Poštni riti plačano v gobvin:
Posamezna številka 1 din.
Oh obletnici sporazuma
Pred letom dni so se v nuSi najbližji okolici na Brdu in na Medu odigrali zob važni notranjo politični dogodki, katero sinemo m r-uo prištevati med najpomembnejše dogodke \ zgodovini Jugoslavije. Dno 2(). avgusta, nekaj dni pred nastankom vojno vihre v Kvrop; je bil na Bledu podpisan sporazum med Srb; in Hrvati, ki jo pomenil ustanovitev banovino Hrvatske, vstop Hrvatov \ vlado, delno uresničenje njihovega narodnega programa, v državnem življenju pa novo smer in pojmovanje ureditve drža\c ter ljudskih pravic. Sporazum je konsolidira] naše notranje politične prilike utrdil pa je tudi ugled državo v mednarodnem sHotu. Zal i je prav. če ob prvi obletnici tega Zgodovinskega državnega akta osvežimo spomin na dogodke tistih dni.
Sklenitev narodnega sporazuma z dne 26. avgusta 1939 ima svoj izvor v motiv, rani o-stavki g. Dragiše Cvetkoviča in še štir h lniir-strov. Ti so 3. februarja 1939 obvestili predsednika vlade, da polagajo ostavko na svoje položaje, ker so prepričani, da je dotedanja sestava vlade predstavljala zapreko za rešitev sporazuma s Hrvati. Zaradi te :>si,'vke jio vlada odstopila 4v februarja. Po izvršenih konzultacijah v Belem dvoru je Nj. Vi's. knez-naniestnik poveril še istega dne mandat za sestavo nove vlade g. Dragiši Cvetković«. ki
! predsednikom HSS p. dr, Vladkom Mačkom in j pričel razgovore, ki so se 4. aprila nadaljevali. Razgovori so se potem vršili še 13. in trajali do l". aprila. G. Cvetkovi'ć je izjavil, da so bili na obeli straneh postavljeni predlogi za konkretno rešitev tega vprašanja. Tretjič so so razgovori vršili 22. aprila.
Avgusta mesca je bil narodni sporazum dosežen. Nj. Vis. kiiez-namestnik Pavle je sprejel v skupni uvdijenci predsednika vlade g-Cvetkoviča in predsednika HSS g. dr. Mačka. Knez-namostnik je v soglasju s kraljevskima namestnikoma potrdil predložene predloge v pogledu rešitve hrvaškega vprašanja. Predsednik vlade g. Cvetković je v celoti dovršil nalogo postavljeno mu dne 6. februarja. Čez 2 dni, 26. avgustn 1939 je bil na Bledu podpisan sporazum in sestavljena nova vlada g. Cvetkoviča. v katero so vstopili predstavniki HSS in KDK z. g. dr. Mačkom na čelu. ki je postal v novem kabinetu podpredsednik. Istega dne je bila podpisana uredba o banovini Hrvatski. S t.o uredbo je hrvaški narod dobil možnost, da se na svojem področju sam vlada.
Kot neposredna posledica sporazuma je I«1' razpust Narodne skupščine, senata in ukinitev zakona o volitvah narodnih poslancev in pooblastila vladi, da z uredbo lahko menja politične zakone.
Voditelj hrvaškega naroda g. dr. Maček polaga prisego v dvorcu Brdo.
je naslednji dan že sestavil svojo vlado. Člani novega kabineta so položili prisego in pričeli1 s svojim delom 6. februarja 1939. V svoji izjavi časnikarjem jo predsednik vlade poudaril, da je program njegove vlade izražen v motivaciji ostavke.
Vlada g. Cvetkoviča je naletela na splošno priznanje v vsej državi, ugodno je bila sprejeta tudi v inozemstvu. Tudi tuje časopisje je poudarjalo, da je glavna naloga in vloga nove vlade uspešna rešitev hrvaškega vprašanja.
Deseti dan po svoji sestavi dne 16. februarja se je vlada g. Cvetkoviča predstavila parlamentu in podala svojo deklaracijo, V tej deklaraciji je bila ponovno poudarjena odločna volja vlado doseči sporazum s Hrvati, pa tudi konce tistih metod, ki so s taktiziranjem to vprašanje zavlačevale.
V proračunski debati marca mesca je predsednik vlade v svojem ekspozeju zopet naznu-čil odločno politiko vlade za rešitev hrvaškega vprašanju. Vladi g. Cvetkoviča je bilo poverjena specialna misija: da pristopi k ureditvi notranje političnih vprašanj.
V začetku aprila se je že pričela ustvarjati podlaga za novo orientacijo naše notranje politike. Predsednik vlade g. Cvetković je odpotoval v Zugreb 2. aprila, kjer se je sestul s
in zabeležilo zu nov zgodovinski datum. Hrvaški narod je pokazal polno dokazov zvestobe in spoštovanja do dinastije Karadjordjevićev. Nj. Vis. knez namstnik je v Zugrebu podpisa! urrdbo o hrvaškem saboru, ki garantira volitve zastopnikov s svobodnimi in tajnimi volitvami. Dne 1. aprila 1940 je bila objavljena uredba o finansiranju banovine Hrvaške.
obletnici svoje vlade je g. Cvetković izjavil časnikarjem, da je ta vlada imela po-sebm poslanstvo, za katero je bila potrebna popolnoma nova orientacija v naši notranji politika. V senatu na sestanku senatorjev JRZ jo g. Cvetković izjavil med drugfoi: ..Z reš'it-vijo hrvaškega vprašanja lahko ugotovimo, da ustvarjanje teritorija banovine Hrvaške, priznanje kompetenc in zagotovitev njene finančne samostojnosti ni v nobenem oziru okrnilo moč in veličino države. Ta veličina ne bo okrnjena, če se tudi v drugih krajih izvrši preureditev
ki se mora izvršiti. Ne da bi menjali ustavo, smo na podlagi čl. 116. ustave pristopili k snovni preureditvi države. Rešitev hrvaškega vprašanja ni nekaj začasnega. Mi smo v temelju spremenili sistem naše notranje ureditve. Spremenili ga bomo na bolje!"
Prva obletnica sklenitve sporuzuma je dala povod za svečane proslave in prireditve. V Zagrebu se je v nedeljo vršila slavnostna seja vlade, katere so se udeležili vsi ministri. Predsednik vlade g. Cvetković in podpredsednik g. dr. Maček sta imela pomembne govore. Tako domače kot tuje časopisje je ugodno ocenilo obletnico sporazuma. Naj bi bil ta prvi sporazum jugoslovanskim narodom svetilnik, d"-IkkIo znali vprašanje ureditve v drugih pokrajinah izvesti vedno le v iskrenem, mirnem in resničnem duhu sporazuma, katerega naj bo deležen še bratski bolgarski narod!
Na Mali Šmaren v Ljubno!
Slovensko katoliško delavstvo tam od ravnin Slovenske krajine pa gori do vrhov ob Savi Dolinki poroma na praznik Marijinega rojstva, to je v nedeljo dno 8. septembra, k Marijinim svetiščem in tam izpriča svojo trdno vero v odrešilni nauk Marijinega sina Jezusa Kristusa, vsega sveta in zato tudi delavskega Odrešeni-ka. V Marijfinih svetiščih se bo tudi naše slovensko delavstvo priporočilo Božji Materi, da bi mu pri svojem Božjem Sinu izprosila moči in pomoči v sveti borbi za preobražen je sveta v Kristusovem duhu. To preobraženje bo prineslo odrešenje delavstvu iz okov kapitalizma in komunizma, dveh težkih jarmov vsega delavstva sveta. Zgodovina slovenskega naroda nam priča, da jo verno slovensko ljudstvo bilo neštetokrat uslišano v teh svetiščih in je v vseh stiskah z močno in preprosto vero romalo v ta svetišča. Slovensko katoliško delavstvo, ta bistveni del slovenskega naroda, se z romanjem na Mali šmaren uvrsti v nepretrgano procesijo našega naroda in z enako močno vero v uslišanje pohiti v slovenska Marijina svetišča.
Delavstvu se pridružijo ne samo njihovi svojci: žene, možje, sturši in otroci, ampak vsi njihovi prijatelji. Na ta dan so gorenjski delavci najdemo pri Marijinih nogah v Ljubnem. Skupno romanje, skupna prošnja, skupna molitev nam po svetopisemskih besedah da poroštvo za uslišanje našiti prošenj. Kjer sta dva ali tri je zbrani v Jezusovem imenu, je Odre-šenik sam med njimi! Zato naj niihče ne ostane doma brez važnega razloga! Na Mali Šmaren prav vsi v Ljubno!
Tržičani in okoličani organizirajo udeležbo peš, s kolesi in z avtobusom. Iz Gorenjskega kota se pripeljejo največ z vlaki. Vsi, ki se peljejo z vlaki, izstopi jio v Otočah. (Ljubno leži ob cesti iz Otoč na Brezje.)
Spored romarske pobožnosti je sledeči:
t.) Ob 9. sv. maša v farni cerkvi v Ljubnem (med mašo  ljudsko petje).
2. ) Po maiši versko zborovanje na prostem ob cerkvi (samo v slučaju lepega vremena).
3. ) Ob 3. popoldne večernice (litanije Matere božje) pri Marijinem oltarju na Brezjah.
Dela %a regulacijski načrt
Predsednik vlade je v svojem govoru v Nišu 2f(. avgusta poudaril, da je sklenitev sporuzuma eden izmed najpomembnejših dogodkov v zgodovini naše držav-* od leta 1918. dalje.
Beograd, prestolnica Jugoslavije je prisrčno in z navdušenjem sprejel g. dr. Mačka, podpredsednika vlade narodnega sporazumu, ki je bil ganjen zaradi tako lepega sprejema.
Zagreb je že 29. avgusta doživel zgodovinski dan: ustoličenje hrvaškega bana. Ob tej priliki se je vršila seja hrvaškega narodnega zastopstva v zgodovinskem saboru. Dr. Maček je Imel na tej seji velik govor. Ko je predstavil novega bana g- dr. Subašiča, je poudaril, da je prvič \h> sto letih hrvaški ban imenovan po narodni volji in s pristankom Krone. G, bon dr. Šubašie je izrazil vdunost Nj. Vel. krulju Petru II., zahvalo in pozdrav Nj. Vis. knezu numestniku Pavlu za njegov napor, du se hrvaškemu narodu priznajo njegovo pravice in da se s tem ojači naša državna skupn ist.
Naslednjo dni je bila podpisana uredba «> ureditvi banske oblasti. V vsej dižavi je bil sporazum sprejet z. občutkom zadovoljstvu, zlasti pa na Hrvaškem.
Delo na izvajanju sporazuma se je uspešno nadaljevalo z novimi uredbami. Dne 13. januarja letos je Nj. Vis. knez-namestnik uradne obiskal Zagreb, kur se je zopet smatralo
O meritveni'h del,h za regulacijski načrt, katera izvršuje na levem bregu Kokre po vaseh Huje, Klane, Primskovo in Gorenje geomeier g. Petročnik Ivo, smo enkrat že poročali. Delo se je od tistega časa naprej uspešno nadaljevalo in so meritvena dela na terenu končana. Izvršena je triangulacija in na podlagi tega vsa poligonska mreža, nivelna in detajli. Za triangulacij« se je vzela podlaga danih trigo-nometeerskih koordinat, tako s Šmarjetne gore, z Ljubnika, s Sv. Ulrika, s Sv. Gabrijela s Sv. Jošta, potem trigonometer nad Sv. Nežo, Tolski vrh, v Storžiču. Na novo je bilo izračunanih 18 trigonometrov tako 6 točk na kranjskem polju, v Straž.išču, v Čirčičah farna cerkev, vodovodni stolp, cerkev na Pr nrsk »vem. cerkev na Hujah. Šmurjetna gora. dalje trigonometer v Struževem in Stružišču.
Vseh glavnih poligonskih točk sta 102 brez važnih poligonov in malih točk. S tem je iz-popolnjena velika vrzel v delu za kranjski regulacijski načrt, ki je toliki časa čakal ua reiiHev. Razpsati se morajo le meritvena de-
la na Gorenji Savi, v Stražišču in Struževem, kateri okoliš še spada v obseg regulacijskega načrta, kakor je bil podan po gradbenem referentu ing. Brilly-ju in v smislu gradbenega odbora.
Zlasti veliko dela je bilo z detajli na Priin-skovem, kjer so hiše razmetane v velikem neredu in brez smisla za lepoto kraja. Detajlne meritve je pod vodstvom g. Petročnika izvršil geometer g. Leopold Mandel. Vse delo se je zavleklo zaradi pozne oddaje triangulacije, ker ni bilo mogoče kljub večkratnim urgencam dobiti podatkov od vojno—geografskega instituta. Pa tudi vreme je zelo nagajalo in je bilo potrebno na nekatere točke večkrat iti Triangulacija se je vršila zaradi tega na podlagi kata-sterskilt koordinat. Skice i'n originalni listi bodo napravljeni v merilu 1 : 300 z orisan jem višinskih razlik, takozvanih izohips. Če so tudi meritvena delu na desnem bregu dovršena, potem je pričakovati oddaje celotnih del za regulacijski načrt oh  koncu  tega leta.
Nj. Veh kralj Peter J/, v Kranju
Včeraj dopoldne sta se Dr od Mišičevo trgovino na Mestnem trgu ustavila dva avtomobila, iz katerih je izstopilo več gospodov. Vstopili so v Mišičevo trgovino. Hitro se je razvedelo, da je prišel mludi kralj Peter 11. s svojim spremstvom. Kralj si je v trgovini ogledal razne vrste pušk in kupil precej potrebščin za streljanje. G. Mišic je kralju in njegovemu spremstvu raztolniačil podrobno izdelovanje pušk. Ker je krulj imel črne naočnike, ga g. Mišic niti ni prepoznal, spozimlu ga je Sele gospa Mišičova. Po odhodu iz trgovine so se
visoki gostje odpeljali proti Brdu. Vsak, ki pride z našim kraljem v osebni stik. je nav dušen nad prijaznim in finim nastopom mladega kralja.
Vsem članom gorenjskih Fantovskih odsekov, Dekliških krožkov in Prosvetnih društev! Odkritja spomenika kralju Aleksandru v Ljubljani dne 6. septembra 1940 se udeležimo v čim častnejšem številu v krojih in narodnih nošah. Vožnja je Četrtinska in si pravočasno pri občini preskrbite potrebno število izkaznic)
STRAN 2 ^!>%<)y»^»«><%*%^^*i>*»»«»<»%i«fc^»«^fc«i^ ••' •' MKNJCC«
G. kanoniku Vovku v slovo
Dne 1. septembra bo 14 let, odkar jo prišel č. g. Anton Vovk kot kaplnn iz Metlike v Tržič. V nedeljo 1. septembru letos pa se poslavlja od TrŽičunov kot njihov /upnik in odhaja na novo mu odkuzuno mu mesto kot kanonik. Prav gotovo smo tr/.iški farum ponosni da smo imeli tuko marljivega in sposobnega župnika, ki se je povzpel do v sok o Časti, pa
vendar smo z otožnostjo sprejeli vest, da ga bomo izgubili. Pa kaj hočemo tarnati? Čas je svoje prinesel, gospod nam je župn koval 12 let in dejstvo je, da se poslavlja od nas. S kakšnimi čustvi? Mnogo težkih in grenkih ur smo prizadejali gospodu kot župniku, ki ima bistro oko in čuteče srce. Veliko revščine je pokril tako. da ni vedel nihče drugi, kakor on, ki je delil in tisti, ki je prejemal. Kot
predsednik Vincencijove konference je videl marsikdaj žalostne družinske in socialne razmere. V Rokodelskem domu, ki je last Vin-cei'tijeve konference, je tudi videl, kam plove naša moška delavska mladina. Bil je predsednik Hranilnice in posojdnice v najtežjih časih, Tolažiti je bilo treba vlagatelje in opominjati dolžnike, kur ni bilo prijetno, ne euo ne drugo. Čeprav ni politik, vendar je bil član občinskega odbora in se je redno udeleževal od bo rovih sej ter s svojo prisotnostjo in modrim nasvetom storil mnogo dobrega za napredek našega mesta. Bil je tudi marljiv pro-svetar. V „Našem domu" je vodil vsa leta prosvetne večere. Če je b.lo treba, je bil tudi režiser, zlasti pri prireditvah Marijine družbe ali Vuicencijeve konferenco. Kot dušni pastir se je tako udejstvoval prav povsod, kjer jc smatral, da je potreben, tudi izven cerkvenega dela..
Delo v cerkvi je poglavje zase. Predvsem je pazil na red in lepoto v cerkvi in na pokopal, šču. Za 100 letnico posvećenja farne cerkve je očisti! in takorekoč obnovil vse oltarje, tabernakelj, kupolo itd. Moško kapelo pa je dal preslikati že preje. Z njegovo pomočjo je izšla knjiga: ..Zgodovina tržiške fure", s katero mu je ostal trajni spomenik, poleg pisatelja č. g. Kraglja. Obnova cerkvenih orgelj je bilo že staro vprašanje. On se je lotil tega vprašnnja in rešil tako, da je vsa fara ponosna. Marsikaj se je še obnovilo v cerkvi, ca primer klopi, spovednice, vratica pri tabet-nuklju. kerubi itd.
S svojim delom se je zelo priljubil svojim Jaranom in tako lahko odhaja od nas z zavestjo, da v Tržiču nima osebnega nasprotnika.
V resnici g. kanonik, ostali Vam borna vedno hvaležni za vse Vaše delo in Vas bomo ohranil) V najboljšem spominu. Vj pa pozabite na vse grenke ure, katere smo Vam napravili in ohranite le najboljše spomine na Tržič, saj poleg težav je bilo tudi precej veselih in lepih dogodkov. Viden blagoslov je bil nad I Vašim delom. S takimi mislimi in čustvi Vam I kličejo hvaležni fnruni: Bog plačaj!
Zakaj je potreben „Obrtni dom* v Kranju
To vprašanje imamo priliko slišati neštetokrat. Posebno pa zadnja leta, ko se je na uresničitvi logu perečega pntšunja začelo vedno bolj  intenzivno delati.
Ko so naši starejši tovariši prod kakimi dvajsetimi leti sprožili mise! postavitve lastnega doma, jim ta zamisel ni prišla kur tako brez tehtnih raziogov. To misel jim je sprožiiu neka potreba, kateri pa mogoče še niso dali javno upravne oblike. — Toda V teku zadnjih dvajsetih let so se razmere v naši domovini, posebno pa v Krunju temeljito preobrnile.
Industriuli/.acija Kranja je nenadoma sama idkrila veliko pruznino.
.Naši predhodniki so gotovo najprej mislili na stanovsko organizacijo obrtnikov, ker so pač bili idealisti. Hoteli so. kar tudi mi želimo danes, združiti vso obrtnike kranjskega okraja — katerih je nad 800 — le na stanovski osnovi — brez kakršnih koli drugih razdiralnih primesi. V svojem domu gojiti stanovsko zavest in stanovsko skupnost — to je bil njihov, to je tudi naš edini cilj. Kajti stan, ki nima stanovsko zavednih in za stanovsko skupnost vnet h članov, ne predstavlja nič: njega nihče ne upošteva, gu vsakdo po mili volji izrablja le v svoje namene, ki so pa vedno njemu v kvar. Vse to obrtniki bridko občutimo vsak dan pa so vendar ne moremo prav znajti. Ne dolgo tega je nekdo v nekem dnevniku zapisal, da jo tomu vzrok pomanjkljiva izobrazba.
Prvi korak bo storjen, ko si bomo postavili svoj dom, ker se bo že s tem zbudila naša stanovsku zavest, ker bomo imeli svojo hišo, na katero bomo vsi ponosni in ker 1«> neŠa hiša, se bomo vsi rudi v njej shajali.
Stanovsko zavedni in za skupnost vneti se lximo v svoji hiši rudi tudi strokovno izolira -zovali. Saj nam res vsem brez razliko starosti in stroke manjka strokovnega znanju. Pregovor: ..da se mora človek učiti vse življenje." menda ni bil nikdar tako na mestu, kakor je ravno danes.
Organizirani stanovsko in strokovno podkovani se bomo tudi gospodarsko okrepili, ker se bomo naučili kalkulirati, uporabljati najnovejše delovne metodo, najprimernejšo tehnično primočke m kur je najbolj važno, naučili se bomo rubiti svinčnik: postali bomo bolj iznajd-
liie \ vi
ŠTEFAN CENClt in FRANC KOŽELJ
I ji vi ter iniciativni, s čemer si bomo povečali delokrog in možnost večjega zaslužka. Kratko rečeno, priboriti si hočemo več samostojnosti.
Vse to nam pa more dati le lastno ognjišče.
Toda mi ne smemo misliti samo nase. Mi moramo skrbeti tudi za naše pomočnike, ki so tudi člani naše družine in od katerih bo marsikdo v d iglednein času postal tudi mojster. In teh je v našem okolišu veliko. Ko smo izdajali novo poslovne knjižice, smo ugotovili da je nad 1000 redno izučenili lokodolskih pomočnikov v kranjskem sodnem okraju. Niso sicer vsi zaposleni v svoji stroki, mnogi delajo kakor navadni delavci po tukajšnjih tovarnah. Videli smo, da bi marsikateri lahko imel boljši položaj, če bi bil strokovno bolj izobražen. Ko smo prirejali tečaje, smo mogli z veseljem ugotoviti, da je med našimi pomočniki vseh strok veliko ukaželjnili, ki bi so radi izobrazili prav posebno v strokovnem risanju in v predmetih, ki so v zvezi z obrtjo. Vse to bi jim lahko nudili v Obrtnem domu, kjer bi se lahko vrstili večerni tečaji za razne predmete. Zanimanju jo veliko, le priložnosti ni.
Koliko eksistenc bi se s tem rešilo pred nepotrebnim zapravljanjem denarja in uničevanjem zdravja, če bi se jim mogla nuditi prilika, da bi se zaposlili s koristnim de'om v večernih urah in s tem odvrnili od ponoče-vunja.
Koristi pa bi no imeli le pomočniki, če bi se strokovno izpopolnili. Tudi mojstrom bi to prišlo v prid, ker bi imeli na razpolago boljše delovne moči. V industriji pa jo vsak napredek nemogoč brez strokovne naobrazbe.
Našim rokodelskim pomočnikom motamo dati priložnost, da so morejo izobraževati in oni nam bodo to vračali, če ne z drugim, pa s hvaležnostjo in s tem, da nam bodo povsod kamor bodo prišli, v ponos, ker nam bodo delali čast z znanjem, ki so si ga pridobili v naši hiši. Oni pu, ki se bodo osamosvojili, bodo postali naši dobri tovariši, ki bodo rudi nadaljevali delo, ki smo ga mi započeli.
Zu naše najmlajše — to so naši vajenci — pa lio imel Obrtni dom tudi prostor, kjer se bodo počutili kakor doma v očetovi hiši.
Kukor vidite iz teh skromnih vrstic, so imeli in imajo možje, ki so si nadeli težko breme postaviti v Kranju Obrtni dom, najboljši namen dati K run ju to, kar resnično potrebuje in izpolniti vrzel kutero bi morali drugi.
Obrtni dom v Kranju naj no bo samo reprezentativna zgradba, ki naj bi služila izrecno le obrtnikom, ki si morajo vso sami težki) priborit', marveč naj izpolni v Kranju to, kar mu že dolgu manjka.
Zato Vabimo vse, da podpro II. obrtniško tombolo, ki bo dne 8. septembra \ prid Obrtnega doma v Kranju.
Drobne novice » Jesenie
Izročitev odlikovanj. V ponedeljek, dne 19. avgusta je g. okrajni glavar dr. Vrečar izročil Kupanu g. Tinetu Markežu dvoje odlikovanj za zasluge socialnega in kulturnega značaja in sicer red sv. Save IV. in V. stopnje. Izročitev so je izvršila v sejni dvorani občine ob navzočnosti članov občinske uprave in šefov jeseniških uradov ter celokupnega nradništva občine. Po čestitkuh g. glavarja je izrazil v imenu uradništva posebne čestitke g. Potrato. Po končani slavnosti na občini si je g- glavar z večino udeležencev ogledal mestno zavetišče na Plavžu. G. županu prizna zasluge za odlikovanje pač vsa občina. Iskreno čestitamo!
Otroci s kolonije v Sušici pri Novem mestu s-> se vrnili v četrtek zvečer na Jesenice. Prejšnjo nedeljo so otroke na koloniji obiskali gg-župan Markež. predsednik soc. odseka Arnež, dr Šmajd z gospo in kaplan Godina. Otroci so se na koloniji dobro počutili. Hranili so se nujveč z mlečnimi jedili. Sončili so se kolikor je pač sonca bilo Prej'šnji teden nekoliko manj. Imeli so ptuv dobro nadzorstvo in oskrbno osebje: gdč. Tavčarjevo je bila voditeljica, gdčne. Srotova, Markizetijeva iii~T>icurjeva so z njo vred žrtvovale svoe počitnice v korist mladine. Gdč. Blatnikova je s pomočnico vse oskrbela z zdravo in zadostno hrano. Otroci in starši so jim za požrtvovalnost hvaležni.
Šola, šola! V ponedeljek ima ljudska šola že
piičetek novegu šolskega letu z inušo na Jesenicah. Meščunska šola ima ta dan vpisovanje v prvi razred. Vpisovanje za ostale razrede je v torek (3. septembra). Sv. maša za začetek šolskega leta na meščanski šoli bo pa šele naslednji ponedeljek (9. septembra) in sicer ob osmih na Savi.
S šolskimi potrebščinami se je letos bogato založile, papirna trgovinu v  Krekovem domu.
Letoviščarji so povečini zapustili Sv. Kr ž. Deževno vreme v predzadnjem avgustovem tednu jih je razpodilo. Ko bi vedeli, kako lepo sončno je bilo naslednji' teden, bi gotovo še mnogi ostali te lepe dneve v jeseniškem Tuskulu.
Jeseniško okrožje ZZD intu prihodnjo sredo ob 7 važno sojo rudi Inaslednje nedeljske romarske prireditve. Zdi se. da se bo romanja udeležilo posebno veliko ljudstvu. Mnogim u-guja, da bo popoldanska služba božja na Brezjah. Iz. Ljubnega (kjer bo služba božja ob 9) na Brezje je pol ure peš hoje.
Udeleženci proslave odkritja spomenika kralju Aleksandru I. v Ljubljani dobijo /zkti/.nice za četrtinsko vožnjo na primer tudi pri Putniku na kolodvoru. Odkritje spomenika ba na kraljevi rojstni dan. 6. septembra.
Za gradnjo Delavskega doma so razp sann nekatera dela. Pogoji so na razpolago v občinski pisalrni.
Kako postanem Han strelske družine?
Na razna vprašanja posebno v zadnjem času sporoča odbor »Strelske družine v Kranju", da zamore vsak naš državljan, ki je neoporečnega vedenja in nekaznovan, pridobiti člun-stvo strelske družine, s prijavo in plaćanjem določene članarine. Članarina za letošnje leto-znaša din 2x— in se lahko vplača v dveh obrokih. Dijaki, vojaki, orožniki, graničar j i, obrtni vajenci, plačajo samo din 10.—- letne članarine prijave sprejemajo dežurni odborniki na strelišču ob času streljanja uli pa društveni funkcionarji (predsednik Ciril Mohor, hranilnica ljudski dom, TLošnik Stanko. ..Seniper.t", gdč Grabnerjeva, ,.lntex" in vojaški referent Loč-nišknr). Denar (članarino in dr.) pa jo izročiti blagajniku družine g. košniku.
Z vplačano članarino avtomatično vsak pridobi vse ugodnosti, ki jih uživajo člani strelsko družine, kakor: ceneni nakup municije, pravico do tekmovanj in nagrad duma in drugod, dobri mladinski strelci pa do brezplačne municije pri strelskih vajah.
Vabijo se tedaj vsi, ki imajo veselje do strelskega športa za pristop v gardo strelcev kranjske družino. Želeti bi' bilo, da bi se na nuši gimnaziji ali med mladino osnovni mladinski strelski odsek, kakor ga imajo po vseh večjih mestih. Ta odsek bi bil sicer pod nadzorstvom odbora strelske družine, a bi lahko vodil samostojno knjigovodstvo in blagajno. Vsa navodila, ako so potrebna se dobe pri društvenem  tajniku Ločniškarju.
Pripominja se. da zamore vsakdo postati dober strelec, brez ozira na sturost in spol, ako se podvrže disciplini orožja. Predvsem se zahteva mirnost živcev, hladnokrvnost in ..nebeške'' potrpežljivosti. Streljanje zahteva kot vsak šport smotrne in vzdržljive vaje in veliko samopre-niagovanja. opustitev vseh strasti, ki škodujejo telesu. Dober strelce ne sme biti kadilce, alkoholik, ponočnjak itd. Mora obvladati sebe in imeti železno voljo, da doseže cilj, ki sicer izgledu nedosegljiv. V ostalem pa: kakor ciljaš, tako zadeneši kakršen strelec, takšni u-spehi.
Nnstreljevanje pušk.
Odbor strelske družine spoioča, da se opaža posebno V zadnjem času, da razne osebe in to celo nečlani strelske družine, nastreljavajo svoje orožje na strelišču v Struževem, brez dovoljenja upravnega odbora družine. Opozarjajo se tedaj brezpogojno vsi, da morujo imeti vsi oni, ki uporabljajo družinsko strelišče, predhodno dovoljenje podpisano od upravnega odbora, ker se bodo sicer kazensko zasledovali rudi motenju najemninske posesti. Za uporabo strelišča od posameznikov (kadar se ne vršijo j strelske vaje družine) se mora vplačati malen-t kostna odškodnina v roke br. blagajnika Koš-I nika Stanka, ki se je določi za vsak slučaj po-I seboj. — Odbor.
Jesenski velesejem v IJubljani
Od 31. avgusta do 9. septembra nam bo podal Ljubljanski vclesejem 47. razstavno prireditev, Pokrovitelj prireditve je Nj. Vel. kralj Peter II, Razstavni prostori so vsi zasedeni, da bo ta prireditev prav lepa revija naše gospodarske delavnosti, ki je tudi sedanji težki časi ne morejo pritisniti ob tla, kakor je ni pritisnila dolga leta trujujoča kriza. Nu velosej-mu bodo zastopane vse pomembnejše panogo, tuko kovinska, tekstilna, papirna, elektrotehnična, steklarska, živilska, stavbena, poljedelski stroji, glasbila, kurjava, keramika itd. Mimo tega bodo še zaokrožene razstave pohištvu in stanovanjske opreme, malih domačih ž vali. mule obrti, naša vsakdanja prehrana, zobna tehnika obramba pred nupadi iz zraku, cvrtje in zelenjava, likovna umetnost, matoma in bro/.inotorna letala in turizem. Dne 8 septembra bo tekmovanje harmonikarjev. Obiskovalci velesejma imajo na jugoslovanskih železnicah brezplačen povrutok.
V Cerkljah grade vodovod
V'.tdovod. Tiho in vztrajno dela naša občina pri gradnji težko pričakovanega vodovoda. Se-duj jo napravljeno sledeče: zajetje, od zajetju do Martin o v ca položenih 44!) m cevi fpre. mor 25 cm), zgrajena dva rezervoarja s potrebno montažo, pokrita in obsončena. Od Cer-kelj do Zg. Brniku jo pol .ženili 1000 m eovi (premer K) cm), po Zg. Brniku trenutno '>2 m
cevi (premer H cm). Vsi? cevi so položene po načrtu banske uprave 1.60 m v glob no. V oktobru bo položenih okrog 7=>0 m cevi, da bo zvezano zajetje z rezevourjem. — Izvršeno delo priča, da se dela z vso resnostjo nu graditvi te prepotrebne zgrudbe. Koliko potov, koliko pojasnil jo bilo trebu, bi mogla povedati g. dr. Bohinc in g. župan Slonic, kuterimu gre največja zahvala, da se je z. delom začelo in nadaljevalo.
iVa Mali Šmaren v Velenovo
Na Muli Šmaren 8. septembru je vsako leto tu večji romarski shod. Duhovno opravilo bo ob 6 in ob 10 uri s sv. mušo in pridigo in obukrut darovanje za cerkev. Nu predvečer in nu praznik dopoldne je dovolj prilike za sv. spoved. Popoldne bo ob poli treh cerkveni govor g. dr. Alojzija Kuharja. Nato se vrši slovesna procesija s starodavnim Marijinim kipom, po procesiji pete litanije Matere božje. K procesiji so še posebej vabljene Murijiine družbe, čluni Funt. odsekov in Dekliški!; krožkov.
Vso molitve in pobožnostj ob lem prazniku nuj bodo kukor ena mogočna prošnja vernega ljudstvu k Mu rij i. Kraljici miru, da bo po Njeni priprošnji našemu narodu in nuši državi ohranjen mir, red in svoboda. To so veliki in dragoceni darovi božji, za kutero je treba prositi in delati pokoro, da nas bo Marije tt-slišala. Vse. ki boste poromuli ob tem prazniku v Velesovo      nuj prešine duh pobožnoati,
Tovariši obrtniki,
oddajte dobitke, namenjene za našo tombolo — pravočasno — zbiralcem, kakor je bilo dogovorjeno, ali pa jih oddajte osebno v pisarni združenja.
' ** -C
Dolžnost vsakega
zavednega obrtnika je, da razpeča kar največ mogoče tablic za našo tombolo. Dobe se v pisarni združenja.
v GORENJEC«
Cenjenim čitateljem »Gorenjca« priporočamo sledeče tvrdke:
mizarstvo
Nak\o
RAKOVEC IVAN
K 0
V A Č
4?*
Sp. Besnica
Jenko Ivan
sedlar in tapetnik
Kranj
Perčič Franc
mizarstvo Kranj - Rupa
JAKOPIN IVAN
SEDLAR JERMENAR TORBAR
KRANJ
Florjancic Rudolf
Božič •Jože
ključavničarstvo
Kranj
13. S
KRANJ-STRUŽEVO
H O M AN VIKTOR
KRELJ FRANC
mizarstvo
Stražišče
»pat. zložljive postelje'
Kranj
POLLAK JURIJ
STROJNO MIZARSTVO
V KRANJU
Izvršuje novodobno pohištvo, opremo za stavbe, portale in izložbe.
OLOBOČNIK JANEZ
KOVAČ
CERKLJE
Splošno Ključavničarstvo in trgovina s kolesi
»i!
MfljNIR IGNAC - RRANJ
mizarstvo
VVENDLING JURU
I
Kranj
CHILUHG DRAGO
KONCESIONIRANO ELEKTRO-IMŠT.ALACIJSKO PODJETJE
KRANJ
PLAMEN
KOVINARSKA ZADRUGA Z O. J.
KROPA
SEUI
VIN K. O
POSTAVLJANJE PEČI IN ŠTEDILNIKOV
K R A M J
PETROVIČ Ivan
KRANJ
f AJFAR
mizarstvo
J  Žeje, p. Naklo
J ENKO ALOJZ
KRANJ
JUVAN ANDREJ
KOVAČ
Češnjevek
Trgovina motorjev koles, Sivabiiri sćrojev in otroških voz i ž k o v
B1TENC IVAN
KRANJ
48
R5
»GORENJEC« *-
STRAN 5
f £ D £ M S K £ NOVICE
KRANJ
Dežurna služba zdraMiikov OUZD v Krnnju
v mesCU septembru 1940 bo razdeljena sledeča: I. dr  Bezie Josip, 6. dr. Bežek Josip, 8. dr. Herfort Joža, 15. dr. Pance Pavel, 22. dr. Vrb-njak Vinko, 20. dr. Bezić Josip.
NaSc čitatelje opozarjamo na današnji oglus tovarne čevljev ..Peko".
Italijanski tečaji ter nemški konverzacijski tečaji se bodo vršili! s 15. septembrom. Informacije in prijave sprejema vratar hotela ..Evrope".
Kino „Šmartinski dom" predvaja od 30 avgustu do 2. sptembra 2 filma: T— Man" (Tihotapsko d. d) in „Tarzan junak" (Tarzan v novih pustolovščinah). Dodatek: najnovejši ted li * k n ..Orkestralna preizkušnja" v 2. dej. Pride: »Pesem zlatega zapada".
Pri Ljudskem domu so ta teden odkrili streho in bodo nn prvo nadstropje sedaj še dozidali 'drugo. Novozgrajeni del stavbe nasproti župnišču in proti vrtu pa je dograjen do vrha in je treba postaviti le še streho.
Zvonik farne cerkve bodo prebarvali in popravili. V vrtoglavi višini izvršujejo delavci to delo.
Farna knjižnica se je preselila iz Ljudskega doma v b:vši lokal „Slovenčeve" podružnice ob lesenem mostu in posluje vsako nedeljo od I do 1t  ure dopoldne.
Pri gradnji ceste skozi Kranj so zadnje čase dohf nekoliko pospešili. Cesta od Bekselnn do priključka na betonski del je že tlakovana s kockami. Sedaj polagajo kocke od Bckselna navzdol do gimnazije. Ostalo cesto po Jeleno-■\cm  klancu  pripravljajo «a tlakovanje.
Dr. JANKO KALAN
zopet redno ordinira
Kraljevi Jugoslovanski Aero-klub „Naša krilo" Kranj se prav toplo zahvaljuje za vse uslugo ob priliki njegove razstave v gimnazijski telovadnici v Kranju v dneh od 4. do 11. avgusta 1940 in sicer: ravnateljstvu realne gimnazije v Kranju, gasilski četi Kranj in tvrdkam Ing. Savnik, Sire Ivo, Adamič iti vsem ostulim, kateri so pripomogli k lepo uspeli razstavi.
Mesto venca na grob upravitelju OUZD v p. g. Josipa Cvara je darovalo uredništvo ln zdravniki ekspoziture v Kranju 350.— di'n za Protitubcrkulozno ligo.
Tečaj za konzerviranje sadja, zelenjave in mesnih izdelkov v pločevinaste doze, se bo vršil v Marijanišču v Kranju od 1, do 7. septembra 19+0. Potrebne informacije daje zavod sam.
šoferski izpiti poklicnih šoferjev in samovo-/ačev motornih vozil, se bodo vršili za sreze Kranj, Radovljica in Škofja Loka v petek dne 20. septembra 1940 ob 8. uri pri S reškem nu-čcKtvu v Kranju.
Interesenti naj svoje pravilno opremljene prošnje, pravočasno vlož'jo pri sreskem načel-stvii  v Kranju.
TRŽIČ
V našem mestu imamo društvo denunciantov. Člani, tega društva so visoki gospodje, kajpada zavedni napredni Jugoslaveni. Posamezni člani se prav pridno udejstvujejo. Svojčas so označevali večino Slovencev za protidržavne, danes pa so iznašli peto kolono. Sami pridno tolčejo boben revolucije, a ker so oblečeni v jugoslovansko nacionalno obleko, se jim nič ne /godi, da celo verjame se jim tam, kjer se jim ne bi smelo. Prišel pa bo čas, ki bo tudi topogledno uresničil izrek, da ima vsaka palica dva konca. To naj si zapomni tudi g. hotelir, Ki ni hotelir. Sicer pa je ta kavulir trde glave, prav nič se ni naučil iz svoje zgodovine. Prihodnjič priobčimo še. kakšne bolj zanimive zudevščine iz pašaluku denunciantov.
Strokovno nadaljevalna šbla v Tržiču. Vpis i-vanjie vajencev in vajenk v vse razrede bo v nedeljo 1. in 8 septembra od 9. do 11. ure v meščanski šoli v Tržiču. Po uredbi je mojster dolžan, da osebno privede vajenca-novinca k vpisovanju in predloži njegov krstni list, zadnje šolsko izpričevalo ter učno pogodbo. Vajenec, ki še ni prijavljen pri zadrugi, ne bo sprejtet v šolo. Oni vajenci, ki so obrtno šol i obiskovali že lansko leto, se morajo tudi ponovno vpisuti in predložiti zadnje izprič evalo obrtne šolo. Vsak vajenec mora že pri vpisovanju plačati din. 100.— ukovin«, drugače se ne more vpisati. V tržiško strokovno nuclalje-valno šolo se morajo vpisati vsi vajenci, katerih mojstri stanujejo v občinah Tržič, Križe, kovor. Redni pouk bo pričel v ponedeljek dn-'». septembra ob tri četrt na 2. Istočasno se boli ' vršili popravni izpiti, m katerega morajo vajonci >e pri vpisovanju predložiti kolkovano prošnjo.
H. obrtniška tombola v Krnnju. Obrtništvo sodnega okraja Tržič si lahko vzame za vzor
obrtnike kranjskega sodnega okraja, k> s svojo strnjenostjo in skupnostjo ter složnostjo sedaj pripravljajo že drugo največjo obrtniško tombolo s krasnimi dobitki, ki nudkrilju-jejo vse dosedanje tukajšnje tombole in tud< prvo obrtno tombolo v lanskem letu. To so velike žrtve, posebno v današnjih ležkili čusih, ko so se gospodarske ruzmere precej spremenile, pa imajo kranjski obrtniki voljo kljub temu prirediti tombolo ter jip podpreti z doli tki svojega lastnega izdelka, samo da pridejo sčasoma do svojega začrtanega programa, to je do svojega lastnega obrtnega doma. v katerem bo zatočišče" vseh kranjskih obrtniških organizacij, zatočišče vajencev, pomočnikov in mojstrov, v tem domu se bo stopnjevala izobrazba obrtnega naraščaja, posebno sedaj, ko nam prinaša čas nasproti nove reforme v gospodarstvu. Zato nuj se kranjskim obrtnikom pridružimo tudi mi ter jih podprimo v tem. du si1 nabavimo čimveč tablic za tombolo, ki se vrši v nedeljo dne 8. septembra popoldne v Kranju na Glavnem trgu in jim žetima da bi se njih želja po postavitvi lastnega doma v Kranju čimprejc uresničila. Tabl ce za tombolo so po din 4.—, ter se prodajajo pri ' tajniku združenja (Leopoldu Valjavec, Blejska ! cesta 7), v trafiki Markič, Ljubljanska cesta in pri Romih Martin, pekarija, Glavni trg 5
Športni dan v Tržiču.
..Športni klub Ljubelj v Tržiču" priredi v nedeljo 1. septembra svoj športni dan pod pokroviteljstvom domačega župana g. Janeza Ma-jeršiča.
Spored bo obsegal atletske in nogometne prireditve. Dopoldne ob 11 uri bo štafetni tek na
4 x 100 m za prehodni pokal, popoldan ob 14 uri dalje pa nogometni brzoturnir, na katerem bodo poleg prireditelja igrala še moštva Kranj, Slovan iz Naklega, Savica iz Straži-šča. Za zmagovalca je tržiška občina poklonila prehodni pokal.
Prireditelji vabijo cenjeno občinstvo na čim večji obisk, ki naj vlije agilni športni mladini v Tržiču novega duha za nadaljne športno delo.
ŠKOFJA LOKA
V Gospodu je zaspala č. m. Anuncijata, ki je bila dolgo vrsto let upraviteljica dekliške ljudske šole pri Uršulinkah. Imela je 56 let svojih redovnih obljub in je v tem dolgem času vzgojila ves rod naše škofjeloške mladine. O velikem spoštovanju m hvaležnosti je pričal njen pogreb v soboto, ko so jo sprem le njene nekdanje učenke na njeni zadnji poti. Neskončni pravični Bog, naj ji vse dobro, ki ga je obilo delila, tisočero povrne.
Popravite pot za gradom, škofja Loka, ki se šteje med letoviške kraje, se res trud, da bi v vsakem oziru izpolnila zahteve letoviškega kraja. Ceste, ulice in stavbe se preureja:o >n olepšavajo. Pozabilo pa se je nekoliko nu pot, katero letoviščar ji prav za prav najbolj uporabljajo, ker vodi na točke, kjer jie neizrekljivo lep razgled na vso bližnjo in daljno okolico. To je pot na grad. Ta pot se nahaja v strašno slabem stanju. Na nekaterih delih je slabša kakor vsaka grapa. Posebno jo je še razkopalo zadnje deževje, tako da je res nujno potrebna temeljitega popravila. Ker poznamo veliko skrb odločujočih za olepšanje mesta, upamo da bo tudi ta pot prišla v najkrajšem času na vrsto.
Draginja. Človek se skoraj v trgovino ne sme pokazati. Vsak dan je živež dražji. Pri nas je sedaj moka prve vrste po 6 din, pn pravijo, da bo še dražja,  druga vrsta je po
5 di'n. št. 5 pa po 4.50 din. Krompir Je po 1.75 in se je nekoliko pocenil. Koruze o/ roma koruzne moke skoraj ni mogoče dobiti. Delavstvo in vse drugo prebivalstvo se s strahom vprašuje, kaj bo, ko cene neprestano naraščajo. zas';;»ek pu zlasti pri tekstilnemu delavstvu pada. Delavci v tovarni ..Šešir" pa so si vendar priborili povišek mezd za ca. 0.55 d n nu uro, da bo nekoliko lažje šlo.
CERKLJE
Igra. V nedeljo I. septembru popoldne v domu uprizore naši cerkljanski študentje zan mivo igro iz študentovskega življenja: „Luč z. gor.i".
Zanimanje za igro je veliko. Saj je igra tudi vredna taka pozornosti. Težavna borba mludega študenta za pravico in pošteno življenje vas bo tuko prevzelu, da boste še potomcem pripovedovali, kako lepo so igrali cerkljanski študentje! Zato gremo vsi igro gledati
PRIMSKOVO
Nad vse pričakovanje lopo je uspela tombola, ki stu jo priredila F 'litovski odsek in Dekliški krožek na Veliki Šmaren na Prim-skovem. Prostorni prostor pred Prosvetnim domom jo bil ta dan veliko premajhen, da bi mogel sprejeti velike množice ljudi, ki so od vseh str nni prišli poizkušat svojo srečo nn tombolo. Za veselo razpoloženje množice je skrbel gegavi napovedovalec, ki je poleg številke
povedal še marsikako veselo in šaljivo, da ni mogel nihče biti slabe volje, tudi tisti ne, ki ni nič zadel.
Da je \sa prireditev tako lepo uspela j«' zaslugu agilnih članov in članic prosvetne organizacije. Posebna zuhvulu gre zlasti starejšim članom tako možem kakor tudi ženam, ki so z inladeniško živahnostjo iu modro preudarnostjo debili iu pomagali kjer koli je b lo treba. Posameznih imen ne bomo naštevali; naj velja: Vsem čast in hvala! Obenem se zahvaljujemo vsem darovalcem, k' so prispevali za tombolo, bodisi z dobitki, bodisi v denarju; vsem se še nadalje priporočamo za blagohotno naklonjenost.
ulu tud; g. šetini iz Ljubljane za ojače-vnlno napravo, ki je mnogo pripomogla k dobremu razpoloženju in lepemu uspehu. Vsem udeležencem naše tombole pu kličemo. Drugo leto snet na svidenje!
SV. JOŠT
Ekspozit č. g. Kokel Franc, ki je 16 let sluz-bova] pri nas v največjo zadovoljstvo furanov in vseh romarjev, se je pred kratkim poslovil od nas in odšel za župnika na Dobravo pri Kropi Ohranili ga bomo v najlepšem spominu. Na njegovo mesto je 14. avgusta prišel č. g. Joško Rot doslej upravitelj v Hotiču pri Litiji. Obema gospodoma želimo v njunem dušnem : pnstirstvu  mnogo uspehov.
VODICE
Naši gasilci so imeli predzadnjo nedeljo 18-avgusta vajo v malo večjem obsegu, kot navadno. Sodelovale so vodiška, šenkovturnska in zapoška gas. četa s svojimi motornimi brizgal-narni'. Z mokro vajo je bil združen zračni napad, kajpada samo namišljen. Disciplina in pripravljenost požrtvovalnih gasilcev je bila kar dobra, vodiški gasilci so včasih pokazali naravnost odlično svoje opravilo. Ugotovili smo, da je še najrevnejše vprašanje — voda. Vodice so z vodo precej skromno preskrbljene m bi tudi nam lahko Vombergar zapel tisto pesem: .,Zavoljo vode!" Vaški fantje so v tem oziru pokazali še največ razumevanja in so tam, kjer je največ hiš na kupu sami napravili nekak rezervoar, ki je prav gotovo velike vrednosti. Kajpada, v slučaju večjega požara bi pa ta voda kar hitro sp'ahnela in potem. Vodičani bodo morali prav kmalu resno m/sliti — na vodo.
Na ženitev tudi mislimo kljub temu, da je predpust precej stran. V nedeljo popoldne se je poročil Brank Tone član fant. odseka z gdč. Gubane Anico. Pridnemu našemu fantu, ki o-pravlja 'službv banov. rfest)arja voščimo v?' obilo sreče v zakonu!
Šolstvo
Vpisovanje gojencev v Glasbeno šolo se bo vršilo v dneh od 2. do 5. septembra od °. 12-ure dopoldne v gimnaziji. Poleg klavirja in v;oline se bodo poučevali vsi orkestralni instrumenti in teoretični predmeti. Staršem priporočamo, da vpišejo mladino v Glasbeno šolo.
Naknadno vpisovanje novincev na deški ljudski šoli v Kranju se vrši v ponedeljek dne 2. septembra 1940 od 9. do 11. ure dopoldne. Starši se pozivajo, da prijavijo vse one dečke, ki so rojeni leta 1933 pa še niso vpisani v šolo. Ta dan naj prigluse šoloobvezne dečke tudi oni starši, ki so se tekom počitnic pr selili v tukajšnji šolski okoliš. V obeh slučajih je prinesti s seboj ali družinsko knjižico ali krstni list otroka.
V ponedeljiek 2. septembra je ob 8. šolarska sv. maša.
Opozorilo vsem mojstrom, ki zaposlujejo vajenci?!
Vpisovanje na tuk. strokovni nadaljevalni šoli bo dne 1. septembra 1940 od 8. do 12. ure V stari lj/udski (seduj meščanski) šoli v Kranju.
Učenci naj prinesejo s seboj zadnje šolsko izpričevalo in 90.— din za šolnino, novinci tudi učno pogodbo in domovnico.
Vpišejo naj se tudi učenci, za katere še ni sklenjena učnu pogodbu. Ti učenci morajo predložiti učno pogodbo tuk ij, ko bo sklenjena.
Na državni realni gimnaziji v Kranju bo vpisovanje učencev za šolsko leto 1940/41:
dne 2. septembra za I. in II. razred;
dne 3. septembra za III. in IV.
dne 4. septembra za V. do VIII. r.
Pri vpisu mora vsak učenec predložiti zadnje šolsko izpričevalo. Za vpis v V. razred je potrebno izpričevalo o nižjem tečajinem izpitu in pravilno izpolnjeno prijavo. Prijava mora biti kolkovana s kolkom' za 50.— din. Novinci (tudi oni, ki so se dosedaj šolali ua kaki drugi gimnaziji) pa morajo predložiti tudi rojstni list. Učenci, ki prihajajo z drugih zavodov, se roo rajo najprej zglasiti pri ravnuteljstvu.
Vsak učenec mora plačati pri vpisu 20 — din zn zdravstveni sklad, 10.— din za dijaško knjižnico in 10.— din za zbirko učil. Teh pristojbin ne more biti oproščen noben učenec.
Vsak učenec mora pri vpisu predložiti tudi potrdilo pristojne davčne oblasti o višini ne-
posrednega davka roditeljev (očeta in matere) in svojega, ako mu je ta predpisan. Šolnino plačajo samo učenci, katerih staršem je predpisano čez 800.— din neposrednega davka.
Natančnejša navodila so razvidna iz razglasa nu objavili deski v gimnaziji.
Obvezna šolska mašo bo 13 septembra ob 8. uri v gimnazijski kapeli, redni pouk pa dne 14. septembra.
Cenik drv!
Na podlagi uredbe o maksimiranju cen dr-vam za kurjavo SI. iisi z. dne 27. julija 1940/60 odločam za področje Kranj in Tržič ter za kraj Stražišče naslednje najvišje cene za prostorni meter drv na razkladalnih postajah v Kranju in Tržiču: —
1.) za bukove cepanice I. vrste din 130.—; II. vrste din 120.— ; 111. vrste din 110.— vključ-s poslovnim davkom, franko vagon, postavljen na postajo v srezu.
2) Za bukove drva okroglice cepljene je cena za din 10.— nižja, za bukove okroglice necepljene in za odpadke na žagah je cena za din 30.  nižja od cen navedenih pod t.).
Za bukove klade (panje) in sečnice se določa cena s 40°/o ceneje od navedenih pod t.)«
3. ) Za drva iz drugega lesa se določajo cene v odstotkih cen bukovih drv navedenih pod 1) in 2) kakor sledi:
za drva gabrova 105°/o, bukova 95»/0, jesenov a 92%, borova in smrekova 90Vo, hrastova iu cerova 87<»/o, jelševa 73«/0i topolova in vrbova 50°/«.
4. ) Cene clrvam postavljiene od proizvajalca kupcu na dom ne smejo biti večja kot cene pod 1) odnosno 2) in 3); ako se pa sklene kupčija za franko na mestu proizvoduje se morajo odbiti stroški prevoza.
5. ) Za drva, ki se postavijo od preprodajalca kupcu na dom se lahko računa din 20.— več kakor so določene cene pod 1), 2) in, 3). V tem znesku je računan dovoz iz skladišča preprodajalca na dom kupcu pri takojšnjem plačilu.
6. ) Cene drvam, ki se kupijo franko skladišče trgovca, se računajo z din 15.— več kakor znašajo cene pod 1), 2) in 3).
Posebej se mora računati odškodnino za ža-gunje, ki ne sme biti večja od din 8.— za prostorni meter in pribitek vsled obročnik plačil drv, ki na mesec ne sme biti večji od l°/o kupne vsote, ki jo kupec še za drva dolguje.
Cepljena polena I. vrste morajo biti zdrava, ravna, brez grč. Dopuščajo se nekatere gladko odrezane grče. Polena morajo biti na obeh straneh z žago ru«no odrezanu.
Cepljena polenu I. vrste morajo biti zdrava, smejo pa biti nekoliko grčava in kriva. Dopuščajo se do tO odst. okroglih polen.
Cepljena polena 111. vrste so taka, ki se ne morejo uvrstiti med I. in II. vrsto; so deloma pirava in nekoliko preparela. Primešane so lahko tudi klade (debeli, necepljivi odrezki).
Okrogla polena (okroglice, oblice) so neraz-klani okrogli odrezki, debeli na tanjšem koncu najmanj 7 cm in največ 14 do 16 cm. Dopušča se do 10 odst. okroglic. ki so na tnnj-šem koncu debele 5 do 7 cm.
Okleščki so okroglice, ki so na enem ali na obeli konceh  odsekane s sekiro.
Dolžina polena ali cepanje v javnem prometu mora biti ie 1 m.
Vse prej sklenjene kupčije, ki niso izvršene do dne, ko stopi v moč ta odločba, se morajo izvršiti po novih cenah, kolikor niso pogojene cene ugodneje za kupca. Isto velja tudi za deloma neizvršene kupčije, pri katerih veljajo nove cene za ncdobavljeni del blaga.
Kdor se pregreši zoper gornje določbe, se na podstavi člena 8 uredbe o kontroli cen kaznuje 7. zaporom do 6 mescev in denarno kaznijo do 50.000.— dinarjev.
V Kranju dne 23. avgusta 1940. z
Rastglas
Ker I. licitacija za vzdrževalne zgradbe na drž. cestah razpisana z tuk. razglasom z 7. avgusta 1940 T. No. 1279/4—C ni uspela, razpisuje tehnični razdelek sreskga načelstva v Krali, javno pismeno licitacijo v skrajšanem roku na dan
3. septembra 1940 ob 11. uri
v pisarni tehničnega razdelka.
Vsi pogoji  so  razvidni iz  razpisa T. No. 1279/4—C o 1. javni pismeni licitaciji. Tehnični razdelek sreskega načelstva v Kranju, dne 22. avgusta 1940.
Izšla je knjiga: Ing. Suhadolc Jože: Hlevski gnoj in gnojnica - ureditev gnojišč in gnojnič-nih jam, s 35 slikami in načrti.
Ob podpori Kmetijske zbornice stane knjiga samo 8.— din, tako da si jo lahko prav vsak nabavi.
V knjigi je na kratko in izredno poljuden-nnčin opisano vse, kar bi moral kmetovalec — in sicer prav vsak vedeti — o gnoju in gnojnici.
Knjigo dobilo v vseh občinskih pisarnah aH pa pri Kmetijski zbornici v Ljubljani
MALI OGLASI
Za vsako besedo v malih oglasih se plača D. 0*50. Najmanjši znesek je 8 D. j
Važno! Modroce, otomane, spalne divane itd. izdeluje sol dno in po nizki ceni BERNARD MAKS, tapetnik — Na skali
št. 5. (v hiši g. Sipica)
Konj z opremo, dober vozač se ugodno proda. Naslov v upravi lista.
Prodam hišo 5 stanovanjsko in z. lokalom pripravnim za vsako trgovino ali obrt na prometnem kraju 10 minut od Kranja Pol/ve se v upravi lista |*>d „Produm".
Parcelo prodam na Primskovem blizu Božiče-ve tovarne. Hugo Slnger ..Jugočešku'.
Opruvo za trgovino z mešanim blagom (steluže in pulte) poceni prodam. Naslov v upravi lista.
Hiš'o obstoječo iz 3 sob in 2 kuhinj z lepim sadnim vrtom proda iz proste roke posest -niča Cušporlin Frančiška, Predoslje 18. p. Kranj.
Kupi se dobro ohranjen otroški športni voziček. Naslov v upravi.
155 kemičnih receptov, odličnih, preizkušen i h (laki, mast za čevlje, lepila, črnila, pijače, parfumerija. itd) pošljemo interesentom za din 96.— po povzetju. Izdelovanje zelo enostavno. Potreben je le minimalen kapital. Idealnu eksistenca. Strokovno znanje ni potrebno. Receptom je priloženo navod lo za vodstvo kemičnega podjetja, Naročite zbirko receptov pri Kemičnem zavodu, Pašičevo.
Sprejme se trgovski vajenec v trgovino z mešanim blagom. Naslov v upravi ..Gorenjca"
Mesto vajenke v trgovini v Kranju išče močno' zdravo dekle s potrebno predizobruzbo. Naslov v upravi lista.
Pošteno mlado dekle iznčena šivilja, vešča tudi nekoliko kuhanja išče primerne službe. Naslov v upravi lista.
Stanovanje ena mala in ena velika soba s pri-tiklinami se odda s 1. oktobrom v mostu. Prednost imajo upokojenci brez otrok. Poiz-ve se v upravi lista.
Trisobno stanovanje s pritiklinami se odda s 15, septembrom. Poizve se v mlekarni na »Stari pošti".
Tri dijakinje sprejmem na stunovanje in hra- I no po zmerni ceni. Kranj ,.nu Skrlovcu št. 2. j
Istem sobo s klavirjem ali vsaj s souporabo klavirja za september. Naslov v upravi lista, i
Odda se  s 1. oktobrom dvosobno podstrešno ! stanovanje z vsemi pritiklinami v novi stavbi. Zebre, Huje.
Odda se enosobno stanovanje. Savinc Klane 73.
Odda se meblirana soba gospodični, dijaku ali dijakinji. Naslov v upravi lista.
Dvosobno stanovanje se takoj odda. Klane 35. Krulc.
Dijaka na hrano in stanovanje se sprejme Nadzorstvo, pomoč pri učenju, uporaba kla viriu. Naslov v upravi lista.
Dvosobno stanovanje s kuhinjo in vsemi pritiklinami se ivldn takoj. Poizve se v trgovin Marenčič, Savski breg ".
PREKLIC.
Podpisani Jakopič Blaž, posestnik v Čirči-čab preklicu'eni in obžalujem, kar sem zalogu govoril o g. Kemlu Antoniji, tovarniški delavki v čirčičah In se ji zahvaljujem, da je odstopila od tožbe.
Jakopič Blaž
PREKLIC.
Podpisani Jakopič Blaž. posestnik v Čirčičah preklicu jem in obžalujem, kur sem zalega govori o g. Vencelj Jožefi, šivilji v Čirčičah in se ji zahvaljujem, da je odstopila od tožbe.
Jakopič Blaž
Od 31. avgusta do 9. septembra 1940
'      Razstava industrijskih in obrtniških izdelkov.
Posebne razstave: Mol" ————— obrt / 1'ohišlvo Turizem I Motorna in Jadralna lelala '' Zaščita pred napadi iz /raka / Zobna tehnika / Naša vsakdanja pretirana / Cve-Ije in po vrtnina / Perutnina, kunci, golobi / Likovnu umetnost.
Zabavišče — Toti teater. Tekma harmonikarjev 8. IX. Žrebanje daril za obiskovalce.
Polovična voinina na železnici in parnikih.
Na postajni blagajni kupile rumeno železniško Izkaznico za ceno din 2-.
VSAKOVRSTNO POHIŠTVO
dobite najceneje
V ZALOGI POHIŠTVA
LI PA"
KRANJ - Layerjeva ul.
ZA ŠOLO
Nov voz na gumijastih kolesih predelan iz rabljenega avtomobila prodam za din 5.500 aH zamenjani zu opeko oziroma kako drugo blago. J. Dolenc, kolur, Stražišče.
Vina
Za težko delo je močno vino! Dobite ga najlažje v Centralni vinarni v Ljubljani, Frankopanska ulica 11.
Joža Herfort:
17
SIN ČRNIH GORA
Vlak je sopihaje izginil med gorami, parnik se je izgubil med sinjim morjem in temnomodrim nebom. Alma in Fred sta odhajala, dva človeka sta se ločila.
Mesto je bilo pusto, prazno. Težke, sive megle so se vlačile iz dneva v dan, pozna jesen je prišla v deželo. Marko je popolnoma osamel, le včasih je šel na obisk k Agi, ali pa je pisal A! nt i pismo. Pisala sta si, pisala čisto navadna pisma, pisma o vsakdanjih stvareh, o dogodkih v mestu le za spremembo o lovu. Včasih Rta se boječe dotaknila drug drugega, rahlo, nezaupno, boječa, da bi se ne razumela napačno. Naenkrat je Alina obmolknila. Marko ji je pa še parkrat pisal, pa ni dobil nikakega odgovora. Ustrašil se je. Morda je odpotovala, si je mislil, pa sporočila bi mu, vsaj oglušila bi se. Morda je bolna, morda ji je pisal celo Fred? Vse te in mnogo sličnih, pa še temnejših misli je blodilo po Markovi glavi, končno je sklenil, da jo bo za Božič obiskal.
Zakopal se je v delo, da je pozabil na vse in ni mislil na to, kar ga je bolelo. Popolnoma vsega se je predal delu in — bolje, lažje mu je bilo. *
Predbožični čas pod gorami. Priroda je tiho snula pod belim plaščem zime. Vse je bilo mrtvo. Ni zaklicala ptica, ni zažuborel studenec, le veter je zdaj, zdaj poihiel po mrtvih vejah. Na griču, sredi male ravnice je stal grad — Almin
dom — in zlokobno mežikal v nastajajočo noč s svojimi malimi ognjenordečimi očmi: okna so bila razsvetljena. Graščak, Andrej pl. Zaje. je sedel ob vekovitem kaminu in čakal Almo, ki je sama ponesla lučico na grol) svojega ubogega brata, njegovega edinega sina.
Od pristave se je širil prijeten vonj kadila, s svečami in blagim vonjem se je naselila na sveti večer v srcu velega starca tiha žalost. Veter je tiho mrmral okoli vogla, kakor nekdaj, ko so bili še vsi štirje. Prav na Božični večer mu je umrl sin, štiri polna leta so že utonila v pozabljenje. toda. ko starec zavonja kadilo in zasliši svetonoč-ne zvonove, mu pa stopi pred oči tista žalostna slika, ki mu vedno znova para dneve in žge ^rce.
Na predbožično popoldne, na praznik svete tišine, ko se srce slehernika pripravlja na praznik ponižanih in razžaljenih, na praznik tihega veselja in radosti, sta šla s sinom Adolfom na lov. Prazen, pust se jima je zdel dom, vsa dela sta pustila Ahni in shižabništvu. Na verigah so psi besno lajali, okoli voglov je pela burja svojo pesem. Na presedljaju gore sta se ločila. Sin je šel levo za goro. graščak desno čez brinje in gričevje. Psi so dolgo molčali. Tik pred mrakom se je oglasila gora v divji pesmi psov. Par strelov s pretrganimi poki in raztegnjenimi, stokajočimi odmevi, nato smrtna tišina. Nočne sence so se raztegnile, stari graščak je ostal sum, zaman je klical sina. Na sveti dan so našli mrtvega ob mrtvi lisici, z izstreljeno puško in režečo rano V prsih . .
Sedaj stoji na presedljaju gore spomenik in na ta kraj žaloigre je nesla Alma ta dan tretjič na sveti večer mrtvemu bratu Ittčco.
Alma je bila žalostna. Mesto, Fred, očitna tnr-kost, materina in bratova usoda — vse to ji je ubilo srce. Mesto jo je razočaralo, preveliko rano ji je zadal Fred. da hi v mestu našla še kako privlačnost. Sedaj ji je bila grajska knjižnica pol življenja, drngn polovica pa gozd. Tam je včasih zasmijala, gledala živalce, poslušala petje
ptičjih zborov, čez vse pa si je želela samote. Žu-lostno dekle z ubitim srcem. —
Bolel jo je spomin na mater, ki je umrla, ko je podarila njej življenje. Brat je padel v smrtno senco. Oče je postal strahovit samotar, ki bega po hostah in skalovju, zdaj sem, zdaj z divjo tro-po psov. Kako se ji je krčilo srce, ko je poslušala jeseni, čim je prišla iz mesta vsa bedna in žalostna, kako je šla besna gonja skozi lese in trate! Tedaj je oče prišel domov z nekim čudnim licem. Gorelo je v njem, vendar je imel grozen izraz. Prav tak se ji je zdel, kakor Fred tedaj, ko je prišel s stene in ji zatajil, da je uničil orlico! Vsako leto je šel pred Božičem na lov, le letos ga je preprosila, da ni šel.
*
Bil je že gost mrak, ko se je Alma vračala h gradu. Počasi, korak za korakom. Poslušala je bo-žične zvonove in mislilo na srečo, ki je ona ne bo nikdar užila. Morda ho nocoj zapela, morda bo zajokala, ona, ki je sanjala o sreči, pa je sednj razočarana sama, z začudenimi, široko odprtimi očmi. Morda bo zapela, morda zajokala, kaj ji bo prinesel Božiček?
Osoren glas jo je predramil iz misli. Sla je k očetu, ga pomirila, pa šla v sobo h kaminu, In bosta z očetom obhajala sveti večer. Sveti večer, kaj boš prinesel trdo preizkušenemu dekletu? Morda mir. košček sreče? O, morda, morda, ali pa spet grenko razočaranje? Ji bo podžgal v njenem revnem, zapuščenem srcu luceo pred novorojenim Bogom?
*
Stari Zaje je prišel v salon, sedel h kaminu zraven Alme. ji pogladil lase s čudovito nežnostjo, redko je bito to pri njemu in pričel tiho govoriti.
.,Glej dete. Danes na ta večer, ki mu pravijo sveti, ti naj povem in pokažem, kaj ti je namenilo moje srce. da ti pokloni za Božič, za spomin na mojo ženo tvojo mamico in na mojega sina, tvojega nesrečnega brata. — — —
Za uredi ki *n i 'dajatelja odgovarja Vertoviek Milan v Kranju.
Tisku Tiskarna Tiskovnega društva v Kranju.
6921^^