lepa in velika ... In glej, v tem hipu se
mi zdi, da so bili tudi vsi oni grozni boji
in vse one bridkosti, ki sva jih pretrpela
— sreča, saj so naju očistili in utrdili v
dobrem. Ideali so nama iz njih temine v tem
čistejši luči zablesteli nasproti. Da, ti lepi
najini ideali ! Kaj nama manjka, dokler
imava nje ! Ali pač, nekaj nama manjka...
Zašepeče mu nekaj v uho. On jo lju-
beče pogleda.
253
— Tudi to še pride, dragica. Upaj !
— Ah da, saj upam, saj upam ! In
hrepenim ! . . . Pa vidiš, včasih se me loti
malodušnos'-, in jeza. .Sosebno tedaj, kadar
vidim, kako debeli — tudi Cankar teh ne
more —• In drugi vsakdanji ljude peljejo
na izprehod svoje otroke, postanem žalo-
stna in nestrpna. Vsi, vsi imajo otroke,
mi.slim, le midva nisva vredna te sreče.
— Pa tega ne smeš misliti. Bodi tudi
v tcim močna in plemenita, kakor si v dru-
gih stvareh. In danes bodiva oba čisto
dobra. Vidiš, kljub vsemu sva vendar tako
zelo srečna . . . Pozabiva in odpustiva vse
hudo tega prvega leta in misliva samo na
najino srečo, za katero morava biti Bogu
livalcžna. Jaz pa Ti obcčam, da se bom
trudil, da bom vreden tvoje ljubezni in
obečam tudi, da ti priborim ono socijalno
stališče, katerega zaslužiš in v katem se
Ti ne bo sramovati pred onimi, ki naju
sedaj prezirajo. -Samo bodi mi dobra, Ti
moja, moja dragica !
Ona ga pogleda v oči, ki so bile
vlažne. Od sreče prevzeta vsklikne :
— Ivan moj !
In njuni ustni sta se združili v iskre
nem, lepem poljubu, zunaj  pa je šumela
burja v drevesnih vejah . . .
SVETU. VANDA.
Kaj pa se končno le hoče ?
Ustreči svetu ni mogoče !
Flegmatično če se držiš in mrtvo
si tercijalec, klerikalec in filister !
Z nasprotjem si ustreči meniš ? — Žrtvo
i v tem slučaju smeš se zvati
med tujimi ko v družbi z brati.
Zato pa ne odh.ajaj s pota,
če čuješ zlobni glas krohota,
a s svetom pleši, smejaj se in rajaj.
K.O svet nori, solza in tuge mi ne kaži.
Le takrat lice kremži, z glavo maj.ij,
ko svetu z znakom žnlovanja
obrazdi lice sad spoznanja.
JAVNA PREDAVANJ.! NADA.
Precej časa že opazujem razvijanje
ženskega gibanja v drugih narodih in pri-
merjam s tem, kar se pri nas evfemistično
tako nazivlje. Žalibog, reči moram, da jaz
pravega ženskega gibanja na Slovenskem
pri najboljši volji le malo opazim. Kakor
so vse naše razmere v primeri z razme-
rami drugih narodov mizerne, tako je mi-
zerno tudi razvijanje ženskega vprašanja
na .Slovenskem.
Res je sicer, da se je zadnji čas mar-
sikaj storilo v probnjo slovenskega žen-
stva : ustanovila so se društva se strogo
prosvetnimi in utilitarnimi nameni ; v knji-
ževnosti se je pojavila cela vrsta ženskih
imen ; naše glasilo razpravlja o mnogih
aktuelnih predmetih, ki se tičejo sloven-
skega ženstva ; vnela se je semtertje tudi
živahna polemika o spornih vprašanjih.
Toda polemika se navadno zvaja na
osebno polje; nasprotnikom »Slovenke« se
Izvečine ne gre za stvar, marveč za osebe,
in kedar se to zgodi, mora pač prenehati
vsaka menjava misli. Drugi zopet zrejo s
svojega \isokega prestola zanlčljivo doli
na nas uboge slovenske žen.ske ; na naše
poštene napore, ko hočemo povzdigniti
moralno in materijalno stališče slovenskega
ženstva, odgovarjajo s puhlimi pušlcaml, s
pamfleti, ki nič ne pridobe na svoji bist-
veni vrednosti vsled tega. ker se pojavljajo
v našem prvem književnem listu.
Ne morem biti povsem zadovoljna niti
z našimi pisateljicami, najmanj sama s se-
boj. Leposlovne stvari, izvirajoče iz peres
naših pisateljic —¦ imajo po mojem mene-
nju premalo pri.stno ženskega na sebi ;
malone vse to bi lahko napisal tudi kak
mož. Ženska duša se nam v done-
skih slovenskih pisateljic bore
redkokdaj odkriva. Kar pa še bolj
obžalujem, je to, da je na spisih naših pi-
sateljic tudi zelo, zelo malo slovenskega.
Skoraj vsemu, kar pišemo, je utlsnjen pe-
čat tujega upliva.
254
Isto velja o pisateljicah, ki se pečajo
z realnimi razpravami, tičočimi se vzgoje
in ženskega vprašanja v obče. Seveda mo-
ram o tem priznati, da je težavno orati
ledino. Tudi to vem, da so nam, žalibog,
vsled naše nesrečne vzgoje v tujem duhu
nemški viri pristopnejši nego pa slovanski.
Koliko pa je med nami inteligentnih žen
in deklet, ki bi se lahko posluževale vsaj
ene slovanske književnosti, recimo naj-
bližje: srbske ali hrvatske? Bojim se, da
bi jih luhko naštela na prstih ene roke.
Ker je pa tudi med Srbi in Hrvati femi-
nizem še le v povojih, nam i tako omejeno
znanje le malo koristi. Pri Cehih in Rusih
bi se dalo pač marsikaj naučiti, a ta jezika
sta nam bila do najnovejše dobe bolj tuja,
nego italijanščina in francoščina. Ne čudim
se torej, če se mora »Slovenka« zadovo-
ljevati mnogokrat s prevodi iz nemščine,
ter priznavam, da je dober prevod še
vedno boljši od slabega izvirnika. A Slo-
venke bi se morale v večji meri udele-
ževati sotrudništva pri našem listu ; še le
potem postane naš list zares glasilo slo-
ven.skega ženstva — vsega ženstva. Ze
zunanje mora »Slovenka« kazati svoj zna-
čaj : v pretežni večini morajo ga z roko-
pisi zalagati slovenske žene. Ce se to
zgodi, bo naš list mnogoličnejši, obravna-
val bo lahko mnogo več strok, ki so v
zvezi z ženskim vprašanjem, zanimivejši
bo in več bo koristil.
. Kolikor sem mogla dosedaj zapaziti,
so načela uredništva »Slovenke« taka, da
pri listu lahko sodeluje vsaka Slovenka,
kateri je mar napredek našega ženstva in
bodočnost našega naroda. Ce drugo ne, s
tem bi se pripravljalo vsaj našim nasled-
nicam lepšo pot, po kateri pridejo do —
slave in do — honorarjev.
Da me ne bo kdo krivo razumel, po-
navljam, da nočem izrekati morda graje
pisateljicam, ki sedaj zalagajo »Slovenko«
s svojimi doneski, toliko manj, ker se sama
predobro zavedam, kako me tišči in žuli
na vseh krajih neslovenska vzgoja. Napi-
sala sem te vrstice le z namenom, da po-
kažem, kako bi se lahko doseglo, da po-
stane naš li;.t še bolj mnogostransk, bolj
zanimiv in bolj —  slovenski.
S tem pa tudi nisem hotela reči, da
odrekam »Slovenki« veliko zaslugo, ki jo
ima vsekako za probujo slovenskega žen-
stva. (V tem oziru se popolnoma strinjam
o tržaškimi ženami, ki so te dni izrekle
»Slovenkii. in njeni urednici v »Edinosti«
svoje zaupanje in piiznanje.) Marsikatera
Slovenka je gotovo začela vsled člankov
v našem listu istotako resno razmišljati o
problemih življenja, kakor i jaz, zanimati
se za veliki kompleks sociologije, paziti na
svoje duševno zdravje ter se čuvati nevar-
nosti, ki nam pretijo v pokvarjenem svetu.
To delo v malem, ta upliv na posa-
meznice sta vsekako vse hvale vredna, in
čim več posameznic pritegnemo v svoj
krog, tim večjo hvalo si zagotovimo od
bodočega zaroda.
Da se pa krog naših somišljenic po-
veča, da se pomnoži število Slovenk, ki
bodo z nami vred prepričane o resnobi
življenja, o ceni nravnosti, o velikem uplivu
dobre vzgoje na mladino, a tudi o vred-
nosti žene, o njeni jednakopravnosti v člo-
veški družbi, v to je potrebno — agitacije.
Agitacija v našem glasdu samem že
tudi nekaj izda, a ne zadostuje. Tiskana
beseda je in ostane mrtva, oživi jo še le
govor. Govor, ki neposredno deluje na
dušo, brez težav pri čitanju in zasledova-
nju včasih zavrtanih misli v dolgih raz-
pravah, ta nam je potreben. In zato pred-
lagam, — ne prva, to vem, — da po vsem
.Slovenskem začnemo prirejati shode, na
katerih bomo razven o obče zanimivih
dnevnih vprašanjih, o umetnosti in knji-
ževnosti, razpravljale tudi o tem, kar mora
našemu srcu biti najbližje, kar smatramo
za najvažnejše: o ženskem vprašanju v
okvirju programa, kakor nam ga je dose-
daj razvijalo naše glasilo.
255
v Ljubljani osnovanemu splošnemu
ženskemu društvu želim kmalu krepek na-
stop v tem oziru in pa mnogo podružnic
po vsej Sloveniji ; v Trstu pa bi se za se-
daj v zavodu sv. Nikolaja pri predavanjih,
s katerimi, kakor slišim, mislijo vendar
enkrat pričeti, mej drugim naj poljudno
govorilo tudi o predmetih ženskega vpra-
šanja.
Na tak način, z delavno agitacijo na
shodih, pridobimo si novih somišljenic, na-
šemu glasilu novih naročnic ter neposredno
in posredno koristimo našemu ženitvu in
narodu.
Prirejanje shodov in predavanja o so-
cialnih temah na podlagi narodnega, slo-
venskega programa so pa tudi edino sred-
stvo, da obvarujemo naše ženstvo pred
zanjkami, ki mu ga stavijo takozvani med-
narodni socijalisti.
MEMENTO! C. COLAR. CELJE.
v bohotnem cvetju gaj žari,
povsod prelest mamljiva,
a s pajčolanom ljubica
obličje si zakriva.
Ne veste Ii, da ji umrl
je stric bogat čez mero,
zapustil ji je kad zlata,
blaga pa skrinj čveteio.
Zdaj ona nosi pajčolan,
a jaz temno kravato,
žalujem, mrem za ljubico,
nezvesto in bogato.
NOVE KNJIGE.
»Zensky obzor«, glasilo češke na-
predne ženske inteligence (Praga, IL č.
p. 703, Vodičkova ulice čis. 42.) prinaša v.
3. številki poleg izbranih leposlovnih pri-
spevkov naslednje zanimive razprave ; J.
V. Harald : Hus _in češka žena ; Ellen
Keyeva; T. G. Masaryk : Zena in politika;
—skâ : Sokolski shod v Pragi.
Slovenkam, ki znajo ali se uče češki,
toplo priporočamo ta ženski list.
BELEŽKE.
Sodba o ,,Slovenki." Prejeli smo in
prlobčujemo :
»Čislana gospa urednica !
Pišem Vam danes, ko sem prebrala
zadnjo štev. »Slovenke.« Zdi se ml skoro
potrebno, popraviti krivico, ki sem Vam
jo delala lansko leto s svojo oskosrčno,
omejeno sodbo, ko sem Vam v nekem
pismu izrecno zapisala, da so moji nazori
glede ženskega vprašanja v marsičem di-
jametralni z Vašimi. No, jaz vem, da ona
sodba neizkušene mladenke pač ni bila
merodajna ter tudi ni našla nobenega
vpliva.
Danes mislim drugače. Zvesto sem
vsak čas zasledovala Vaše težiije v listu
in našla, da imate namene najlepše, naj-
blažje, le da se morate tuintam v njih
svrho posluževati besed, ki se mnogim zde
že same na sebi pregrešne. — Besede : pro-
stitucija, prostitutka itd., ah, kako jih je
sram, — rdečica jih obliva, — ne zmo-
rejo besed, da bi dostojno Izrazili svoj
gnjev ... In dejanja samega, ki se z be-
sedo samo niti od daleka primerjati ne da,
— naj bi nas ne bilo sram ? — Ja, —
Schleier d'rauf! kakor je rekel neki jezuit
pri duhovnih vajah v nekem 2avodu, ko
bi imel gojenkam razložiti nekaj o šesti
božji zapovedi ! — Ja Schleier d' rauf, —
da se ne vidi nagota našega prosvetljenega
veka !
Povem vam, da utegne  v teh spisih
— marsikatera devojka najti mnogo po-
trebnih naukov za življenje. — Saj gredo
naše deklice v svet in v življenje tako
nepripravljene, —• neizkušene, — z nado
v srcu, da je ves svet tako dober, nepo-
kvarjen. — In od tod tisti tragični kon-
flikti — a la »Žrtve«. Slovenkam se nam
ni treba nič sramovati tega lista, — naj
nam llcemernifarlzije podtikajo še taka mne-
nja, — za nje se pristna, naobražena Slo-
venka ne zmeni več !
Zdravi ob sinji Adriji !
Udana . . «.
(Sledi podpis.)
Ženske v železniški službi. Odločba
železniške uprave Bolcan-Meran pripušča
uradnice k eksekutivni prometni službi.
Uradniki so storili sicer vse mogoče, da
bi preprečili izvršitev te odredbe, a zaman.
256
Uprava je odločena, da uporabi starejše
manlpulantke v tej službi ter jim misli
poveriti celo vodstvo manjših postaj —
vse to, seveda, v sporazumu z železniškim
minlsterstvom.
Še enkrat : Karel Veliki — svetnik.
»Slov. učitelj« mi je, kakor znano, očital,
da sem iz socijalistiških brošur nabrala
neke neresnične podatke o Karolu Veli-
kem — svetniku. Ubijala sem se s pre-
mišljevanjem, kako sem prav za prav
prišla do subjektivnega prepričanja, da je
Karol Veliki svetnlK. Da name niso Upli-
vale nikake socijallstiške brošure, ker jih
ne čitam, sem vedela. Pa odkod to trdno
uverenje? Morala sem slišati to trditev v
šoli . . . Morda ! Toda izobraževali so me
učitelji in profesorji, ki so bili na glasu
vernih katoličanov. Kako bi me mogli za-
strupiti s tako lažjo. Da je to prepričanje
uplivalo na me kakor nekak strup, je go-
tovo. Kedar koli sem čitala ali slišala kje
kak napad na katoliško cerkev in bi jo
rada branila, vedno sem se morala spom-
niti Karola Velikega — svetnika. Nisem
se mogla sprijazniti z mislijo, da bi človek,
ki je prelil toliko človeške krvi, kakor ta
razširjevalec svete vere, bil svetnik. Tudi
druge lastnosti njegove mi niso šle v okvirje
pojma »svetnik«.
Trudila sem se torej dolgo zastonj, da
bi našla vir moji — zmoti. Danes pa mi
je bila sreča milejša. Brskala sem med
starimi knjigami, potegnila eno s kupa na
dan ter odprla slučajno 74. stran Josipa
Stareta »Občne zgodovine za slo-
vensko ljudstvo«. V. snopič.
Tu čitam sledeče: »Karel veliki
(od 1. 768—814.) spada med najlmenltniše
može, kar jih zgodovina pomni, in v celem
srednjem veku ga ni bilo mogočnlšega, ne
slavnišega vladarja. Dokler je živel, rav-
nala se je po njem skoraj cela Evropa ; a
ko je umrl, bil je izgled vsem svojim na-
slednikom, ki si niso druzega želeli, nego
da bi njemu podobni postali. Ljudske prav-
ljice ohranile so ga v lepem spominu ter
ga slavijo kot krščanskega junaka, pred
katerim so se tresli pogani in muhame-
dovci. Poznejši nemški kralji so se le zato
v Ahenu kronali, ker je Karel veliki ondi
najrajši bival in si v tamošnjoj cerkvi iz-
bral svoj grob ; Slavjani pa še dandanes
vsacemu kralju dajejo njegovo ime, kajti
beseda »Kralj« je postala iz lastnega imena
»Karel«. N a j b o 1 j ga odlikuje kato-
liška cerkev, ki ga svetnikom pri-
števa.«
Tako piše o Karolu Velikem Izdaja
strogo katoliške družbe sv. Mohorja, o ka-
teri čujem, da njene knjige cenzurirajo
katoliški cerkveni dostojanstveniki. .Stare-
tovi zgodovini se torej pač ne more očitati,
da je protlverska.
Mogoče je, da me je baš Staretova
knjiga pripravila do prepričanja, da je Ka-
rol Veliki bil proglašen za svetnika, morda
pa sem Isto stvar pred leti čitala ali
slišala tudi drugod. Toda to je brezpo-
membno za naš slučaj. ,S tem sem hotela
le reči, da se je »Slovenski učitelj« zopet
enkrat malce prenaglil, ko mi je očital, da
zajemam svojo modrost iz socijalističnib
brošuric. Pokazala sem »Slovenskemu uči-
telju? naslov, na katerega naj naperi svoje
napade.*) Dlxi.
Leda.
»Deželno društvo za žensko izomiko«
v Budimpešti je odprlo s tekočim seme-
strom takozvani »Vlasicsev kolegij« (po
naučnem ministru Vlasicsu, ki je rodom
slovenski Prekmurec) ; v tem kolegiju bodo
stanovale slušateljice budimpeštanske uni-
verze. Proti odškodnini 800 K. — na leto
dobivale bodo stanovanje, hrano in popolno
oskrbo. Revnejšim, ki predložijo spričevalo
ubožnosti, znižajo pristojbino na 600 kron,
plačljivih v mesečnih obrokih vnaprej. Za-
vod vodi ravnateljica. Clanice kolegija se
morajo pismeno zavezati, da bodo spošto-
vale pravila in hišni red kolegija.
Slikarsko šolo za ženske sta ustano-
vili v Budimpešti baronica Ilona Huszâr
in gospa Ujlaki. V tej šoli bo se pouče-
valo v risanju, siliranju, modeliranju, a po-
leg tega tudi v delih umetne obrti. Prostori,
v katerih se nahaja zavod, so urejeni po
vseh pravilih higijene ter okusno oprem-
ljeni. V zavodu bodo poučevale- najboljše
budimpeštanske učne moči. Gospa baro-
nica Huszâr je priredila pretečene pomladi
v ogrski prestolnici izvrstno uspelo izložbo
*) V katoliški knjigi : Lekrbuch der Kirchenge-
scliiclite für akademisclie Vorlesungen und zuir. Selbst-
studium von Dr. Heinrich Brück, IV. vermehrte und
verbesserte Autlage, Mainz 1888., čitamo na str. 380,
3. (pod črto) : „Durch Paschal III. Hess Friedrich auch
König Karl den Grossen canonisiren. In einzelnen
Diözesen Deutschlands wird ein Fest gefeiert. Die Con-
gregatio rituum concedirte unter Pius IX. die Feier
des Festes für Aachen." Op. ured.
257
ženskih umetno-obrtnih predrnetov ter si
je že s tem pridobila velike zasluge za
žensko delo.
Zveza ženskih društev na Bolgarskem.
Nedavno se je vršil shod bolgarskih žen-
skih društev, na katerem so ista sklenila
združiti se v zvezo. Glasilo ženskega dru-
štva v Sredcu, »Ženski glas«, so proglasile
za glasilo zveze. Vseh društev je v zvezi
42. Program zveze obsega pred vsem :
duševno in nravno izobrazbo Bolgark,
razširjevanje znanosti in koristnih knjig
med njimi, pomoč šolam in drugim zavo
dom itd.
»Ženska v družini in družbi«. O tem
predmetu je predavala dne 29. septembra
t. 1. v ljubljanskem »mestnem domu« na
poziv »splošnega ženskega društva« naša
sotrudnica gospica Zofka Kveder. Preda-
vanje izhaja v podlistku  »Slov.   Naroda«.
»Pravica do življenja«. Danes nismo
mogli nadaljevati drame gospice Zofke
Kveder, ker se je ista nahajala na počit-
nicah ter nam ni poslala rokopisa.
Nezakonskih otrok se rodi v Avstriji
okolo 135.000 na leto. Koliko pa teh re-
vežev propade telesno in duševno, tega
nam ne pove nobena statistika!
Veliko žensko knjižnico ustanovi splo-
šno nemško žensko društvo v Berolinu.
V prvem oddelku bodo se nahajale nem-
ške knjige ženskih in moških avtorjev o
ženah in ženskem gibanju, v drugem znan-
stvena dela Nemk, v tretjem pa .spisi ino-
zemskih žen in knjige o ženskem gibanju
izven Nemčije.
.Slovenke, ki bi hotele svoja dela po-
slati tej knjižnici, naj jih naslovijo na go.
Johano Schweitzer, Leipzig, Löhrgasse g,
Marthahaus.
Kava in njena nadomestila. Nedavno
je v borolinskem ženskem društvu govoril
o tem predmetu sanitetni svetovalec dr. L.
Fürst. Temeljem pred kratkim izišle raz-
prave generalnega višjega rdravnika dra.
Nicolai-a je dokazal, kako škodljiva je kava
zdravju ; trajno uživanje iste provzroča
mnogo bolezni, katerim zaman iščemo
drugod vzrokov. Med nadomestili kave
stoji v prvi vrsti sladna kava. Zlasti sla-
bejše vrste kave, katere uživajo delavci in
nižji .stanovi, imajo mnogo kofeina, t. j.
strupa. Po predavanju se je razvilo živahno
pretresovanje. Ker marsikdo misli, da je
možno s kavo  pregnati  alkohol,  je  pač
važno, če začnemo razmišljati tudi o škod-
ljivosti kave. — Poleg gori navedenega
nadomestila kavi bi mi priporočali v prvi
vrsti še drugo, in to je kakao. Kakao,
kuhan na mleku, malo sladkorja vmes,
je cenen in zdrav zajutrek, po katerem ne
čutite tiste praznote v želodcu in tiste suše
v grlu, kakor po močni kavi. Treba je pa
kakao raztančiti v mrzlem mleku in ga
potem vliti v vrelo mleko, v katerem se
kuha sladkor, in pustiti, da vse dobro pre-
vre. Ne sme ostati nič zrnec ali krogljic.
Važno je tudi, da se kupi dobre vrste
kakao. — Poskusite !
Družba sv. Mohorja. Naša družba šteje
letos 76.110 udov, to je 2486 udov manj,
kakor lani. Udje se razdelé po posameznih
škofijah tako-le •
Goriška nadškofija 8.599, 11 manj
Krška škofija . . . ó..?o8, 160 ,,
Lavantinska škofija 23.771, 2.025 ,,
Ljubljanska škofija 29.587, 51g ,,
Tržaško-koperska š. 4.041, 25 več
Sekovska škofija . 598, 24 ,,
Somboteljska škof.  351, 7 §
Zagrebška nadš. . 47g, 66 manj "
Senjska škofija . .  206, 7    ,,     
Poreška škofija. .   136, 6  več
Djakovška škofija    65, 3    •.
Bosniška škofija .   22Ó,        11 manj
Videmska  nadšk.      185, g     ,,
Razni kraji ....      541,        15  več
Amerikanci ....      908,      104    „
Iz Afrike in Azije   20g,       128    ,,
Z razpošiljanjem letošnjih družbenih
knjig smo začeli dné 18. septembra in pri-
zadevali se bodemo, da častiti udje dobijo
knjige najprej ko mogoče. Odpravili bo-
demo zaboje s knjigami po tej le vrsti :
Amerika in Afrika, lavantinska, krška, ljub-
ljanska, tržaška in goriška škofija ter razni
kraji.
Cenjene gospode poverjenike, katerim
se knjige pošiljajo, nujno prosimo, naj
takoj, ko dobijo »aviso«, pošljejo po nje
na pošto ali železniško postajo, da ne bode
sitnih reklamacij, ki povzročujejo samo
zamudo in nepotrebne stroške. Poštne otro-
ške morajo čast. poverjenikom povrniti
posamezni udje.
One gg. poverjenike, ki dobivajo svoje
knjige neposredno v družbeni tiskarni, pro-
simo, naj čim preje pošljejo po nje, da
nam zavoji ne zastavljajo prostora, kate-
rega nam itak primanjkuje na vse strani.
258
Razposlalo se bode udom vkup knjig
456.660. — Romajte torej knjige v toli
častnemu številu po vsem Slovenskem.
Budite rojake, poučujte jih, zabavajte in
razveseljujte jih ter vnemajte v srcih nji-
hovih ljubezen do Boga in domovine !
V Celovcu, dné   18. septembra   igoi.
Odbor.
XKKK 3l(avarni kkkk
5 JRKOraSKA" il „NEMŠKA" |
Kjer sta shajališči
vseh Slovanov v Trstu
IC priporoča lastnik Anton Šorli IC
Na razpolago so vsi slovanski in drugi
^# častniki.   -
II Posebne siraiie za Dartllaio cenjeiili gostoiD. ^
pozor „Secession."
Kuhinjjska posoda od sivega emaj-
liranega železa, prekaša vse druge enake
izdelke na trpežnosti iii vztrajnosti ter
je zelo po ceni in brez konkurence. Za-
loga popolne lillllilljske oprave. No-
vost te vrste  je  patentovani strOJ za
kuhanje kave ali eaja, ki deluje sam
od sebe, ne da bi ga bilo  treba  nad-
zorovati. Izključno prodajo ima
Anton Amadeo
zaloga železja, kovin in kuhinjskih potrebščin
TRST — ulica Barriera vecchia 5 - TRST
Zavarovanje življenja
je eminentne važnosti za vsacega človeka, osobito pa zu
gospodinje in matere.
v marsikateri obitelji je življenje moža oziroma očeta edini kapital, od k.aterega je
odvisen blagor cele družine. Ako mož predčasno nmrje in zapusti nepreskrbljeno udovo z
otroci, je često cela rodbina izpostavljena najhujši bedi. Skrbni soprogi toraj ne more biti
vsejedno, ako so soprog oziroma otroci zavarovani ali ne. Z zavarovanjem na življenje je možno:
Varovati družino za slučaj smrti rediteljeve, preskrbeti otrokom doto, zagotoviti obstanek za-
konskim, množiti rodbinsko premoženje, višati privatni kredit trgovcu, obrtniku itd.
Pod najugodnejšimi pogoji sprejema
„SLAVIJA"
vzajemno zavarovalna banka v Pragi zavarovanja na smrt in doživetje, dote otrokom in pokojnine.
Ker ves čisti dobiček pripada členom, se po petletni zavarovalni dobi zmanjšujejo uplačila.
Doslej se je členom plačalo dividende K    71ö541'28
Reserve in fondi znašajo „ '20,579494-88
vsa dosedanja izplačila pa „ 629'22942vS(;
Pojasnila radovoljno daje
Generalni zastop banke „Slavije" v ljubljani
— v Gospodskih ulicah št. 12. —
259
Odlikovan fotografski ? ipplrTr
o o o  atelier o o o    il.  cICl ML
V GORICI
Gosposka  uliea  št V.  7.
edini zalagatelj c. kr. drž. uradniške zveze za Goriško,
sprejema vsa v fotografsko stroko spadajoča dela.
Novi, velikomestiio urejeni atelier odgovarja
vsem modernim zahtevam te stroke.
Razglednice, lepge iaior vse iosetonje, 20—25 gid. tisoč.
Na zahtevo se pride fotografovat dotični kraj.
Nlkaka skrivnost ni več,
sam brez vsake priprave in težave najfineje likerje po fran-
coskem zistemu s pomočjo ekstratov ; isti stanejo za vsakih
r> litrov likerjev in sicer: iropiiiovee, Absiiit, Vermut, Ruski
pelitiorec, Češki liker, Kimel po 80 kr; slivovec, rum,
češiijevec, alaš, alpski liker po 85 kr. in Konjak Benedik
tinec, Chartreuse, Plzenski liker po 95 kr. Razpošiljam proti
predplačilu v znamkah ali s poštno nakaznico; po poštnem
povzetju 10 kr, več. Vsaki pošiljatvi pridenen navodilo, kako
se napravi liker. Preprodajalcem, če naročijo več blaga, se
cene mnogo znižajo. 2—iž
JOSIP GOMBAČ, TRST, ULICA GEFFA 16. II.
Slovenke !
spominjajte se
družbe   ? -{> 4- <s
SI. Cirila ifl letoia
in

v Trstu.

nnh posojilflica in liranllBica
leglstiovaia Mim z omeleiim proštvoF,
ulica S. Francesco št. 2, I. n.
Telefon 952.
Hranilne uloge se sprejemajo od vsakega, če
tudi ni ud zadruge in se obrestujejo po 4°/o
Rentni davek od hranilnih ulog plačuje
zavod sam. Vlaga se lahko po 1 krono.
Posojila dajejo se samo zadružnikom jn sicer
na uknjižbo po 5 Va "/o;       menjico po e'/j
na zastave po 5Vs°/o-
Uradne ure so : od 9—12 dopoludne in oč
3—4 popoludne.
Izplačuje  se :   vsaki   dan ob uradnih urah
ob nedaljah in praznikih je urad zaprt.
KADILCI!
ZAHTEVAJTE   POVSOD
CIGARETNE PflPIRĆRE
^ KOI^IST DRUŽBI SV (IRILA IN ^ETOOA
I^KATfR, SO NAJBOLJŠI OD VSfh üRlKilft   '
GLAVN ALLOGA
JosStoka
Trsl
Postno hranilnični račun 816.004.
2Ó0