VELIKI SLOVENSKI
SPISOVNIK
ZBIRKA PISEM, LISTIN IN VLOG ZA ZASEBNIKE, TRGOVCE IN c*oo*oo*o OBRTNIKE, o^o^co
SESTAVIL HENRIK PODKRAJŠEK,
PROFESOR NA KR. DRŽAVNI OBRTNI ŠOLI V LJUBLJANI.
LJUBLJANA 1919.
NATISNILA IN ZALOŽILA "IG. PL. KLEINMAYR & FEO. BAMBERS,
Uvod.
Kadar pišeš pismo ali sestavljaš vlogo ali listino, pazi na to, da bo spis lahko umeven in lep.
Kdor čita tvoje pisanje, mora lahko razumeti vsako tvojo posamezno misel; poleg tega mu mora besedilo, slog ugajati. Dobro torej pišeš, kadar je to, kar hočeš povedati, izraženo točno in jasno, kratko, blagoglasno in dostojno.
Točen je sestavek, ako poveš vsako misel z jasnimi, prikladnimi besedami. Ako zapišeš n. pr. „Umetnik je izdelal lepo podobo", se nisi izrazil točno, ker ne vemo, ali je ta umetnik slikar ali kipar in ali je ta podoba naslikana, izklesana iz kamena ali izrezljana iz lesa.
Jasen je sestavek, ako pišeš tako, da bralec precej ve, kaj hočeš povedati. Ne piši torej predolgih stavkov; opuščaj težko umevne tuje besede; ne rabi visokoletečih besed za navadno, preprosto misel! Kar se ti zdi posebno važno, podčrtaj! Za vsako novo misel začni nov odstavek! Pazi tudi, da bo vsaka črka razločno pisana in spis zato lahko čitljiv!
Kratek je sestavek, kadar se izogiblješ vsega, česar ni treba pisati.
Blagoglasen je sestavek, kadar se zdi tebi in drugim prijeten, če ga čitaš na glas. Ne kopiči torej besed, ki se težko izgovarjajo, ali zgolj enolikozložnic ali besed, ki so si podobne.
Dostojen je sestavek, kadar rabiš samo take besede, ki ne žalijo nikogar; zato piši spodobno! Kadar priporočaš blago, ga ne. hvalisaj, saj se dobro blago samo hvali.
* * *
Da moremo prav pisati besede ter prav in lepo izražati misli, tudi ne smemo zanemarjati pravil, ki veljajo za slovenski jezik.
Pravilnega pisanja besed nas uči slovnica, pravilnega izražanja misli pa jezik sam na sebi. V tem oziru je tudi slovenščina samobitna, samosvoja. Kdor hoče torej res slovenski pisati, mora znati slovenskega jezika svojstva in se jih natančno držati.
Ker je treba, da prav posebno opozorimo na nekatera pravila, ki se je po njih ravnati vsakomur, kdor piše, podajemo v naslednjem sestavku nekaj pouka in navodil za pravilno slovensko pisanje in izražanje.
Podkrajšek, Spisovnik.
1
Samoglasnika e in o v sklonilih, obrazilih in v sestavljenkah.
Pri pisavi sklonil, obrazil in sestavljenk dostikrat greše tisti, ki ne razločujejo ozkih in širokih soglasnikov in pišejo zato za ozkimi soglasniki c, č, š, ž, j samoglasnik o namesto e.
Piši torej
a)	pri samostalnikih: prijateljev, prijateljema, prijateljem, ne pa prijateljov, prijateljoma, prijateljom — tujcev, tujcema, tujcem, ne pa tujcov, tujcoma, tujcom — nožev, nožema, nožem, ne pa nožov, nožoma, nožom; nasprotno pa piši: voznikov, voznikoma, voznikom, jelenov, jelenoma, jelenom;
b)	pri pridevnikih: tujčeva peta (ne tujčova), stričeva hiša (ne stricova), moževa suknja (ne možova), pastirjeva palica (ne pastirjova), hrušev mošt (ne hrušov);
c)	pri glagolih: končevati, oznanjevati, moževati (ne končovati, oznanjo-vati, možovati);
c)	v izvedenih besedah: hruševec (ne hrušovec), sadjevec (ne sadjovec), smrečevje (ne smrečovje), jelševje (ne jelšovje);
d)	v sestavljenih besedah: rdečeličen, svojeglav, konjerejec, svinjereja (ne rdečoličen, svojoglav, konjorejec, svinjoreja).
Napačno je tudi pridevnikom moškega in srednjega spola dajati v petem edninskem sklonu (mestniku) sklonilo omu, emu. Prav pišeš torej: pri dobrem pastirju, po končanem delu, ne pa pri dobremu pastirju, po končanemu delu.
Dvojina.
Samostalniki ženskega in srednjega spola imajo v dvojini v prvem sklonu i. Pravilno: ženi, prijateljici, knjigi, pismi, drevesi, kolesi. Napačno: žene, prijateljice, knjige, pisma, drevesa, kolesa.
Piši v dvojinskem šestem sklonu pravilno: pred dvema letoma, pred dvema mesecema, ne pa napačno: pred dvema leti, pred dvema meseci. Tukaj kaže že števnik dva, da pišemo dvojino, torej gre samostalniku dvojinska oblika.
Sklanjatev osebnih imen.
Osebna imena, krstna in rodbinska, moramo sklanjati oboja kakor druge samostalnike.
Grda napaka je torej, sklanjati moško krstno ime, moškega rodbinskega pa ne. Tako neslovensko in sploh neslovansko pisavo čitamo prav pogosto v knjigah, časopisih in uradnih spisih. Nemalokrat povzročuje to tudi dvoumnosti. Ako je namreč zapisano: „Ivana Mrak ni več med nami", ne vemo.
ali pogrešamo Ivana (moškega) ali Ivano (žensko). Če velja za Mraka, je torej pisati: „Ivana Mraka ni več med nami", če za žensko, pa: „Ivane Mrakove ni več med nami".
Pravilno je torej: Smrt prijatelja Andreja Lipnika... Piši znancu Ivanu Rusu ... Pokopali smo tovariša Jožefa Gregorina... Bil sem pri gospodu Peregrinu Kosu ... Izprehajal sem se s součencem Leopoldom Bezlajem ..
napačno pa: Smrt prijatelja Andreja Lipnik... Piši znancu Ivanu Rus ... Pokopali smo tovariša Jožefa Gregorin ... Bil sem pri gospodu Peregrinu Kos... Izprehajal sem se s součencem Leopoldom Bezlaj...,
napačno tudi: Smrt prijatelja Andrej Lipnika... Piši znancu Ivan Rusu.. . Pokopali smo tovariša Jožef Gregorina.:. Bil sem pri gospodu Peregrin Kosu .. Izprehajal sem se s součencem Leopold Bezlajem...
Za sklanjo moških osebnih imen na a in o veljajo sledeča pravila:
1. Moška osehna imena s končnico a sklanjamo ali po ženski sklanji kakor besedo riba, n.,pr.: Tepina, Tepine, Tepini, Tepino, pri Tepini, s Tepino. Ravno tako Valenta, Trdina, Robida, Luka, Pelopida...
ali po moški kakor besedo jelen, n. pr.: Tepina, Tepina, Tepinu, Tepina, pri Tepinu, s Tepinom.
Pridevniki: Tepinov, Valentov, Trdinov... Tepinov grad, Trdinove bajke.
2„ Moška osebna imena na o sklanjamo po zgledu jelen, n. pr.: Jenko, Jenka, Jenku, Jenka, pri Jenku, z Jenkom. Tako tudi: Marko, Marka..., Janko, Janka ..., Jesenko, Jesenka ...
Napačno je: Jenko, Jenkota ..., Janko, Jankota ..., Jesenko, Jesenkota...
Pridevniki: Jenkov, Jankov, Jesenkov... Jenkove pesmi, Jankov oče, Jesenkova zgodovina ...
3.	Domača moška osebna imena na e dobivajo v sklonih prirastek t, n. pr.: France, Franceta ..., Jože, Jožeta..., Cigale, Cigaleta ..., Lovše, Lov-šeta ..., Stare, Stareta ...
Pridevniki: Francetov, Staretov ...
4.	Tuja moška osebna imena na e dobivajo v sklonih prirastek j, n. pr.: Bonaparte, Bonaparteja ..., Goethe, Goetheja...
Pridevniki: Bonapartejev, Goethejev ..., Goethejev Faust.
5.	Moška osebna imena na i dobivajo v sklonih prirastek j, n. pr.: Kobi, Kobija ..., Strupi, Strupija..., Muri, Murija ...
Pridevniki: Murijeva gostilna...
6.	Moška osebna imena s pridevniško obliko na ski moramo sklanjati kakor pridevnike na ski, n. pr.: Koseski, Koseskega ..., Ledinski, Ledinskega..., Hradecki, Hradeckega ..., ne pa: Kosesketa, Ledinsketa, Hradecketa ...
7. Moška osebna imena s poluglasnikom e v imenovalniku v zadnjem zlogu izpahujejo e v drugih sklonih, n. pr.: Kadunec, Kadunea.. Piber, Prbra ..Lipovšek, Lipovška ..., Prešeren, Prešerna...
Ne piši torej niti v spisih niti v napisih: Kaduncc, Kaduneca ..., Lippvšek, Lipovšeka ... itd.
Popolnoma napačno piše tudi, kdor z vezajem loči končnico od lastnega imena, n. pr.: Slomšek-a, Zavašnrk-u, Kuster-ja, Kadunec-em ...
Pridevniki: Kadunčev, Pibrov, Slomškov...
Kar se tiče ženskih osebnih imen, rabimo v govorici pridevniške, oziroma šamostalniške oblike.
Tako pravimo ženam: Kosova žena ali Kosovka, Hribarjeva žena ali Hribarica, Habetova soproga ali Habetovka, Habečka, hčerkam pa: Kosova Mara, Hribarjeva Stana, Cigaletova Ivanka.
Pišemo pa tako: Naj prejme gospa Marija Kosova. — Gospodični Mari Cigaletovi. — Pozdravi mi Stano Hribarjevo ...
Takšno izražanje je pravilno slovensko. Nepravilno pa je novodobno, n. pr.: Naj prejme Mara Kos. — Pozdravi mi Stano Hribar.
Določna in nedoločna oblika pridevnikov.
Pridevnikov edninski imenovalnik moškega spola ima pred samostalniki samo tedaj določno obliko na -i, kadar govorimo o določni, že znani osebi ali reči. Pravilno: Moj dobri oče je bolan. Napačno: Moj dober oče je bolan. — Pravilno: Mladina zanemarja stari svet. Napačno: Mladina zanemarja star svet. _ Pravilno: Leposlovni list »Ljubljanski Zvon" je začel izhajati po Stritarjevem „Zvonu". Napačno: Leposloven list »Ljubljanski Zvon" je začel izhajati po Stritarjevem „Zvonu". — Pravilno: Spored za napovedani koncert obsega tudi nekaj najnovejših skladb. Napačno: Spored za napovedan koncert obsega tudi nekaj najnovejših skladb. — Pravilno: Papirnati denar nadomešča kovanega. Napačno: Papirnat denar nadomešča kovanega.
Samo določno obliko imajo:
1.	pridevniki na ski, ji, nji. Prav je torej pisati: Danes je lep jesenski dan. To je božji dar. Srednji pot. Današnji dan. Nocojšnji večer. Precejšnji uspeh. Tukajšnji urad;
2.	vsi primerniki, n. pr.: boljši, višji, starejši;
3.	pridevniki, če so v zvezi s samostalnikom in mu določajo pomen, n. pr.: veliki petek, cestni prah, glavni del, mašni plašč, pustni torek, sadni vrt, državni zbor, vladni list — (v krajnih imenih) Črni vrh, Stari trg, Veliki Klek;
Nemščina rabi v teh primerih sestavljenke, n. pr.: glavni del Hauptteil, vladni list Regierungsblatt.
4. pridevniki: mali, pravi, obči.
Določno obliko pridevnikov stavi tudi vselej poleg kazalnih zaimkov: ta, tisti, oni. Prav je pisati: Ta dobri mož mu je pomagal. — Ta odločni nastop ga je rešil. — Tisti lepi dom mu jutri prodado. — Oni temni oblak obeta nevihto.
Pomni, da imajo samo nedoločno obliko vsi svojilni pridevniki in svojilni zaimki, n. pr.: bratov klobuk, lipov cvet, kraljev konj, tetin dom — moj oče, tvoj brat, njegov vrt, njen cvet, najin hrib, njihov prijatelj.
Predlogi.
Predlog s pišemo pred trdimi soglasniki (c, č, f, h, k, p, s, š, t), predlog z pa pred mehkimi soglasniki (b"d, g, j, 1, m, n, r, v, z, ž) in pred samoglasniki. Piši torej: s hudodelcem, s pismom, s teto, s skledo, s teletom, s kolesom, z očetom, z vetrom, z deklo, z ribo, z žrebetom, z ojesom.
Pomni tudi, da je pisati za predlog k vselej h pred besedami, ki se začenjajo z g, k, n. pr.: h grobu (ne: k grobu), h koncu (ne: k koncu).
Kadar govorimo in pišemo, n. pr. na Dunajur na Triglavu, na Brdu, moramo govoriti in pisati na vprašanje odkod: z Dunaja, s Triglava, z Brda, ne pa: iz Dunaja, iz Triglava, iz Brda.
Kadar pa pravimo, n. pr. v Trstu, moramo reči: iz Trsta, ne pa: s Trsta.
Pomni: na Jesenice, na Jesenicah, z Jesenic — na Dovje, na Dovjem, z Dovjega — na Zidani most, na Zidanem mostu, z Zidanega mosta ...
lzkratka. Pomni, da se vedno ustrezata na in s (z), v in iz.
Vsak predlog moramo vezati z njemu določenim sklonom, tako n. pr. predlog spričo samo z rodilnikom, nikdar ne z dajalnikom, vkljub, navzlic samo z dajalnikom, nikdar ne z rodilnikom.
Vsak predlog je dalje s svojim imenom tesno zvezan, zato se ne da ločiti od njega. Napačno je torej pisanje: pred in za hišo (prav: pred hišo in za hišo ali pred hišo in za njo), na in pod zemljo (prav: na zemlji in pod zemljo ali na zemlji in pod njo).
Nepravilna in grda je tudi taka stava predlogov: Z s pismom mi poslanim računom nisem zadovoljen. Prav: Z računom, poslanim mi s pismom, nisem zadovoljen. Ali: Z računom, ki ste mi ga poslali s pismom, nisem zadovoljen. — Z brez pisma mi poslanim računom nisem zadovoljen. Prav: Z računom, poslanim mi brez pisma, nisem zadovoljen. Ali: Z računom, ki ste mi ga poslali brez pisma, nisem zadovoljen.
Glagole imenovati, izvoliti, izbrati, imeti, smatrati itd. veži pravilno s predlogom za, kakor kažejo naslednji zgledi: Vlada je imenovala za ravnatelja Ivana Zadnika. Obrtniki so izvolili za načelnika Antona Pavčiča. Stranka si
je izbrala za zastopnika odvetnika dr. Ivana Murnika. Vsi ga imajo za dobrega človeka. Izdajstvo so smatrali vsi narodi za največji zločin.
V vseh podobnih stavkih je nepravilno pisati kot namesto za.
Osebni zaimki.
Osebne zaimke rabimo, kadar imajo poudarek, n. pr.: Ti očeta do praga, sin tebe čez prag. — Mi smo sejali, vi boste želi.
Napačno je rabiti osebne zaimke, kadar nimajo poudarka. Ne piši torej na vprašanje: Kaj delaš? — Jaz pišem. — Kaj dela hlapec? — On snaži čevlje. — Pravilno je samo: Pišem. Čevlje snaži.
Kazalni zaimki.
Isti, istega, istemu itd. ne smemo nikoli pisati, kadar govorimo po lepi stari navadi: ga, mu itd. Napačno je torej: Kupil sem konja. Ker mi isti ni rad vozil, sem istega prodal. Prav: Kupil sem konja. Ker mi ni rad vozil, sem ga prodal. — Napačno: Dobila sem lepo darilo. Za isto sem bila prijateljici jako hvaležna. Prav: Dobila sem lepo darilo. Zanje sem bila prijateljici jako hvaležna. — Napačno: Vlada je razpisala več ustanov za obrtno šolo. Za iste so se oglasili mnogi prosilci. Prav: Vlada je razpisala več ustanov. Zanje so se oglasili mnogi prosilci.
Svojilni zaimki.
Veliko se greši proti rabi svojilnih zaimkov, ki kažejo, čigav je predmet, o katerem pišemo. Posebe pomni:
1.	Pred samostalnike jih devlji samo, kadar imajo svojilni zaimki poseben poudarek, sicer jih stavi za njimi, pa le, kadar jih je res treba. N. pr.: Moja mati je prišla (ne tvoja). Mati je prišla (ne oče) — tukaj ni treba staviti svojilnega zaimka niti zadaj niti spredaj. Njegovega brata sem videl (tvojega pa ne). Brata njegovega sem videl (sestre pa nisem). V cenjenem pismu mi sporočate (ne: V svojem cenjenem pismu mi sporočate..., niti ne: V cenjenem pismu svojem ...).
2.	Piši svojilnopovratni zaimek svoj namesto drugih svojilnih zaimkov (moj, tvoj, najin, vajin, naš, vaš, njegov, njen, njihov) vselej, kadar se prisvaja kaj osebku istega stavka.
Pravilno: Spoštujem svojega dobrotnika (ne: mojega). — Glej na svoje delo! (ne: na tvoje). — Ne delajmo krivice niti svojim sovražnikom (ne: našim). — Vsakomur se svoje (to, kar je njegovo) zdi najlepše. — Pustite vsakomur svoje! (to, kar je njegovo). — Svoja glava, svoj svet.
Namesto zaimka svoj rabimo naš, vaš, kadar govorimo o kaki splošni posesti, ne o osebni, n. pr.: Gremo v našo cerkev. Če nočete v našo cerkev, pa pojdite v svojo, mi pojdemo v našo.
Kar velja o svojilnopovratnem zaimku svoj, velja tudi o osebnopovratnem zaimku sebe, se.
Sebe, se, sebi rabimo za vse osebe, kadar se nanašajo na osebek istega stavka. Govorimo in pišemo torej: Hvalim se, hvališ se, hvalimo se... Sebi orjem, sebi sejem, sebi bom tudi žel. Boljše-je, da starejšega od sebe poslušamo.
Nikalnica „ne".
Nikalnica „ne" se spaja s samostalniki in pridevniki v eno besedo, n. pr.: hvaležnost — nehvaležnost, volja — nevolja, delo —nedelo, stvor — ne-stvor, red — nered, zadovoljnost — nezadovoljnost, prijatelj — neprijatelj, sloga — nesloga, gotovost — negotovost; rad — nerad, srečen — nesrečen, pošten — nepošten, pravi — nepravi, kriv — nekriv, viden — neviden, prijazen — neprijazen, zmeren — nezmeren. Te besede so sestavljenke.
Nikdar pa se nikalnica „ne" ne spaja z glagoli. Prav je torej pisati narazen: ne pišem, ne čitam, ne delam, ne hodim; ne bom pisal, ne bom čital, ne bom delal, ne bom hodil..., napačno pa skupaj: nepišem, nečitam, nedelam, ne-hodim; nebom pisal, nebom čital, nebom delal, nebom hodil...
Toda s prislovi: vede, vedoma, vidoma, hote, hotoma se veže „ne" v eno besedo, torej: nevede, nevedoma, nevidoma, nehote, nehotoma.
Tako pišemo tudi nenadoma skupaj.
Pomni, da je pisati ne glede narazen: ne glede na čast == brez ozira na čast.
Veznika: ne le, ne samo moramo pisati narazen, torej nikakor ne skupaj: nele, nesamo!
Glagol.
Rabiti dovršili glagol za nedovršeno dejanje je prav tako napačno, kakor je napačna raba nedovršnega glagola za dovršeno dejanje.
Napačno: Dolžnost za plačevanje prispevkov za delavsko zavarovalnico proti nezgodam zadene samo delodajalca. Pravilno: Dolžnost za plačevanje prispevkov za delavsko zavarovalnico proti nezgodam zadeva samo delodajalca. — Napačno: Za tiste člane bolniške blagajnice, ki ne prejemajo zaslužka v gotovini, mora delodajalec plačati ves prispevek. Pravilno: Za tiste člane bolniške blagajnice, ki ne prejemajo zaslužka v gotovini, mora delodajalec plačevati ves prispevek.
V teh primerih dejanje traja, se dejanje ponavlja, zato je pisati nedovršnik.
Napačno je rabiti sedanjik nedovršnega glagola, kadar hočemo reči, da bo kaj, da se bo kaj zgodilo, da bomo kaj delali ali storili. Vselej moramo tedaj pisati prihodnjik, ki ga izražamo po obliki s sedanjikom dovršnega glagola ali z opisanim prihodnjikom nedovršnega glagola. Napačni so torej stavki: Jutri popoludne se vrši občni zbor umetniškega društva; govori slikar I. (pravilno: Jutri popoludne se bo vršil občni zbor umetniškega društva; govoril bo slikar I.). — Sokol ima izlet prihodnjo nedeljo (pravilno: Sokol bo imel izlet prihodnjo nedeljo). — Koncert glasbene Matice" je v soboto (pravilno: Koncert „Glasbene Matice" bo v soboto). — Jutri gremo na Šmarno goro (pravilno: Jutri pojdemo [manj dobro: bomo šli] na Šmarno goro).
Napačna je tudi pisava: Iz Pariza zve naš list, da je umrl... (Prav: Iz Pariza je zvedel naš list, da je umrl...) — V predgovoru razloži pisatelj svoje mnenje. (Prav: V predgovoru razlaga, ali pa: je razložil pisatelj svoje mnenje.) — Deželna vlada imenuje v zadnji seji za svetnika ... (Prav: Deželna vlada je imenovala v zadnji seji za svetnika...) — To ne pride v poštev. (Prav: To ne prihaja v poštev.) — Nič novega ne pove brzojavka. (Prav: Nič novega ne javlja ali priobčuje brzojavka.) — Iz sporočila posnamem, da ne kaže dobro. (Prav: Iz sporočila posnemam ali se da posneti, da ne kaže dobro.)
Glagoli, kakor zobati, kopati, dremati, devati imajo v sedanjiku poleg oblike zobam, kopam, dremam, devam tudi obliko zobljem, kopljem, dremljem, devljem.
Te vrste glagolov je tudi glagol pozivati, nazivati, zato se mu glasi sedanjik pozivam, nazivam ali pozivljem, nazivljem, nikakor pa ne poživljam, nazivljam. Pomni to dobro in ogibaj se napačne oblike!
Rodilnik poleg zanikanih prehajalnih glagolov.
Kadar zanikavaino dejanje prehajalnega glagola, stoji dopolnilo v rodil-niku. Pravilno: Vsak otrok ne ljubi matere. Napačno: Vsak otrok ne ljubi mater. — Pravilno: Najemnik, ki ne bi plačal dogovorjene najemnine... Napačno: Najemnik, ki ne bi plačal dogovorjeno najemnino ... — Pravilno: Pisemski papir ne sme biti pretenak, da ne prepušča tinte. Napačno: Pisemski papir ne sme biti pretenak, da ne prepušča tinto. — Pravilno: Tega ti ne smem dovoliti. Napačno: To ti ne smem dovoliti. — Pravilno: Vsega pa nihče ne more imeti. Napačno: Vse pa nihče ne more imeti. — Pravilno: Nisem je pričakoval. Napačno: Nisem jo pričakoval. — Pravilno: Nimaš pravice, mi hišo prodati. Napačno: Nimaš pravico, mi hišo prodati:
Sestavljenke s predponami (predlogi) iz, s (z), u in v.
Predpona iz pomeni:
1.	premikanje iz kake reči, n. pr.: izbiti, izbijati (žeblje iz deske, skrbi iz glave), izbrati, izbirati (izmed jabolk najlepše), izgnati, izganjati (cigane iz dežele), izpisati (povest iz knjige), izviti (meč iz roke);
Samostalniki: izbera, izbor, izgon, izpis ...
2.	izvršitev ali dokončanje, n. pr.: izučiti se, izpiti se (s pitjem se uničiti), izpeti se;
3.	dosego kake reči, n. pr.: izprositi si kaj, izberačiti, izmoliti, izmisliti si kaj ...
Samostalniki.: izmislek ...
Predpona s (z) ali se (pred s, š, z, ž) znači:
1.	združitev, n. pr.: zbrati, zbirati, zgnati, zganjati, sniti se, shajati se, spisati, spisovati, zložiti, zviti, sestaviti, seznaniti, sešiti...
Samostalniki: zbor, zbirka, shod, zlog, spis...
2.	premikanje s česa (od zgoraj doli), n. pr.: sneti, snemati (klobuk z glave, s klina), sezuti (čevlje, hlače), zmetati (seno z voza) . ..
Predpona u pomeni:
1.	odmikanje, odstranitev, odvzetje ali umanjšanje, n. pr.: uiti, uhajati, ubežati, ulomiti (= odlomiti), unesti (= odnesti), upasti (voda je upadla), urezati (palico), ukuhati se, užeti se, ukositi se (raniti se s srpom, s koso) ...
Samostalniki in pridevniki: ubeg, ubežen, upad (vode), ulom, ulomek ...
2.	izpolnitev ali dovršitev kakega dejanja ali premembo stanja, n. pr.: uča-kati, ubiti, udariti, ustaviti, umreti, umoriti, ukrasti, ustrašiti, utopiti, ugoditi, ustopiti se, ustanoviti se, ustaliti se, usesti se...
Samostalniki in pridevniki: uboj, ubitek, umor, udarec, ustanovitev, usad, ugoden...
Predlog v pomeni kot predpona devanje ali prestavljanje iz kraja v kraj, zlasti v njegov notranji del, n. pr.: vbosti, vdeti, vtekniti, vpisati, vriniti, vplesti, vsaditi, vpasti (sovražnik je vpadel v deželo).. .
Samostalniki: vbod, vhod, vpis, vpad.
Namesto v pišemo u pred naslednjim v, n. pr.: uvesti, uvajati, uvrstiti, uvoz, uvod .. .
Besedni red v stavku.
Glede besednega reda je pomniti, da glagolov ni devati stavku na konec, zlasti pa ne v zloženih in odvisnih stavkih. Tako n. pr. je napačen naslednji stavek: Trgovec pismo spiše, nanje znamko prilepi in ga na pošti odda.
Pravilno: Trgovec spiše pismo, prilepi nanje znamko in ga odda na pošti. — Napačno: Po zakonu zastavnemu upniku pravica pristoji, da zastavilo proda, ako ni zastavitelj tega izpolnil, kar je v zastavnem listu obljubil. Pravilno: Po zakonu pristoji zastavnemu upniku pravica, da proda .zastavilo, ako zastavitelj ni izpolnil tega, kar fe obljubil v zastavnem listu. — Napačno: Najemnik, ki ne bi dogovorjene najemnine plačal... Pravilno: Najemnik, ki ne bi plačal dogovorjene najemnine... — Napačno: Domovinska pravica ti v eni občini šele tedaj ugasne, kadar si to pravico v drugi občini dobil. Pravilno: Domovinska pravica ti ugasne v eni občini šele tedaj, kadar si to pravico dobil v drugi občini. — Napačno : Za postopanje pri obrtnih sodiščih ni dovoljeno odvetnika imeti. Pravilno: Za postopanje pri obrtnih sodiščih ni dovoljeno imeti odvetnika.
Popolnoma napačno je, postavljati naslonice za glagole. Nikakor torej niso pravilni nastopni stavki: Dne 15. t. m. stopil sem v delo. — Pred vsem sklicujem se na zdravnika. — V konkurznem oklicu naznanjena sta konkurzni komisar in začasni upravnik mase. — V tem primeru pripomniti mi je... Sprejem v občinsko zvezo ne more odreči se... Ko je Bogomila tako lepo prosila Črtomira, naj da se krstiti, ni ji naposled mogel odreči prošnje. — Kadar odgovarjamo na prejeto pismo, moramo se v uvodu sklicati na do-tični list.v
Navedeni stavki se glase pravilno: Dne 15. t. m. sem stopil v delo. — Pred vsem se sklicujem na zdravnika. — V konkurznem oklicu sta naznanjena konkurzni komisar in začasni upravnik mase. — V tem primeru mi je pripomniti ... Sprejem v občinsko zvezo se ne more odreči... Ko je Bogomila tako lepo prosila Črtomira, naj se da krstiti, ji naposled ni mogel odreči prošnje. — Kadar odgovarjamo na prejeto pismo, se moramo v uvodu sklicati na dotični list.
,	Velike začetnice.
Z veliko začetnico pišemo:
1-. vsako prvo besedo v naslovih, nadpisih in podpisih, n. pr.: Brambovci. Zgodovinski roman. Spisal dr. Ivan Lah. — Mestni dom. — Dragi prijatelj! V Kranju, dne... Z odličnim spoštovanjem ...;
2. prvo besedo v začetku stavka, za piko, vprašajem, klicajem iri dvopičjem v dobesednem ali premem govoru, n. pr.: Dohodnina je navadno odmerjena tam, kjer stanuje davčni zavezanec.
Modri se uči od drugega. Kdor se ničesar ne nauči iz tuje nesreče, ta ni moder.
Koga iščeš tukaj? Govori! — Kdo je prišel? Brat? Kje je?
Blagor človeku, ki dosega modrost, in človeku, ki napreduje v modrosti! Boljša je namreč nje pridobitev od pridobljenega srebra in dobiček pri njej dražji od zlata.
Salomon pravi: „Ne ustanovi se človek z brezbožnostjo, korenina pravičnih pa se nikdar ne gane."
Kadar je stavek, ki ima na koncu vprašaj ali klicaj, samo del celotnega zloženega stavka in se ta po vprašaju ali klicaju nadaljuje, tedaj ne stoji za vprašajem ali klicajem velika začetnica, n. pr.: Ko se Ofer začudi in vpraša: „Zakaj pa nisi hotel jahati mimo križa?" se hudič nekaj časa brani odgovoriti. — „Koliko imam na leto?" vpraša s smehljajočim glasom čevljar. — Naj srca ne vara ti čut! da vhod le v življenje je s cvetjem posut.
Poleg tega pišemo z veliko začetno črko:
1.	raznovrstna lastna imena, n. pr.: Jernej Kopitar, Jugoslovan, mesto Lož, trg Planina, kraljevina Španija, celina Avstralija, gora Triglav, reka Soča, otok Vis, društvo Lipa.
V krajevnih lastnih imenih, zloženih iz pridevnika in samostalnika, ki je že sam zase lastno ime in mu je pridevnik pristavljen le zaradi razločevanja, pišemo obe besedi z velikima začetnicama, n. pr.: Škofja Loka, Bohinjska Bistrica, Spodnja Šiška, Polhov Gradec, Sveti Vid, Veliki Triglav, Mali Triglav, Mala Azija, Južna Amerika...
Od teh imen izvedene pridevnike pišemo z malo začetnico, torej: škofjeloški, maloazijski, spodnješišenski, polhograjski (pograjski) ...
Če pa samostalnik v krajevnih imenih ni sam zase lastno ime, pišemo le prvo besedo, ki je pridevnik, z veliko začetno črko, n. pr.: Novo mesto, Kranjska gora, Gornji grad, Črni vrh, Mirna peč, Črno morje, Dunajska cesta, Savin-ske planine, Triglavsko pogorje, Blejsko jezero...
2.	besede Bog (t. j. pravi, nasproti poganskim bogovom), Odrešenik, Zveličal', Gospod = Bog itd.;
imena velikih praznikov, »n. pr.: Novo leto, Svečnica, Velika noč, Veliki Šmaren, Božič ...
3.	Z veliko začetnico pišemo tudi svojilne pridevnike od osebnih imen, n. pr.: To je Prešernova pesem. Ime Gospodovo. Marijin praznik.
Pridevnike drugih lastnih imen pišemo z malo začetnico, n. pr.: evropski, koroški, ljubljanski, slovaški, srbski, triglavski, savski...
Samostalnike, izvedene od osebnih imen, kakor Jezus, Mohamed, Frančišek, Benedikt, pišemo z malo začetnico: jezuit, mohamedanec, frančiškan, benediktinec ...
4.	Osebne in svojilne zaimke za drugo osebo pišemo v pismih, prošnjah, spomenicah z veliko začetnico, n. pr.: Vsled Vašega naročila sem Vam poslal. ..
Z veliko začetnico pišemo tudi naslove visokih oseb, n. pr: Kraljevo Veličanstvo. Brodovje Njegovega Veličanstva. Pismo Njegove Svetosti.
Pridevnike, ki izražajo kak priimek osebnih imen, pišemo z veliko začetnico, n. pr.: Peter Veliki, Dušan Silni...
Eno ter isto ime smemo pisati z malo ali z veliko začetnico, kakršno je ime, občno ali lastno, n. pr.: V sinjih višavah kroži preponosni orel (ptica). Na veselici je bilo tudi veliko Orlov (telovadcev). — Jeklen zvon poje tužno. Stritar je urejeval na Dunaju list Zvon. — Danes je praznik sv. Vida. Pri Svetem Vidu (krajevno ime) imajo novo šolo.
Razločuj tudi Dolenjec, Vipavec (z veliko začetnico), pa dolenjec, vipavec (z malo začetnico)! Z veliko začetnico pomeni beseda človeka z Dolenjskega, z Vipavskega, z malo pa vino iz tistih krajev.
Ločila.
Ločila so znamenja, s katerimi ločujemo posamezne besede ali stavke v spisu, da moremo spis prav razumeti. Že to kaže, da so jako važna. Napačna stava ločil lahko povzroči, da spisa ni mogoče razumeti ali pa da ima drug zmisel, nego mu je bil namenjen.
I. Vejica.
Vejico (,) rabimo od vseh ločil največkrat. To pa:
1.	kadar naštevamo osebe ali predmete in njih svojstva, n. pr.: Vsako pismo ima datum, nagovor, uvod, pravo vsebino, sklep in podpis. — Dokazilnim listinam prištevamo pobotnice, račune, menice, nakaznice, izpričevala, trgovske in obrtne knjige. — Zidarski, tesarski, kamenarski in vodnjakarski obrt so stavbni obrti. — Nravstvena izpričevala za posle, pomočnike, vajence in dninarje morajo biti kolkovana. — Vsaka vloga bodi jasna, točna, skromna in spoštljiva. — Spis bodi pravilen, čist, točen, jasen, kratek, dostojen in blagoglasen ;
2.	pred pristavkom in za njim, kadar pristavek z besedo, ki jo pojasnjuje, ni zvezan v en pojem, n. pr.: Gospod Janko Polec, prijatelj mojega pokojnega očeta, piše..., toda brez vejice: Prijatelj mojega pokojnega očeta gospod Janko Polec piše... Prešeren, slavni slovenski pesnik, je umrl leta 1849., toda brez vejice: Slavni slovenski pesnik Prešeren je umrl leta 1849. — Na manjši papir, takoimenovano osmerko, obrtniku ni prikladno pisati;
3.	pred besedami in kraticami, ki napovedujejo kako naštevanje (kakor, in sicer, in to, zlasti, posebno, n. pr.), n. pr.: Datum stoji na koncu pisma, kadar pišemo odličnejši osebi, in sicer o stvareh, ki se ne tičejo naravnost trgovskih
ali obrtnih poslov. — Vsak obrtnik sme imeti na svojem stojališču po več stalnih obrtovališč, to je delavnic ali prodajalnic. — Davki, kakor zemljarina, pridobnina, rentnina, plačarina, dohodnina, so neposredni davki. — Splošne označbe, n. pr.: manufakturno blago, krojno blago, igrače, kemijske tva-rine itd., niso dopuščene v carinskih deklaracijah.
4.	med krajšimi glavnimi stavki, iz katerih je zloženo priredje, n. pr.: Laž nima rok, pa vendar človeku zaupanje razdere. — Poštni paketi se sprejemajo samo frankirani, pošta pa je porok zanje;
5.	med istovrstnimi odvisnimi stavki, n. pr.: Kdor. zglasi obrt, mora v dotični vlogi navesti, kako se piše, koliko ima let, kje stanuje, kateri državi pripada, v katero občino dotične države je pristojen, s kakšnim obrtom se misli baviti in kje ga namerja izvrševati;
6.	pred vrinjenimi, vmesnimi stavki in za njimi, n. pr.: „Nihče", je rekel Sokrat Krezu, „se ne more pred smrtjo srečen imenovati."' — Tukaj stanuje slovenski narod, lahko bi rekel, kar svet stoji. — Strela, pravijo, rada udari dvakrat v eno mesto;
7.	v podredjih, da loči glavne stavke od odvisnih in posamezne odvisne med seboj, n. pr.: Naslov obsegaj krstno in rodbinsko ime tistega, ki mu je pismo namenjeno. — Uvoda ne smemo opustiti v takih pismih, na katera odgovarjajo tisti, ki jim pišemo, samo iz vljudnosti. — Kadar pišemo osebi, ki je ne poznamo, moramo v. uvodu na kratko omeniti, zakaj se obračamo do nje.
—	Iz cenika se lahko prepričate, da nisem niti blagu, ki ga dobivam iz inozemstva, zvišal dosedanjih cen. — Čuti hvaležnosti za premnoge dobrote, ki mi jih izkazujete sleherni dan, mi narekujejo to voščilo. — Najino resno zbližanje opravičujejo nastopne vrstice, ki Vam jih pošiljam v pozdrav. — Ljubim prijateljem, ki se danes spominjajo Tvoje petdesetletnice, smeš prištevati tudi mene. — Doživel si svoj trideseti rojstni dan, s katerim se začenja doba zrele možatosti. — Skromno voščilo sklepam s prevdano prošnjo, da mi ostanete tudi nadalje blagonaklonjeni dobrotnik, ki sem mu vedno hvaležni...
—	Ne dvomim pa, da je skrb vseh, ki so bili okoli Tebe, gotovo tudi veliko pripomogla, da si nam ostal živ. — Po vsem, kar mi pišeš o svoji izvoljenki, Ti čestitam na zaroki. — Poslednja volja, ki je v njej imenovan dedič, se imenuje oporoka ali testament. — Kdor določi svojo poslednjo voljo, mora poklicati tri priče. — Občinsko oblastvo tistega kraja, kjer biva prosilec, izda delavsko knjižico brez kolka proti povračilu nabavnih stroškov.
II. P o d p i č j e.
Podpičje (;) ločuje nekoliko krepkeje posamezne stavke nego vejica. Stavimo pa to ločilo:
1. med priredne stavke, ki niso tesno med seboj zvezani, n. pr.: V denarnih pismih zapišemo znesek ua koncu vrste; včasih začnemo z njim novo vrsto;
nekateri ga postavijo na sredo nove vrste ter ga tudi podčrtajo. — Nekateri trgovci imajo na naslovni strani pisemskega zavitka natisnjeno svojo firmo; le malokateri uporabljajo pečatno znamko. — Za nezadostno frankirane vzorce računi pošta dvojno nezadostno poštnino; nefrankiranih tiskovin in vzorcev pošta ne odpošilja. — Na sprednjo stran pisemskega zavitka pritisni v desnem kotu zgoraj zijamko; da bi prilepil znamko zadaj, po poštnih predpisih ni dovoljeno. — Piši pravilno; jezik bodi čist. — Ne piši predolgih stavkov; opuščaj težko umevne tuje besede.
2.	v daljših stavkih, zlasti v protivnih, vzročnih ali sklepalnih priredjih, n. pr.: Hudo si trpela; zato pa uživaj zopet zadobljeno ljubo zdravje. — Opominjalno pismo ne sme biti nikoli nevljudno ali celo žaljivo; dolžniku pa ni treba biti razžaljenemu, nego naj takoj ustreže zahtevi. — Za nekatere koncesijonirane' obrte je treba prosilcu posebne sposobnosti; pri drugih takih obrtih je podelitev koncesije odvisna od posebnih krajnih razmer. — Menice pišemo na tiskane obrazce; vendar jih lahko pišemo tudi na navaden papir.
3.	v krajših perijodah, da ločimo posamezne stavke ali prorek od poreka; n. pr.: Ko izgublja jeseni priroda svojo lepoto, mineva cvetica za cvetico in pada list za listom; tedaj se začno zbirati po ledinah in zvonikih ptičja krdela.
III. Dvopičje.
Dvopičje (:) nam rabi:
1.	pri naštevanju pred deli, ki jih naštevamo; n.pr.: Tožba obsegaj: rubrum, to je nadpis, kratek popis dejstva, ponudbo dokaza in tožbeni zahtevek. — Obrtniki napravljajo vloge: 1. kadar zglase obrt; 2. kadar je sploh potrebno pri obrtovanju; 3. kadar odpovedo obrt. — Obrti so: 1. svobodni, 2. rokodelski, 3. dopuščeni ali koncesijonirani. — Vlogo je smatrati za ne-kolkovano: 1. kadar manjka nekaj kolka; 2. kadar je kolek sestavljen iz več delov, najsi bodo posamezni kosci deli enega ali več kolkov; 3. kadar kolek ni prepisan, a je to predpisano, ali kadar ni prepisan pravilno; 4. kadar na vlogi kolek ni prilepljen po predpisih;
2.	po pripravljajočih stavkih, n. pr.: Povsod je, mora biti prva: mati. — To bodi najvišja modrost in krepost: brzdati in vladati strasti;
3.	po napovednem stavku, kadar svoje misli ali besede koga drugega ne-izpremenjene navajamo (pred navedenim dobesednim ali premim govorom); razen tega zaznamenujemo dobesedni govor ob začetku in koncu tudi z narekajem; n. pr.: Sokrat je rekel Krezu: „Nihče se pred smrtjo ne more srečen imenovati." Naročnik piše: „Plačilo poravnam čez en mesec ter prosim, da ga dotlej zapišete na moj račun." Zakon pravi: „Vsaka davčna družba mora prispevati določen kontingent, to je, določeno vsoto davka."
IV.	Pika.
Pika (.) nam rabi:
1.	na koncu vsakega celotnega stavka, ki ni vprašalni ali klicalni stavek; n. pr.: Vse svoje imetje prepuščam kot dediču sinu Filipu. — Seje trgovinskih in obrtnih zbornic so javne. — Obrtne zadruge so prisilne organizacije. — V obrtnem listu je kratko navedena vsebina zglasila. — Lepaki ali plakati so javna naznanila trgovcev ali obrtnikov po ulicah in cestah. — Z inserati priporočamo blago ali ponujamo službe. — Vzdrževanje miru in reda in pospeševanje blaginje povzročuje vsaki državi veliko stroškov. — Okrožnice so kolikor mogoče kratke, razpošiljamo jih pa v odprtih pismih.
2.	po naslovih in nadpisih; n. pr.: Gostilnica pri jelenu. — Tesarski mojster Janko Levičnik. — Zaloga suhih in oljnatih barv, lakov in firnežev.
—	"Iukaj se kupuje zlatnina, srebrnina in drago kamenje po najvišji ceni.
3.	po vrstilnih števnikih in po kraticah; n.pr.: V Ljubljani, dne 5. aprila . ..
—	Leta 1914. je izbruhnila svetovna vojna. — Pridobnina se plačuje dne 1. januarja, dne 1. aprila, dne 1. julija in dne 1. oktobra vsakega leta. — Osebe, ki se niso zavezane zavarovati, lahko pristopijo k bolniški blagajnici, ako niso prekoračile 35. leta življenja.
Ker govorimo: ob enih, ob dveh, ob treh, ob štirih, torej z glavnimi števniki, moramo tudi pisati s številkami samo tako: ob 1, ob 2, ob 3, ob 4, ob 5, ob 10. ., ne pa ob 1., ob 2., ob 3., ob 4., ob 5., ob 10...., to je, ne smemo pristavljati pike za številkami.
Živel sem tukaj 1 leto (to je eno leto). Živel sem tukaj 1. leto (to je prvo leto). — Po 20 letih je šel v pokoj (to je, ko je doslužil dvajset let).
V.	Vprašaj.
Vprašaj (?) pišemo:
1.	po posameznih vprašalnih besedah, n.pr.: Kdo? Kaj? Kdaj? Zakaj? Kako?
2.	po neodvisnih ali direktnih vprašalnih stavkih, n.pr.: Komu pišeš? Kje bratoljubja si videl oltarje? Zakaj ne ravnaš po predpisih? Kdaj mi vrneš posojilo? Kaj nadomešča pismo?
VI.	Klicaj.
Klicaj (!) stavimo:
1. na koncu samostojnih želelnih, velelnih in klicalnih stavkov; n. pr. Bodi mi srčno pozdravljen! Glej opomnjo na strani 56.! Piši spodobno! Kadar priporočaš blago, ga ne hvalisaj, saj se dobro blago samo hvali! Napravi napisno tablo za ključavničarja! Ves svet naj bi vedel, kako sem srečen! Nazaj, nazaj v planinski raj!
2. za samostojnimi ogovori; n. pr.: Spoštovani gospod! Velecenjena gospa! Dragi prijatelj! Ljuba sestra! Častita družba! Dragi rojaki!
Kako delimo besede, kadar moramo en zlog ali več zlogov prenesti v
drugo vrsto.
Besede deliti v pisavi sploh ni lepo. Pišimo, če le mogoče, tako, da bo zadnja beseda v vsaki vrsti zapisana v svoji vrsti cela.
Kadar se nikakor ne moremo ogniti delitvi, razdelimo besedo tako, kakor jo lahko izgovorimo na zloge.
Pomni zlasti:
Skupine soglasnikov, ki jih lahko izgovarjamo skupaj, ni treba deliti. Delimo torej: de-kla, me-gla, se-dlo, spo-mlad, do-bro- ju-tro, mo-drina...
Soglasnike, ki jih ni mogoče skupaj izgovarjati, delimo, kakor kažejo naslednji zgledi: sinč-ki, odloč-ba, razsod-ba, slad-koba, up-nik, elek-trika, zar-ja, mor-je, maj-hni ali majh-ni, soln-ce, prirod-nina, vest-no, pošt-ni, pri-srč-no...
Pomni, da delimo besede, kakršne so n. pr. naslednje, takole: člove-ški, mo-ški, voja-ški, gospo-ski, dru-štvo, člove-štvo, ubo-štvo, po-šta, me-sto, pu-stiti, pa-stir, po-stava, se-stra, sodi-šče, pu-ščava, pu-ščoba ... po-lje, zna-nje, klešče... Ti zgledi kažejo, da so glasovne skupine: sk, šk, st, št, šč, lj, nj, stvo, štvo neločljive v pisavi.
Kadar moramo besedo, ki je sestavljena s predlogom, ločiti od predloga, odločimo ves predlog od nje in delimo tako: iz-idem, iz-enačba, raz-sodba, raz-stava, raz-um, od-ločba, po-zdrav, na-sproten, do-speti, brez-plaČen, ob-lak, ob-last..,.
Sestavljene števnike petdeset, šestdeset, devetdeset delimo: pet-deset, šestdeset, devet-deset.
Napačno je pisati: pedeset, šedeset, devedeset.. .
Pomni, da ne smeš deliti tako kratkih besed, kakor oče, iti, torej nikakor ne: o-če, i-ti. Take besede moraš napisati cele v eni vrsti! Tudi če je beseda večzložna, kakor opica, otava, umreti, ne smeš deliti: o-pica, o-tava, u-mreti, ampak jo spiši nedeljeno v sprednji ali v naslednji vrsti.
Še nekaj jezikovnih pripomb.
Delomrzen človek, delomrznež, ne: delomržen.
Dohodnina, to je davek, ki ga plačujemo od dohodkov. Obrazilo ina pomeni samo na sebi že davek, torej je popolnoma napačno pisati: dohodninski davek, edino prav pa: dohodnina.
Isto velja za pridobnino, užitnino, torej ne: pridobninski, užit-ninski davek.
Dovozen: dovozna pot, ne dovožnja pot; enako: vozna pot, vozni list.
Gre se za kaj. Tako je napačno, prav: gre za kaj. N. pr.: Gre za življenje vsega naroda. Gre za čast mojo. Šlo je za veliko reč.
Izgledati. Napačno: Brat izgleda zdrav. — Blago izgleda lepo. — Kako pa izgledaš? — Izgleda, da bo lepo vreme. — Izgleda, da bomo zmagali. — Prav: Brat je videti zdrav, čvrst, ali: Brat je zdravih, čvrstih lic. — Blago je videti lepo, ali: Blago je lepo. — Kakšen pa si? — Kaže, ali: Podoba je, da bo lepo vreme. — Kaže, ali: Videti je, da bomo zmagali.
Tudi besede izgled ne smemo rabiti. Ne piši torej: Izgledi so slabi, da bi zmagali. — Izgledi za poravnavo med njima niso ugodni, ampak prav: Slabo kaže, ali: Ni se nadejati, ni nade, ni upanja, da bi zmagali. — Nič ne kaže ugodno, da bi se poravnala.
Izostati. Napačno: Danes izostane pevska vaja. — Ta odstavek izostane iz knjige. — Včeraj je izostalo nekaj učencev iz šole. — Prav: Danes ne bo pevske vaje. — Ta odstavek se izpusti iz knjige, ali: Tega odstavka ne bo v knjigi. — Včeraj ni bilo, ali: ni prišlo nekaj učencev v šolo.
Izpasti. Napačno: Preizkušnja je dobro izpadla. — Kupčija mi je slabo izpadla. — Njemu vse dobro izpade. — Pravilno: Preizkušnja je dobro iztekla. — Kupčija se je slabo iztekla, ali: Kupčija mi ni uspela. — Njemu (se) vse dobro izteče, ali: Njemu (se) vse dobro izide.
Kod, kje. Da boš prav rabil ti dve besedi, pomni tele narodne besede: Kod si hodil, kje si bil, kod si čeveljčke rosil? — Ta zgled jasno uči, da se kje nanaša le na eno točko, kod pa meri na prostor, na širjavo.
Takisto razločuj: tod, tu — onod, tam.
Kolek, kolka, kolkovina, kolkovati, ne: koleka, kolekovina, kolekovati. Samoglasnik e je namreč poluglasen.
Manjkati. Ta glagol je rabiti samo v tretji osebi ednine in z dopolnilom v rodilniku. Prav torej: manjka mi denarja, kruha, ne manjka mi ničesar, takih ljudi se ne manjka, v šoli je manjkalo treh učencev, napačno pa: manjka mi denar, kruh, ne manjka mi nič, taki ljudje' se ne manjkajo, v šoli so manjkali trije učenci.
Isto velja za sestavljenke: drv mi primanjkuje, denarja mu je zmanjkalo ...
Mera. Pisati n. pr.: Mati je v veliki meri kriva, da je *sin malopriden in podobno, je napačno, prav pa: Mati je nemalo, ali zelo kriva, da je sin malopriden ...
Obrt, obrta, ne obrti. Beseda je bila od nekdaj moškega spola, najnovejši čas so jo nekateri iz nevednosti poženščili. Napačno je torej pisati: Urad za pospeševanje obrti, prav: Urad za pospeševanje obrta.
Podkrajšek, Spisovnik.	2
Odgovarjati. Ne piši: Izdelek odgovarja naročilu. Ponudba odgovarja pogojem, ampak: Izdelek ustreza naročilu. Ponudba se ujema, se sklada s pogoji, je primerna pogojem.
Odločitev pade, odločitev je padla. Tako izražanje je popolnoma napačno. Piši torej: Odloči se, odločilo se je, ali: odločeno je, tudi: Odločitev se izvrši, se je izvršila. — Glede mej naše države še ni padla odločitev. Prav: Glede mej naše države se ni še odločilo, ali: še ni odločeno, tudi: Odločitev glede mej naše države se ni še izvršila.
Odpasti. Napačno: Prejšnji razlogi so odpadli. — Zadnje določilo odpade iz pravilnika. — V drugem razredu so odpadli trije učenci. Pravilno: Prejšnjih razlogov ni več, ali: Prejšnji razlogi so preminuli, ne veljajo več. — Zadnje določilo se opusti iz pravilnika. — V drugem razredu so odšli trije učenci, ali: Drugi razred so zapustili trije učenci.
Potreba. Potreba po šoli je velika. — Potrebo po šoli vedno bolj čutijo. — Potreba po svečavi je vedno hujša. — Tako izražanje je docela nepravilno. Reč je treba drugače zasukati, da poveš, kar misliš. Torej: Šola je zelo potrebna. — Da jim je šola potrebna, vedno bolj čutijo. — Svečave je vedno bolj potreba.
Glej tudi: zahteva!
Potrebovati. Človek potrebuje, je potreben kake reči, kadar je še nima. Torej : Za obleko potrebujem sto kron. Da more rastlina uspevati, potrebuje gorkote.
Rabiti. Kadar že imam reč, ki sem je bil potreben, tedaj jo rabim. Nikakor ni torej prav pisati: Obleko rabim — ko je še nimam, ampak: Obleko ali obleke potrebujem.
Pomni razloženi razloček in rabi prav oba glagola!
Slučaj. Popolnoma napačno in neslovensko je novodobno izražanje, ki ga kažejo naslednji zgledi: V slučaju kakega pogreška opozori učenca nanj. V slučaju slabega vremena ne bo izleta. V slučaju, da se ne vrnemo, ni treba čakati. — Prav: Če učenec napravi kak pogrešek, ga opozori nanj. Ob slabem vremenu (ali: Ako bo slabo vreme) ne bo izleta. Ako se ne vrnemo, ni treba čakati, ali: Če se primeri, da se ne vrnemo, ni treba čakati.
Speti, spejem, spem = hiteti. Ljudje spejo v gledališče, napačno: Ljudje spo v gledališč«.
Suti, spem (sujem). Mlinarji spo žito = zasipljejo.
Umreti na pljučnici, na španski bolezni, na lakoti..., tako vse napačno, prav: umreti za pljučnico, za špansko boleznijo, za lakoto (ali od lakote). — Tako tudi: bolan biti za pljučnico, ne: na pljučnici. Pač pa je prav: bolan biti na pljučih, na srcu.
Uspeti, uspevati. Delo mi je uspelo. — Pridnemu človeku uspeva trud.
—	Uspeh je ugoden. Napačno je pisati: vzpeti, vzpevati, vzpeh ali vspeti, vspevati, vspeh itd.
Utrpeti pomeni: zmoči, lahko pogrešiti, n. pr.: Daj mu nekaj denarja, če utrpiš, t. j., če zmoreš, če ga lahko pogrešiš. — Ne utrpe toliko, da bi poravnali stfoške. — Nezmiselno je torej pisanje: Nemci so utrpeli veliko izgubo, to se pravi, da so prenesli veliko izgubo. Stavka pa ni tako razumeti, ampak v njem je izraženo, da so Nemci imeli veliko izgubo. Pisati je torej: Nemci so imeli veliko izgubo, ali: Nemci so veliko izgubili. — Enako napačno je: Sovražnik je utrpel največ ranjencev, prav: Sovražnik je imel največ ranjencev.
Vešč biti čemu = učen biti čemu. Torej: Moj brat je vešč slikarstvu, ne slikarstva.
Začeti, pričeti. Napačno je pisati: Seja je začela ob desetih, prav: Seja se je začela ob desetih. — Tako tudi: Obravnava se je pričela, ne: Obravnava je pričela.
Isto velja za končati. Napačno: Bitka je, končala, prav: Bitka se je končala...
Zadostovati pomeni zadosti biti, n. pr.: Moji dohodki mi zadostujejo za vse potrebe.
Zadoščati, zadostiti znači zadovoljevati, zadovoljiti, izpolnjevati, izpolniti, n. pr.: zadoščati potrebam, željam, ukazom. Tukaj bi bilo napačno pisati zadostovati.
Zahteva. Napačno: Zahteve po zvišanju plač vedno bolj poudarjajo delavci. Prav: Delavci zahtevajo vedno krepkeje zvišanje plač, ali: da se jim zvišajo plače. — Napačno: Zahteve po zvišanju plač so neutemeljene. Prav: Zahtevano zvišanje plač je neutemeljeno.
Glej tudi: potreba!
Zaslužiti. Napačno: Učenec .zasluži pohvalo. — Zločinec zasluži kazen.
-	Ta nauk zasluži, da si ga zapomnimo. — Prav: Učenec je vreden pohvale.
— Zločinec je vreden kazni. — Ta nauk je vreden, da si ga zapomnimo.
* * *
Slovenski jezik se jako izraža tako, da je takoj razvidno, kdo dela, kdo trpi. Osebek mora biti vedno jasen, nedvoumen. Dejanje ne sme nikoli viseti, da ne bi vedeli, kdo ga vrši.
V pojasnilo in navodilo naj bodo naslednji stavki: Napačno: Morilca se je obsodilo, prav: Sodišče je morilca obsodilo, ali: Morilec je bil obsojen. —
Napačno je tudi: Morilec se je obsodil, ker to tudi lahko pomeni, da se je sam obsodil, tako pa ni mišljeno. — Napačno.: Ako se otrok ne posvari, se še bolj pohujša. Prav: Ako otroka ne posvare (Ako oče, mati otroka ne posvari), se še bolj pohujša. — Napačno: Poslalo se ga je v Pariz, da bo tam zastopal in zagovarjal naše pravice. Prav: Poslali so ga, ali: Poslan je bil, ali: Vlada ga je poslala v Pariz, da bo tam zastopal in sagovarjal naše pravice.
Dvoumno je: Ti ljudje se hvalijo. — Če se sami hvalijo, je prav povedano, če jih pa drugi, moramo reči: Te ljudi hvalijo. — Napačno: Kjer se prepira, ni ljubezni. Prav: Kjer se prepirajo, ni ljubezni.
Prvi del.
Pisma.
O pismih vobče.
Pisma so pismena sporočila. Medsebojno dopošiljanje takih pismenih sporočil imenujemo dopisovanje ali korespondenco. V pismu prosimo ali zahvaljujemo, svetujemo ali iščemo sveta, pojasnjujemo ali želimo pojasnil, opominjamo, tolažimo. Vsebina je torej zelo različna, in ker je pismo lahko namenjeno zelo različnim osebam, mu je tudi oblika jako raznovrstna.
Vobče delimo pismeno korespondenco v dve skupini: v zasebno in poslovno (trgovsko in obrtno). Trgovska in obrtna korespondenca je stvarna in kratka, zasebna pa se ravna po predmetu, o katerem pišemo, in po osebi, ki ji je pismo namenjeno. Staršem in sorodnikom pišemo zaupno, prijateljem in znancem neprisiljeno, vsebina pisma do višjih oseb mora biti umerjena, do starejših ljudi spoštljiva, do bolnih pa tudi obzirna in prizanesljiva, Če pišemo človeku, čigar značaja ne poznamo, se je izražati jako previdno. Zlasti previdna naj bo sodba o znancih in prijateljih. Da bi pisali o njih osebnih razmerah, ne kaže že zaradi tega ne, ker ne vemo, komu pride pismo danes ali jutri v roke in kako neprijetne posledice lahko povzroči vsaka nepremišljeno zapisana beseda.
Čim večja je družabna (socijalna) razlika med piscem in prejemnikom pisma, tem bolj je paziti, da ne zaide pisava v neprimerno strujo. Lepo ni, če mora nižji v pismu čutiti, da je višjemu podrejen, prav tako pa naj se nižji v pismu do višjega nikdar ne poniža tako, da bi lahko v višjem vzbudil njegovo zaničevanje.
Kadar je treba v pismu ostre besede, ne rabi sirovih ali nedostojnih izrazov, ki ponižujejo tebe in jemljejo veljavo tvoji besedi.
Pisma z važnimi sporočili in pisma do visokih oseb je treba vsekakor najprej načrtati. Vse drugače namreč vpliva pismo, ki mu teče beseda gladko nego pismo z jezikovnimi trdinami, ki mu je poleg tega vsebina črtana, popravljena ali postrgana.
I. O zunanji obliki in o vsebini pisem.
Papir, ki nanj pišemo pismo, bodi čist in gladek, ob kraju lično obrezan in ne pretenak, da ne prepušča tinte. Tinta bodi črna, pisava razločna. Črtati in strgati pa ne smeš že zato ne, ker bi prejemnik morda ne vedel, ali si popravljal in strgal sam ali kdo drugi.
Vsako pismo obsegaj:
1.	datum, to je dan, mesec in leto;
2.	nagovor;
3.	uvod;	v
4.	pravo vsebino;
5.	sklep;
6.	podpis.
Datum pišemo pri poslovnih pismih navadno zgoraj na desni strani, eno ali dve vrsti pod robom. Včasih postavimo datum na koncu pisma, mora pa stati na koncu pisma, kadar pišemo odličnejši osebi, in sicer o stvareh, ki se ne tičejo naravnost trgovskih ali obrtnih poslov, recimo, da se komu priporočamo ali ga česa prosimo itd.
Opuščati datum nikakor ni prav. Taka površnost je že dostikrat povzročila nesporazume ali celo spore.
Približno štiri vrste pod datumom piši na sredi vrste primeren naslov.* V poslovnih pismih postavljamo namesto naslova trgovčevo ali obrtnikovo ime, oziroma njegovo tvrdko, nekoliko niže na desno stran pa njegovo bivališče. Kako to delajmo, kažejo zgledi v tej knjigi.
Dve vrsti pod naslovom pišemo uvod. Vobče naj uvod pripravi čitatelja na namen pisanja. Kadar odgovarjamo na prejeto pismo ali če dopolnjujemo svoje prejšnje sporočilo, se moramo v uvodu sklicati na dotično pismo. Kadar pišemo osebi, ki je ne poznamo, moramo v uvodu na kratko omeniti, zakaj se obračamo do nje. Iz uvoda bodi dalje razvidno, ali česa prosimo ali se za kaj zahvaljujemo, sploh kaj nam je dalo povod za pisanje.
V zaupnem in prijateljskem dopisovanju lahko opustimo uvod, nikakor pa ne v pismih do visokih oseb in v takih pismih, na katera odgovarjajo tisti, ki jim pišemo, samo iz vljudnosti.
Za uvodom se pričenja vsebina, to je tisto, o čemer pišemo. Kakor pri uvodu puščamo tudi pri vsebini pa levi strani za tri prste prostora, na desni pa pišemo prav do roba. Kdor nadaljuje pismo na drugi in tretji ali morda celo na četrti strani, naj pusti na vsaki strani zgQraj in spodaj enoliko prazj nega prostora (štiri vrste).
Vsebina je jedro vsakega pisma, ki mu je uspeh nemalokrat odvisen od oblike, v kateri pišemo. Vse drugače se mora glasiti beseda, kadar kaj pro-
* Različni naslovi so navedeni na str. 24
simo, nego kadar se zahvaljujemo, vse drugače, kadar sporočamo kaj veselega, nego kadar izražamo svoje sožalje. Da zadobi pismo v tem delu popolno veljavo, je torej treba vsebino skrbno premisliti in misli v lepi obliki izraziti.
Kadar pošiljamo s pismom obenem kaj denarja, zapišemo znesek na konec vrste ali začnemo z njim novo vrsto; včasih ga postavimo na sredo nove vrste ter ga tudi podčrtamo.
V sklepu navadno na kratko ponovimo vsebino ter sklenemo z zagotovilom vdanosti, hvaležnosti, poslužnosti, naklonjenosti, spoštovanja, prijateljstva, kakor baš zahteva pismo. Dolgoveznosti pa se je tudi tukaj skrbno ogibati.
Podpis stavimo pod sklep. V poslovnih pismih podpisujemo krstno in rodbinsko ime, v zasebnih pismih tudi samo krstno. Kadar pišerno višji osebi, postavimo podpis primerno niže in mu pridenemo tudi stan.
Za poslovna pisma rabijo trgovci in obrtniki večinoma posamezne liste, takozvano če t ver ko, ki je nanjo natisnjena njih firma. Za daljša sporočila jemljejo pa več takih listov, ki pa morajo biti zaznamenovani z zaporednimi številkami. Manjši papir, takozvana osmerka, služi za zasebna pisma, za trgovca in obrtnika pa ni prikladen, to pa že zaradi tega ne, ker za obsežnejše pisanje ni dovolj velik.
Kadar pišemo na celo polo papirja, nikakor ne smemo odrezati druge polovice, ako je morda popisana samo prva.
II. O zavitku in zunanjem naslovu.
Pisma pregibljemo na polovico, včasih tudi na tri ali štiri enake dele in jih devamo v zavitke ali kuverte. Trgovci in obrtniki rabijo za navadna poslovna pisma barvaste zavitke iz konopnega papirja. V zasebni korespondenci so zavitki različni po velikosti in obliki. Kadar pišemo višjim osebam, je vsekakor treba močnejšega belega zavitka.
Zalepljanje in pečatenje pisem z zasebnimi znamkami, odnosno s pečatnim voskom dandanes vobče ni več v navadi. Kdor pa vzlic temu rabi,pečatni vosek,naj pečati z rdečim. Pečatiti pisma do višjih oseb z drugobarvnim voskom ni umestno. Prav tako ne gre pečatiti pisem do višjih ali manj znanih oseb s črnim voskom; nasprotno pa je smatrati črni pečat na pismu, ki prihaja kot odgovor na naznanilo o smrti, za znak srčnega sočutja. Sploh pa prodajajo dandanes črno obrobljene kuverte in prav tak pisemski papir v take namene. Kdor pismo zapečati, naj pritisne nanj pečatnik z začetnicama svojega imena. Da bi pečatil s tujim pečatom ali celo z novcem, je smešno in tudi nedostojno.
Zunaj na zavitku je zapisati naslov ali adreso. Naslov obsegaj krstno in rodbinsko ime tistega, ki mu je pismo namenjeno, poleg tega pa še stan in bivališče njegovo. Naslov bodi zapisan razločno, oblika pa mu bodi naslednja:
a) za pisma, ki jih pišemo svojim trgovinskim prijateljem:
Gospod Milorad Soklii, trgovec
Gospoda Gricar in Mejai> trgovca s pridelki
Manutakturna trgovina Jesi/i in Zajec
b) za pisma, ki jih pišemo zasebnikom:
Spoštovani
gospod Vrativoj Klavžar,
Per express.
Priporočeno.
sodni svetnik
Velespoštovana
gospa Tomanija Svetkova
Gospod Zvezdo drag Kuncu S. P.
Poste restante.
v Kranju. Gorenjsko.
v Zagrebu.
e Mariboru.
v Ljubljani. Mestni trg št. 8.
v Gružu.
v Radovljici.
Trst. Glavna pošta.
O naslovu je pomniti še to:
1.	Ako pišeš v večje mesto, navedi tudi ulico in hišno številko; n. pr. Ljubljana, Stari trg št. 6.
2.	Ako je kraj, kamor pišeš, malo znan, mu pripiši tudi bližnji večji kraj; n. pr. Solkan pri Gorici.
3.	Kadar pišeš v kraj, ki ima isto ime, katero imajo tudi drugi kraji, mu pripiši reko, goro, večji kraj ali zadnjo pošto; n. pr. Sv. Jošt pri Kranju; Št. Vid nad Ljubljano; Št. Juri pod Kumom; Toplice pri Zagorju, zadnja pošta: Zagorje ob Savi.
4.	Dobro in priporočljivo je tudi, da pristaviš slovenskemu krajnemu imenu nemško ali italijansko krajno ime, kadar pišeš v deželo, kjer govore poleg slovenskega tudi nemški, oziroma italijanski jezik; n. pr. Špilje-Spielfeld, Poreč-Parenzo. Kadar pa pišeš v deželo, kjer govore samo nemški ali italijanski jezik, bodi ves naslov nemški, oziroma italijanski.
Na sprednjo stran zavitka pritisni v desjiem kotu zgoraj poštno znamko. Prilepiti znamko zadaj, kjer je pismo zaprto, po poštnih predpisih ni dovoljeno.
Trgovci in obrtniki imajo'na naslovni strani zavitka zgoraj natisnjeno svojo firmo. Pečatne znamke, na katerih je vtisnjena njih firma, da z njimi zapirajo pisma, pa niso več v rabi.
Kadar oddaš pismo, po katero pride dotičnik sam na pošto, zapiši zunaj na naslovni strani besedi: „Poste restante". Takisto pristavimo na zavitek besedo: „Priporočeno", kadar oddamo pismo, da se vpiše. Kadar pošiljaš v pismu denar, rabi uradni zavitek, kakršnega dobiš na vsaki pošti.
A. Zasebno dopisovanje.
I. Sporočila o bolezni.
Komur je obvestiti starše, sorodnike ali znance obolele osebe, naj stori to tako, da jim bo jasen dejanski položaj bolnikov.-V takih pismih se je ogibati vsakega pretiravanja, ki po nepotrebnem razburja. Če je pa bolezen taka, da utegne nastopiti smrt, tega ni zamolčati, pač pa je dotičnike pripraviti na ta slučaj, da jih ne preseneti. Drugih sporočil v taka pisma ne vpletajino.
1.) Mojster sporoča očetu, da je obolel njegov sin-vajenec.
Spoštovani gospod!
Današnjega pisma sc pač ne boste razveselili, ker Vam prinaša obvestilo, da je zbolel Vaš sin Rajko.
le nekaj dni sem opažal, da pri delu ni tako čvrst kakor po navadi, in ker se mu je naposled uprla tudi jed, ni bilo mogoče več dvomiti, da je bolan. Poklical sem zdravnika, ki je izjavil, da se je deček močno prehladil. Po
njegovi izjavi se sedaj še ni bati nič hudega; to me veseli tem. bolj, ker obeta nadarjeni deček vse najboljše. — Če bi se pa bolezen navzlic skrbni postrežbi, ki jo ima bolnik v naši hiši, obrnila na slabše, Vas gotovo takoj obvestim.
Prijazno Vas pozdravlja vdani
Datum.	Želimir Primat.
2.)	Brat sporoča sestri, da je obolela mati.
Draga Jelisava!
Velika starost je že precej potrla telesne moči naše predobre matere. Prav te dni pa se je pridružila njeni splošni slabotnosti nevarna pljučnica, ki je za stare ljudi navadno usodna. Danes zanjo te nevarnosti po zdravnikovi izjavi še ni, lahko pa nastopi nenadoma, dasi storimo vse, kar je v naših močeh. Ker prihaja zdravnik vsak dan, Ti bom lahko vestno sporočal, kako poteka bolezen. Preden nas pa zadene nesreča, katere nas Bog obvaruj kolikor dolgo mogoče, boš pa Ti prva, ki jo pokličem, da se poslovi od svoje mile matere za vedno.
Nadejaje se, da tudi tega še ne bo treba, sklepam te vrstice ter Te prijazno pozdravljam.
Datum.	Dragoslav.
3.)	Sestra sporoča bratu, da je obolel oče.
Ljubi Vitodrag!
Ko sem Ti pisala zadnje pismo, polna radostnega razpoloženja, nisem mislila, da bo današnje povsem drugačno. Sporočati Ti moram, da je naš dobri oče nevarno obolel. Dolgo je zatajeval bolezen, saj veš, kako nas ljubi -in kako težko bi mu bilo povedati, da je bolan, in nam na ta način zagreniti življenje. Včeraj pa je nenadoma moral v posteljo. Zdravnik, ki smo ga seveda takoj poklicali, je skomizgnil z ramami, in kaj to pomeni ob bolezni sedemdesetletnega starčka, mi ni treba posebe razlagati. Vest mi je velela, da Ti takoj sporočim o nevarnosti, ki preti življenju našega nad vse ljubljenega očeta. Pridi takoj! Razveselil boš očeta in pomiril mater, ki jo tudi neprestano muči skrb za bolnika.
Pozdravlja Te Tvoja žalostna sestra
Datum.	Srčanica.
4.)	Gospodinja sporoča materi, da njena hči-služkinja že dalje časa boleha.
Spoštovana mati!
Težko mi je, ko Vam moram, sporočati, da je Vaša hčerka Cecilija, ki služi pri meni že drugo leto, začela bolehali. Ker ji domača zdravila ne pomagajo, smo poklicali zdravnika, ki je izjavil, da je dekle malokrvno. — Da si opomore, ji je svetoval, da se mora odpočiti in živeti na svežem zraku. — Pridna je bila Cecilija ves čas in zato jo le nerada izpustim iz službe. Ker pa iskreno želim, da se popolnoma pozdravi, prosim, vzemite jo za nekaj časa domov in pridite ponjo prej ko mogoče. Veselilo me bo, ako se skoro vrne zdrava, in zato tudi rada prevzamem vse nadaljnje stroške za zdravnika in zdravila.
Pozdravljeni!
Bogomila Stanonikova.
5.)	Gospodinja sporoča očetu, da je zbolel njegov sin-dijak.
Spoštovani gospod!
Prav neprijetno mi je sporočilo, da je zbolel za kozami sedaj tudi Vaš dobri sin in moj ljubi dijak Radovan. Prvi znaki te nevarne, nalezljive bolezni so se pojavili pri njem že pred dvema dnevoma, včeraj pa smo ga morali po zdravnikovi odredbi oddati v bolnico. Vam in sebi v tolažbo pa sem danes zvedela, da bolezen ni nastopila s listo opasnostjo za življenje kakor pri mnogih drugih. In to je vesela stran mojega današnjega, sicer žalostnega sporočila. Prepričana, da se vešči roki zdravnikovi posreči rešiti Vašega mladega nadobudnega sina, Vas pozdravljam vdana
Datum.	Zora Krsnikova.
6.)	Sporočilo očetu, da je zbolel v tujini njegov sin.
Velespoštovani gospod!
Med prijatelje Vašega sina gospoda Tihorada Sertiča se štejem tudi jaz. To sem omenil zgolj zaradi tega, da opravičim svoje pisanje, s katerim Vas obveščam, da je gospod Tihorad na svojem potovanju nevarno zbolel. Bolezen je nastopila nagloma in tako silno, da je moral ostati v našem mestecu, kjer nepretrgoma skrbi zanj vzorna gospodinja. Po zdravnikovi izjavi sedaj še ni posebne nevarnosti, vendar pa danes še ne morem reči, kako poteče bolezen.
Ker mi je gospod Tihorad večkrat pravil o svojem dobrem očetu, sem prepričan, da Vam bodo moja sporočila o njegovi bolezni, ki Vam jih bom pošiljal, kolikorkrat bo treba, gotovo ljuba.
Z zagotovilom, da mi bo največja skrb, da skoraj okreva moj plemeniti prijatelj, beležim z odličnim spoštovanjem vdani
Datum.	živojin Skabič.
7.) Hči sporoča materi, da ji je zbolel sinček.
Ljuba mati!
Srce se mi krči, ko Vam sporočam, da je nenadoma zbolel moj premili Žarko. Vsi znaki so kazali, da je bolezen strahovita davica, ki je pomorila že toliko mladih bitij. Zalibog se nisem varala, kajti zdravnik, ki smo ga takoj poklicali, je na mojo veliko žalost potrdil mojo domnevo. — Moj ubogi mož še ne sluti velike nevarnosti, ki preti njegovemu ljubljencu, in zato se bojim tudi zanj, če bi nama kruta usoda ugrabila preljubijeno edino dete. V iskreni molitvi se obračam do Vsemogočnega, da odvrne nesrečo, ki si hujše misliti ne morem. Ljuba, zlata mati, moli tudi Ti, saj veš, da goreča molitev predira oblake.
Poljublja Te Tvoja potrta hči
Datum.	Milica.
■ Taka pisma lahko začenjamo tudi takole:
Prepričan o Vašem sočutnem srcu, Vam vljudno naznanjam, da je moj brat in Vaš dobri prijatelj Ivan včeraj nevarno zbolel...
Vpoštevojoč iskreno prijateljstvo, ki Vas druži z mojim bratom Konradom, Vam sporočam, da je včeraj nenadoma jako nevarno zbolel...
Vest, ki Ti jo danes sporočam, gotovo ni nepričakovana. Draga naša mati, ki je že več časa bolehala, je sedaj toliko oslabela, da mora po zdravnikovem nasvetu ostati v postelji...
Sporočam Ti žalostno vest, da je naš dobri, skrbni oče včeraj nenadoma nevarno zbolel...
Presrečno moje življenje je občutno zagrenila bolezen mojega iskreno ljubljenega sinčka, ki ga je včeraj položila v posteljco...
Dolžnost me veže, da Vas moram nemudoma obvestiti o bolezni Vašega sina Rajka, ki se je pojavila včeraj tako hudo, da sem poklicala zdravnika ...
Sklepamo jih lahko tudi takole:
Sicer pa upam, da bo moje prihodnje sporočilo lahko ugodnejše. S to nado Te srčno pozdravljam ...
Dasi se sedaj še ni bati za življenje nam vsem enako ljube matere, se mi je vendar zdelo potrebno, da sem Te takoj obvestil o njeni bolezni...
To Ti sporočam na željo zdravnikovo, ki sicer upa, da poteče bolezen mirno, a vendar želi, da smo pripravljeni tudi na kaj hujšega...
To svoje prvo sporočilo sklepam s pristavkom, da Vam bom takoj zopet pisal, če bi se bolezen poslabšala kakorsibodi...
Da bi bilo to žalostno sporočilo obenem zadnje, želi iz srca Tvoja potrta sestra . . .
Da nas usmiljeni Bog obvaruje te velike nesreče, je edina želja Tvoje žalostne matere...
II. Sporočila o okrevanju.
Pisma te vrste so v tesni zvezi s prednjimi. Kdor sporoča, da je bolnik okreval, je namreč skoro gotovo tudi pisal, ko se je bolezen pojavila. Da pa prezgodnja sporočila ne povzročijo neljubih razočaranj, se s takimi pismi nikakor ni prenagliti.
1.)	Mojster sporoča očetil, da je vajenec ozdravel.
(Glej 1. pismo na str. 25.)
Spoštovani gospod!
Pred desetimi dnevi sem Vam pisal, da je zbolel Vaš sin Raj ko, danes Vas pa lahko zagotovim, da je deček iz nevarnosti. Res je, da je še zelo slab, ali to je le posledica bolezni, ki jo bo njegova krepka narava gotovo premagala.
Eno željo pa ima sedaj deček: rad bi nekaj časa prebil v ljubi hiši svojega očeta. Ker bi mu to jako pospešilo zdravje, se pridružujem njegovi prošnji tudi jaz, to pa tem bolj, ker je tudi zdravnik že namignil, kako dobro bi delo oslabelemu telesu bivanje na svežem zraku.
Vašega odgovora pričakujem vdani
Datum.	Žeiimir Primčič.
2.)	Brat sporoča sestri, da je ozdravela mati.
(Glej 2. pismo na str. 26.)
Ljuba Jelisava!
•
Dolgo vrsto pisem, ki so Ti prinašala žalostna sporočila o bolezni naše predobre matere, nadaljujem danes z veselo novico, da je po zdravnikovi izjavi izven nevarnosti. Seveda ji bo še dolgo treba popolnega miru in skrbne postrežbe, preden se ji opešane moči okrepijo toliko, da bo lahko zopet oprav-
Ijala svoje vsakdanje delo. Kakor veš, ljuba Jelisava, ni ta njen opravek nič posebnega, nič napornega, ali ker meni, da mora biti povsod navzočna, bi ji ta prirojena gorečnost lahko izkopala prezgodnji grob. Na Tebe pa se je od nekdaj najbolj zanesla, zato bi jo baš Tvoja pomoč pri gospodinjstvu lahko nekoliko pomirila. Vem, da si doma zelo zaposlena in tudi nenado-mestna, vendar se nadejam, da mi ne odrečeš prošnje ter prideš za nekaj časa na naš dom.
Srčno pozdravlja Tebe in Ivana Tvoj sedaj zopet srečni brat
Datum.	Dragoslav.
3.) Gospodinja sporoča očetu, da je okreval njegov sin-dijak.
(Glej 5. pismo na str. 27.)
Cenjeni gospod!
Nisem se varala, ko sem Vam pisala, da popolnoma zaupam veščemu zdravniku, ki je v bolnici zdravil Vašega sina Radovana. Včeraj sem zvedela, da se mu vrača zdravje tako hitro, da pride prihodnji teden lahko že domov k meni. Sporočam Vam to veselo novico z zagotovilom, da bom drage volje storila tudi doma vse, kar bi koristilo milemu mojemu ozdravljencu.
Vdana Vam
Datum.	Zora Krsnikova.
4.) Sporočilo očetu, da je okreval njegov sin.
(Glej 6. pismo na str. 27.)
Velespoštovani gospod!
Krepka narava Vašega gospoda sina je s pomočjo slovečega zdravnika in požrtvovalnosti skrbne gospodinje slednjič vendarle premagala hudo bolezen, o kateri sem Vas obveščal kolikor mogoče natanko.
Veselje, ki me navdaja danes, ko pišem, te vrstice, je pa posebno veliko tudi zaradi tega, ker sem iz vsakega Vašega pisma posnel, kako živo se zanimate za-zdravje svojega sina in kako težko pričakujete sporočila, ki Vas reši te moreče skrbi.
Kakor doslej hočem tudi poslej milemu prijatelju posvečati vso svojo pozornost, da popolnoma okreva. O tem Vas zagotavljam z odličnim spoštovanjem vdani
Datum.
Živ o j in Skabič.
5.) Hči sporoča materi, da je ozdravel sinček.
(Glej 7. pismo na str. 28.)
Zlata moja mati!
Ko je snoči odhajal zdravnik, se mi je zdelo, da sem mu razbrala z obličja neko zadovoljnost, in ko je davi stal ob postelji našega ljubljenca, me je razveselil z novico, da je nevarnost pri kraju. Povedati Ti ne morem, kako so učinkovale te besede nhme! Samo to vem, da Ti moram to takoj sporočiti, Tebi, ki si ves čas, odkar mi je božja previdnost naložila to bridko izkušnjo, iskreno sočuvstvovala z menoj. Kolika sreča zame! Moj mili angelček danes zopet mirno spi, ne hrope in ne kašlja. Kadar se pa prebudi, pa vpre svoje nedolžne oči vame prav tako kakor pred boleznijo.
Ljuba mati! Delila si z mojim možem in z menoj najino bol, deli torej z nama tudi najino veselje, in sicer v najinem krogu. Prej te nisem povabila, ker sem se bala zlih posledic za Tvoje itak rahlo zdravje, zdaj pa Te vabim v svojem in v imenu svojega moža. Pridi takoj, da boš vesela med veselimi!
Tisočkrat Te pozdravlja Tvoja sedaj presrečna hči
Datum.	Milica.
Taka pisma lahko začenjamo tudi takole:
Moja iskrena želja, da Ti po tolikih neugodnih sporočilih vendar enkrat lahko pišem kaj veselega, se je izpolnila ...
Danes dopoldne smo slišali iz zdravnikovih ust tako željno pričakovano izjavo, da je naš ljubi oče iz nevarnosti...
V srce me veseli, da Vam morem po tolikih žalostnih sporočilih naposled vendarle tudi pisati, da je Vaš gospod sin prebolel opasno bolezen brez kakih posledic...
Danes naj bi imela peroti, da zletim k Vam, draga moja mati, ter Vam sporočim veselo novico, da je ozdravel moj angelček...
Vesele čute, ki jih je danes polno moje srce, naj izrazim z besedami: Oče je zopet zdrav!
Sporočam Ti, da se raduje vsa hiša ob toli ugodnem koncu hude bolezni naše nenadomestne matere ...
Odkar sem Vam zadnjič pisal, je moja ljuba žena prestala krizo svoje hude bolezni in danes Vam veselega srca sporočam, da se ni več bati za njeno življenje...	"N	\
Vsako pismo, ki sem Vam ga pisala o bolezni Vašega sina, mi je gotovo prizadelo toliko žalosti kakor Vam. Zato pa danes, ko Vam naznanjam, da je blagi Miroslav zopet zdrav, tudi moje veselje ni nič manjše od Vašega...
Sklepamo jih lahko tudi takole:
Prepričan, da zbudi to veselo sporočilo v Tebi iste čute kakor v meni, Te srčno pozdravljam ...
Da bi ta vesela novica ublažila vse vtiske prejšnjih žalostnih vesti, želi Tvoj...
česar si spričo težke bolezni našega dragega strica skoro nisem upala 'misliti, se je zgodilo: Bolnik je iz nevarnosti...
Naj bi bilo to veselo sporočilo povod, da Te skoro zopet pozdravimo med seboj...
Svoje vrstice sklepam s pozdravom rešene naše matere, ki obenem želi, da jo skoro tudi obiščeš ...
Da bi bila srečno prestana bolezen Vašega gospoda sina tudi povod za najino osebno znanje, želi Vaš ...
Sklepajoč to pisanje, naj še omenim, kako zelo se veseli zopet zdravi deček, da bo mogel v kratkem videti svojega dobrega očeta, ki mu danes pošilja nešteto gorkih poljubov ...
III. Naznanila o smrti.
Prilika, ki narekava taka pisma, je tako žalostna, da mora biti njih pisava prav resna in dostojna. Kadar pišemo sorodnikom in bližjim znancem, lahko vpletamo v sporočilo kaj o poteku bolezni, o zadnji uri in, če je treba, tudi o najpotrebnejših odredbah, ki jih je povzročila smrt. V naznanilih do višjih in do manj znanih oseb pa ne smemo omenjati takih reči.
Včasih je treba, da obvestimo o smrti kako drugo osebo in jo obenem zaprosimo, naj naznani prizadetim to vest kolikor mogoče obzirno.
1.) Sestra piše bratu, da je umrl oče.
(Glej 3. pismo na str. 26.)
Ljubi brat!
Ko si zadnjikrat stal ob očetovi. postelji, si gotovo slutil, kaj nas čaka. Danes Ti sporočam, da je zjutraj ob šestih nehalo biti tisto dobro srce, ki v ljubezni do nas ni poznalo meje. Našega očeta ni več, umrl je vdan v božjo voljo, ko je vsakomur od nas poprej še stisnil roko v slovo.
Da spremiš dobrega očeta na njegovi zadnji poti, je po Tvoji lastni izjavi gotovo, ne vem pa še, če Ti bo mogoče po pogrebu ostati pri nas vsaj nekaj dni. Dobro bi to bilo zaradi naše ljube matere, ki po tem hudem udarcu
potrebuje tolažbe, kakršne ji moreš dati samo ti, potrebno pa zato, ker bi se imela sedaj, ko sloni vse gospodarstvo na mojih šibkih ramah, o marsičem pogovoriti s Teboj.
Uredi torej, če le mogoče, svoje posle tako, da ustrežeš želji svoje žalostne sestre
Datum.	Srčanice.
2.) Brat piše sestri, da mu je umrla žena.
t
Blaga sestra!
j
Ni še dolgo, odkar sem Ti pisal, kako vidno pešajo moči moje bolne žene, in že Ti moram naznaniti, da je danes zjutraj za večno zatisnila svoje trudne oči. Brez boja in brez trpljenja se je preselila v kraljestvo zveličanih.
Kaj mi je bila blaga pokojnica, si se lahko dostikrat prepričala iz najinega zakonskega življenja, ki ga ni nikoli kalilo niti najmanjše nesoglasje, kaj je bila svojima otročičema, pa bo videti šele sedaj, ko .ju je zapustila. — Ne bom Ti nadalje razkladal svoje srčne bolesti, saj vem, da čutiš z menoj. Samo to Te prosim: Priskoči mi na pomoč v tej največji nesreči, ki me je zadela v življenju.
Potrtega srca pričakujem Tvojega prihoda ter Te lepo pozdravljam.
Datum.	Stanko.
3.) Mož sporoča materi, da mu je umrla žena.
Mila moja mati!
Nikdar nisem mislil, da bi bilo mogoče, kar se je danes zgodilo: umrla mi je moja ljuba Julija. Zapustila me je, in zdaj šele čutim, kako mi je manjka. Nikdar ■ več ne bom videl njenega zornega lica, nikdar več slišal njenega zvonkega glasa, nikdar več mi ne bo donelo na uho njeno milo petje! — Kako naj pozabim srčne miljenke, ko mi je bil ob njeni strani vsak dan prijeten sen, kakršnega ne bo nikoli več!
Moj dom, kamor me je doslej po končanem delu vleklo z neodoljivo silo, je zdaj prazen in pust. Zame tam ni obstanka, kajti vsaka najmanjša stvarca me spominja nanjo in vse, prav vse mi je priča njene iskrene ljubezni, s katero mi je sladila življenje in čestokrat tudi preganjala moreče vsakdanje
Podkrajšek, Spisovnik.	3
skrbi. Mojo žalost po dobri ženi in prav tako dobri in mili snahi razumeš pač samo Ti, draga moja mati, in zato prosim, da mi ostaneš še nadalje moja mila tolažnica.
Prepričan o Tvojem sočuvstvovanju, Ti poljubljam roko.
Tvoj nesrečni sin
Datum.	Delimir.
4.) Uslužbenec sporoča svojemu predstojniku, da mu je umrl oče.
Velespoštovani gospod!
Dopust, ki ste mi ga brez ugovora dovolili, je pomogel, da sem dobil svojega dragega očeta šc živega.
Zadnje njegove telesne moči so pojemale tako hitro, da je nastopila smrt še tisto noč. Spričo 4ega prežalostnega dogodka sem bil primoran ostati doma preko dovoljenega časa. Vse to Vam s tem pismom vljudno naznanjam.
Dolga očetova bolezen pa je vplivala na vse domače razmere tako neugodno, da je moja navzočnost na domu še nekaj dni tem bolj potrebna, ker sem najstarejši med otroki in torej prvi poklican, da uredim premnoge reči, med katere spada tudi skrb za mater in za nedoletnega brata.
Odkar službujem v Vaši hiši, niste imeli, velespoštovani gospod, nikdar povoda, da bi bili z menoj nezadovoljni. Ako bi utegnili biti sedaj spričo moje predolge odsotnosti, nisem toliko kriv jaz kot velika nesreča, ki me je zadela, in zato upam, da mi to blagohotno oprostite. Kakor hitro pa bodo najnujnejše zadeve urejene, in to se zgodi gotovo v dveh dneh, se takoj vrnem. Potem mi bo prva skrb, da s toliko večjo pridnostjo nadomestim, kar sem sedaj zamudil, ter Vam na ta način dokažem, kako resno mi je mar, da bo z menoj i nadalje zadovoljen moj cenjeni predstojnik.
Datum.	/.
5.) Gospod prosi svojega prijatelja, da sporoči očetu smrt njegovega sina-dijaka.
Spoštovani gospod!
Dijaka Ivana Gregorina ste poznali in celo radi ste ga imeli zaradi tistih prikupljivih svojstev, ki so tudi njegovemu očetu pridobila toliko prijateljev. In tega mladeniča danes ni več — utonil je. Ponesrečenec je bil izvrsten plavač in baš to je bilo zanj usodno. Kakor že večkrat poprej je tudi danes plaval čez reko. Iz nepaznosti pa ga je zaneslo v brzico, in preden si je mogel
pomagali, je bil že v nevarnem tolmunu, ki ga je potegnil na dno. Ljudje so takoj prihiteli na pomot, ali posrečilo se jim je samo, da so spravili truplo na suho.
Nesreča je tako grozna, da je treba očeta nanjo šele pripraviti. Za to težko nalogo se mi ne zdi nihče spretnejši nego Vi, spoštovani gospod. Prosim torej, potrudite se k nesrečnemu možu in povejte mu, kolikor mogoče prizanesljivo, kaj se je zgodilo in da smo mrtveca začasno prepeljali v tukajšnjo mrtvašnico.
Najspošlljiveje vdani
Datum.	I.
6.)	Sestra piše sestri, da je umrla njiju prijateljica.
Ljuba Minka!
Iz sporočil, ki sem Ti jih pošiljala o bolezni najine iskrene prijateljice Milvane, si lahko sklepala, da so njene ure štete. Čeprav si torej že pripravljena, vendar ne dvomim, da Te bo njena smrt, ki jo je danes rešila vsega trpljenja, zelo pretresla.
Odkar si bila zadnjič pri njej, so ji moči vidno pešale; glas ji je slabel in le redko ji je še zažarelo motno oko. Slast do jedi jo je minevala in zdaj smo le še na umeten način vzdrževali njeno pojemajoče življenje. Dobro je vedela, da se ji bliža zadnja ura. Še enkrat se je sklonila v postelji ter kakor v slovo segla vsaki navzočni prijateljici v roko. Potem je še nekaj govorila, objela svojo potrto mater in nato za večno zaspala.
Oprosti, draga sestra, ker ne morem nadaljevati tega pisma; preveč me je prevzela ta ločitev za večno.
Pogreb bo pojutrišnjem. Če ti je mogoče, pridi.
Tvoja
Datum.	Obrenija.
7.)	Pomočnik sporoča mojstru o smrti njegovega nekdanjega vajenca.
Cenjeni gospod mojster!
Naključje je naneslo, da sva skoro obenem stopila tukaj v službo s tistim Antonom Čibejem, s katerim sva se skupaj pri Vas izučila. V pomenke sva kaj rada vpletala dogodke iz svoje učne dobe ter se pogostoma spominjala tudi. Vas, svojega očetovsko skrbnega mojstra.
Minuli Ieden je imel Anton opravka pri neki stavbi. Delo je bilo nujno, on pa ne počasen. Vsled neprevidnosti je stopil na odru preveč na kraj. Deska se prevali in Čibej pade kakih šest metrov globoko ter obleži mrtev na mestu.
Sporočam Vam to z vdano prošnjo, da ohranite svojemu nekdanjemu poslušnemu vajencu in mojemu blagemu tovarišu prijazen spomin.
Datum.	I. 1.
Taka pisma lahko začenjamo tudi takole:
Novica, ki Ti jo moram sporočiti, je tako žalostna, da se jo upira pero zapisati: Naša draga mati je danes zjutraj ob sedmih za večno zaspala...
Usojamo se Vam sporočiti tužno vest, da je danes po dolgem, mučnem trpljenju preminil naš edini sin, Vaš kontorist Danilo Fele.
Po hudi borbi za življenje je naposled zmagala smrt ter nam vzela danes ponoči ljubega brata Marijana...
Kar sem dolgo s strahom pričakoval, se je danes uresničilo: Smrt je strla zadnji nežni odpor šibkega telesa naše ljube Anice.
Današnje moje pismo Ti prinaša gotovo nepričakovano vest, da je smrt danes rešila blagega tovariša brezkončnega, mukepolnega trpljenja, ki ga je prenašal vdan v božjo voljo in z brezprimerno potrpežljivostjo...
Sklepamo jih lahko takole:
V teh prebridkih urah pa naj Vas tolaži zagotovilo, da čuvstvujejo z Vami vsi zvesti prijatelji blagega pokojnika in mu ohranijo časten spomin.
Ob sklepu tega žalostnega sporočila pa Te prosim, da ostaneš tudi sedaj moj dobri, skrbni brat...
Sprejmi zagotovilo moje iskrene bratovske ljubezni, s katero Ti bom skušal lajšati veliko nesrečo, ki je zadela najbolj Tebe...
Vsi pa bomo častili spomin dragega pokojnika najbolj s tem, da skušamo dosezati plemenitost njegovega značaja in srca.
Naj bi nam bila blaga pokojnica vzor vseh tistih kreposti, ki so jo omilile vsakomur, ki jo je poznal.
Ob tem hudem udarcu pa me tolaži zavest, da smem Tebi, svoji najboljši prijateljici, potožiti svoje nepopisno gorje.
<
IV. Pisma z veselimi sporočili.
Predmet takim pismom so navadno rodbinske zadeve. Ker iih pišemo sorodnikom, prijateljem in znancem, so sestavljena zaupljivo in prijazno. Če je treba o veselem dogodku obvestiti višjega, naj bo pisava dostojna in resna.
1.) Sin piše očetu, da je dobil zaprošeno službo.
Ljubi oče!
Srce mi utriplje veselja, da morem Mam in dragi materi sporočiti veselo vest, da sem imenovan za učitelja v Novem mestu. Dolgoletni šolski trud ie rodil svoj prvi sad, kajti po izjavi gospoda nadzornika mi je bila ta služba podeljena samo na podlagi mojega izpričevala, ki je bilo od vseh predloženih najboljše. Srečen sem sedaj, in to tem bolj, ker so mi s službo zagotovljena potrebna sredstva za življenje, ki ste mi ga Vi. dragi moj oče, z velikimi žrtvami ustvarili tako prijetno. Da tega ne pozabi nikdar, Vam obeta danes Vaš hvaležni sin
Datum.	Vojmir.
2.) Ženin naznanja nevestinemu očetu, da mu je podeljena zaprošena služba.
Velečislani gospod!
Pravkar sem zvedel, da mi je podeljena služba grajščinskega oskrbnika v ...	i
Poleg krasnega stanovanja in proste kurjave, poleg lepega vrta in obsežnega zemljišča mi je zagotovljena tudi lepa plača, pri prodaji raznih gospodarskih pridelkov pa tudi primeren delež.
Ko sem nekoč Vaši gospodični hčerki pravil o svojem nagnjenju do nje in ste tudi Vi o tem zvedeli, ni bilo pomislekov proti moji osebi, pač pa ste Vi, velečislani gospod, v upravičeni očetovski skrbi za blaginjo svoje hčerke omenili, da bi moral s svojimi tedanjimi skromnimi dohodki pač še nekoliko časa počakati, preden namerim ta korak, ki odloči moje in moje izvoljenke prihodnje življenje.
S to službo mi je sreča naklonila vse, kar potrebujem, da ustanovim svoj lastni dom. Prosim torej, dpvolite mi, da pridem prihodnjo nedeljo k Vam in Vas in Vašo gospo soprogo zaprosim roke gospodične Anice in si dokončno zagotovim njeno me osrečujočo pritrditev.
/
Proseč Vas, da sporočite gospe soprogi moje vdane poklone, gospodični hčerki pa zagotovilo moje iskrene vdanosti, beležim z odličnim spoštovanjem vdani ,
Datum.	Vidoslav Kreč.
3.)	Prijatelj sporoča prijatelju, da odpotuje v Italijo.
Blagi prijatelj!
Pred leti sem Ti že pravil, kako rad bi enkrat prepotoval Italijo in se naslajal ob večnolepih spomenikih starorimske dobe. Gotovo se tudi spominjaš, da sem bil že dvakrat prav blizu uresničenja te želje, da so pa vselej nepričakovane ovire onemogočile mojo namero. — Kakor vse kaže, se mi tega ni več bati. Moj dobri stric, ki odide sedaj po trgovinskih opravkih v Italijo, me vzame s seboj. Ker je tudi že odredil vse potrebno, da se prihodnji ponedeljek odpeljeva na Reko in drugo jutro odtam s parobrodom v Jakin, bom potemtakem v sredo že v osrčju Italije in prav blizu večnega mesta. Iz Rima naju popelje pot preko Florence in Milana tudi v Benetke. Muzeje, galerije, zbirke, ki jih poznam doslej samo iz slik in popisov, vse to bom zdaj videl na svoje oči. Občudoval bom večnolepe stavbe in se divil umetninam največjih mojstrov.
Prepričan o Tvojem odkritosrčnem veselju, ki ga čutiš danes z menoj, Ti obetam o vtisih in doživljajih tega potovanja poročati kolikor mogoče obširno in pogostoma.
Ves radosten Te pozdravlja Tvoj zvesti
Datum.	Janko.
4.)	Predstojnik piše očetu, da je njegov sin napredoval v službi.
Spoštovani gospod!
Izredne vrline Vašega sina me skoro silijo, da Vam sporočim nekaj, česar on danes še ne ve. Ravnateljstvo ga je v včerajšnji seji v priznanje njegove nenavadne porabnosti in njegovih sijajnih zmožnosti imenovalo za prvega tajnika v našem zavodu. Imenovanje se je izvršilo brez običajnih priporočil in je za mladega moža tem bolj častno, ker spričo njegove kvalifikacije ni bilo mogoče vpoštevati niti starejših uradnikov.
Da bi ta novica kar najbolj razveselila Vaše očetovsko srce, želi odkritosrčno Vaš
Datum.
Stanko Strgar.
Taka pisma lahko začenjamo tudi takole:
Tvoj blagi prijateljski značaj mi nareka prijetno dolžnost, da obvestim * Tebe prvega o podelitvi zaprošene službe ...
Pravkar sva se s prijateljem Nikolajem domenila, da napraviva v letošnjih velikih počitnicah planinsko turo v naše prekrasno Triglavsko gorovje.
Radostno razpoložena, Ti naznanjam veselo novico, da...
Srce mi prekipeva radosti ob veselem dogodku, o katerem mi je sporočati danes.
Kako naj izrazim hvaležnost, ki jo občutim ob nastopu prve službe, do katere ste mi pripomogli Vi, velespoštovana gospa.
Sklepamo jih lahko takole:
To obvestilo o mojem nepričakovanem imenovanju pa sem napisal toliko rajši, ker čutim, da je moja sreča obenem tudi Tvoja...
Veselje, ki ga vzbuja v meni opisano potovanje, pa bi bilo gotovo še večje, če bi se ga udeležil moj zvesti prijatelj ...
Kar mene in gotovo tudi Tebe najbolj veseli, pa je zavest, da sem sedaj prost skrbi za življenje in da svojemu poklicu lahko posvetim vse svoje moči.
Moje sporočilo pa bi ne bilo popolno, če bi pozabil omeniti, da so se mi s podelitvijo te službe tudi izdatno izboljšali moji sedanji prejemki, in to je, kar sam veš, za vsakega delavca, duševnega ali telesnega, velikega pomena.
Višek mojega današnjega veselja pa je zavest, da mi je k službi pripomogla edinole obsežna praksa, ki sem si jo pridobil pod Vašim smotrovitim vodstvom.
V. Pisma z žalostnimi sporočili.
Tudi tem pismom je predmet lahko zelo različen. Ako je prejemnik pisma po opisanem dogodku posredno ali neposredno prizadet, mu izrečemo tudi sožalje. Sporočilo bodi jasno, pisava pa primerna resnosti dogodka.
1.) Sporočilo očetu o nezgodi, ki je zadela sina.
Velespoštovani gospod!
Ker po navadi ljudje radi več povedo, nego je res, naj mi bo dovoljeno, da Vam kot dober prijatelj Vašega sina Stojana sporočim o majhni nezgodi, ki se mu je danes pripetila, ter jo popišem, kakor se je dogodila v resnici.
Stojan je strasten in drzen kolesar. Prijatelji smo ga že večkrat svarili zaradi njegove neprevidne vožnje in ga tudi opozarjali na nesreče, ki so vsled tega na strmih klancih in na ostrih ovinkih skoro neizogibne. Prav ta lahkomiselnost je bila tudi vzrok njegovi nezgodi. Vozil je pred mano po strmini navzdol. Kar priteče čez cesto otrok. Ko se mu hoče izogniti, mu na jako blatni cesti izpoddrsne kolo, on odleti po tleh ter zadene z glavo ob kamen. Za prvo pomoč smo mu poskrbeli na licu mesta, nato pa ga spravili domov. Zdravnik je izjavil, da poškodbe niso nevarne, da pa bo moral zaradi obvez po obrazu vendarle ostati nekaj dni doma.
To Vam sporočam z odličnim spoštovanjem vdani
Datum.	""	Pavel Silnic.
2.) Oskrbnik sporoča posestniku o požaru v bližini njegove vile.
• Velespoštovani gospod!
O požaru, ki ga je preteklo noč zanetila zlobna roka, ste gotovo že culi. Zaradi pozne polnočne ure je minilo precej časa, preden so prišla tudi sosednja gasilna društva na pomoč. Med tem je ipa ogenj uničil že štirim gospodarjem hiše in gospodarska poslopja. Samo največjemu naporu vseh navzočnih gasilcev gre hvala, da se ogenj ni mogel razpasti z zgornjega konca proti jugu. Preprečena je bila še večja nesreča in rešeno tudi Vaše ' posestvo.
Od pogorelcev so bili trije zavarovani, četrti pa je izgubil vse ter je sedaj navezan na darežljivost svojih sovaščanov.
Zeleč, da Vas to moje sporočilo v vsakem oziru pomiri, beležim vdani
Datum.	Janko Se lan.
3.) Sestra piše bratu o nevarnosti, da mati oslepi.
Ljubi brat!
Pismo, ki Ti ga danes pišem, ni veselo. Naša blaga mati je navzlic skrbno izvršeni operaciji na tem, da v kratkim času popolnoma oslepi. Ker se zaveda te velike nesreče, trpko čuti svojo bridko usodo. Koliko gorje za vzorno pridno gospodinjo,kakršna je bila ona! Od jutra do večer a, zdaj tu, zdaj tam, je opravljala svoje posle. Brezdelja ni poznala, in vendar je zdaj obsojena v to. Dasi ne toži nikomur, pa lahko razbereš z njenega obličja velike duševne muke, ki že razjedajo tudi njene telesne moči.
V teh žalostnih dneh se nehote spominjamo svoje brezskrbne mladosti, ko nam ni bilo mar, kako je naša ljuba mali v brezmejni ljubezni do nas po napornem gospodinjskem delu še pozno v not popravljala naša revna obla-čilca in krpala naše raztrgane srajcice. Mogoče si je že takrat nakopala kal svoje sedanje bolezni.
O Tvojem sočuvstvu uverjena, Te iskreno pozdravljam.
Datum.	Tvoja zvesta sestra.
4.)	Prijatelj sporoča o družinski nesreči, ki je zadela skupnega prijatelja.
Mili prijatelj!
Po dolgem presledku sem se te dni zopet enkrat sestal z najinim ljubim prijateljem Severinom. Tresoči glas je razodeval njegovo notranjo razburjenost, in ker sem slutil, kaj utegne razjedati njegovo mehko srce, sem zasukal pogovor tako, da mi je naposled priznal svojo nesrečo.
Severin se je poročil v listih zgodnjih letih, ko človek še ne premisli daleko-sežnega pomena tega koraka. Milena mu je bila všeč, in ker je imela tudi precej denarja, jo je zasnubil in poročil. Dokler je imela ona denarja, sta oba dobro živela, ko pa je dota pošla, je postala Milena brezobzirna. Zahtevala je vsega, česar je bila vajena v prejšnjih tasih, in Severin, mehka duša, ji seveda ničesar ni odrekel. Zabredel je v dolgove, a ko so upniki zvedeli, da ne dobe svojih terjatev, mu niso več posojali. Moža brez denarja je začela ona mrzeli, pozneje Celo sovražiti. To so hitro doznali nekateri pohotneži. Jeli so se ji bližati in dobrikati. Uspeh je bil nepričakovan. Začela je pohajati od doma brez njegove vednosti... Njenega dobrega imena je bilo kmalu konec in. z njim tudi vseh obzirnosti do nje. Sodno ločen od svoje žene, se je odrekel Severin vsemu občevanju s svetom in zdaj živi samo še svojima otrokoma. Niti s svojimi najboljšimi prijatelji nima nobenega stika vet.
Prosei Te, da o tej življenski tragediji nesrečnega mladega moža ne boš govoril z vsakomer, Te iskreno pozdravljam...
Datum.	I.
5.)	Prijateljica sporoča prijateljici o konkurzu mladega trgovca.
Draga Filomena!
Gotovo se še spominjaš tistega prikupljivega mladega trgovca, s katerim smo lani na letovišču v Bohinju napravili toliko krasno uspelih izletov. Spominjaš se bržkone tudi, kakšno je bilo javno mnenje o njem: da je mož ali zelo bogat ali skrajno lahkomiseln.

Ko sem zadnjic obiskala svojo sestrično v Oseku, sem se na lastne oči prepričala, da te njegovo podjetje, obsežna trgovina s konfekcijskim blagom, res na veliko zasnovano; ob tej priliki sem pa tudi slišala, da njegove denarne razmere niso v redu. Pravili so mi, da mož preveč zaupava, da je radi svoje dobrosrčnosti že veliko izgubil in da mu njegovi mnogoštevilni prijatelji jako veliko pobero pri visokih hazardnih igrah. — Prav te dni pa mi je pisala ta sorodnica, da je trgovec Slavoj Juričič v konkurzu in da prezadolžencu prete celo s sodnim preganjanjem.
Sporočam Ti to, ker ne dvomim, da vzbudi žalostna usoda veselega znanca gotovo tudi Tvoje pomilovanje.
Datum.	I.
Taka pisma lahko začenjamo tudi takole:
Ni še dolgo, odkar nam je smrt ugrabila prijatelja Ivana, že si je izbrala med nami drugo žrtev...
Velika nesreča, ki je včeraj grozila najini mili prijateljici Zvezdani, mi veleva, da jo popišem že zaradi čudnega naključja, ki je dekletu rešilo življenje.
Krasno poslopje našega strica, ki je bilo včeraj še njegov ponos, leži danes upepeljeno do tal...
Huda ura je redkokdaj brez toče. Žalibog je bilo včeraj tudi pri nas tako.
Sklepamo jih lahko takole:
Da bi nas materina smrt- združila v tisti bratovski ljubezni, o kateri je tolikrat govorila blaga pokojnica, želi Tvoj...
Naj bi bila vsakomur prizanesena taka strašna nesreča! To želi...
Nesreča je torej veliko manjša, nego bi lahko bila, in vesel sem, da morem to sporočiti svojemu skrbnemu očetu.
■ Ali se bo mladi mož rešil iz te velike nesreče, danes pač še ne more povedati nihče. Vsekakor pa Vam bom še pisal, kako se obrne zadeva.
VI. Pismena naznanila o zaroki in poroki.
Pisma te vrste so namenjena največkrat sorodnikom, prijateljem in znancem; zato je njih vsebina lahko prisrčna in zaupljiva. Kadar sporočamo o takih družinskih dogodkih višjim osebam, je tudi tukaj vpoštevati stan in stopnjo, ki jo zavzemajo te osebe v družabnem življenju. Kake opazke v takih sporočilih nikakor niso umestne, celo pa ne, če je obvestilo namenjeno komu višjemu in je torej samo čin vljudnosti.
1.)	Sin sporoča staršem, da se je zaročil.
Predragi starši!
V pismih sem Vam že večkrat omenil, kako draga mi je gospodična Helena, hči tukajšnjega lekarnarja gospoda Avguština Salmiča. V občevanju z njo sem se tudi prepričal o njenem plemenitem značaju, in ker sem videl, da mi je dekle nagnjeno, sem jo zasnubil. Zaroko smo praznovali včeraj med seboj ter se spominjali tudi Vas, dragi moji starši.
Da pa spoznate mojo izvoljenko, ki Vam bo gotovo dobra in poslušna hčerka^ jo pripeljem prihodnjo nedeljo k Vam. To Vam sporočam toliko rajši, ker je Helenina želja, da Vas osebno pozdravi in obenem zaprosi Vašega blagoslova.
Po naročilu njenih staršev Vam sporočam njih iskrene pozdrave, moja Helena Vam pa poljublja roko.
Vaš slej ko prej hvaležni sin
Datum.	Štipko.
2.)	Brat sporoča bratu, da se je zaročil.
Dragi Peter!
Dolgo že sem bil namenjen, da Ti razodenem svoje razmerje do gospodične Je lice Tratnikove. Odlašal pa sem samo zato, ker se mi je zdelo pre-vidneje molčati, dokler se ne prepričam, da mi je naklonjeno tako plemenito bitje, kakor je gospodična Jelica. Danes pa Ti lahko pišem, da sem se včeraj zaročil z njo.
Moja želja je sedaj, da Ti predstavim svojo nevesto, ki Te doslej pozna samo po tem, kar sem ji pravil jaz o Tvoji plemeniti bratovski ljubezni. Njo in mene bi torej jako veselilo, če bi Te lahko pozdravila tukaj. Ako pa nikakor ne moreš z doma, sporoči mi to. Mogoče je, da se z njenimi starši domenimo za skupen izlet do Tebe.
Sprejmi moje Jelice in moje prisrčne pozdrave!
Tvoj
Datum.	Zdenko.
3.)	Uslužbenec sporoča svojemu predstojniku, da se je zaročil.
Velecenjeni gospod predstojnik!
Hvaležnost za premnoge dokaze Vaše naklonjenosti do mene me sili, da Vam sporočim, da sem se včeraj zaročil z drugo hčerko Vam dobro znanega
\
veletržca gospoda Kajetana Mirodolskega. Gospodično Jaroslavo sem. spoznal lani na veliki sokolski veselici v Kranju. Občevanje z njo mi je razkrilo tudi njene srčne vrline. To me je naposled ujunačilo, da sem ji priznal svoje nagnjenje do nje. Osrečila me je z enako nagnjenostjo in včeraj so tudi starši pritrdili tej srčni zvezi.
Brez Vas, velespoštovani gospod, bi ne bil nikdar dosegel svojega sedanjega mesta in brez stalne službe bi tudi nikoli ne bil mogel misliti, da si ustanovim svoj dom in položim temelj svoji sreči.
Sprejmite zato še enkrat zagotovilo moje iskrene hvaležnosti, ki jo hočem dejansko dokazati z vestnim izpolnjevanjem svojih službenih dolžnosti. Z odličnim spoštovanjem vdani
Datum.	Simon sfolcar.
4.)	Prijateljica naznanja prijateljici, da se je zaročila.
Draga Minka!
Koliko je vredna zvesta prijateljica, ki ji v nesreči lahko potožiš svoje gorje, v sreči pa brez skrbi zaupaš, kar Te veseli,»skušam sedaj tudi jaz. Ti edina, draga moja Minka, si med mojimi prijateljicami tista, ki sem. ji precej zaupala svoje srčno nagnjenje do gospoda Atanazija Sekuliča, in sedaj si Ti edina, ki naj se veseli moje sreče, da sem se včeraj z njim zaročila. — Kakšen mož je moj Atanazij, sem Ti že pravila in pisala. Da je torej najino znanje po razrtierno kratkem času dovedlo do tega Veselega dogodka, Te gotovo ne bo presenetilo. Posebno pa me veseli danes to, da je moj oče, čigar resni značaj poznaš tudi Ti, rad privolil v to zvezo in da je moja mati kar razočarana o ljubeznivosti in plemenitem mišljenju mojega ženina.
Zaroko smo praznovali prav med sabo. Poleg mojih staršev, ženina in presrečne Tvoje zaročenke je bila navzočna samo moja blaga teta. Zelo pa sem pogrešala med nami Tebe, svojo najboljšo prijateljico, ki Te srčno pozdravlja
Tvoja
Datum.	/	Raduna.
5.)	Oče naznanja prijatelja zaroko svoje hčere.
Cenjeni prijatelj/
S temi vrsticami Vam vljudno naznanjam, da smo včeraj praznovali zaroko moje hčerke Kristine z okrajnim sodnikom dr. Pavlom Mozetičem.
Ženin, mož 32 let, je prijetne zunanjosti in plemenitega mišljenja. Pridobil si je s tem mojo naklonjenost, še preden je bilo mogoče zaznati, da se zanima za mojo hčer. Kar pa najbolj osrečuje to zvezo, je dejstvo, da gospod doktor ni snubil iz kateregakoli neplemenitega nagiba, ampak samo iz iskrene ljubezni do Kristine.
Ta veseli družinski dogodek Vam sporočam zlasti zategadelj, ker sle tudi Vi srečen družinski oče, katerega bo ta novica gotovo prijetno iznenadila.
S prijaznimi pozdravi Vaš vdani
Datum.	Anton Petrič.
6.) Prijatelj sporoča prijatelju, da se je oženil.
Zvesti prijatelj!
Sirenski glasovi, katerim smem primerjati ljubeznivo govoričenje naših deklet, me niso nikdar omamili. Trden kakor skala sem stal sredi ljutih naskokov, kar sem si često štel v veliko zaslugo. Zadostoval pa je samo en trenotek, da je padla ta navidezno nepremagljiva trdnjava. Od dne 15. t. m. naprej je Tvoj stari prijatelj in vzorni zastopnik samskega stanu nad vse pohleven zakonski mož. Ne misli pa, da sem dolgo premišljeval, ali bi ali ne bi, nego še prav mudilo se mi je, ker sem se bal, da ne bi se skesala moja izvoljenka. Kakor mi sedaj pripoveduje, je bila o moji ljubezni do nje tako trdno prepričana, da ji kako kesanje ni prišlo nikdar niti na misel, pač pa se kesam sedaj jaz, da sem toliko časa odlašal uživati sladko srečo. Naj govore tisti zakrknjeni samci, kar hočejo, res je pa le, da ni lepšega življenja, nego je v srečnem zakonskem stanu.
O istim mojih besed se prepričaš, kadar me obiščeš. Da kmalu prideš, želi prav tako moja žena kakor jaz, ki Ti pošiljam naju obeh iskrene pozdrave.
Datum.	/.
7.) Sin piše staršem, da se je oženil.
Ljubi moji starši!
Odločilni korak mojega življenja je storjen: Včeraj sem poročil svojo iskreno ljubljeno Danico in se združil z njo za večno. Edino, kar mi ni prav v tej neizmerni sreči, je to, da pogrešam blizu sebe svoje preljube starše, ki bi bili priča najine zadovoljnosti. Moja Danica je pa tudi žena, ki je
vredna Vaše ljubezni. Vedno ji moram praviti o Vas, in kadar omenim, da Vas skoro obiščeva, gori samega hrepenenja, da Vam poljubi roko kot Vaša vdana hčerka.
Kadar prideva, pa se boste, predragi starši, tudi lahko prepričali, kako srečen je Vaš hvaležni sin
Datum.	Andrej.
8.)	Prijateljica piše prijateljici, da se je omožila.
Ljuba Magdalena!
Dolgi dve leti sem živela v negotovosti zaradi svojega ljubega Vitomira. Ves ta čas si mi bila Ti, draga Magdalena, edina prijateljica, ki mi je pomagala prenašati vse bridkosti tistih dni. V četrtek zjutraj pa sem se za večno združila z njim, ki je navzlic tolikim zaprekam ostal zvest svoji besedi. Pri poroki v župni cerkvi sta prisostvovala kot priči dva njegovih najboljših prijateljev. Svatovanje je bilo preprosto, a jako prijetno. Seveda bi bilo lahko še prijetnejše, če bi bili imeli med seboj tudi Tebe. Da Te ni bilo, smo vsi, zlasti pa jaz in moj mož, zelo obžalovali. Zato pa moraš priti zdaj, in sicer prav kmalu. Videla boš moj- novi dom in mi povedala, kako mi pristoji gospodinjski posel. Tudi mojega Vitomira boš lahko pohvalila, toda ne preveč, da se ne prevzame.
Z mojim možem Te srčno pozdravljava in kličeva: Na veselo svidenje pri nas!
Datum.	Tvoja	Zorka.
9.)	Pomočnik sporoča svojemu bivšemu mojstru, da se je oženil.
Cenjeni gospod mojster!
Hvaležnega srca se spominjam svoje učne dobe v Vaši cenjeni hiši. Blag in očetovsko skrben mojster ste mi bili. To je name vplivalo tako, da mi je bilo delo veselje in da sem se veliko naučil. Po mnogih letih potovanja sem ustanovil tukaj svojo delavnico ter imel kmalu dosti dela. Tudi sem spoznal pridno dekle, ki je bilo kakor nalašč zame. Dal sem slovo samskemu življenju iri minulo nedeljo je bila poroka. Ko smo se po cerkvenem opravilu zbrali pri majhni pojedini, sem pravil zbranim gostom, kdo je pravzaprav položil temelj moji sedanji sreči. Verno so me poslušali, potem pa smo trčili tudi na Vaše zdravje.
To Vam sporoča Vaš nekdanji hvaležni vajenec ter Vas s svojo ženo vred lepo pozdravlja.
Datum	/.
laka pisma lahko začenjamo tudi takole:
Zvesta svoji obljubi, Ti sporočam, da sem se včeraj zaročila z gospodom Jankom Škoficem, trgovcem v...
Včeraj smo na domu mojih ljubih staršev praznovali mojo zaroko z gospodom Filipom Zalarjem, nadučiteljem v...
Prijetna dolžnost me veže, da Vas, dragi starši, obveščam o svoji zaroki, ki smo jo v domači družbi obhajali včeraj na domu moje ljube Marijanice ...
Med prvimi, ki jim pišem o svoji zaroki z gospodom Jurijem Žagarjem, poštarjem v..., si Ti, draga moja teta.
Ravnala sem se po Tvojem modrem nasvetu in danes Ti naznanjam veselo novico, da smo včeraj praznovali najino zaroko.
Vljudno Ti naznanjam, da sem včeraj poročil izvoljenko svojega srca, Tebi, mili prijatelj, dobro znano gospodično Zorano Spasičevo.
Ko prejmeš te vrstice, bo Tvoj stari prijatelj svojo izvoljenko imenoval že svojo ljubo ženo.
Po srečnih dneh, ki sem jih užil po zaroki z gospodično Jadvigo, sva včeraj s poroko drug drugemu za večno darovala svoje srce.
Moj ljubi Ivan, o katerem sem Ti povedala že toliko lepega, je sedaj moj dragi mož ...
Sklepamo jih lahko takole:
Naj bi Te, draga teta, to moje obvestilo razveselilo tako, kakor si bila vselej vesela vsega, kar je bilo drago Tvojemu Te ljubečemu nečaku...
S svojo zaročenko Te zagotavljava iskrene ljubezni in srčne vdanosti...
Da si prej ko mogoče zagotovi Tvojo naklonjenost tudi za svojo ženko, želi Tvoj spoštljivo vdani nečctk ...
S tem sporočilom izražam tudi globoko spoštovanje, ki sem ga dolžan dobrotniku hvaležni...
Prepričan, da Vam bo moja Milena tako poslušna snaha, kakor je meni vdana žena, Vas srčno pozdravljava ...
Vašega očetovskega blagoslova prosi za svojega zaročenca in zase Vaša hvaležna hči...	i
Preden sklenem, naj Ti sporočim pozdrave vseh svatov, ki Ti jih pošiljajo tako prisrčne kakor moj mož in Tvoja odkritosrčna sestra	I.
/
VII. Sporočila o rojstvu.
O teh pismih velja vse, kar smo povedali pri pismenih naznanilih o zaroki in poroki.
1.) Mož sporoča materi svoje žene, da je dobil sina.
Preljuba mati!
Naznanjam Vam veselo novico, da je moja ljuba Anica pravkar povila čvrstega dečka, ki se že krepko oglaša. Mlada mati je prav dobre volje. To me veseli tem bolj, ker je v velikem trpljenju težko pogrešala tolažbe in pomoči svoje dobre matere.
Njenim pozdravom se pridružujem jaz z vljudno prošnjo, da nas posetite, kakor hitro se Vam povrne zdravje. Radi bi Vas videli tudi zato, da Vas pozdravimo prvikrat kot našo ljubo staro mater.
Datum.	I ■
2.)	Prijatelj piše prijatelju, da se mu je porodila hčerka.
Ljubi moj Pavel!
Pred letom dni si bil priča zvezi, ki me je za vedno združila z mojo sedanjo soprogo, danes pa Ti sporočani, veselo novico, da se mi je včeraj proti večeru porodila ljubka, črnooka hčerka. Ker si sam okusil radost takega veselega dogodka, si gotovo prepričan tudi o moji sreči.
Moja ljuba žena je zdrava in Te prijazno pozdravlja, jaz presrečni oče pa se pridružujem tem pozdravom s prijaznim povabilom, da nas kmalu obiščeš.
Tvoj	,
Datum.	' •
3.)	Brat naznanja bratu rojstvo prvega otroka in ga prosi botrstva.
Mili moj Jaroslav!
Ko sem lani stopil s svojo izvoljenko pred oltar, si bil Ti priča tega slovesnega trenotka. Na nevestinem domu si Ti potem z vznesenimi besedami opisoval skrbi in odgovornost v zakonskem življenju. Svoj pomembni govor si sklenil z zagotovilom svoje bratovske pomoči, rekoč, da nama rad storiš vse, kar je v Tvoji moči.
Po tem uvodu, iz katerega že zveni nekaj kakor prošnja, Ti sporočam, da je moja ženka včeraj povila ljubko dete, ki ga hočemo krstiti za Bogdana. Za botrčka pa naj bi bil moj ljubi brat Jaroslav, ki mi je to že nekako obljubil.
Zdaj sem povedal, kar mi je težilo srce. Rešen tega bremena, naj še pristavim, da Te z menoj vred prosi tudi moja žena te velike usluge. Če bi pa, zadržan po mnogih poslih, ki Te vežejo na dom, ne mogel priti takoj, lahko preložimo krst na poznejši čas. Moji Silviji bi bilo to celo všeč, ker bi Te takrat lahko sprejela tako, kakor se spodobi ljubemu botrčku.
U ver jena, da Te smeva že sedaj tako imenovati, Te srčno pozdravljava...
Datum.	'	/.
4.)	Mož naznanja teti svoje žene rojstvo ljubega sinčka in jo prosi botrstva.
Srčno ljuba teta!
Včeraj zvečer se mi je pomnožila moja ljuba družina za eno bitje, ki naj bi mu bila Ti, blaga naša teta, krstna botrica. Moja ljuba Milena si ne more misliti, da naj bi častitljivo botrstvo v naši družini namesto Tebe prevzel kdo drugi. Dvakrat, pravi ženka, si že stala pri krstnem kamenu, in ker gre v tretje kaj rado, naj se to tudi zgodi. Prosim torej, ne odreci mi velike usluge. Julijan in Milenka kaj rada govorita o svoji dobrotni tetki-botrici; zato mislim bi bilo prav, da bi tako smela govoriti tudi naša še ne krščena Silva.
Žena Milena, ki Te lepo pozdravlja, se počuti dobro in tudi novorojenček uspe.'a kar najbolje.
Proseč Te, da nam skoro naznaniš, kdaj Te bomo lahko pozdravili med seboj, Ti poljubljam roko ter ostajam vedno Tvoj hvaležni
Datum.	/.
5.)	Mož prosi znano gospo, da bi bila botra.
Spoštovana gospa!
Čut hvaležnosti za neštete dobrote, ki jih neprestano izkazujete naši družini, me sili, da Vam, velecenjena gospa, kar najspoštljiveje naznanim rojstvo svoje prve hčerke. Oprt na veliko spoštovanje, ki ga goji moja žena do Vas, blaga naša dobrotnica, še izza svojega službovanja v Vaši hiši, pa se usojam obenem s tem sporočilom tudi prositi, da prevzamete botrstvo za nedolžnega otročička. Moja žena namreč meni, da Vam bo lahko še veliko bolj vdana, ako bo smela v Vaši nam tako dragi osebi poleg velike dobrotnice spoštovati tudi botrico svojega prvorojenčka.
Da nama te ponižne prošnje ne odbijete, pričakuje prevdani
Datum.	Izidor Plemič.
Podkrajšek, Spisovnik.
4
Taka pisma lahko začenjamo tudi takole:
Vesel družinski dogodek, ki smo ga pričakovali že nekaj dni, mi je danes prinesel prijetno skrb za čvrstega sinčka ...
Da najinemu zlatemu Ivančku ne bo dolg čas, sva mu včeraj kupila ljubko sestrico . . .
V naglici Vam sporočam, da je moja ljuba ženica pravkar brez posebnih težav povila krepkega dečka ...
Bojazen, s katero sem pričakoval prvega poroda svoje nad vse ljubljene Amalije, je zdaj prestana...
Presrečen Ti naznanjam, da je moja ljuba zakonska družica danes zjutraj prav lahko porodila zdravo hčerko ...
Danes mi je moja draga žena podarila dvojčka, dečka in deklico, živ dokaz, kako usiplje dobrotno nebo srečo na moj zakon..
Sklepamo jih lahko takole:
Naj bi Vas ta družinski dogodek razveselil tako, kakor ga je vesel Vaš hvaležni sin...
Rojstvo tega nedolžnega bitja je prineslo meni očetovstvo, Vam, draga mati, pa častni pridevek babica, ki ji pošilja gorke poljube hvaležni sin...
Svojemu sporočilu naj še dostavim, da se mati in novorojenec počutita prav dobro.
VIII. Pisma z voščili za novo leto, za rojstni dan in za god.
Za novo leto pišemo prav tako kakor za rojstni dan in za god samo staršem, sorodnikom in dobrim znancem, in sicer le tedaj, ako jim ne moremo voščiti osebno. Ker izvirajo taka voščila iz srca, se je ogibati praznih besed, ki nikdar ne učinkujejo tako kakor prisrčna beseda. Navadno želimo zdravje, zadovoljnost, srečo pri vseh podjetjih in dolgo življenje. Zdravemu želimo, da bi ostal zdrav, bolnemu pa, da bi skoro okreval. Kogar preganja usoda, mu želimo, da bi ga nikdar več ne doletelo kaj bridkega. Kdor nam izkazuje dobrote, ga zahvalimo zanje. Kadar voščimo predstojniku, mu hočemo samo pokazati, da mislimo nanj; zato je voščilo samo dokaz vljudnosti, ki naj jo izraža spoštljiva pisava.
1.) Otrok vošči staršem.
Dragi starši!
Ob koncu leta se hvaležnega srca spominjam neštetih dobrot, ki ste mi jih izkazali v minulem letu. Nezmožen, da bi Vam z besedo povedal, kako
hvaležen sem Vam za vse, kar ste ml izkazali preteklega leta, prosim Vsč-mogočnega, da Vam nakloni dolgo in srečno življenje, brez skrbi in nadlog. Kakor doslej mi bo tudi v prihodnje resna skrb, da si s pridnostjo in z . lepim vedenjem ohranim Vašo ljubezen in naklonjenost. Vaš hvaležni sin
Datum.	/
2.) Sin vošči očetu.
Skrbni moj oče!
Kakor vsako leto stopajo tudi letos moji bratje in moje sestre pred Tebe, da Ti voščijo za novo leto. Mene letos ni med njimi, da bi po stari navadi dal duška svojim srčnim čutom za Te, dragi moj oče. Sprejmi torej te vrstice, s katerimi želim, da ostane Tvoj dom tudi v novem letu obvarovan vsake nezgode, da Ti nakloni mila usoda vse, česar Ti je treba za srečno življenje, da odvrne od Tebe skrbi in nadloge in speši vsa Tvoja podjetja. Pred vsem pa naj Ti ohrani tisto čilost, s katero opravljaš svoje vsakdanje posle sebi v zabavo, svoji družini pa v toliko korist. Vse te želje naj usliši večni Bog, da nam ostane še dolgo ohranjen naš dobri oče, čigar naklonjenost si hoče z ljubeznijo in hvaležnostjo vedno bolj pridobiti pokorni sin
Datum.	/
3.) Hči vošči materi.
Iskreno ljubljena mati!
Nikoli ne mine dan, da bi ne mislila na Vas, da bi ne molila za Vaše zdravje, da bi ne prosila Vsemogočnega sreče za Vas, draga moja mati. Nikdar pa niso moje prošnje bolj goreče kakor danes, ko se živo spominjam neštetih dobrot, ki mi jih je podelila Vaša dobra roka v poslavljajočem se letu. Vsak otrok mora biti materi hvaležen. Jaz, zlata moja mati, pa sem prejela od Vas še veliko več kakor kdorkoli in zato mora biti tudi moja hvaležnost še veliko večja. Že otrok sem uživala Vašo brezmejno ljubezen, že nežna mladenka sem. spoznavala Vašo neskončno požrtvovalnost in tudi sedaj, ko si ustvarjam srečno bodočnost, me vzdržuje samo Vaša skrb. Kolika sreča zame, če mi bo kdaj mogoče dejansko dokazati, kar čuti danes moje srce! Poljublja Vam roko hvaležna hči
Datum.	Marta.
4*
4.) Vnukinja vošči staremu očetu.
Ljubi moj dedek!
Danes stopamo v novo leto, ki naj Vam prinese veliko sreče. Za vse, kar ste mi izkazali dobrega, naj Vam ljubi Bog nakloni ljubo zdravje in prav veliko veselih ur. Veselje Vam hočem delati tudi jaz. Obetam Vam namreč, da bom prav pridna, da se bom rada učila in da bom Vas in svoje ljube starše prav rada poslušala. Vse to mi gotovo tudi ohrani Vašo sedanjo ljubezen, katere si iskreno želim.
Roko Vam, predragi dedek, poljublja Vaša hvaležna vnukinja
\ %
. Datum.	Serafina.
5.) Vnuk vošči stari materi.
Ljuba moja stara mati!	*
Malo časa sem še na svetu, vendar dobro čutim velike dobrote, ki mi jih izkazujete vsako leto. Orda nehvaležnost bi torej bila, če bi se Vas ne spomnil še prav posebno ob nastopu novega leta, ko je navada, da otroci in vnuki voščijo svojim staršem, svojemu staremu očetu in svoji stari materi srečo. — Sprejmite torej, draga moja stara mati, moja voščila: Iz srca Vam želim, da bi ostali tudi letos tako zdravi, kakor ste bili lani, in da bi meni ohranili tisto ljubezen, ki ste mi jo izkazovali doslej.
Iskreno Vas pozdravlja hvaležni vnuk
Datum.	Stanko.
6.) Brat vošči sestri.
Ljuba Ninka!
Poslavljajoče se leto nama ni prineslo nič žalostnega. Bila sva zdrava, užila sva marsikatero veselje in tudi sešla sva se večkrat. Najini sestanki so mene vselej zelo vzradostili. Zato želim, da bi letošnje leto ne bilo slabše, Tebi pa naj še posebe prinese vsega, kar bi razveselilo Tvoje plemenito srce.
Naposled Te prosim, da mi ohraniš svojo ljubezen, kakor Te tudi jaz zagotavljam svoje, s katero ostajam Tvoj zvesti brat
Božidar.
7.) Sestra vošči bratu.
Mili moj brat!
Letos je usoda hotela, da Ti ne morem osebno voščiti za, novo leto in Ti zatrditi svoje iskrene sestrske ljubezni, ki jo gojim za Te tudi v tujini in ki si je toliko vreden. Zato sem se Te spomnila v goreči novoletni molitvi do Vsemogočnega, ki naj Ti nakloni vse, kar želiš sam in kar Te utegne osrečiti. Ohrani naj Te zdravega in Ti da potrebne moči, da boš lahko izvrševal stanovske dolžnosti. Poleg tega pa ohrani bratovsko ljubezen najmlajši sestrici tudi poslej toliko kakor nekdaj doma. S to željo Te lepo pozdravlja Tvoja
Datum-	Obrenija.
8.) Varovanec vošči varuhu.
.v
Cenjeni gospod varuh!
Kakor prejšnja leta sem tudi lani užival dobrote Vaše blage naklonjenosti toliko, da se zanje ne morem zadosti zahvaliti. Zato pa sprejmite moja pre-vdana voščila, da Vam ljubi Bog tudi v novem letu dodeli vse, kar bi razveseljevalo dneve Vašega življenja in osrečevalo Vaša podjetja. Zdravje naj Vas spremlja povsod!
Vdanosti in spoštovanja Vas zagotavlja Vaš poslušni varovanec
Datum.	•	]van_
9.) Birmanec vošči botru.
Spoštovani gospod botrček!
Ne morem Vam, ljubi moj botrček, povedati, kako sem vesel, da Vam ob novem letu lahko izrazim veliko hvaležnost in svojo. iskreno ljubezen. Oboje mi nareka, dolžnost, še veliko bolj pa Vaša brezprimerna dobrotljivost do mene. Da mi jo ohranite tudi v novem letu ter mi ostanete slej ko prej očetovsko skrben botrček, je danes moja iskrena želja, ki Vam jo izrekam z neštetimi pozdravi Vaš
Datum.
Branimir.
10.)	Prijatelj vošči prijatelju.
Ljubi prijatelj!
Dasi bivaš daleč od mene, si vendar mojemu srcu tako blizu kakor le kdaj, in zato Ti pošiljam ob novem letu iz dalje svoja odkritosrčna prijateljska voščila. Bog daj, da bi se Ti tudi v novem letu prav dobro godilo, da bi Ti zdravemu potekali dnevi med Tvojimi novimi znanci in da bi nič ne kalilo miru Tvojega srca.
Neizrečeno rad pa bi Ti segel zopet enkrat v roko Tvoj Te ljubeči prijatelj
Datum.	... • Dragovit.
11.)	Voščilo dobrotniku.
Blagi moj dobrotnik!
Tudi minulo leto sem užival Maše dobrote tako obilo, da se Vas moram hvaležno spominjati prav posebno še ob prestopu v novo leto. Sprejmite torej, preblagi gospod, moja najvdanejša voščila, ki prihajajo iz globočine srca in so tolmač tiste hvaležnosti, ki nikdar ne ugasne. Prosim, da mi ohranite blagonaBonjenost tudi v novem letu. Vaš prevdani ,■
Datum.	Bunoslav Petkovič.
12.)	Voščilo učitelju.
Spoštovani gospod učitelj!
Ginjenega srca se spominjam vselej ob novem letu velikih dobrot, ki ste mi jih izkazovali v mojih šolskih letih. Z veliko vnenw ste širili moje obzorje ter blažili mi srce. Zato ste Vi poleg mojih staršev moj največji dobrotnik. V plačilo za vsč to naj Vas ohrani ljubi Bog tudi poslej pri najboljšem zdravju, da se boste lahko srečni in zadovoljni veselili lepih sadov svojega dela. To Vam prav iskreno želi Vaš hvaležni učenec
Datum.	ir	Janislav Šabec.
13.)	Voščilo zaročenki.
Zlata moja Zdenka!
Danes bi moral sam stopiti pred Tebe in Ti iz oči v oči voščiti za novo leto. Toda kako daleč sva narazen! Sprejmi torej pismeno moja najvdanejša

voščila: Ostani zdrava, zadovoljna, srečna! Nič naj Ti ne krati veselja mladih dni! Dvomiti pa ne smeš o odkritosrčnosti mojih voščil; saj veš, da je Tvoja sreča tudi moja.
Prepričan, da mi ohraniš svojo ljubezen, Ti pošiljam prav vroče poljube. Datum.	Tv°i	Milovan.
14.) Hči vošči očetu za petdesetletnico.
Predragi oče!
Z božjo pomočjo ste doživeli danes petdesetletnico svojega rojstva. Kako rada bi obhajala ta pomembni dan z Vami, kako rada bi Vam povedala, kaj čuti danes moje srce! Ker pa to ni mogoče, se Vas bom spominjala v molitvi ter prosila Vsemogočnega, da bogato odškoduje mojega skrbnega očeta in modrega vzgojitelja. Ako se izpolnijo te goreče želje, bo moja sreča velika. V tej sreči pa ne bom nikdar prenehala biti Vaša hvaležna hči
Datum.	/
15.)	Sin vošči materi za god.
Iskreno ljubljena mati!
Odkar se zavedam, je bil Tvoj rojstni dan zame velik praznik. Saj vem, koliko skrbi in truda Ti je povzročala moja vzgoja. Presrečen sem bil, dokler sem Ti še doma voščil skupaj s svojimi brati in sestrami. Letos bom samo v duhu med njimi, in zato bodi to pisemce glasnik mojih srčnih želj, da naj Te vsedobrotni Bog ohrani še dolgo, dolgo. Vedi, da Te ljubim in spoštujem in da si mi Ti najdražji zaklad.
Svoje voščilo sklepam z iskreno željo, da bi Te skoro zopet lahko poljubil. Tvoj hvaležni
Datum.	/
16.)	Sin vošči očetu za god.
Predragi oče!
Čut hvaležnosti, nič manj pa tudi srčna ljubezen, ki jo gojim do Tebe, dragi moj oče, mi narekata moja najvdanejša voščila za Tvoj cenjeni god. Naj Te ljubi Bog ohrani še dolgo vrsto let, da mi bo še dostikrat mogoče
obnoviti ta svoja voščila. Če pa kdaj dosežem v človeški družbi tako stopnjo, da se bom lahko dejansko oddolžil za neštete dokaze Tvoje ljubezni, tedaj se boš prepričal, da je nisem bil nevreden.
To je danes iskrena želja Tvojega Te srčno ljubečega sina
I.
17.) Vnuk vošči dedu za sedemdesetletnico.
Premi/i moj ded!
Vedno sem mislil, da bom častiti družinski praznik Vaše sedemdesetletnice obhajal skupaj z Vami. Dasi je usoda ukrenila drugače, vendar tudi v tujini nisem pozabil tega veselega dne, nego se v duhu pridružujem Vašim častilcem. Naj Vam ljubi Bog še dotgo ohrani življenje na srečo nas vseh! Naj blagoslovi Vašo roko, ki je v moji mladosti čuvala nad menoj in mi napravila toliko veselja, naj Vam obilo poplača za vse skrbi in težave, ki so prešle na Vas, ko nam je kruta smrt ugrabila našega ljubega očeta!
To želi danes Vaš hvaležni vnuk
Datum.	/.
18.)	Vnukinja vošči stari materi za god.
Ljuba moja stara mati!
Hvaležnega srca se spominjam danes Vašega petinšestdesetega godovnega dne. Bog v nebesih, ki Vas je doslej ohranil čvrsto in zdravo, naj ne dopusti, da bi Vam bolezen poslej grenila življenje! On, ki Vam je dal dočakati tako lepo starost, naj milostno nakloni, da Vam tudi večerne ure Vašega življenja poteko brez žalosti! Naposled naj pa tudi usliši mojo gorečo prošnjo, da bi še dostikrat praznovali Vai god!
Vesela bo tega hvaležna vnukinja, ki si bo tudi v prihodnje vestno prizadevala, da si ohrani ljubezen in naklonjenost svoje srčno ljubljene stare matere, kateri pošilja nešteto poljubov
I.
19.)	Nečakinja vošči teti za god.	,
Draga tetka!
Odkar pomnim, nisem še nikoli doživela veselega dogodka, katerega bi mi Vi, blaga teta, ne bili še posebe osladili, in prav tako nisem doživela nikoli kaj žalostnega, pa bi mi ne bili Vi blaga tolažnica. Gotovo je torej, da se
izmed vseh voščilcev nobeden ne veseli tako kakor jaz današnjega dne. Svojemu veselju pa dajem duška z gorečo prošnjo, da Vam Vsegamogočni dodeli še dolgo vrsto srečnih let, meni pa priliko, da Vam dejansko dokažem svojo globoko hvaležnost.
V duhu Vas poljublja vdana nečakinja
Datum.	Klara.
20.) Stric piše nečaku za god.
Ljubi moj Nikita!
Že v otroških letih si rad prihajal k meni in sedaj me kot dijak razveseljuješ z dobrim učenjem. Storil si torej vse, kar veš, da me veseli. Zato Te imam v cislih in tudi rad mislim na Te. Kadar obhajaš svoj god, pa moram, dasi ne pišem rad, celo prijeti za pero. Spodobi se namreč, da Ti vtnem ljubo za drago. Kakor Ti želiš meni vse dobro, tako tudi jaz Tebi. Bog Ti daj zdravje in dovolj vztrajnosti pri učenju!
Vezovala pa se bova o velikih počitnicah. Takrat boš zopet moj gost. Tega časa se že danes veseli Tvoj stric
Datum.	/.
21.) Brat piše sestri za god.
Dobra moja sestrica!
Ženski spol nam dostikrat zavida našo prostost. Koliko je ta svoboda vredna, pa se pokaže najbolj, kadar bi jo radi uživali, pa je ne moremo. Tako je tudi pri meni. Kako rad bi Ti danes osebno voščil za god, pa me služba brezobzirno veže na dom.
Naj bo torej to pismo tolmač mojih srčnih čutov za današnji Tvoj god! Bog Ti daj zdravje, srečo in zadc Ijnost!
Za moj god si me osrečila z lepim darilcem, ki me je razveselilo tem bolj, ker je delo Tvojih rok. Tudi jaz Ti pošiljam skromno vezilce, ki ga nisem naredil sam, pač pa ga spremlja iskrena želja, da mi ostaneš vedno moja dobra sestra.
Poljublja Te Tvoj zvesti brat

22.) Ženin vošči nevesli za god.
Draga moja nevesta!
Jutri boš obhajala svoj cenjeni god. Sprejemala boš voščila svojih sorodnikov. Tudi Tvoje prijateljice in znanke bodo prišle, Ti stiskale roke in Te tudi poljubljale. Kako rad bi bil med njimi tudi jaz, da bi Ti povedal, kako gor ko čuti moje srce za Te! Ker to letos ni mogoče, naj Te tolaži zavest, da bo prihodnje leto gotovo drugače. Priloženo darilce pa naj Te spominja zad-njega godu brez ljubečega Te ženina, ki je moral preživeti ta dan daleč od Tebe.
Vse najboljše Ti želeč, Te objemlje in poljublja Tvoj vedno zvesti
Datum.	/.
23.) Nevesta vošči ženinu za god.
Predragi Andrej!
Kadar uhajajo moje misli k Tebi, se nehote domislim zrakoplovca, ki se prikaže v sinji daljavi, nagloma priplove do nas ter potem izgine daleč, daleč za gorami. Danes bi ga prosila, da me ponese k Tebi. Roko v roki bi Ti potem voščila vse najboljše, z gorkim poljubom bi Te zagotovila svoje neomajne ljubezni.
Ker pa to biti ne more, sprejmi priloženo darilce. Spominja naj Te tistega godu, ko si med voščilci pogrešal svoje iskreno Te ljubeče
Datum.	N	Franice.
Taka pisma lahko začenjamo tudi takole:
Staro najino prijateljstvo mi nalaga prijetno dolžnost, da Ti ob prestopu v novo leto želim vse najboljše.
Med tisoči in tisoči voščil današnjega dne so vredna kaj samo tista, ki prihajajo iz pravega srca.
Čuti hvaležnosti za premnoge dobrote, ki mi jih izkazujete sleherni dan, mi narekujejo to voščilo za /iovo leto.
Svojih očetovskih voščil za novo leto ne morem letos z ničimer izraziti bolje nego z iskreno željo, da se Ti posreči uspešno dokončati študije.
Kar me ob vstopu v novo leto, ko mi je dolžnost, da se Vas spomnim z voščili, najbolj žalosti, je pač to, da ne morem do Vas, Vi pa da me ne morete osrečiti s svojim milim materinim pogledom.
Najino resno zbližanje opravičuje nastopne vrstice, ki Vam jih pošiljam v pozdrav za novo leto.
Ljubim prijateljem., ki se danes spominjajo Tvoje petdesetletnice, smeš prišteti tudi mene.
S svojim dvajsetim rojstnim dnem, ki ga obhajaš danes, draga moja hčerka, si prekoračila dobo mladostne brezskrbnosti...
Doživel si svoj trideseti rojstni dan, s katerim se začenja doba zrele možatosti...
Nimam navade, da bi rabil zvenele besede, kadar govori srce...
Vašega veselega godu se spominjam danes s tisto spoštljivostjo, ki jo je vsak otrok dolžan skrbni materi...
Odkar si mi obljubila roko in srce, obhajaš danes prvikrat veseli god.
Sklepamo jih lahko tudi takole:
Da bi užival ljubezen svoje matere tudi v novem letu neprikrajšano, želi Vaš hvaležni...
Poleg tega naj sc v novem letu izpolni tudi vse, kar je ostalo v minulem letu samo želja.
Veselje pa bi ne moglo biti večje, nego bi bilo, le bi se uresničila novoletna
vošlila Vaše hvaležne hčerke ... *
Z odkritosrčnimi voščili strinjam iskreno molitev, da mi Večni ohrani blago mater v novem letu zdravo in veselo.
Lahko si misliš, kako iskreno želim, da bi se v novem letu izpolnile vse tiste želje, ki nama obetajo srečno zakonsko življenje. V tej nadi Te poljublja Tvoj vedno zvesti...
Da bi današnji veseli dan še dostikrat praznovali med svojimi dragimi, želi Vaš vdani...
Skromno voščilo sklepam s prevdano prošnjo, da mi ostanete tudi nadalje blagonaklonjen dobrotnik, ki sem mu vedno hvaležni...
S krepkim „Živio" zaključuje voščilo za god Tvoj stari prijatelj...
Skromne so besede, s katerimi sem se spomnil Tvojega godu. Vendar ne dvomi zato o iskrenosti starega prijateljstva, katerega Te zagotavlja Tvoj zvesti...
Svoje prvo godovno voščilo prijateljici-ženi sklepam z iskreno željo, da bi izprememba stanu ne vplivala neugodno na zvesto prijateljstvo, katerega Te zagotavlja Tvoja vdana ...
IX. Čestitke ozdravelim osebam.
Za taka pisma velja vse to, kar smo na str. 50. navedli glede vsebine in oblike pisem z voščili za novo leto, za rojstni dan in za god.
1.)	Sin čestita očetu.
Predragi moj oče/
Težak kamen se mi je odvalil od srca, ko sem prejel pismo ljube sestre Ane, s katerim mi naznanja, da ste hudo bolezen srečno premagali. Hvaležno se spominjam ob tej priliki previdnosti božje, ki nam je ohranila ljubega očeta, ko ga najbolj potrebujemo. Vam, predragi oče, pa želim iz srca, da skoro popolnoma okrevate. Ob veliki skrbi, ki jo imajo naša dobra mati za Vas, se gotovo ta moja želja tudi kmalu izpolni.
V duhu je vedno pri Vas Vaš*hvaležni sin
Datum.	/.
2.)	Hči čestita materi.
Moja srčno ljubljena mati!
Odkar sem zvedela o Vaši bolezni, nisem imela nobene mirne ure. Zato si lahko mislite, kako sem bila vesela sporočila, da je nevarnost za Vaše življenje srečno minila. Veliko sem molila za Vaše zdravje. Kakor zdaj vidim, so bile moje goreče prošnje uslišane. Zahvaliti hočem ljubega Boga za to, Vam, predraga mati, pa čestitam na ozdravljenju iz dna svojega srca. Čestitam pa tudi dragemu očetu, kajti gotovo je, da bi sedaj srečno odvrnjena nesreča ne bila njega zadela nič manj občutno kakor nas, Vaše hvaležne otroke.
Po dolgem času je to prvo veselo pismo, ki Vam ga piše hvaležna hči
Datum.	Marija.
3.) Prijatelj piše prijatelju.
Dragi moj Vinko!
Sedaj, ko si nevarno bolezen srečno prestal, Ti lahko povem, da si je bil največ sam kriv. Kakor se gotovo spominjaš, nisi na svoje zdravje nikoli dosti pazil in tudi za dobrohotne opomine svojih prijateljev nisi kaj maral.
Tako je moralo priti, kar sem že dostikrat pričakoval. Na srečo je Tvoja krepka narava premagala hudo nevarnost. Da sem tega zelo vesel, gotovo
verjameš. Verjemi pa tudi, da se veselim Tvojega ozdravljenja še posebno zaradi tega, ker sem prepričan, da boš odslej na zdravje bolj pazil nego doslej.
Prijazno Te pozdravlja Tvoj vdani
Datum.	I-
4.) Nečakinja čestita teti.
Draga teta!
Vesela novica, da ste srečno prebili nevarno bolezen, je potolažila vse Vaše sorodnike, pa tudi mene, Vašo hvaležno nečakinjo. Sedaj se Vam zopet vrača ljubo zdravje. Ker prijetno pomladno vreme gotovo ugodno vpliva na Vaše počutke, sem prepričana, da Vas skoro zopet pozdravim tako čilo in veselo, kakor ste bili pred boleznijo.
Vašo dobrotno roko poljublja hvaležna nečakinja
Datum.	/	Stana.
Taka pisma lahko začenjamo tudi takole:
5 strahom, sem odprl Tvoje zadnje pismo, boječ se njegove vsebine, ki pa je bila tako pomirljiva.
Vse drugače mi utriplje srce, odkar vem, da se nam ni več bati za življenje naše drage matere.
Hude so bile skrbi, ki mi jih je povzročala Tvoja bolezen; še veliko večje pa je moje veselje danes, ko si zopet zdrav.
Po poročilih, ki so mi dohajala o Tvoji hudi bolezni, si bil zame že mrtev.
S kolikim veseljem Ti čestitam, da si ozdravel, si skoro misliti ne moreš.
Pismo s tako željno pričakovanim sporočilom, da so oče rešeni, je prišlo vendar enkrat.
Dolgo srno pričakovali glasu, da ste ozdraveli...
Sklepamo jih lahko tudi takole:
Da bi ne bilo nikdar več treba klicati zdravnika k Tvoji postelji, želi Tvoj stari prijatelj...
Hudo si trpela; zato pa uživaj zopet zadobljeno ljubo zdravje, dokler Ti je prisojeno še živeti
Ne dvomim pa, da je skrb vseh, ki so bili okoli Tebe, gotovo tudi veliko pripomogla, da si nam ostal živ.
Prežet srčnega veselja, da ste ozdraveli, želim, da bi ljubo zdravje uživali do konca svojih dni.
X. Voščila ob zaroki in poroki.
Ob zaroki in poroki voščijo starši, prijatelji in znanci zaročencem in po-ročencem. Včasih čestitajo tudi višji nižjim in nižji višjim. Dočim so pisma te vrste, kadar jih pišejo nižji višjim, samo izraz pozornosti in spoštovanja do njih, je pisava pri vseh drugih prisrčna in domača, lahko pa tudi resna ali šaljiva.
1.)	Oče čestita sinu ob zaroki.
Dobri moj sin!
Z zaroko, o kateri si mi pisal včeraj, si izpolnil mojo najljubšo željo. Doslej si živel brez vsake skrbi, gotovo prav prijetno. Dolžnosti, ki jih prevzame mož v zakonu nasproti svoji ženi, nalagajo neko resnost, ki daje vsemu njegovemu stremljenju povsem drug značaj nego ga opažamo pri pretežni večini samcev. A dom Tvoj Ti bo šele sedaj tisto prijetno bivališče, kjer boš po končanem delu užival poleg svoje žene najsrečnejše ure.
O Tvoji zaročenki sem slišal že toliko lepega, da ne dvomim o sreči Vajinega zakona. Zato Ti že ob zaroki iskreno čestitam. Obenem se pa tudi veselim, da skoro spoznam svojo hčerko in jo očetovsko poljubim.
Božji blagoslov naj Vaju spremlja povsod! To želi Tvoj skrbni oče
Datum.	N /.
2.)	Prijatelj čestita prijatelju na zaroki.
Zvesti prijatelj!
' Ljubezen je sedaj tudi Tebi ranila srce. Veseli me pa, da si našel pravega zdravnika, ki Ti zaceli rane hitro in brez bolečin.
Pa pustimo šalo. Tvoja izvoljenka je po izobrazbi duha in srca v vsakem oziru vredna vrstnica Tvojemu plemenitemu značaju. Zato Ti na zaroki čestitam prav iz srca. Tej čestitki se pridružuje tudi moja žena s prijaznim povabilom, da nas skoro obiščeta.
Srčno Te pozdravlja Tvoj verni prijatelj
3.)	Uslužbenec čestita svojemu predstojniku na poroki.
Blagorodni gospod!
V	službenem, še bolj pa v zasebnem občevanju ste že ponovno pokazali, da ste mi naklonjeni in da mi zaupate. Prav to pa mi narekuje danes te vrstice, s katerimi Vam želim k Vaši poroki veliko sreče in tiste notranje za-dovoljnosti, ki olajšuje človeku težave njegovega poklica.
Proseč Vas, da sprejmete to odkritosrčno voščilo, sem Vaš vdani
Datum.	I.
4.)	Sestra čestita bratu ob poroki.
Dragi moj bral!
Še nikoli me ni nobeno Tvoje pismo tako razveselilo kakor zadnje, ki mi je prineslo veselo novico, da v najkrajšem času poročiš svojo nevesto. Ni mi treba dosti besedi, da Te, oprta na najino bratovsko ljubezen, prepričam, kako srčno čutim danes s Teboj. Dobro ime Tvoje izvoljenke je pa tudi porok za to, da Ti bo v njeni družbi pot skozi življenje kar naj prijetnejša.
V	svoji sreči pa ne pozabi svoje Te iskreno ljubeče sestre
Datum.	/•
5.)	Prijateljica čestita prijateljici k poroki.
Draga Minka!
Jutri stopiš s svojim izvoljencem pred oltar. Srčna zveza, ki Vaju že oklepa, bo s tem korakom dokončno sklenjena. — Kolika sreča, ker Ti je milostno nebo dalo vzornega moža! Zadovoljna in vesela boš živela z njim, drug drugemu bosta sladila življenje. — Čestitam Ti! Obenem pa prosim, ostani mi tudi v svoji sreči čuteča prijateljica, ki je ohranila v srcu majhen prostorček svoji zvesti	,
Datum.	I.
6.)	Mojster čestita svojemu nekdanjemu pomočniku k poroki.
Ljubi Matija!
Pismo, s katerim naznanjate svojo poroko, me je razveselilo prvič zaradi tega, ker vidim, da se me še spominjate, drugič pa zato, ker sem sedaj prepričan, da se nisem motil, ko sem Vas imel za pridnega in prizadevnega človeka.
Vse to pa opravičuje tudi mojo domnevo, da ste si izbrali pridno ženo, ki bo krepko podpirala tri vogle hiše, dočim boste Vi držali četrtega tako dobro, da bo bivanje v tem novoustanovljenem domu prijetno. To želi iz srca Vaš vdani
Datum. ^	/. /.
Taka pisma lahko začenjamo tudi takole:
Po vsem tem, kar mi pišeš o s&ji izvoljenki. Ti čestitam na zaroki kar najsrčneje.
Skoro si ne moreš misliti, kako me je razveselila novica o Tvoji zaroki. Tvoj resni značaj mi je porok, da je izvoljenka, ki si ji danes pred oltarjem poklonil svoje blago srce, v vsakem oziru vredna Tvoja družica v življenju.
Tudi jaz sem občutila tisto veselje, ki navdaja danes Tebe ob strani Tvojega izvoljenca.
Sklepamo jih lahko tudi takole:
Sedanjim srečnim dnem naj bi se skoro pridružila nepregledno dolga vrsta $e srečnejših zakonskih dni.
V sreči in nesreči čuteč s Teboj, Te blagoslavljam (er Ti želim za zaroko vse najboljše. Tvoja mati...
Srečnega zakonskega moža Te skoro želi pozdraviti Tvoj zvesti prijatelj... Da bi uživala srečo zakonskega življenja do konca dni, ne želi nihče bolj nego Tvoj skrbni oče ...
Bodi uverjen, da se Tvoje sreče ne veseli nihče bolj odkritosrčno kakor Tvoj stari prijatelj...
XI. Voščila ob rojstvu.
Kadar se porodi otrok, je navada, da čestitamo staršem na tem veselem dogodku. Otročnici želimo ugodnega počutja v otroški postelji, novorojenčka pa se spomnimo z željo, da bi se v veselje svojih staršev krepko razvijal na duhu in telesu.
1.) Mati čestita hčeri ob rojstvu sina.
Ljuba Minka!
Prejeli srno veselo sporočilo, da si postala mati ljubkega sinčka. Ko bi ne bila pravkar prebolela toliko nevarne bolezni, bi me nič ne moglo odvrniti od pota do Tebe; tako pa se moram za sedaj zadovoljiti s tem, da Ti na tem
veselem družinskem dogodku čestitam kar najsrčneje. — Tvojega dragega moža, ki mu ta čestitka velja prav tako kakor Tebi, pa iskreno prosim, da bi nam večkrat vestno in točno poročal, kako se počutiš Ti in kako uspeva novorojenček.
Nova dostojanstva, ki nam gredo sle d njegovega rojstva, pa bomo na očetovo željo slovesno poslavili, kakor hitro se prvikrat snidemo.
Da se skoro zgodi, želi Tvoja Te .ljubeča mati
L
2.)	Prijatelj čestita prijatelju na rojstvu hčerke.
Dragi prijatelj!
Novica, da Ti je nebo podarilo ljubo hčerko, me je v srce razveselila. Saj si pa tudi vreden vsakega veselja, torej tudi najlepšega in najčistejšega, to je očetovskega. Novorojenka naj Ti bo sleherni dan v zabavo in kratek čas. Raste naj krepko, nič naj ne ovira njenega telesnega in duševnega razvitka, in kadar dorasle, naj bo svojemu starajočemu se očetu v veselje in podporo!
Prijazno pozdravlja Tvojo gospo soprogo, posebno pa Tebe Tvoj odkritosrčni prijatelj
Datum.	/
3.)	Prijateljica čestita prijateljici ob rojstvu sina.
Dobra moja Milica!
Tvoj mož mi je sporočil, da si povila krepkega dečka. Neizrekljivo me je razveselila ta novica, ker predobro čutim, kakšno veselje Te prešinja, kadar imaš v naročju milo bitje, ki si ga nosila pod svojim srcem, ki si mu dala življenje, ki je navezano samo na Tvojo pomoč. To je pač največje veselje in pridržano samo materam.
Za svojo osebo sem se ob tem veselem družinskem dogodku nadejala, da Ti vendar enkrat lahko dejansko dokažem svoje prijateljstvo. Hotela sem Ti namreč za prve dni ponuditi svojo pomoč. Ker sem pa zvedela, da je Tvoja gospa tašča pri Tebi, si skoro ne upam priti. Vsekakor pa Te v zelo kratkem času obiščem in Ti osebno počestitam.
Dotlej mi ostani zdrava! Tvoja vdana prijateljica
Datum.	Mara.
Taka pisma lahko začenjamo tudi takole:
Željno pričakovana novica o rojstvu ljubega sinčka me je razveselila kar najbolj...
Danes uživaš tisto srečo, ki jo čuti samo oče, kadar se mu rodi ljubljeno dete...
Podkrajšek, Spisovnik. .	5
Doslej si uživala zakonsko srečo samo kot žena, zdaj jo uživaš tudi kot mati...
Dasi zaradi trdovratne bolezni nisem mogla biti pri Tebi v Tvojih porodnih dneh, vendar sem veliko mislila na Te in danes prisrčno pozdravljam Tvojo prvo hčerko in svojo prvo vnukinjo ...
Sklepamo jih lahko tudi takole:
Skrbno pa pazi tudi na ljubega malčka, ki ga skoro želi videti Tvoja...
Kako se počutita mati in novorojenček, želi večkrat zvedeti Tvoja ...
Obenem izvoli ob tem veselem družinskem dogodili sporočiti gospe soprogi vdane čestitke svojega starega pobratima ...
Veselemu drugemu družinskemu dogodku naj- se pridruži še tretji, četrti, da nastane lepa vrsta zavednih Jugoslovanov, ki jih bo tako kakor Ti vesel tudi Tvoj verni prijatelj ...
Vzgojena v narodnem duhu, bodi svojemu novorojenčku tudi vzorna jugoslovanska mati! To pričakuje in Te srčno pozdravlja Tvoja...
XII. Voščila ob raznih prilikah.
Predmet tem pismom so napredovanja v službi, odlikovanja, nastop službe, jubileji, srebrne in zlate maše, srebrne in zlate poroke, voščila ob nastopu daljšega potovanja in ob povratku s pota, dediščine, razne sporne poravnave itd. Tej različni vsebini primerna mora biti tudi oblika, ki je razvidna iz nastopnih zgledov.
1.) Oče čestita sinu na podelitvi službe.
Dragi 'moj Janko!
Podeljeno službo smeš imenovati prvi sad svojega dolgoletnega učenja. Veliko si skusil in tudi z materjo sva prestala veliko, preden je prišlo to veselje. Danes je vse pozabljeno, danes Ti čestitam v svojem in v imenu Tvoje matere. To je prvi uspeh na dolgem potu, ki ga imaš sedaj še pred seboj. Glej pa, da boš s smotrenim delom stremil vedno naprej, vedno navzgor. S pridnostjo dokaži svojim predstojnikom, da si vreden njih zaupanja, z vztrajnostjo skušaj premagati vsako zapreko, ki utegne ovirati Tvoj napredek.
Slednjič Ti tudi lahko povem, da sva z materjo ponosna na Tebe, ki Te blagoslavljava in iskreno pozdravljava.
2.)	Sin čestita staršem ob srebrni poroki.
Dragi moji starši/
Jutri poteče petindvajset let, odkar ste praznovali svojo poroko. Dolga doba je to v življenju posameznega človeka, dolga doba za starše, ki so imeli ves ta čas samo skrbi za svoje otroke. Kolikrat ni bilo videti rešitve, pomoči na nobeno stran, in vendar niste obupali. Neustrašeno ste korakali naprej, vedno ste imeli pred očmi veliko nalogo: vzgojo svojih otrok. In to nalogo ste rešili zgledno, svojim otrokom v srečo in veselje.
Sprejmite za vse to mojo najtoplejšo zahvalo! Naj Vas blagoslovi Vsemogočni, naj Vam da doživeti še veliko veselih in srečnih dni, naj Vas spremlja povsod in Vam naposled da zasluženo plačilo!
To so ob pomembnem prazniku srčne želje Vašega hvaležnega sina
Datum.	I.
3.)	Prijatelj vošči prijatelju za zlato poroko.
Cenjeni prijatelj!
Redko slavje je Tvoj delež! Jutri se ponovi petdesetič tisti dan, ko si stopil s svojo izvoljenko pred oltar Najvišjega. Daroval si roko in srce njej, ki Ti je ves čas potem zvesto stala ob strani, ki je delila s Tabo veselje in žalost, ki ji je bila največja skrb, da Ti sladi življenje. Zares vzvišen čut mora danes vzbujati zavest, da si prehodil dolgo pot v popolnem soglasju s plemenitim, enako čutečim bitjem.
Dovoli torej, da se pridružim slaviteljem tudi jaz. Dasi v poznih letih marsikaj ne učinkuje tako prijetno kakor v mladosti, vendar ne dvomim, da Te veseli vdanost gospe soproge, sreča otrok in pridnost vnukov. Krasen užitek je pa gotovo tudi spomin na vestno izpolnjevane dolžnosti. Naj Ti vse to neizmerno sladi današnji veseli dan! To je iskrena želja Tvojega vdanega prijatelja
Datum.	I.
\
4.)	Voščilo zlatomašniku.
Prečastiti gospod župnik!
Po dolgih letih tako uspešnega dušnega pastirstva v naši občini obhajate sedaj tukaj svojo zlato mašo. Prispeli ste po napornem delu na tisto točko, kjer se človek nehote ozre v preteklost in v duhu še enkrat premeri^ pot, ki jo
5*
ima za seboj. In na tem potu je rosilo Vaše delo obilen blagoslov. Z Ijudo-milim občevanjem ste si pridobili srca vseh župljanov, vzorno Vaše življenje je vplivalo izpodbudno na vse, mirna Vaša narav je sejala mir tudi tam, kjer ga ni nihče pričakoval.
Sprejmite torej, prečastiti gospod zlatomašnik, poleg premnogih drugih voščil tudi moje, ki ga združujem z iskreno željo, da Vas Vsemogočni ohrani še mnogo let pri najboljšem zdravju s tisto zadovoljnostjo v srcu, ki naj Vam sladi pot do svečeniške šestdesetletnice.
Vaš prevdani
Datum.	/.
5.)	Prijatelj vošči prijatelju prečno pot.
(Glej zgled 3. na str. 38.)
Blagi prijatelj!
Z velikim veseljem sem prečital Tvoje cenjeno pismo z veselo novico, da odpotuješ s stricem v Italijo. Letni čas je za to pot jako ugoden, in če bo morje med Reko in Jakinom mirno, bo že vožnja na parobrodu krasen užitek.
Naj bi se to potovanje ugodno začelo, naj bi potekalo s prijetnimi doživljaji ter se končalo z nepozabnimi spomini.
S pota pa pričakuje prijaznih poročil Tvoj zvesti prijatelj
Datum.	/.
6.)	Voščilo starejšemu znancu ob njegovem tridesetletnem službovanju.
Spoštovani gospod!
Tridesetletnica Vašega službovanja je dolga vrsta krasnih uspehov, ki jih lahko imenujemo sad neumornega izpolnjevanja službenih in državljanskih dolžnosti.
Kdor posveti svoje življenje delu in ljubezni do bližnjega, mu pristope vse časti, ki mu jih izkazujejo ljudje, in 'je vreden, da se obračajo nanj vsi pogledi.
Tak mož ste tudi Vi, spoštovani gospod! Zato se kaj rad pridružujem mnogobrojnim Vašim prijateljem in častilcem, ki se spominjajo danes tega redkega praznika. Iz srca rad bi bil tudi navzočen pri slavju, ki Vam ga prirede. Ker pa to ni mogoče, sprejmite moja najvdanejša voščila, združena s prisrčno željo, da Vas večni Bog še dolgo ohrani vsem tistim, ki ste jim priljubljen predstojnik, blag dobrotnik in moder svetovalec.
Vaš prevdani
7.)	Prijatelj čestita prijatelju na prejeti dediščini.
Dragi prijatelj!
Znano mi je, da Ti življenja pot ni posuta s cvetjem. Bolezni in razne nesreče so bile v Tvoji družini skoro stalni gostje. Z majhno plačo si se boril za vsakdanji kruh sebi in svoji obitelji. Zdaj je vsem tem neprilikam konec za vedno. Dediščina, ki Te je doletela tako nepričakovano, je prava sreča, ki se je veselim tudi jaz in Ti jo iz srca privoščim. Velika dediščina je za neizobraženega, strastnega in maloznačajnega človeka težka izkušnja. Tebe, dragi prijatelj, pa čislam zaradi Tvoje ljubeznivosti, zaradi Tvojega blagega značaja, zaradi Tvoje občeznane človekoljubnosti, in zato ne dvomim, da ostaneš tudi kot bogat mož to, kar si bil. Zato uživaj srečo, osladi z njo življenje sebi in svoji družini tako, kakor si večkrat želel in tudi že zaslužil.
To Ti odkritosrčno vošči Tvoj prijatelj
Datum.	/.
8.)	Prijatelj čestita prijatelju na srečno dokončani pravdi.
Blagi prijatelj!
Težko mi je bilo pri srcu vselej, kadar ste mi pravili o nesrečnem sporu s sosedom I. Dolga pravda je že veliko stala in še ni bilo pričakovati skorajšnjega konca. Vse to pa bi bili Vi še pretrpeli, ako bi ne bila prizadeta tudi Vaša osebna čast. To je bilo za Vas najhujše in tudi mene je to najbolj bolelo. Saj Vas poznam za moža-poštenjaka, ki mu ne more nihče ničesar očitati. Danes je ta zadeva poravnana, in sicer tako, kakor ste Vi vedno želeli: Svet je spoznal, da je dolgi in dragi pravdi kriv edinole Vaš nasprotnik, kateremu ste tolikrat podajali roko v spravo.
Prijateljsko razmerje med sosedoma, ki dolgo časa drug poleg drugega nista imela prijetne ure, se zopet vrača.
To mi daje povod, da Vam na srečnem koncu te pravde srčno čestitam. Vaš
Datum.	'	I.
Taka pisma lahko začenjamo tudi takole:
Današnji časopisi so prinesli zame jako veselo novico, da si dobil službo..
Tvoje skoro nepričakovano imenovanje me je razveselilo tem bolj, ker je obenem priznanje Tvojih odličnih sposobnosti za to mesto.
Z velikim zanimanjem sem čital vse, kar si mi sporočal o svoji pravdi z gospodom /. Danes je zmagala pravica in...
Lepo premoženje Tvojega blagopokojnega strica po splošni sodbi ni moglo pripasti drugemu kakor Tebi — njegovemu ljubljencu. Danes Ti na dediščini iskreno čestitam ...
Jutri nastopite odgovorno mesto, za katero ste bili spoznani za najsposobnejšega ...
Sklepamo jih lahko tudi takole:
Da Ti s podeljeno službo ostane zvesta tudi sreča, odkritosrčno želi Tvoj vdani prijatelj...
Da na odličnem mestu ostaneš zvest tudi svojim nazorom, ne dvomi prav nič Tvoj stari prijatelj ...
Posebno me pa veseli, da je v tej pravdi ostala neomadeževana Tvoja čast, ki jo cenim tako visoko kakor Tvoje odkritosrčno prijateljstvo.
Lepa dediščina naj Ti zagotovi tudi prijetno življenje, ki ga uživaj do konca svojih dni. To želi Tvoj... .
Segla sta si v roko in tako potrdila spravo. Da bi je nič ne omajalo, želi Vaš vdani.'..
XIII. Sožalna in tolažilna pisma.
Sožalna pisma pišemo ob smrti. V začetku omenimo, kako nas je ta novica užalostila in kako nas je presenetila nepričakovana smrt. Tudi lahko hvalno omenimo lepih svojstev pokojnikovih, kaj je bil svojim sorodnikom in nam. O nesreči, ki je povod pisanju, govorimo le toliko, kolikor je treba, da lahko izrečemo svoje sožalje.
Kakor pri pismih z veselimi sporočili je tudi tukaj gledati na to, komu pišemo, kakšnega značaja, stanu, spola in kakšne starosti je ta oseba.
Tolažilna pisma naj vplivajo pomirljivo. Ker je pa po trpljenju in bolečinah izmučeno srce jako občutljivo, je v takem pismu opustiti vse, kar bi utegnilo vznemiriti ali razdražiti itak prenapete živce.
V sožalnih in tolažilnih pismih nikakor ne smemo pisati o drugih zadevah. Sožalje bodi prisrčno, tolažba blagodejna, oboje pa kar mogoče kratko.
1.) Sin piše materi ob očetovi smrti.
Predraga mati!
Kako naj se umirim ob tako nepričakovani novici! Ljubega očeta, ki sem ga nameraval v kratkem obiskati, je pobrala neizprosna smrt! Ob tej neizrekljivi žalosti me muči tudi skrb za Vas, ljuba mati. Ko bi vsaj mogel biti pri
Vas! Prosim Vas, draga moja mati, ne žalujte preveč! Zaupajte v Boga in prosite ga, naj Vam pomaga nositi to strašno gorje. Pazite tudi na svoje zdravje, da nam ostanete še mnogo let. Sedaj ste naša edina radost, sedaj velja vsa naša ljubezen in vse naše spoštovanje samo Vam. Ravnati se hočemo po Vaših lepih naukih in živeti tako, da boste imeli veselje z nami. Naše največje veselje pa bo, da Vam bomo s hvaležnostjo vračali neštete dobrote, posebno bo veselilo to mene. In ker je skoro gotovo, da bom v kratkem času v svoji službi znatiw napredoval, mi bo mogoče storiti to že prav kmalu.
Svojo težko izkušeno mater želi skorc objeti in potolažiti hvaležni sin
Datum.	/.
2.) Brat piše sestri ob smrti njenega moža.
Ljuba sestra!
Smrt je zopet pokosila dobro, blago dušo, ki je bila mojemu srcu tako blizu! Bridko občutim to nesrečo, še hujše pa mi je misliti, koliko trpiš Ti ob izgubi svojega dobrega moža, ki Te je zapustil po tako kratki zakonski sreči. Tolaži naj Te ljubi Bog, zraven pa skušaj prenašati ta udarec s tisto potrpežljivostjo, ki si jo tolikrat občudovala pri svojem možu. Čas naposled zaceli tudi to rano, in takrat se bo Tvoja neizmerna žalost izpremenila v tiho razmišljanje, ki povzdiguje srce k Bogu. Misli, da je vse na svetu minljivo in da je zato morala miniti tudi Tvoja zakonska sreča. Uživala si jo s svojim izvoljencem in danes nosiš v svojem srcu spomin nanjo. Koliko je pa ljudi, ki te sreče ne poznajo, ki jo iščejo, pa je ne najdejo! Pa še nekaj je, kar naj Te tolaži! Mati si ljubemu otroku, ki mu lahko posvečaš vso svojo skrb in vso svojo ljubezen. Zato tudi nisi tako nesrečna, kakor danes misliš. Le zaupaj v srečno bodočnost in išči vselej moje pomoči.
Da te ljubi Bog obvaruje vsake nadaljnje nesreče, želi Tvoj odkritosrčni
Datum.	/.
3.) Mati piše hčeri ob smrti otrokovi.
Uboga moja Julijana!
Udarec, ki Te je zadel, je prehud, da bi kaj pomagale tolažilne besede. Pač pa v takih trenutkih živo čutimo veliko moč, ki jo daje človeku vdanost v božjo voljo. Prečudna so pota božje previdnosti, in kdo ve, zakaj Ti je Vsega-mogočni poslal to težko izkušnjo! Kar se danes Tvojemu krvavečemu srcu zdi
krivično, neusmiljeno, kruto, je morda le dokaz njegove modrosti, ki Te hoče obvarovati še kaj hujšega. Premaguj se in misli, da ne more biti drugače. Tudi Tvoj mož čuti to nesrečo s Teboj, pa Ti tega ne kaže, pač največ zato, da Te ne vznemirja še bolj. Skoro sebična bi torej bila, če bi mislila samo na svojo bolest. Uživala si z njim srečo, deli torej z njim tudi to nesrečo, in sicer na ta način, da se premaguješ, kolikor je mogoče.
Sprejmi te dobre nasvete! Daje Ti jih Tvoja mati, ki čuti kakor Ti Tvojo srčno bolečino.
Datum,	/.
4.) Pismo prijatelju ob smrti matere.
Nesrečni prijatelj!
V dnu srca čutim veliko nesrečo, ki Te je zadela ob smrti Tvoje ljube matere. Kako odkritosrčno bi ji želeli vsi, ki so jo poznali, še nekaj let srečnega življenjp, ki bi ga bila lahko uživala med svojimi otroki! Pa je že tako, da se moramo, radi ali neradi, ukloniti božji previdnosti, ki najbolje ve, kaj je za nas dobro ali ne. Danes pa naj Te tolaži zavest, da si bil blagi pokoj niči vedno poslušen sin in da je nisi nikoli žalil z lahkomiselnim življenjem ali z nehvaležnostjo. Skrb za mlajšega brata, ki je sedaj navezan samo na Tvojo pomoč, pa naj poveličuje spomin na preblago mater.
Svojega iskrenega prijateljstva Te zagotavlja v teh bridkih dneh Tvoj
Datum.	/.
5.) Pismo prijateljici ob moževi »smrti.
Moja žalostna Dragosta!
Kako bridka je izguba, ki Te je zadela s smrtjo ljubljenega soproga, ne čuti nihče tako kakor Ti. Vsak pa, ki ga je poznal, ga je čislal zaradi njegovega blagega značaja in mu gotovo ohrani prijazen spomin. Meni je bil še posebno ljub kot skrben oče in ljubezniv soprog moje sedaj žalujoče prijateljice.
Danes, ko Te ne morejo utolažiti najlepše besede, želim samo, da čas skoro zaceli to rano. Takrat Ti bom zopet stisnila roko kot Tvoja sočutna prijateljica
6.) Mati piše hčeri ob smrti ženina.
Draga moja hčerka!
Žalostna novica o smrti Tvojega ženina je prišla tako nepričakovano, da se mi je zdela skoro neverjetna. Kako rada bi Te pritisnila k sebi, kako rada bi Ti prigovarjala, bodi srčna! Ker to ni mogoče, naj te opomnim, da imamo vsi, ki čutimo s Teboj Tvojo žalost, nekoliko pravice do Tebe. Od vseh strani dobivaš sožalna in tolažilna pisma. Lepše se ne moreš zahvaliti zanje kakor s tem, da ne pozabiš nikogar, ki se Te je spomnil v teh bridkih urah.
V duhu Te poljublja Tvoja skrbna mati
Datum.	/.
7.) Tolažilno pismo vdovi ob prijateljevi smrti.
Smrt Vašega gospoda soproga in mojega najboljšega prijatelja me je pretresla tako, da sem prepotreben tolažbe, ko mi je tolažiti Vas. Vaša žalost je tudi moja žalost, in kdor je tako srečen, da itna v nesreči poleg sebe bitje, ki čuti z njim, prenaša svoje gorje veliko laže.
Vas, blaga gospa, pa veže v teh mukepolnih dneh tudi velika dolžnost: skrb za Vaše otroke. Res, da je ta naloga sedaj težka, zato pa polna miline za tiste čase, ko se Vam umiri hudo ranjeno srce. V obličju svojih ljubljencev boste videli obraz svojega dobrega moža, v njih govorici čuli njegov glas.
Zato ne obupajte! Čas bo Vaš zdravnik, Vaši otroci bodo Vaše novo veselje.
Da bi se to skoro zgodilo, želi, poln sočutja do Vas in globokega spoštovanja do preblagega pokojnika, Vaš prevdani
Datum.	t	I. I.
8.) Tolažilno pismo prijatelju v nesreči.
Brezvestnost človeka, ki lahkomiselno gospodari s tujim denarjem, Vas je pahnila v hudo nesrečo. Potolažite se in ne obupajte! Prav sedaj Vam je treba krepke volje, da prebolite ta udarec. Zvesta družica Vam je v teh dneh bridkih izkušenj Vaša vzorna žena, krepka opora naj Vam bodo tudi ljubki Vaši otroci. Pa tudi na pomoč svojih prijateljev se lahko zanesete. Vaši prirojeni
Velespoštovana gospa!
Blagi prijatelj!

pridnosti in vztrajnosti se brezdvom.no posreči, da v najkrajšem času zabrišete vsako sled velike nesreče, in takrat boste mirno sodili o vsem, kar se je zgodilo. Poleg tega Vas bo takrat prešinjala zavest, da ste pogumno in moško kljubovali usodi. To bo okrepilo Vaše moči in utrdilo Vašo samozavest.
Po svojih skromnih močeh Vam je tudi sedaj rad poslužen Vaš zvesti prijatelj
Datum.	/.
9.)	Tolažilno pismo prijatelju, ki mu preti nevarnost, da oslepi.
Ljubi prijatelj!
Po Vaših uradnih tovariših sem zvedel, da so Vam oči v zadnjem času skoro popolnoma odpovedale. To ste čutili že dolgo časa, a vendar niste nikoli tožili. Zato ne dvomim, da boste z isto možatostjo prenašali svojo usodo tudi potem,, če bi Vas morda zadelo še kaj hujšega. Vaša tolažba bo slej ko prej Vaša družina, ki čuti z Vami Vašo nesrečo in se iz hvaležnosti do svojega roditelja in vzgojitelja ne straši nobene žrtve, in naj bi bila še težja. Zvesto se Vas bodo pa tudi spominjali Vaši številni prijatelji, ki žele, da bi mirno in ravnodušno prenašali to neprijetnost.
Vaš kremeniti značaj se tudi pod tem udarcem ne preokrene. Tega je prepričan Vaš prijateljsko vdani
Datum.	/.
10.)	Tolažilo prijatelju, ki ni dobil zaprošene službe.
Ljubi prijatelj!
Novico, da nisi dobil zaprošene službe, sem zvedel prej, nego mi je bilo ljubo. Poznam Tvoje rahlo srce in Tvojo občutljivost, vendar mislim, da bi ne bilo prav, če bi se zaradi tega neuspeha količkaj žalostil. Tvoje sposobnosti Ti gotovo v najkrajšem času pomorejo do napredovanja in mogoče tudi do boljšega, nego bi bilo to.
Tebi v tolažbo naj naravnost povem, da se vsak čudi, kako je bilo to imenovanje mogoče, in da o Tvojem tekmecu krožijo razne pikre opombe, ki mu ne donesejo baš veliko slave.
Zato pa glavo kvišku! Kolikrat izgine na poti našega življenja ozka steza, po kateri smo z velikim naporom stopali naprej, da se mahoma odpre široka cesta, ki nam olajša hojo!
Da bi bilo tudi pri Tebi tako, želi Tvoj vdani prijatelj
11.) Tolažilno pismo prijateljici, ker se je razdrla zaroka. „
Mila prijateljica!
Kako zelo mi je žal, da se je razdrla Tvoja zaroka z gospodom /., mi ni treba posebe poudarjati. Žal mi je tega tudi zato, ker poznam Tvoje rahločutno srce, ki bo ta dogodek teže prebolelo kakor katerokoli.
Tvoja dekliška čast je tako vzvišena in Vaša družina na tako dobrem glasu, da ne mdre nihče, tudi najzlobnejši ne, iskati krivde pri Tebi.
Kot dobra prijateljica naj še omenim, da Ti je le čestitati, ker se je razdrla zaroka. O gospodu I. krožijo namreč take govorice, da bi bilo škoda Tebe, če bi bilo Vajino razmerje trajalo še dalje. Res je, da vse to Tvoje žalosti ne more precej potolažiti. Končno se pomiriš, ko boš uvidela, da gospod I. ni bil vreden Tvoje ljubezni.
Svojega odkritosrčnega sočutja Te zagotavlja zvesta prijateljica
Datum.	/.
12.) Prijatelj tolaži prijatelja, ki mu je pogorelo posestvo.
Dragi prijatelj!
Tisto nesrečno noč, ko je požar upepelil Vašo domačijo, pomnijo z Vami vsi Vaši prijatelji in odkritosrčno pomilujejo Vašo usodo. Saj ste pa tudi mož, ki mu vsak privošči samo dobro. Kdor pa se lahko opira na sočutje svojih prijateljev ', ni izgubljen in se mu ni treba ničesar bati. Tudi naše pomoči Vas zagotavljam; saj ni misliti, da bi Vam jo kdo odrekel, ko Vas vidi v taki sili. Zlasti velja to o meni, Vašem starem prijatelju. Zato mi ne morete napraviti večjega veselja, nego če mi poveste, česa Vam je v prvi sili najbolj treba. Osrlite se torej! Nič naj Vas ne ukloni, niti strah tiste grozne noči niti skrb za prihodnjost! Kar ste izgubili, boste zopet pridobili, to Vam jamči Vaša zgledna pridnost. Dobrotni Bog pa naj blagoslovi delo Vaših rok! Tega ne želi nihče bolj nego Vaš zvesti prijatelj
Datum.	I-
Taka pisma lahko začenjamo tudi takole:
Neizprosna smrt je segla po najljubšem, kar Ti je podarilo milostno nebo ..
Predobro čutim nenadomestno izgubo, ki Te je zadela s smrtjo dragega očeta . . .
Pero je preslabo, da bi popisalo moje sočutje ob Tvoji nenadomestni izgubi ...
Te vrstice pišem Tvojemu tolažbe potrebnemu srcu ...
Sporočilo o sgirti naše ljube matere je potrlo tudi mene tako, da ne vem, kako naj potolažim Tvoje neizmerne žalosti polno srce ...
Iz vsake vrstice Tvojega nepričakovanega obvestila o smrti ljubljenega soproga veje globoka žalost, ki Te je prešinila ...
Žalost in skrb za Tvojega bolnega očeta čutim s Teboj tudi jaz...
Odkar si mi pisala o bolezni svoje ljube matere, sem v duhu vedno pri Tebi...
Žalostna vest o velikem požaru, ki je uničil tudi Tvoje posestvo, se je bliskoma raznesla po mestu ...
Vedenje Tvojega zaročenca ni bilo nikoli tako prisrčno, da bi ne bilo mogoče dvomiti o tem, kar se je sedaj zgodilo...
Sklepamo jih lahko tudi takole:
Blagemu možu bodi blag spomin! To želi Vaš vdani...
Na zemlji njegovo plemenito srce ni našlo miru, uživa naj ga torej nad zvezdami! To želi Vaš prevdani...
Neomajno prijateljstvo, ki me je družilo z blagim pokojnikom, mi nareka slednjič tudi dolžnost, da Vam bom pomagal, kolikor bodo dopuščale moje skromne moči...
Svoje sožalje izrekam tudi Vašim blagim staršem-...
Velika nesreča je potrla Tvoje telo, nikdar pa ne ukloni Tvojega duha. O tem je prepričan Tvoj zvesti...
Da zaradi tega neuspeha ne boš žaloval, je gotovo. Pač pa se boš še bolj potrudil, da skoraj dosežeš svoj namen. To želi Tvoj...
Izgubili ste, kar ste si s pridnostjo pridobili. S smotrenim delom pa lahko zopet vse nadomestite. Da bi obilo sreče na Vas rosilo milostno nebo, želi Vaš vdani ...
Spomin na ta dogodek pa naj obudi kvečjemu zaničevanje za brezznačaj-neža, ki ni bil vreden Tvoje ljubezni.
XIV. Priporočilna in prosilna pisma.
S takim pismom hočemo prejemnika pridobiti za osebo, ki jo priporočamo ali za katero-prosimo. Ker mora biti priporočenec priporočila vselej vreden, ne smemo nikdar priporočati osebe, o kateri ne moremo povedati samo dobrega. Sočutje s priporočencem nas ne sme nikdar premotiti in prav tako ne smemo biti dostopni zaradi hvale, ki jo utegne vzbuditi naša dobrosrčnost.
Kdor lahkomiselno spiše priporočilno pismo, vedoma zlorablja prejemnikovo zaupanje. Največkrat je namreč tako, da se prejemnik pisma zanese na to, kar se mu poroča, in če se pozneje uveri, da je bil prevaran, ima to lahko jako neljube posledice.
Sploh je pa prav veliko odvisno tudi od tega, kako je pismo spisano. Iz priporočilnega pisma je namreč razsodnemu bralcu kaj lahko posneti, ali je priporočilo spisano iz prepričanja ali ne. Prepričevalno je torej pisati samo takrat, kadar je priporočenec vreden naše hvale, sicer je pa boljše, da ostane prejemniku prosta volja, za kaj naj se odloči.
Priporočilo se navadno izroči priporočencu v odprtem zavitku, to pa zato, da se lahko prepriča o vsebini. Kadar na priporočilna pisma odgovarjamo, je odgovor lahko povoljen ali ne. Vljudost pa zahteva, da nepovoljne odgovore verjetno utemeljimo. Kadar bi morali priporočitelja zaradi lahkomiselnega priporočila zavrniti in tega ne storimo iz obzirnosti, se lahko izgovorimo tudi drugače,
1.)	Nekdo priporoča županu človeka za občinskega tajnika.
_	Spoštovani gospod župan!
Večkrat ste mi že pravili, da le težko zmagujete vedno večje število občinskih uradnih poslov in da boste zato vzeli v službo izvežbanega pisarniškega uradnika. Ako Vam morem biti v tej zadevi poslužen, Vam priporočam gospoda I. 1. Mož je prišel pravkar od vojakov, kjer je bil ves čas zaposlen v pisarni. Zmožen slovenščine in hrvaščine v govoru in pisavi je tudi izvežban pisalec na stroj in dobro pozna upravno službo. V zasebnem življenju je bil vedno skromen, hranljiv in miroljuben. Vse to upravičuje mojo domnevo, da bi bil mož za Vašo službo posebno pripraven, to pa tudi zaradi tega, ker ima veselje do takega dela in bi službo lahko precej nastopil.
Prijazno Vas pozdravlja vdani
Datum.	,	i /.
2.)	Priporočitev vdove župniku.
Prečastiti gospod župnik!
Ob Vaši obče priznani dobrosrčnosti se usojam Vas opozoriti na vdovo I. /., ki živi v naši vasi v skrajno žalostnih razmerah.
Kakor Vam je znano, je umrl njen mož minulo leto. Od lega časa nima sedemdesetletna starka nikogar, ki bi ji kaj naklonil. Ker ni pristojna v našo občino, ji tudi ne gre stalna podpora, navezana je torej na mile darove, ki jih pobira od hiše do hiše.	x
Ako bi se, prečastiii gospod župnik, zanimali za to revo, Vam rad dam točnejših pojasnil, in če bi se ji zagotovila stalna podpora, bom tudi rad kaj prispeval.
Z odličnim spoštovanjem prevdani
Datum.	/. /.
3.)	Prošnja za nesrečno družino.
Vele spoštovana gospa!
Vaša obče znana dobrosrčnost, ki je osrečila že neštete nesrečnike, mi daje pogum, da se obračam do Vas z nastopno prošnjo:
Vdova 1.1. živi v skrajno žalostnih razmerah. Odkar ji je umrl mož, je navezana samo na mile darove dobrotnih ljudi. Ker je minulo zimo skoro nepretrgoma ležala, tudi ni nič zaslužila. Poleg tega jo neprestano muči skrb za troje otrok, od katerih ima najstarejši komaj osem let. V tem obupnem položaju se je obrnila do mene za pomoč. Rada bi namreč najstarejšega dečka izročila dobrim ljudem v varstvo in vzgojo.
Veliko zaslugo bi si stekli Vi, velespoštovana gospa, ako bi med mnogoštevilnimi svojimi znanci našli koga, ki bi prevzel skrb za tega otroka. Mati bi bila rešena težke naloge, nadarjenemu, pridnemu, poslušnemu in mirnemu dečku pa bi bila brezdvomno zagotovljena boljša bodočnost, nego se mu obeta ob sedanjih razmerah.
Vašega cenjenega odgovora pričakuje Vaš prevdani
Datum.	I. I.
4.)	Priporočilo vzgojiteljice.
Draga prijateljica!
V zadnjem pismu si omenila, da vzameš na jesen za svojo hčerko vzgojiteljico v hišo. Če v tej zadevi nisi še ničesar ukrenila, Ti morda ustrežem z obvestilom, da bo pravkar prosta j ako vestna učiteljica gospodična I. /. Bila je namreč šest let v hiši mojega brata, kjer je z redko vnemo poučevala in vzgajala njegovo hčerko. Sedaj je njena šolska izobrazba dokončana in gospodična I. ima že na ponudbo novo službo pri nekem grajščaku na deželi. Ker bi pa rajši ostala blizu svoje matere, bi mogoče sprejela Tvojo ponudbo. Pripomnim naj, da je gospodična I. jako izobražena, da ume več jezikov in prav dobro igra klavir. Njena pridobitev bi bila za Tvojo hčerko gotovo veliko vredna.
Da bi ustregla Tebi in mladi, splošno jako hvaljeni vzgojiteljici, želi Tvoja odkritosrčna
5.)	Priporočilno pismo za slugo.
Večkrat ste že rekli, kako radi bi dobili pridnega in zvestega slugo, ki bi ga mogli porabiti tudi na turistovskih izletih. Tak mož bi bil po mojem mnenju izročitelj tega pisma /. /.
Doslej je služil pri dveh, meni osebno znanih gospodih, ki sta ga oba pohvalila zaradi njegove porabnosti, zanesljivosti in točnosti. Veliko je vredno pri njem tudi to, da je svojemu gospodu vdan in zvest.
Službo lahko nastopi takoj ali pa prihodnji mesec.
Z zagotovilom, da sem Vam vselej drage volje poslužen, beležim vdani
Datum.	I. /.
6.)	Priporočilo prosilca za službo.
Cenjeni gospod!
Večkrat ste že dokazali, kako radi ustrežete željam svojih prijateljev in znancev. To me osrčuje, da se obračam do Vas v zadevi svojega nečaka I. L Mladenič je letos dovršil študije na poljedelski šoli v I. in želi prej ko mogoče dobiti službo. Prav sedaj pa išče oskrbništvo posestev v 1. izprašanega agronoma. Za to službo prosi tudi moj nečak, ki pa zaradi velikega števila prosilcev, med katerimi je tudi mnogo dobro priporočenih, nima dosti upanja.
Znano mi je, da Vas druži z gospodom oskrbnikom tesno prijateljstvo, in zato ne dvomim, da bi gotovo ustregel Vaši želji, ako bi Vi priporočili mojega nečaka. S tem činom bi si zagotovili prav posebno njegovo hvaležnost, nič manj pa ne hvaležnost njegovih staršev, ki so ga izšolali z velikimi žrtvami.
Kar najbolj pa Vam bo za to hvaležen Vaš prevdani
Datum.	/. /.
7.) Priporočilo hčere visoki gospe.
Visokospoštovana gospa!
Ob bolezni in smrti mojega soproga ste mi izkazali toliko dobrot, da jih ne pozabim nikoli. Pa tudi pozneje ste mi obilo izkazovali svojo naklonjenost. Ker ste mi ob takih prilikah vselej obljubili svojo nadaljnjo pomoč, naj se danes poslužim Vaše obljube.
Zvedela sem, da iščete hišno, ki bi jo lahko porabili tudi za gospodinjstvo. Za to službo se usojam Vam priporočiti svojo hčer Manico. Dekle šteje sedaj
t
18 let, je čvrstega zdravja in vedno veselega srca. Pod mojim nadzorstvom se je izvežbala v vseh domačih opravilih tako, da ji pristoji vsako delo.
Z doma bi jo dala samo zato, ker moram skrbeti še za dva otroka, ki hodita šele v ljudsko šolo. Spričo tega bi me neizrečeno veselilo, če bi jo smela zaupati Vam, ■velespošiovana gospa. Materina skrb za blaginjo ljubljene hčerke, ki naj stopi prvikrat med svet, mi narekuje to prošnjo.
Da je ne odklonite, pričakuje Vam hvaležno vdana
Datum.	/. /.
8.)	Sestra priporoča sestro prijateljici.
Ljuba Minka!
Moja sestra Jakobina nastopi te dni službo, ki ji je podeljena v vašem mestu. Naročila sem ji, da Te takoj obišče in Ti izroči moje prijazne pozdrave.
Spomini na prijetne ure, ki sem jih pred leti preživela s Teboj v hiši Tvojega ljubega očeta, pa me osrčujejo, da Ti jo tudi priporočam za take čase, ko bi se je v tujini osamljene lotevalo domotožje.
Zamerila mi menda ne boš, da Tvojo prijaznost izkoriščam sedaj tudi za svojo sestro. Je pač tako, da se vsak najraje obrne do tistega, čigar blago srce že pozna.
Kdaj Te prepričam o svojem prijateljskem mišljenju, danes ne vem, vsekakor pa me bo veselila vsaka prilika, ki mi to omogoči. Tega Te zagotavlja Tvoja vdana
Datum.	I. I.
9.)	Priporočilo upniku, da izpregleda dolžniku dolg.
Blagi gospod!
Izročitelj tega pisma, gospod 1.1., Vam je dolžan 350 K, katere bi moral te dni plačati. Skoro neverjetno je, kako kruto je preganjala usoda tega trpina baš zadnja leta. Smrt mu je ugrabila ženo, požar mu je uničil hišo in naposled je bil še okraden. Nihče bi tega ne verjel in tudi Vam bi se• zdelo neverjetno, ako bi se mož s temi dejstvi opravičeval sam. Zato se usojarn prositi zanj jaz. V tej hudi stiski, ko m,u preti obup, ga utegne rešiti le še izdatna denarna pomoč, ki mu je sedaj zagotovljena. Če bi pa moral z denarjem plačati svoj dolg pri Vas, bi mu ne ostalo toliko, kolikor potrebuje, da se zopet ustanovi. Prosim torej, odprite svoje blago srce in odpustite nesrečnežu del njegovega dolga, za plačilo ostanka pa mu dovolite primerno dolg rok.
Nič manj kakor on Vam bo hvaležen za to dobroto Vaš stari prijatelj
10.)	Priporočilo trgovca, ki išče posojila.
Spoštovani gospod!
I Znano Vam je, da je najin ljubi prijatelj, gospod L /., zabredel v velike denarne stiske. Vse prizadevanje, da bi pomiril upnike, ni imelo doslej nobenega uspeha. Pač je njegovo premoženje še veliko vredno, ali ker je že precej obremenjeno, skoro ni misliti, da bi dobil nanje toliko posojila, kolikor znašajo najnujnejša plačila.
Vi in jaz veva, da gospod 1.1. te nesreče ni zakrivil z lahkomiselnostjo, in prav tako nama je tudi znano, kako vesten*je bil v svojih poslih in da si je z lastno pridnostjo opomogel.
Prijateljska dolžnost naju torej veže, da mu priskočiva na pomoč, to pa tem bolj, ker je nedvomno, da si gospod /. /. gotovo pomore, ako ga rešiva sedaj.
Prosim torej, sporočite mi, če bi mu posodili 2000 K. Ker znašajo poglavitni dolgovi nekaj nad 4000 K, bi dodal jaz toliko, da bi bile poravnane te terjatve.
Star pregovor pravi: „Dvakrat da, kdor hitro da". Da se boste o resnici teh besed prepričali tudi Vi, Vas zagotavlja vdani
Datum.	I. /.
11.)	Gospodinja priporoča svojo nekdanjo služkinjo.
Spoštovana gospa!
Pišete mi, da bi radi vedeli, kako sem bila zadovoljna s služkinjo Marto. Veseli me, da Vam jo morem v vsakem oziru priporočiti kar najbolje. Zlasti pohvalno mi je omeniti, da je izvrstna kuharica in spretna šivilja, da se lepo vede in da izvrši vsako delo jako natanko. Vsled bolezni, ki si jo je nakopala na nekem izletu, je morala za nekaj časa domov. " Med tem pa sem dobila drugo služkinjo, s katero sem tako zadovoljna kakor z Marto. Prav zaradi tega je tudi nisem mogla odsloviti, ko je .Marta hotela zopet vstopiti. Iz srca bi me pa veselilo, če bi sedaj pri Vas dobila tako službo, kakršne je v resnici vredna.
Pozdravlja Vas vdana
Datum.	'	^	1.1.
12.)	Nekdo priporoča mladega moža za vzgojitelja.
Velespoštovani gospod!
Obrnili ste se do mene, da bi Vam nasvetoval vzgojitelja za Vaše otroke. Drago mi je, da Vas lahko opozorim na mladega jurista, ki išče službe doma-
Podkrajšek, Spisovnik.	- 6
čega učitelja. Poznam ga že vel let in tudi vem, da je jako izobražen. Povsod, kjer je doslej poučeval, so hvalili njegove izredne uspehe. Poleg tega je izvrsten glasbenik, v občevanju z otroki pa tako ljubezniv, da si mahoma prisvoji njih srca. Z ozirom na vse to bi mi bilo skoro težko priporoliti vrednejšega nego je on.
Ako bi se odločili zanj, rade volje prevzamem še nadaljnje posredovanje. Če mu pa želite pisati sami, Vam pošljem njegov naslov.
Da ga sprejmete, želi Vaš vdani
Datum.	I. /.
13.) Očitek, da priporočenec ni vreden priporočila.
Spoštovani gospod!
O porabnosti in o lepih svojstvih svojega priporočenca ste pisali tako prepričevalno, da sem ga vzel v službo. Že prve dni pa se je pokazalo, da je ravno nasprotno res. Zanemarjal je službo in se tudi ni menil za moje opomine. Ker smo ga včeraj zalotili pri tatvini, sem ga kratkomalo odslovil.
Vse to kaže, da o priporočenčevih vrlinah niste bili prepričani iz lastne izkušnje. Tako priporočilo Vam zamerim tem bolj, ker sem le težko brez uslužbenca, katerega zdaj pogrešam samo zaradi Vas.
To Vam sporoča Vaš
Datum. •	/. I.
Taka pisma lahko začenjamo tudi takole:
Služba, katere prosi izročitelj tega pisma, je zanj pomena za vse življenje ...
Moj nečak 1.1., ki sem mu izročil to pismo do Vas, išče v Vašem mestu mesečne sobe ...
Ne štejte mi v zlo, da se v zadevi izročitelja tega pisma opetovano obračam do Vas, velecenjena gospa ...
Zadnje upanje, da se ugodno reši zadeva, s katero je spojena sreča ali nesreča uboge rodbine, ste Vi, velespoštovani gospod ...
Kako naj izrazim zaupanje, ki ga imam do Vas, častita, v zadevi, katere ugodno rešitev polagam v Vaše roke ...
Sklepamo jih lahko tudi takole:
V Vaši moči je, da bo prosilec rešen hudih skrbi za življenje. Njegova zahvala bo obenem zahvala Vašega prevdanega ...
Mirna bom šele, ko zvem, da je zadeva ugodno rešena. To srečo pa mi lahko naklonite samo Vi, ki se Vam še enkrat toplo priporočam...
<
Velika je usluga, ki je prosim, še večja pa je Vaša dobrotljivost, ki mi pravi, da se nisem obrnila do Vas zaman...
Kadarkoli se spomnim nesrečne žene, me potolaži zavest, da sem se obrnila do plemenitega človekoljuba, ki ji gotovo otare solze obupa. Da Vas Vsega-mogočni za to bogato poplača, prosi Vaš prevdani...
XV. Svarilna in opominjalna pisma.
Namen svarilnemu pismu je, da opozorimo koga na napake v občevanju in ga posvarimo. Zato bodi svarilno pismo ostro, obenem pa naj vzbuja tudi zaupanje.
Z opominjalnim pismom opozarjamo na neizpolnjene dolžnosti. Čeprav je v takih pismih dostikrat treba resne besede,'vendar ne sme biti pisava žaljiva niti takrat, kadar grozimo s tožbo.
Več o tem pri opominjalnih pismih trgovcev in obrtnikov.
1.) Svarilo nestrpnemu prijatelju.
Dragi Janko!
Večkrat že sem bil priča ostrih nastopov, ki si jih povzročil s svojo ne- -strpnostjo. Na srečo si imel proti sebi vselej miroljubne in prijenljive nasprotnike, sicer bi se bilo že davno poprej zgodilo kaj takega, kar sem doživel včeraj. Ta dogodek obžalujemo vsi Tvoji prijatelji, to pa tem bolj, ker pri- ■ znavamo Tvoje obsežno znanje. Nihče izmed nas ne mara biti priča navzkrižij, ki jih izzoveš vselej s tem, da ne priznaš nobenega mnenja. To ni upravičena samozavest, pač pa svojeglavnost, ki ji dostikrat pripomore do zmage Tvoja zgovornost, nasprotnika pa le prepriča, da je s Teboj stvaren razgovor nemogoč.
Dokler nastopaš tako proti svojim prijateljem, ostane stvar vsaj brez zlih posledic. Pomisli pa, kako bi Ti taka neprijenljivost škodovala v javnem življenju. Zasluženega zapostavljanja bi Te niti Tvoja nadarjenost ne obvarovala. In vendar se mi zdi, da bi mož krepke volje in odločnega nastopa, kakršen si Ti, kaj lahko opustil to slabo navado.
Ne zameri mi te odkritosrčne besede! Visoko Te spoštujem kot prijatelja in sošolca, zato bi ne videl rad, da bi kdaj trpel zaradi te napake, ki se je v svoji mladosti še kaj lahko odvadiš.
Pozdravlja Te Tvoj vedno odkritosrčni prijatelj
84
I
2.) Mati svari hčer ob nastopu službe.
Dobra moja hčerka!
Za bratom si morala zapustiti dom tudi Ti. To je tista neizprosna resnost, življenja, o kateri sem Ti tolikrat pravila.
Pišeš mi, da si v hiši zadovoljna. To me veseli. Ne zabi pa, da prvi vtiski radi varajo. Razmerje med gospodarjem in uslužbencem privede namreč dostikrat do navzkrižij, in takrat ni mogoče ohraniti tiste ljubeznivosti, s katero skušata prve čase drug drugega pridobiti. Tudi ima vsak človek dneve, ko je bolj občutljiv in zato tudi rad kaj reče, kar drugega zaboli ali celo raz-žali. V takih primerih bodi mirna in pomisli, da sta dobrota in prijaznost darova, s katerima vsak po svoie razpolaga. Zato ju tudi Ti nimaš zahtevati, pač pa se moraš potruditi, da si ju vsak dan iznova pridobiš. Edino sredstvo za to pa sta pridnost in potrpežljivost.
Velika napaka mnogih ljudi je tudi to, da so v občevanju z višjimi prehitro domači. Tudi najprijaznejša beseda naj Te nikoli ne zmoti, da bi pozabila, kakšno spoštovanje si dolžna višjemu. Kdor ne misli na to, tudi ne brzda jezika ter postane naposled celo drzen.
Mladi ljudje so po navadi zelo občutljivi in vse merijo po sebi. Zato se kaj rado pripeti, da jim skipi srce, ko bi jim bilo treba biti jako mirnim. Resna volja naj Ti tudi tukaj pomaga, da se premaguješ.
Sploh pa se večkrat spominjaj vseh tistih naukov, ki sem Ti jih dajala že doma. Če se boš ravnala po njih, boš gotovo tudi srečna, česar ne želi nihče bolj nego Tvoja srčno Te ljubeča mati
Datum.	/.
3.) Teta piše nečakinji zaradi njenega vedenja.
Ljuba moja Danica!
Odkar Ti je Bog dal življenje, sem Te vedno rada imela. Tudi sedaj si mi ljuba in prav zaradi tega Ti pišem naslednje dobrohotne vrstice.
Že dalje časa opažam, da Tvoje vedenje v moški družbi ni tako, kakršno pristoji dekletu Tvoje starosti. Že način Tvojega govorjenja dopušča dvoumnosti, ki jih moški tolmačijo po svoje. Tvoje trditve so včasih drzne, to pa, kakor sem razvidela, samo zato, da potem lahko pokažeš svojo izobrazbo ali vpleteš kak dovtip. Vsaka navada, dobra ali slaba, pa ima tudi svoje posledice. Pri Tebi bi se torej lahko zgodilo, da bi šla preko tiste meje, ki je dopustna v občevanju med moškimi in ženskami. V svoji neizkušenosti mi utegneš ugo-
varjati, resnica pa ostane, da je zlasti tukaj pozneje težko kaj popraviti. Ne dvomim, da je moškim taka ženska duhovitost v zabavo, kakor hitro pa ta zabava mine, je tudi že gotova sodba.
Kakor vsako dekle gotovo tudi Ti želiš zakonske sreče. Ali jo dosežeš na ta način, pa lahko sama razsodiš. Vedi namreč, da se moški z duhovitimi dekleti radi zabavajo, v zakon pa jih ne jemljejo.
V dekliškem cvetu si zdaj, ljubezniva, modra, tudi nadarjena. Kako žal bi mi bilo, če bi Ti Tvoja neizkušenost in mladostna lahkomiselnost škodovali. Uvažuj torej, kar sem zapisala. Iz srca mi prihaja, in če doseže svoj blagi namen, bo najbolj vesela Tvoja Te ljubeča teta
Datum.	/.
4.)	Opomin prijatelju, naj vrne izposojene knjige.
Dragi prijatelj!
Za izpit sem Ti posodil več knjig, ki mi jih do danes še nisi vrnil, dasi jih že davno ne potrebuješ več. Kakor je razvidno iz priloženega listka, je med njimi tudi nekaj takih, ki jih moram sedaj imeti. Prosim torej, vrni mi jih prej ko mogoče. Če Ti pa morem ustreči z drugimi, kar povej. Iz srca rad * Ti jih pošlje Tvoj prijatelj
Datum.	/.
5.)	Drugi ostrejši opomin.
Dragi prijatelj!
Posojenih Ti knjig še danes nisi vrnil, dasi sem Ti že pisal zanje. Da bi jih ne utegnil vrniti, skoro ne morem verjeti, če je pa to res, pa jih vsaj pri- * pravi, da jih dobim, kadar pošljem ponje. Pripomnim naj, da zaradi Tvoje malomarnosti nisem mogel izpolniti neke obljube in da se moram zdaj opravičevati, ko naj bi krivdo zvrnil le na Tebe. Pozdravlja Te Tvoj
Datum.	♦	/.
6.)	Opomin prijateljici, naj plača dolg.
Ljuba Blagojila!
Odkritosrčno Ti sporočam, da potrebujem denarja. Počitnice so nastopile, in ker bi se rada odzvala povabilu svoje prijateljice, odpotujem že prihodnji teden. Za razne izdatke, ki me čakajo, pa skoro ne zadostuje, kar imam na
razpolago. Zato se obračam do Tebe, ljuba Blagojila, z vljudno prošnjo, da mi vrneš, kar sem Ti posodila. Razsodna si dovolj, da mi tega ne zameriš. Če bi pa še kdaj bila v zadregi, obrni se brez skrbi zopet do mene. Vselej Ti rada postreže Tvoja zvesta prijateljica
Datum.	Vlastica.
Taka pisma lahko začenjamo tudi takole:
Prav neljubo mi je, da Te moram zopet opozoriti na nekatere napake v Tvojem vedenju ...
Vedno večkrat slišim, da si se vdal hudim strastem, ki prete zatemniti Tvoj blagi značaj...
Iz Tvojih pisem sem posnel, da si menda pozabila lepe nauke pokojne matere...
Vsaka strast je huda in tudi nevarna, ker ima le malokdo toliko trdne, volje, da bi jo premagal...
Ceniš me kot prijatelja, zato ne dvomim, da boš uvaževal nastopni dobrohotni opomin.
Svariti izkušenega moža, se mi zdi skoro neprimerno. Vendar menim, da mi ne boš zameril nastopnih odkritosrčnih besed.
Sklepamo jih lahko tudi takole:
Te svarilne besede izvirajo iz srca Tvojemu dobromislečemu prijatelju...
Da bi to dobrohotno svarilo ne kalilo starega prijateljstva, želi Tvoja ...
S svojim svarilom sem posegla v Tvoje življenje. To mi utegneš prej ali slej očitati, vendar bi me to ne bolelo toliko, kakor če bi zvedela, da vse to ni nič pomagalo...
Vse to Te še ne kazi dolgo, zato se lahko še poboljšaš. Z leti pa nastane iz tega stara navada, ki se je ne iznebiš nikdar več...
Nikakor pa se ne smeš prenagliti, sicer Te lahko zadene to, česar si ne želiš...
Častna pa taka družba ni. Zato Te svarim o pravem času, ogibaj se je, kajti če Te bo doletelo kaj neprijetnega, bi ne bil nihče bolj žalosten kakor naklonjeni Ti stric...
To svarilo se mi je zdelo potrebno. Težko bi'mi namreč bilo, če bi me pozneje kdaj dolžila neodkritosrčnosti.
Prepričana, da Te ta opomin poboljša, Te srčno pozdravljam.
Tvoja skrbna mati...
XVI. Prošnje za svet.
Svetovati je težko in odgovorno. Zato moramo dobro premisliti, do koga naj se obrnemo za svet. Radi nam svetujejo sorodniki, dobri prijatelji in zaupni znanci, d o b r o pa le izobraženi in izkušeni ljudje. Težko svetujejo tisti, ki se zanimajo za stvar, o kateri jih vprašamo za svet, še teže morda tisti, ki se zanjo potegujejo.
Kadar vprašamo za svet, je natanko razločevati, ali gre za splošen svet ali za svet v kaki posebni zadevi. Vselej pa je vprašancu vse natanko razložiti, da ni v dvomu, na kaj naj odgovori. Vsiljevati svoje mnenje nikakor ni primerno, kajti kdor prosi sveta, ne sme svetov dajati.
1.) Oče vpraša, kam naj da sina v šolo.
Spoštovani gospod!
Pred vsem blagovolite, spoštovani gospod, oprostiti, da Vas nadlegujem z nastopno prošnjo za svet.
Imam sina, ki bi mu rad izročil svojo manufakturno trgovino, a deček nima za ta poklic veselja. Jako vnet pa je za ključavničarska dela. Ker vidim, da utegne biti v tem poklicu srečen, naj bi se v tej stroki izšolal. Izbera je pa zelo velika in zato za neveščaka tudi težavna. Prosim torej, svetujte mi, kam naj ga dam v šolo, da se v mehanično-tehnični široki temeljito izobrazi. Pripomnim naj, da je deček letos dovršil četrti realčni razred in da je izvrsten risar in računar.
Prepričan o Vaši ljudomilosti, ne dvomim, da ugodite moji prošnji.
Z odličnim spoštovanjem prevdani
Datum.	/. /.
2.) Oče prosi, kam naj da hčer na stanovanje.
Velespoštovani gospod ravnatelj!
Večkrat sem že slišal pa tudi čital v letnih poročilih Vašega zavoda, da imate boljša stanovanja vedno v razvidu.
Ker mojo hčer jako vesele ročna dela, jo nameravam na jesen vpisati na žensko obrtno šolo ter ji še poprej preskrbeti primerno stanovanje. Dekle je bilo doslej vedno pridno in se je vedlo tako, da mi je bilo v veselje. Moja želja je, da bi ostala taka tudi poslej. Ker je pa to kolikor toliko odvisno od
stanovanja, Vas prosim, da mi nasvetujete kako družino, kjer bi se dekle čutilo domačo, kjer bi vplivalo nanjo zgledno družinsko življenje in kjer bi je nič ne odvračalo od učenja.
Vaš nasvet naj bo merodajen. Zato polagam svojo in svoje hčerke zado-voljnost v Vaše roke ter Vas prosim Vaše blagonaklonjenosti, ki je za naju oba velike vrednosti.
Pričakujoč prijaznega odgovora, beležim prevdani
Datum.	/. /.
3.) Botra vpraša, kakšno darilo naj kupi svoji birmanki-nevesti.
Spoštovana gospa!
Vaša hčerka Cilka mi je pisala, da se prihodnji teden poroči z gospodom /. /. Ta novica me je jako razveselila. Da bo imela dobra birmanka tudi od ■ svoje botrice kaj za spomin na ta svečani dan, ji hočem poslati poročno darilo. Kaj bi jo posebno razveselilo, mi pa najlaže poveste Vi, spoštovana gospa. Prosim torej, sporočite mi to. Oprostite obenem, da sem se obrnila v tej zadevi do Vas, njene matere.
S prijaznim pozdravom sem Vam vdana
Datum.	/. /..
4.) Pomočnik vpraša svojega bivšega mojstra, kam bi mu svetoval potovati.
Spoštovani gospod mojster.'
Živo se še spominjam, kar ste mi vajencu pripovedovali o svojem potovanju križem sveta. Sedaj je prišel tudi zame čas, da se ozrem po svetu in se še kaj naučim. Kako bi se to zgodilo z majhnimi stroški in z velikim uspehom, pa mi ne more povedati nihče bolje nego Vi, spoštovani gospod mojster. Ko sem delal pri Vas, ste večkrat omenili, kako napredni so obrtniki v tujini, kako razvita je njih stanovska organizacija in koliko haska ima poedinec od tega. Zato bi posebno rad prišel v take kraje, kjer bi lahko vse to proučil in se pobliže seznanil z najnovejšimi izumi in izboljški v moji stroki.
Prosim torej, sporočite mi po svojih bogatih izkušnjah, kako naj uravnam svoje potovanje. Hvaležen Vam bo za vsak nasvet Vaš vdani
5.)	Sin prosi starše, naj mu svetujejo k zaroki.
Ljubi moji starši!
Kadarkoli sem bil potreben sveta, sem se vselej zaupno obrnil do Vas, in kar ste mi svetovali Vi, je bilo vselej v mojo korist. Zato tudi danes, ko se mi je odločiti za tovarišico v življenju, nočem ničesar ukreniti, ne da bi Vas poprej vprašal za svet.
Moj sedanji službeni kraj mi je jako všeč in zato mislim ostati tukaj. Toda za samca razmere zlasti glede hrane nikakor niso ugodne. Misliti moram torej na svoj lastni dom. Sreča pa je hotela, da sem se seznanil s hčerjo tukajšnjega trgovca gospoda /. /. Stara je 21 let, prijetne zunanjosti, krepka in zdrava in, kar je glavna stvar, zelo pridna in izredno blagega srca. Tudi bo imela nekaj denarja, po smrti svojih staršev pa ji kot edinemu otroku pripade precej velika dediščina.
Rozalka mi je naklonjena in tudi njeni starši bi bili zadovoljni z najino zvezo. Preden jo pa zasnubim, moram vsekakor vedeti, kaj porečete Vi. Prosim torej, ljubi moji starši, svetujte mi, kaj naj storim.
Vašega odgovora željno pričakuje Vaš vedno hvaležni sin
Datum.	I-
6.)	Hči vpraša mater, ker se ji približuje mlad gospod.
Dobra moja mati!
Nikoli nisem mislila, da bom v tem majhnem kraju ostala dolgo, tudi nisem nikoli mislila, da bom tukaj kdaj zadovoljna, celo pa ne, da bom srečna. Zdaj pa kaže, da utegnem tukaj izgubiti svoje duševno ravnotežje.
Že nekaj časa opažam, da se mlad gospod, sodni uradnik, zanima zame. Rad se mi približuje, v družbi najraje sede poleg mene; tudi je proti meni jako ljubezniv in če le more mi tudi izkaže kako posebno pozornost. Opoldne gre iz pisarne tako, da me mora srečati, dasi mu ta pot ni posebno priročna, potem me spremi ter mi pokloni kako cvetlico.
Ljudje že javno govore o tem približevanju in tudi jaz sem že začela slutiti, da io ni samo navadna moška vljudost.
Njegova zunanjost je jako prikupljiva: vitka rast, visoka postava, izrazit obraz, lepe črne oči in brke. Odkritosrčno Ti povem, da ga rada vidim, a vendar se bojim, kaj bo, če mi kdaj pove, da me ljubi. In da to kmalu stori, mi govore njegovi iskreni pogledi. Takrat bi najraje zbežala pa tudi odgovorila bi mu rada.
Ali kaj naj mu rečem? Ljuba moja mamica! Svetuj mi, kako naj govorim, kako naj se vedem. Ti si to že poskusila in imaš gotovo svoje izkušnje, jaz pa o vsem tem prav nit ne vem.
Ne zapusti v tej zadregi svoje hčerke, ki Te lepo pozdravlja in težko pričakuje Tvojega odgovora.
Datum.	/.
7.)	Hči, ki bi rada zamenjala službo, vpraša mater za svet.
Ljuba moja mamica!
V	vseh zadevah mojega življenja si mi bila Ti edina prava in odkritosrčna svetovalka. Zato mi tudi danes veli srce, da vprašam Tebe, kaj naj storim, da si izboljšam svoje stanje, za kar imam sedaj več prilik.
Služba kontoristke mi je na ponudbo pri jako uglednem in splošno priljubljenem trgovcu I.1, v I. V njegovi hiši bi imela prosto hrano in stanovanje, v denarju pa 50 K na mesec.
Bogat posestnik valjčnega mlina želi, da bi vstopila za korespondentko in da bi v prostem času nadzorovala njegovo dvanajstletno hčerko pri učenju. Tudi ta mi obeta hrano in stanovanje, toda le 40 K. Zato je pa njegovo posestvo v jako lepem kraju, kar mene posebno mika.
Tretjo ponudbo imam od priletne gospe. Ker veliko, potuje, želi družabnice. Tudi pri njej bi imela vse, poleg tega pa 50 K na mesec. Ta ponudba mi ugaja še najbolj, ker bi lahko videla veliko sveta, kar sem si od nekdaj želela. Straši me samo to, da je žena skrajno razdražljivih živcev.
Prosim, preudari in mi piši! Izkušena si in tudi mene dobro poznaš, zato boš gotovo pravo pogodila.
V	duhu Te poljublja Tvoja hvaležna hči
Datum.	Ana.
8.)	Trgovinski sotrudnik vpraša trgovca, če mu svetuje, da prevzame neko
trgovino.
, Spoštovani gospod!
Vaše bogate izkušnje v trgovinskih zadevah so obče priznane. Tudi jaz sem že večkrat prav naredil, da sem se ravnal po Vaših nasvetih. Baš to pa je vzrok, da se danes zopet obračam do Vas.
Moja želja je, da ustanovim svojo trgovino. Prilik za to je bilo že dovolj, toda nikoli se nisem mogel odločiti, bodisi da mi ni ugajal kraj, bodisi da splošne razmere niso bile ugodne. — Sedaj pa imam na ponudbo dobro
vpeljano trgovino pokojnega gospoda 1.1. v /., ki ni štedil z denarjem, da jo je uredil kolikor mogoče moderno in založil z veliko izbero vsakovrstnega blaga. To vse mi je jako všeč, ali preden kaj ukrenem, bi vendar rad vedel, kako sodite Vi.
Prosim torej, sporočite mi svoje mnenje, za katero Vas že danes toplo zahvaljuje Vaš vdani
Datum.	/. /.
•
9.)	Šivilja želi otvoriti svoj salon in vpraša za svet.
Velecenjena prijateljica!
Dolgo že nameravam otvoriti svoj salon za šivanje oblek. V tej nameri me je izredno utrdila gospa /., ki je bila minuli teden v našem salonu. Pravila je, kako zelo pogrešajo v D. izvežbane šivilje, ki bi znala tudi popravljati in prenarejati obleke. Rekla je, kako vesele bi je bile vse že zaradi tega, ker bi jim ne bilo treba hoditi v mesto in za to tratiti veliko denarja in časa.
Takoj sem sklenila, da Ti to sporočim in Te obenem zaprosim potrebnih pojasnil. Zvedeti pa želim, bi li tam res toliko zaslužila, da bi si izboljšala svoje sedanje razmere. Res je, da moja služba ni posebno dobra, vendar pa ob svojih skromnih potrebah živim zadovoljno. Prav te zadovoljnosti pa bi ne žrtvovala rada negotovosti za boljšo bodočnost.
Spričo najinega prijateljstva pričakujem Tvojega odkritosrčnega sveta ter Te lepo pozdravljam.
Datum.	Tvo'a	/.
10.)	Pomočnik vpraša svojega nekdanjega mojstra, kje naj se ustanovi.
Spoštovani gospod mojster!
Pri vojakih sem večkrat slišal, kako potreben bi bil v A. dober in priden čevljarski mojster.
Po dolgih letih nemirnega življenja sem sedaj tudi jaz na tem, da ustanovim svojo delavnico. Posebno všeč pa bi mi bilo v A.
Spoštovani gospod mojster se me gotovo še spominjate kot vajenca in pomočnika. Hvaležen sem Vam še danes za vse, posebno pa za to, ker ste tpi ob slovesu obljubili svojo pomoč tudi za prihodnjost.
To me danes osrčuje, da Vas prosim za svet, bi mi li kazalo, da začnem tam na svoje ali ne. Ker poznate kraj in ljudi, Vam ne bo težko pogoditi pravega.
Srčno hvaležen bo za Vaš svet Vam vdani
11.) Prošnja za svet, kako naložiti denar.
Velespoštovani gospod!
5 temi vrsticami naj mi bo dovoljeno, da Vas spomnim na nekdanjo vzgojiteljico Vaših otrok. Veliko lasa je že minulo, vendar do danes nisem pozabila, kako prijazni ste bili z menoj in. kako radi ste mi storili, cesar sem Vas prosila.
Vse to me osrcuje, da Vas prosim za svet v zadevi, ki spada v Vašo stroko.
V službi sem si precej prihranila. Nekaj tega denarja sem posodila prijateljici, ki mi ga je sedaj vrnila. Ta denar mi je iznova naložiti. Seveda bi to rada storila kolikor mogoče ugodno, ne da bi še mi bilo bati za svoj prihranek.
Ne vznevoljite se torej, da Vas prosim sveta, ki bo zame merodajen zato, ker ga bo dal priznan strokovnjak in naklonjen mi svetovalec.
Gospe soprogi poljublja roko, Vas pa vdano pozdravlja
Datum.	I. /.
Taka pisma lahko začenjamo tudi takole:
Veseli me, da Vam morem svetovati v zadevi, ki mi je precej dobro znana.
Skoro milo se mi je storilo, ko sem citala, kako se opravičuješ, da me prosiš sveta, ki Ti ga jaz prav lahko in tudi prav rada dam.
Tvoji prošnji za svet ustrežem toliko rajši, ker iz mojega odgovora lahko razvidiš, da Ti je pretila velika nevarnost...
Skoro prestrašila sem se, ko sem citala, da se Ti približuje ta človek...
Iz srca me veseli, da se Vam za premnoge usluge vendar enkrat lahko od-zovem z majhno svojo uslugo.
Iz Tvojega pisma sem posnel, da si zaprošenega sveta jako potreben.
Kako daleč naj seže Tvoje potovanje, je odvisno od denarnih sredstev in od časa, ki ga imaš na razpolago.
Sklepamo jih lahko tudi takole:
Ob sklepu naj pripomnim, da je vsaka usluga, ki Ti jo moreni izkazati, izraz mojega iskrenega prijateljstva do Tebe...
Rada bi Te videla srečno. Zato želim, da bi Ti segle te besede v srce tako, kakor prihajajo od srca Tvoji Te ljubeči materi...
Če Te ti sveti prepričajo o dobrem mojem namenu, bo zopet srečen Tvoj skrbni oče ...
Nikakor pa Vam ne svetujem, da bi kaj ukrenili, dokler se ne prepričate o vsem, na kar sem Vas opozoril...
Lahko je dati besedo, a težko jo je preklicati. Zato Te kar najodločneje svarim, ne prenagli se...
Sploh pa pride pri lahkomiselnih dolžnikih prej ali slej gotovo do navzkrižij. Zato je prva zamera boljša in cenejša nego druga ...
XVII. Pisma z nasveti.
Kdor prosi sveta, gotovo zaupa tistemu, ki ga vpraša. Zato bodi odgovor resen in dobro premišljen. Odgovarjati s praznimi besedami samo zato, da ni treba povedati pravega mnenja, je brezobzirno in nečastno. Kdor iz kateregakoli vzroka noče ali ne more svetovati, naj prošnjo odkloni ali pa naj se opraviči.
Nekateri ljudje kaj radi dajejo svete, ne da bi jih kdo prosil. To se da opravičiti samo tedaj, kadar je svetovalec prepričan o uspehu svojega pisanja ali kadar ima pravico svetovati. Sicer je pa nezaprošen svet lahko tudi žaljiv.
1.) Svet prijatelju, ki se hoče poročiti.
Dragi Joško!
Pisal si mi, da se boš poročil, in me vprašal, kaj menim jaz! Lahko bi rekel veliko, pa tudi nič. Je pač navada, da vsak svojo nevesto hvali, kar le more. Vsaka je angelsko potrpežljiva, vzorno pridna, nesebična in kdo ve kakšna še. In pozneje? ...
Soditi mora torej razum. Kdor izbira, se ne sme slepo vdati vnanjim vtisom, pac pa mora spoznavati mišljenje in nagnjenje svoje izvoljenke. Pri tem je seveda velikega pomena, kar govore nepristranski opazovalci, ki sodijo vse drugače kakor ženin, ki vidi na svoji ljubi samo lepe strani. In če se Ti je posrečilo spoznati, da je Tvoja nevesta razumna in dobrosrčna, da ji ni za lišp, zabavo in neslane romane, in če si se uveril, da Te ima zares rada. potem ne dvomi in poroči jo brez skrbi. Majhne napake se pojavijo šele pozneje, toda če je vse drugo v redu, se to lahko in hitro poravna. Praviš, da izvoljenka nima denarja. To nič ne de, saj imaš Ti toliko, da bosta lahko živela. Sicer je pa težko reči, ali je boljša žena z denarjem ali brez denarja. Bogata dekleta prineso v zakon navadno tudi velike potrebe, ki so možu kmalu nadležne, ne manjka pa tudi revnih, ki menijo, da morajo v zakonu nadomestiti to, česar v samskem stanu niso imele.
V ženitnih zadevah svetovati je neprijetno in navadno tudi brezuspešno. Če si bil pri izbiranju pameten in previden, boš lahko srečno živel.
Dobra, ljubeča žena sladi življenje, in take Ti želi Tvoj verni prijatelj
2.) Oče svetuje sinu, naj počaka s poroko.
Dragi moj Vinko!
Tvoje pismo sem pazljivo prečital in se uveril, da govori iz njega samo mladostno navdušenje. Res je, da si v pravih letih, da si ustanoviš svoj dom, in tudi lepo službo imaš, da lahko preživiš sebe in družino. Si pa za ta korak tudi že dovolj resen, kar je glavni pogoj za srečen zakon? Svojo izvoljenko si lepo opisal. Verjamem Ti. vse. Drugo vprašanje pa je, če si že tako trdnega značaja, da boš lahko vodil svojo ženo. Po mojem mnenju mora biti mož prvi v hiši, in kdor hoče biti svoji ženi mož, mora biti mož že brez žene, sicer ni pričakovati prave zakonske sreče. V tej reči se vsaka nepremišljenost hudo maščuje. S tem pa ne mislim reči, da se svoji izvoljenki odpovej. Nasprotno.' Veliko občuj z njo in jo spoznavaj! Kadar jo pa spoznaš in se uveriš, da tudi čas ni prav nič omajal Vajinega razmerja, potem se združita in jaz Vama rad podelim svoj očetovski blagoslov.
Te nasvete mi narekuje očetovska skrb za Tebe in Tvojo izvoljenko. Sprejmi jih in ravnaj se po njih na svojo srečo! To želi Tvoj skrbni oče
Datum.	/.
3.) Prijatelj svetuje prijatelju, naj se oženi.
Ljubi Srečko!
Vsekakor se je zgodilo nekaj prav posebnega, da me vprašuješ, kaj Ti je storiti. Seveda se oženi, to Ti svetujem iz prepričanja. Tiste pomisleke pa kar pusti, ni da bi govoril o njih. Res je, da so nekateri zakoni nesrečni, zato je pa še veliko več srečnih. Ne misli torej na zakonske trpine, ampak na tiste, ki žive srečno in zadovoljno. Kar praviš o tistem idilskem samskem življenju, tudi ne drži vedno. Dokler je človek mlad, velja zlata prostost že nekaj. Toda leta minejo, cfglašajo se različne težave, izpočetka majhne, pozneje večje. Tudi udobnosti manjka; treba je miru, postrežbe. In takrat je ubogi samec navezan samo na tuje ljudi. Če dobro plačuje, mu še postrežejo, tiste sočutne postrežbe, ki tako blagodejno vpliva na človeka, pa nikdar ne čuti, zanj je ni...
Toda dovolj o tem! Izbral si gotovo dobro. Zdaj pa le pred oltar, da bo prej srebrna poroka. Pričakujem jo željno, ker vem, da takrat za današnji svet lepo zahvališ svojega zvestega prijatelja

4.)	Materin odgovor hčeri.
(Glej 6. pismo na str. 89.)
Tvoje pismo me ni prav nič iznenadilo, nekaj zato ne, ker sem se tega že nadejala, nekaj pa tudi zato ne, ker sem o tem že slišala.
Torej Tebi se zdi, da se oni mladi gospod za Te resno zanima. In kakor sem razbrala iz Tvojega pisma, Ti je všeč, ker je vitke rasti, visoke postave^ izrazitega obraza, lepih črnih oči in brkov. Tudi jaz sem slišala o njem, a reči, ki ga priporočajo veliko bolj nego to, kar je Tebe vnelo. Pomisli, da je življenje dolgo, da leta tudi njemu izpremene vnanjost. In takrat ostane samo to, česar sedaj niti opazila nisi. Spoznavaj njegov značaj, njegovo srce, njegovo voljo. Če je kremenitega značaja, plemenitega srca in blage volje, mu lahko zaupaš, mu smeš verjeti.
Da bi Ti jaz svetovala, kako moraš govoriti, kako se vesti, je izključeno. In če bi to tudi storila, kaj bi Ti hasnilo? Skoro gotovo bi se po mojih nasvetih ne mogla ravnati. To bi bilo tudi popolnoma prav, kajti vsak čuti po svoje, in takrat Ti bo narekovalo srce, kako govori in kako se vedi.
Ne boj se torej tistega trenutka tako strašno! Če bi bilo res tako, kakor praviš, bi bila Ti prva, ki bi v tem blaženem trenutku ne vedela, kako naj pove to, česar ji prekipeva srce.	y
Zglasi se skoro svoji skrbni materi, ki Te lepo pozdravlja in Ti želi vse dobro!
5.)	Prijateljica odsvetuje prijateljici-vdovi drugi zakon.
Draga prijateljica!
S svojim cenjenim pismom si iznova pokazala, kako mi zaupaš. Prav zato Ti odgovorim na Tvoje vprašanje naravnost in odkritosrčno.
Pri pokojnem možu si imela lepo življenje. V obilju je bilo vsega, rad Te je imel in tudi dvoje ljubkih otročičev Ti je naklonilo nebo. — Kako vse drugače se Ti obeta pri sedanjem ženinu! Ne dvomim, da Te ljubi, da ima najboljše namene s Teboj. Pomisli pa., da se boš morala ob njegovih skromnih dohodkih odreči marsikateri udobnosti, ki je izpočelka morda ne boš tako zelo pogrešala kakor pozneje. Poleg tega sta oba, Ti in on, v tistih letih, ko Vama zakon obeta otroke. Da jih bo mož ljubil, skoro ni dvomiti. Ali pa moreš danes reči, kako mu bodo potem pri srcu Tvoji iz prvega zakona, ki so mu tuji? Spori, ki jih rode take zadeve, se po navadi ne ublažijo, pač pa radi ukoreninijo. Kakor hitro pa iz zakona izgine mir, mine kmalu tudi ljubezen in z njo zbežita sreča in zadovoljnost.
Vem, da imaš hude notranje boje, vendar ne daj zmagati srcu! Ko se pomiriš, boš razvidela, da si prav ravnala, in takrat tudi utegneš reči, kako dobro Ti je svetovala Tvoja odkritosrčna prijateljica
Datum.	I ■
6.)	Svet prijatelju-vdovcu, naj se oženi.
Blagi mi Štefan!
Vprašal si me za svet v zadevi, o kateri bi bil že sam, rad kaj izpregovoril. Pred vsem Ti čestitam na zvezi, ki jo namerjaš. Poudarjati pač ni treba, da potrebuješ skrbne gospodinje prav tako kakor Tvoji otroci dobre matere. Žena, ki jo hočeš poročiti, ima po Tvojem popisu vsa svojstva, ki so potrebna za to. Tvoja izredna mirnost, Tvoja razsodnost in Tvoja potrpežljivost jamčijo, da med vama tudi ne bo moglo priti do sporov, ki bi trajno zatemnili zakonsko nebo. Kaka majhna nevihta je pa včasih celo potrebna, ker potem solnce veliko lepše sije nego poprej.
Ne čakaj torej prav nič. Tvoje zakonske sreče, ki sta H ugladila pot srce in razum, se bodo gotovo veselili vsi Tvoji prijatelji, zlasti pa Tvoj naprošeni svetovalec
Datum.	I- /•
7.)	Skrbnik svetuje varovancu ob izbiri poklica.
Ljubi Božidar! "
Prav zelo me veseli, da si me vprašal za svet v zadevi, ki je za Tvojo pri-hodnjost odločilna.
Tudi jaz nimam nič proti temu, da hočeš svoje študije nadaljevati na visoki šoli, dvomim pa zelo, če dosežeš svoj namen tako hitro, kakor misliš. Res je, da s pridnostjo v štirih letih dokončaš nauke, ali kaj potem? Preden se do-koplješ do stalne službe, lahko mine še veliko časa, lahko pretrpiš še marsikaj neprijetnega. Neznatno imetje, ki ga imaš po starših, pa skoro gotovo ne bo zadostovalo za to dolgo dobo.
Če vstopiš sedaj precej v službo, recimo na pošti, pri železnici ali v kakem državnem uradu, boš kmalu pri kruhu, začasno pa Te bo varovala pomanjkanja Tvoja dediščina.
To je moj svet, s katerim Te nikakor ne mislim odvrniti od nadaljnjega učenja, pač pa Ti ga dajem v dobrohoten preudarek.
Kakor hitro se odločiš, sporoči to svojemu skrbnemu varuhu
8.)	Mojster svetuje pomočniku, ki se hoče ustanoviti.
Dragi moj Jernej!
Iz Vašega prijaznega pisma, ki me je zelo razveselilo, sem razvidel, da ste ostali pridni kakor nekdaj in da si prizadevate, kako bi se dokopali do boljšega kruha. Kar se tile samostojnosti, ki jo ' želite doseli, pa bi Vam svetoval tole: Ni zadosti, da je obrtnik pošten in priden, ampak treba tudi, da so krajne razmere ugodne, če je kraj siromašen, je dosti dela, pa malo jela. Kjer je veliko mojstrov istega obrta, je konkurenca zlasti za začetnika skoro nevzdržna. V krajih z velikimi tvornicami, kjer je največ naročnikov delavskega stanu, je organizacija izvršena tako, da malemu obrtniku ni dosti zaslužka. Takih pomislekov bi se dalo našteti še mnogo. Vse pa je vpoštevati, preden se odločite. Vsak začetek je težak, obrtnikov pa tudi drag. Hudo bi torej bilo, če bi z nepremišljenim korakom ničesar ne dosegli in morda celo izgubili, kar ste si v dolgih letih pridobili s težkim trudom.
Te na moje mnogoletne izkušnje oprte misli naj Vam bodo vodilo, kadar se boste odločili. Če pa želite mojega sveta glede kakega kraja, ki ga jaz poznam, Vam tudi rad povem, kar vem.
Prav tako kakor jaz Vas pozdravlja tudi moja žena.
Datum.	VflS"	I.
9.)	Stričev svet za nečakovo potovanje.
Ljubi moj Rudolf!
Sporočil si mi, da nameravaš letos svoje prvo večje potovanje. To me jako veseli. Prav tako mi je zelo všeč, da si vprašal mene, kam bi Ti svetoval.
Da izpopolniš svojo mnogostransko teoretično izobrazbo, boš moral pač pogledati na vse strani sveta. Italija, Nemčija, Francija, Balkan in tudi premalo znani vzhod morajo polagoma priti na vrsto. Začel boš, to sem uganil, z Italijo, kjer je težišče Tvoje ukaželjnosti. Prebogata pa je ta dežela zgodovinskih in umetnostnih spomenikov, da bi mogel pregledati vse naenkrat. Zato menim, da se odločiš najprej za Zgornjo Italijo in tukaf zopet za naj-odličnejše kraje. Pomisli, kaj je videti v Florenci in Milanu! In le se zatopiš v zgodovino beneške republike ter s pridom proučiš stavbe te dobe, kol to Ti ostane potem še od velikih počitnic?
Toda dovolj o tem, ker boš imel na potu najlepšo priliko, da razdeliš čas in izvršiš program, kakor bo mogole.
Da se vrneš zdrav in poln najlepših spominov, želi Tvoj stric
Podkrajšek, Spisovnik.
7
Taka pisina lahko začenjamo tudi takole:
Ne mislim, da bi dobrohotna beseda prijateljice nič več ne vplivala na Tebe. Poslušaj torej moj svet!
V zadevi, ki Ti je povzročila že toliko neprilik, Ti svetujem tole:
Vesel sem bil vselej, kadar sem Ti mogel svetovati. To pot pa mi veleva dolžnost, da Te z dobrim svetom obvarujem velike nevarnosti, ki. ji drugače gotovo ne utečeš.
Prepričal sem se že večkrat, da Ti ni kaj dosti za moje besede. Vendar se mi je zdelo potrebno, da Ti še enkrat pišem v zadevi Tvojega znanja z gospodom I.
Zaupali ste mi veliko tajnost. Zato prosim, da tudi o mojih nasvetih ne zve nihče ničesar. Ravnajte pa takole:
Ob sedanjih razmerah je Tvoj načrt neizvedljiv. Svetujem pa sledeče praktično preizkušene izpremembe:
Sklepamo jih lahko tudi takole:
Po vsestranskem preudarku se gotovo uveris, kako dobro Ti je svetoval prijatelj...
Izkušnja je že večkrat potrdila te nasvete. Ravnaj se po njih!
Iz teh nasvetov lahko posnameš, kaj Ti je storiti. Ne odlašaj pa prav nič, da ne bo prepozno. To bi jako bolelo Tvojega skrbnega očeta ...
Kakor v tej zadevi Ti bom rad svetoval tudi v vsaki drugi. Zaupno se obrni vselej do vernega tovariša ...
Dasi nerada, Te moram ob sklepu opozoriti, da je moj svet zaupljiv. Da ga vzlic svoji mladosti ne boš zlorabila, je prepričana Tvoja skrbna teta...
O oddolžitvi ni govora. Razveselite me samo z obvestilom, da je bil uspeh primeren odkritosrčnemu nasvetu vdanega Vam ...
XVIII. Spremna pisma pri darilih.
Darila imajo različen namen. Kadar obdaruje višji nižjega, mu hoče pokazati, da mu je naklonjen, ali zahvalen za kako uslugo, ali pa mu hoče -z darom pomagati v stiski. Nižji pokloni višjemu darilo, da mu izkaže svoje spoštovanje ali svojo hvaležnost, včasih tudi zato, da se mu priporoči.
Z ozirom na namen bodi darilo primerno, spremno pismo pa sestavljeno tako, da ne žali obdarovanca in da ni mogoče v njem zaslediti kakšnega sebičnega namena.
Ker hočemo z darilom razveseliti obdarovanca, naj bo pisava prisrčna in tako prepričevalna, da ni mogoče dvomiti o blagem namenu. Omeniti je tudi v pismu, kaj je povod darilu, ali nagnjenost, ali prijateljstvo, ali hvaležnost, ali sočutje. Najlepše darilo pa izgubi veljavo, ako je pisava hladna ali celo prezirljiva.
Čestokrat hoče darovalec z darilom obdarovancu pomagati. V spremnem pismu k takemu darilu ne smemo niti namigniti, da je darilo dobrota; tudi se ne sme darovalec v pismu povzdigovati in bahati s tem, kar ima.
2aljiva spremna pisma k darilom so dostikrat kriva, da prejemnik darilo
vrne.
1.) Pismo z darilom za mater.
—
Draga mati!
Priložena avbica je moje prvo ročno delo, ki ga poklanjam Tebi, moja iskreno ljubljena mati. Velike sem Ti že pravila o svoji ljubezni do Tebe, a dosedaj je nisem mogla dejansko dokazati. Sprejmi jo torej kot vidni znak moje otroške hvaležnosti do Tebe, ki mi sladiš življenje s tolikimi dobrotami.
Delo ni še uspelo tako, kakor sem želela, in zato ga ne sodi preostro. Z avbico na glavi se spominjaj tudi svoje Te iskreno ljubeče hčerke
Datum.	Marijanice.
2.) Spsemno pismo k svatbenemu darilu za prijateljico.
Draga mi Zmagoslava!
Prišel je najlepši dan Tvojega življenja. Združila se boš z izvoljencem svojega srca, ki Ti bo odslej prijatelj, vodnik, svetovalec, sploh vse, kar more biti mož. Kako rada bi se odzvala Tvojemu vabilu, da bi se veselila s Teboj! Pa saj veš in o tem se tudi sama skoro prepričaš, da je gospodinji jako težko priti od doma.
Čestitam Ti torej še enkrat! Majhen dokaz mojega veselja ob Tvoji poroki pa naj bo priloženo darilce, ki Ti ga pošiljam s prisrčno željo, da naj Te razveseli tako, kakor veseli mene, da Ti ga morem pokloniti.
Tvojega prijaznega ženina in skorajšnjega soproga prijazno pozdravljam, Tebe pa poljubljam kot Tvoja verna prijateljica
Datum.	/.
7*
3.) Spremno pismo k darilu za sestrin rojstni dan.
Preljuba moja sestra!
Kolikorkrat se približuje Tvoj rojstni dan, se spominjam Tvojega blagega srca in Tvoje nesebične požrtvovalnosti do mene. Dejansko Ti svoje hvaležnosti za vse to doslej še nisem mogel dokazati in tudi priložene naušnice, ki Ti jih pošiljam za Tvoj rojstni dan, niso nikakršen dokaz zanjo. S tem darilom sem hotel samo nekoliko povečati Tvoje veselje, in če Ti dojde o pravem času, naj na rojstni dan krasi Tvoj itak zali obrazek. Kadarkoli pa jih boš pozneje nosila, spomni se tudi svojega Te iskreno ljubečega brata
Datum.	/.
4.) Spremno pismo k darilu za bratov god.
Ljubi moj Dragotin!
Za Tvoj god Ti pošiljam odkritosrčna voščila, kot viden znak ljubezni do Tebe pa priloženi mošnjiček, ki sem ga zvezla za ta dan. Res, da je precej velik, vendar ni za tobak, ampak za novce. In če boš vanj pridno deval dinarje in jih tudi v njeni puščal, bo sčasoma tudi poln, in kadar bo poln, Ti pošljem drugega, da ga zopet natrpaš. Zagotavljam Ti, da boš na ta način naposled bogat mož. Bogastva in zdravja pa Ti želi prav obilo Tvoja odkritosrčna sestra
Datum.	I.
5.) Spremno pismo k novoletnemu darilu za učitelja.
Ve le spoštovani gospod učitelj!
Aloji otroci napredujejo pod Vašim spretnim vodstvom tako lepo, da upravičeno gojim najboljše nade za njih prihodnjost. Zahvalo in spoštovanje pa sem za to dolžan Vam, ki tako vestno izvršujete svoj poklic. Ker Vas za te velike dobrote ne morem zahvaliti tako, kakor čutim, naj mi bo dovoljeno, da Vam poklonim priloženi mali dokaz svoje hvaležnosti.
Ne bOm pa pozabit prositi Všegamogočnega, da blagoslovi Vaše delo in Vas ohrani še dolgo mladini v prid, staršem pa v veselje.
Vdani Vam
Odklonilni odgovor.
Prav žal mi je, da poslanega darila ne morem sprejeti, dasi sem prepričan o Vašem blagem namenu. Kar storim za svoje učence, je moja dolžnost. Darila pa lahko vzbujajo mnenje, da postopam pristransko, in tega očitka se moram skrbno ogibati, to- pa tem bolj, ker ne delam v šoli nikakršnega razločka. Boljši uspehi Vaših otrok gredo pa tudi na račun njih nadarjenosti in pridnosti.
Svojega spoštovanja Vas zagotavlja vdani
Datum.	V	/.
6.)	Spremno pismo k božičnemu darilu nevesti.
Preljuba moja F ranica!
Prišli so lepi božični prazniki. Ob gorečih lučcah nam vzplamteva srce, ljubezen in prijateljstvo delita darove... Tudi moje srce čuti danes vse to in v iskreni ljubezni misli na Tebe, predraga moja Franica! V spomin na ta lepi praznik Ti pošiljam priložene cvetke* Tvojo lastni podobo. Tudi Ti si mi lepa cvetka, ki me bo spremljala na potu življenja, bujno popje pa so prijetne nade, ki se mi gotovo izpolnijo j.n prepoje s sladko vonjavo najin dom.
Sprejmi jih torej v dokaz moje neomajne zvestobe, ki se ji odzovi s prijaznim odgovorom.
Ves Tvoj
Datum.	/.
7.)	Pismo neznanega dobrotnika z darilom za sramežljivo revo.
—	Ljuba gospa!
Srce me je zabolelo, ko sem zvedel, v kakšni stiski živite. Kot prijatelj Vašega pokojnega moža Vas visoko čislam. Da Vam vsaj nekoliko olajšam hude skrbi, prilagam majhen znesek, ki ga sprejmite brez vsakega pomisleka. Pošilja Vam ga dobrosrčna roka z odkritosrčno željo, da si malo pomorete.
S spoštovanjem.
8.)	Spremno pismo k darilu za služkinjo.
Ljuba moja Urška!
Prav razveselilo me je, da ste zopet okrevala. Po tako hudi bolezni pa je treba telesu novih moči, ki mu jih da samo dobra in tečna hrana. Ker so gotovo mnogi stroški v dolgi bolezni že precej pobrali Vaše prihranke, zato Vam pošiljam priloženih sto kron, ki jih porpbite, kakor Vam bo najbolj ugajalo. Da se vrnete popolnoma zdrava, želi Vaša
Datum.	/.
9.)	Spremno pismo k darilu za občinske ubožce.
Spoštovani gospod župan!
V zahvalo, da mi je božja previdnost po toliko hudi bolezni naklonila zopet ljubo zdravje, prilagam temu pismu 500 K za občinske ubožce. Ker ne pozna njih potreb nihče bolj nego Vi, spoštovani gospod župan, jih izročam Vam z vljudno prošnjo, da jih razdelite po svoji vesti in previdnosti.
Za to uslugo Vas toplo zahvaljuje vdani
Datum.	/.
10.) Spremno pismo k darilu predstojniku.
Velespoštovani gospod predstojnik!
Na svojem potovanju križem slovenske domovine mi je prišlo po naključju v roke priloženo lepo delo naše domače industrije. Ker vem, da se zanimate za take izdelke, Vam ga izročam z vljudno prošnjo, da ga sprejmete kot znak mojega spoštovanja do Vas, s katerim beležim prevdani
Datum.	/.
Odklonilni odgovor.
Spoštovali gospod! •
Zvest načelu, da v službi ne dam nikomur niti najmanjšega povoda, da bi podvomil o moji nepristranosti, nikakor ne morem sprejeti poslanega darila. Poznam Vas, da boste vpoštevali moje razloge in priznali potrebo, da sem odklonil Vaše darilo, čeprav mu je bil namen najblažji.
Zdi se mi tudi, da je ta reč prav redka starina, ki je tolike manj morem sprejeti v dokaz Vaše pozornosti.
Prijazno Vas pozdravlja Vaš
Datum.	/.
11.)	Spremno pismo k darilu prijatelju.
Ljubi prijatelj!
Večkrat sem Ti že pravil, kako me veseli ribarstvo in da nameravam v studencu za svojim gradom na umeten način gojiti postrvi. Sedaj se je moja namera uresničila. Da Ti dokažem, kakšne ribice švigajo po mojih vodah, sem nalovil nekaj posebno lepih, ki Ti jih pošiljam v dar. Naj bi Ti dišale kar najbolje! Če bi jih želel še, pridi sem. Takrat Ti razkažem svoje naprave in Te pogostim z ribami, ki jih boš nalovil sam.
Da bo ta lov jako uspešen in zabaven, Te uverja Tvoj stari prijatelj
Datum;	_	I.
12.)	Odgovor z drugim darilom.
Dragi moj Janko!
Poslane postrvi so prijale prav dobro meni in povabljenim prijateljem. Volje smo bili židane in se s kozarci v rokah spominjali darovatelja ter mu napivali v zahvalo. Tvojemu povabilu se odzovem z veseljem. Rad bi videl Tvoje naprave in poskusil, kako se love ribe. Ker pa morajo tudi ujete ribe plavati, dobiš prav te dni sodček vina, ki sem ga pridelal v najboljši legi svojega vinograda. Drago mi bo', trčiti pri Tebi na Tvoje zdravje, da zrediš še veliko takih rib, kakršne so bile zadnje.
5 to nado Te pozdravlja Tvoj zvesti prijatelj
Datum.	/.
Taka pisma lahko začenjamo tudi takole:
Dovoliti mi moraš, da se za izredno gostoljubnost na Tvojem domu nekoliko oddolžim s priloženo sliko, ki Ti je na zadnji umetniški razstavi posebno ugajala.
Neizrekljivo me veseli, da Vam smem pokloniti priloženo ročno delo kot prvi dokaz svoje hvaležnosti.
_ Gotovo se Ti zdi neverjetno, da se najmlajša sestrica spominja Tvojega
godu s priloženim darilom.
Priloženo darilo naj bo dokaz trnje najtoplejše zahvale za skrb in trud, ki ste ju imeli z vzgojo mojega sina.
Nikdar še nisetA bil tako srečen kakor danes, ko imam prvikrat priliko, da svojemu dragemu očetu poklonim priloženo delo kot dokaz svoje velike hvaležnosti.
Dobrot, ki ste mi jih izkazali, je res že toliko, da priloženo darilo pač ne more biti nič drugega nego izraz moje hvaležnosti.
V hudi stiski, ki jo prizadeva prikrita revščina, pošilja priloženo darilo nekdo, ki je sam izkusil to gorje.
Sklepamo jih lahko tudi takole:
Če Te bo to darilo razveselilo tako, kakor sem vesela jaz, ki Ti ga poklanjam, sem dosegla svoj namen.
Priloženo darilo pa sprejmite kot majhno priznanje svojih zaslug za...
Zelo ste se potrudili. Zato priloženo darilo niti približno ne more označiti hvaležnosti, ki jo goji do Vas prevdani...
Preskromno pa je to darilo, da bi bilo več kakor dokaz moje dobre volje, da Vam pomorem.
Priloženo darilo pa je samo skromen dokaz iskrenega prijateljstva, ki ga goji do Tebe Tvoja .,.
Nikdar pa ne čutim obilih sredstev prijetneje, nego kadar morem pomagati nesrečnežu. Tega Vas zagotavlja vdani...
Ne mislite pa, da Vam zaradi tega darila v prihodnje odrečem svojo pomoč. Nasprotno! Kadar boste v stiski, obrnite se zaupno do svojega...
Da bi Vam priloženo darilo vsaj nekoliko olajšalo kruti boj za vsakdanje življenje, želi Vaš...
Vsako darilo ima svoj namen. Priloženo pa naj spominja krščenca naklonjenosti njegovega botra /.	__
XIX. Zahvalna pisma.
Zahvaliti se moramo za vsako darilo, za vsako uslugo in za vsako povabilo. Kdor tega ne stori, ne čuti, kaj mu veleva dolžnost. Tudi ni odlašati zahvale. Kadar pa nikakor ni mogoče pisati precej, se moramo opravičiti s tehtnimi in verjetnimi razlogi.
Vsaka zahvala naj prihaja iz srca. Zato bodi pisava prisrčna in neprisiljena. — Govoriti o vzajemnih uslugah v pismih do višjih, ni dostojno, v pismih do znancev in prijateljev pa je kaj takega omeniti jako previdno.
Zahvaljevati koga za neznatno uslugo z bobnečimi besedami, je prav tako smešno, kakor je za dragoceno darilo ali za veliko uslugo žaljiva suhoparno spisana zahvala.
1.)	Zahvala očetu za darilo.
Ljubi moj oče!
Pred vsem Vas kar najtopleje zahvaljujem za poslani denar. Vse, kar dobim od Vas, je dokaz Vaše ljubezni do mene, darilo, kakršno je zadnje, pa še posebe potrjuje, da ste z menoj tudi zadovoljni. Da si ohranim Vašo naklonjenost in ljubezen, pa Vam hočem tudi v prihodnje delati veselje s pridnim učenjem in lepim vedenjem.
Ker pravite, da smem s. tem denarjem svobodno razpolagati, ga porabim nekaj za poučne knjige, nekaj pa za zabavo, kjer se bo spominjal svojega dobrega očeta hvaležni sin
Datum.	/.
2.)	Zahvala sestri za darilo za rojstni dan.
Draga moja Jerica!
Za trdno sem pričakoval, da me za moj rojstni dan posetiš. Namesto Tebe pa je prišlo pismo s prijaznimi voščili in z lepim darilom. Prav vesel sem bil obojega, Tebe pa le ni nadomestilo. Žal mi je bilo tem bolj, ker Te nisem mogel osebno zahvaliti za Tvojo pozornost. Sprejmi torej tem potem mojo prisrčno zahvalo! Lepo darilo pa mi bo še v poznih letih drag spomin na ljubo sestro, ki jo lepo pozdravljam in prosim, da ostane še nadalje dobra svojemu bratu
Datum.	L
3.)	Zahvala prijatelju za posojene knjige.
Dragi prijatelj!
Visoko sem cenil Tvoje prijateljstvo, vendar moram priznali, da me je Tvoja izredna postrežljivost skoro presenetila. Saj ni še teden dni, kar sva bila skupaj in sem Ti tožil, kako težko mi je učenje brez potrebnih knjig. Danes so že vse tukaj. Poslal si mi celo nekaj takih, ki jih nisem omenil, pa mi prav dobro služijo. Zahvaljujoč Te za veliko uslugo, Ti vselej rad postreže Tvoj odkritosrčni
4.) Zahvala prijatelju za svatbeno darilo.
Dragi prijatelj.'
Ne morem Ti povedati, kako prijetno je mene in mojo ženo iznenadilo Tvoje lepo svatbeno darilo. Nikoli pa menda ne bom imel prilike, da se odzovem za to dragocenost, ki mi je obenem najboljši dokaz Tvojega prijateljstva in Tvoje dobrosrčnosti. Zahvaljujem Te zanje kar najtopleje ter prosim, da mi ostaneš vedno zvest prijatelj, ki Te s ponosom tako imenuje Tvoj vdani
Datum.	/
5.) Zahvala za botrsko darilo.
Velespoštovani gospod!
Velika je usluga, ki ste mi jo izkazali kot boter mojemu novorojenčku, skoro nemogoče pa mi je povedati, kako me je presenetilo poslano lepo krstno darilo. Dolžnost me veže, da Vas za ta ponovni dokaz naklonjenosti v svojem in v imenu svoje soproge toplo zahvaljujem. Dragoceno darilo pa ostane v moji shrambi dotlej, da ga bo znal mali Zlatko primerno ceniti. Takrat naj mu bo bodrilo, da se izkaže vrednega Vaše ljubezni, ki ga spremlja od prvega dne njegovega življenja.
lena in jaz Vas prisrčno pozdravljava in zagotavljava odkritosrčnega spoštovanja.
Datum.	/.
6.) Zahvala za posredovanje.
Blaga gospa!
Po dolgem času trpkega pomanjkanja sem vendar enkrat zopet zadovoljna. Priznati moram, da t>i sedanje službe brez Vašega posredovanja ne bila dobila nikoli. To cenim danes tem bolj, ker me imajo v hiši radi in imam dosti prilike, da se lahko naučim še marsikaj. Svoje hvaležnosti za to veliko dobroto ne morem pokazati dejansko. Zato pa bom molila za Vas, za Vašo srečo in za Vaše zdravje. Tega Vas, vele spoštovana gospa, zagotavlja prevdana

7.) Zahvala učitelju.
Velespoštovani gospod učitelj!
'Ob prestopu v srednjo šolo se hvaležno spominjam Vašega velikega truda, ki ste ga imeli z menoj. Kar sedaj znam, je sad Vašega dela in trdna podlaga moji nadaljnji izobrazbi. Poleg staršev so učitelji otrokom največji dobrotniki. Njih skrb je tako velika, njih požrtvovalnost tako nesebična, da se za vse nihče ne more zahvaliti. Kar lahko storim, je pač samo to, da se s pridnostjo izkažem vrednega Vašega učenca in da se za vsak uspeh v življenju hvaležno spomnim Vas, ki ste položili temelj mojemu napredovanju in moji sreči.
Da Vas Vsegamogočni ohrani še dolgo let zdravega in zadovoljnega, želi Vaš hvaležni učenec
Datum.	I.
8.) Zahvala za izraze sočutja.
Ljuba prijateljica!
Prehud je bil udarec, ki me je zadel s smrtjo mojega nepozabnega soproga. Pravo tešilo v teh hudih dneh pa so mi bila tolažilna pisma, med katerimi mi je posebno dobro delo Tvoje, prepojeno s tolikim srčnim sočutjem za nesrečno mlado vdovo. Tega ne pozabim nikoli. Hvaležno se Te bom spominjala vsekdar kot svoje najblažje prijateljice.
Polna srčne bridkosti Te pozdravlja Tvoja
Datum.	Klara.
9.) Zahvala za sporočilo in svarilo.
Spoštovani gospod!
Če bi že davno ne vedel, da ste mi skrben in sočuten prijatelj, bi se bil moral o tem prepričati iz Vašega pisma z dne... S tem sporočilom ste mi izkazali tako veliko uslugo, da se zanjo ne morem dosti zahvaliti. Vašemu svarilu pa zaupam toliko bolj, ker Vas cenim kot previdnega moža, ki mi želi samo dobro. Sploh je vse, kar mi pišete, zame toliko vredno, da mi bo v veliko veselje in zadoščenje, če Vam bom mogel kdaj dejansko pokazati svojo hvaležnost.
Da se to skoro uresniči, želi Vaš prevdani
10.)	Zahvala za dober svet.
Vaš svet v moji zadevi je tako dobro utemeljen in vsestransko tako obrazložen, da sem Vam zanj jako hvaležen. Priznati moram, da vsega tega doslej nisem vpošteval in da zadevo sedaj tudi drugače presojam. Vašim bogatim izkušnjam in Vaši bistroumnosti ni moglo ostati prikrito nič, kar govori meni v prilog, in zato se bom tudi strogo ravnal po Vašem nasvetu.
Da se Vam za to veliko uslugo dostojno zahvalim, moram pač počakati ugodne prilike. Do tiste dobe pa Vas zagotavljam svojega spoštovanja, ki ga po tem dokazu Vašega odkritosrčnega prijateljstva goji do Vas še bolj Vaš prevdani
Datum.	/,
11.)	Zahvala za priporočilno pismo.
Velespoštovana gospa!
Danes sem se srečno vrnila domov. Tukaj mi veleva najprej prijetna dolžnost, da Vas še enkrat toplo zahvalim za priporočilno pismo do preblage obi-telji /. Skoro me obhaja misel, da je bilo to priporočilo prelaskavo, kajti že ' sprejem je bil tako prisrčen, da sem bila presenečena. Potem je bil za vsak dan sestavljen mikaven spored z zabavami, z izleti, s poseti in z drugimi prijetnostmi. Lahko rečem, da sem v tem kratkem času videla in slišala marsikaj, kar ima priliko doživeti le malokdo. Seveda gre vse to na priporočilo, za katero Vas, vekspoštovana gospa, še enkrat kar najtopleje zahvaljujem.
Neprecenljivi Vaši dobrotnosti se priporoča tudi v prihodnje z globokim spoštovanjem vdana
Datum.	/.
12.)	Zahvala za čestitke ob poroki.
Spoštovani gospod!
Vaše preprijazne vrstice za poroko so mene in mojo ženo prav srčno razveselile. Prepričan sem o Vaši odkritosrčnosti in o resničnosti Vaših dobrih želja. Če se izpolni samo del tega, kar želite Vi, menim, da se ne bo treba niti meni niti moji ženi kdaj pokesati, da sva stopila pred oltar. Trdnega zdravja in dolgega življenja želim pa tudi Vam; saj bi Vas rad še večkrat zagotovil svojega odkritosrčnega spoštovanja, s katerim beležim vdani
13.)	Zahvala za tolažilo.
Iz Vašega ljubega pisma sem izprevidel, kaj zmore plemenito, sočutno srce. Sedaj lahko rečem, da so bile Vaše tolažilne besede meni zdravilo, ki me je zopet vzravnalo. Dasi trpim veliko, vendar čutim, da nisem nesrečen, ker imam tako plemenite prijatelje. Sprejmite za to mojo prisrčno zahvalo, in če bi Vam dopuščal čas, razvedrite me večkrat s kakim pisanjem. Kadar čitam Vaša sporočila, me mine otožnost, domislim se nekdanjih srečnejših časov in srce mi utriplje veseleje.
Za premnoge dokaze ljubezni sprejmite zagotovilo zveste vdanosti svojega hudo preizkušenega
Datum.	I.
14.)	Zahvala za sožalje.
V elecenjena gospa!
Vaše prijazno sočutje je delo moji potrti duši posebno dobro. Solze, ki veljajo spominu mojega nepozabnega soproga, in blago sočutje zame so mojemu ranjenemu srcu blagodejno tešilo. Največja tolažba pa so mi lepi nauki, ki izvirajo iz Vašega globokega verskega prepričanja in vplivajo name z vso močjo sveie vere.
Za vse dokaze dobrohotnosti Vam ohrani v srcu hvaležen spomin v božjo voljo vdana
Datum.
Taka pisma lahko začenjamo tudi takole:
Solze srčne radosti izpričujejo danes mojo hvaležnost za Vaše toli uspešno posredovanje.
Danes šele dostojno cenim Vaše prizadevanje, katero moram zahvaliti, da mi je bila podeljena zaprošena služba.
Kako naj Vas dostojno zahvalim za mnogoletni požrtvovalni trud, ki ste ga imeli pri vzgoji moje hčerke?
Veliko krasnih daril sem dobila za god, vendar je Tvoje prijalo mojemu srcu najbolje.
Kadar je srce prepolno hvaležnosti, nimamo besed, da bi povedali, kar čutimo.
Veliko je vredna vsaka pomoč, Vašo, ki je prišla nepričakovano in me je rešila velike zadrege, pa cenim dvakrat više.
Vsako leto me razveseliš za god z darilom, ki mi je vidni znak Tvoje iskrene bratovske ljubezni.
Sklepamo jih lahko tudi takole:
Za to veliko uslugo Vas zagotavlja srčne hvaležnosti vdani...
Sploh so Vaše tolažilne besede vplivale name tako blagodejno, da tega ne pozabim nikdar. Hvaležno se Vas bo vedno spominjala vdana...
Nepričakovani plemeniti dar Vam zagotavlja hvaležen spomin prevdane ..
Hvala slednjič tudi za lepe nauke, ki ste mi jih dali na pot v življenje! Da se bo vedno po njih ravnal, obljublja Vaš hvaležni učenec...
Brez Tvojega dobrega sveta bi gotovo ne bil dosegel takega uspeha. To poudarjam tem bolj, ker sem se prav sedaj prepričal, da mnogi drugače svetujejo, nego mislijo. Zato pa še enkrat: Bog Ti povrni!
XX. Pisma za slovo.
Kadar se za dalje časa ali za vedno preselimo v kak drug kraj, se moramo posloviti. Poslavljamo se pri dobrotnikih, pri prijateljih in znancih. Poslovimo pa se navadno osebno, pismeno pa le tedaj, kadar ne moremo priti sami.
V uvodu omenimo, zakaj se nismo poslovili osebno, in potem obžalujemo, da se moramo ločiti. Dobrotnike nato zahvalimo za prejete dobrote, prijateljem in znancem pa povemo, koliko veselih ur smo preživeli v njih družbi. Ob sklepu zagotovimo dobrotnike svoje hvaležnosti, prijateljem in znancem pa želimo, da bi se skoro zopet videli. Če je ločitev trajna, prosimo, da se nam ohrani prijazen spomin, od dobrih prijateljev pa pričakujemo, da nam bodo kaj pisali.
1.) Slovo materi.
Ljuba mati!
Večkrat sem Vam že potožil, kako težka je moja sedanja služba in kako malo priznanja imam za svoje naporno delo. Vse to je vplivalo name jako neprijetno, in ker se me je lotevala že nezadovoljnost, sem iskal drugega gospodarja. Na svoje veliko veselje sem pravkar zvedel, da sem sprejet pri gospodu /. v L, kjer se moram zglasiti že v treh dneh. Dasi bi Vas pri odhodu odtod prav rad objel in poljubil, tega skoro ne bom mogel storiti. Vaš blagoslov pa me gotovo spremlja tudi sem, kjer mi je po splošni sodbi zagotovljeno mirno in zadovoljno življenje. Kakor hitro mi dopusti čas, Vam bom takoj pisal. Do tistega časa pa Vas iskreno pozdravlja hvaležni sin
2.) Slovo sestri.
Ko sem se zadnjič poslovil od Tebe, sem pač mislil, da se bova kmalu zopet videla. Danes pa Ti moram sporočiti, da bo najina ločitev gotovo trajala dalje časa. Moj gospodar ima velika posestva tudi v Slavoniji, kjer ni vse tako v redu, kakor bi moralo biti. Zato je sklenil, da me pošlje tja. Naročil mi je tudi, naj odpotujem nemudoma. Odkrito Te zagotavljam, da me to naročilo ni kaj razveselilo. Ker mi je pa z vestnim izvrševanjem službenih dolžnosti v tej hiši zagotovljeno lepo napredovanje, moram to ugodno priliko porabiti, da se še bolj priljubim gospodarju.
Prepričan, da mi ostaneš vedno naklonjena, blaga sestra. Te iskreno pozdravljam.
Datum.	Tv°i	,
3.) Slovo hčere.
Zapustila sem dragi očetov dom, ker mi veleva dolžnost, da si sama služim kruh. Zdaj šele se zavedam vseh prijetnosti svojih mladih let, zdaj šele se spominjam prav živo slovesa od Vas. Vestno se bom ravnala po Vaših lepih naukih ter Vam delala veselje, kakorkoli bom mogla. To je moj trdni sklep. Prosim pa tudi, da bi mi večkrat pisali. Bodite uverjeni, da mi bodo Vaša pisma najboljši dokaz Vaše ljubezni, katere se hoče izkazati vedno bolj vredna Vaša hvaležna hči
Datum.	Anica.
4.) Slovo prijatelju.
Moja premestitev me je popolnoma iznenadila. Ker sem moral odpotovati takoj, nisem niti utegnil, da b'i se osebno poslovil od Vas. To obžalujem tem bolj, ker Vas cenim kot odkritosrčnega prijatelja, čigar vrline sem do dobrega spoznal v večletnem prijaznem občevanju. Ako naju naključje morebiti zopet kdaj združi, želim, da bi bilo takrat najino občevanje zopet tako domače in prijetno, kakor je bilo dosedaj.
S to nado Vas pozdravlja vdani
Preljubi starši!
Ljubi prijatelj!
5.) Slovo prijateljici.
Zvesta moja prijateljica!
Pisala sem Ti, da Te prihodnji teden obiščem. Takrat pač še nisem slutila, da Te ne bom mogla. Kakor veš, se je moj mož potegoval za službo grajščin-skega oskrbnika v /., ki mu je sedaj podeljena. Ko bi bilo vse v redu, bi se bili preselili šele proti jeseni in jaz bi bila imela dovolj časa, da bi bila vse uredila in se tudi od Tebe osebno poslovila. Zgodilo se je pa nekaj, da je moral sedanji oskrbnik že sedaj oditi, moj mož pa takoj nastopiti. Poslavljam se torej z iskreno željo, da mi ostaneš blaga prijateljica kakor doslej. Niti čas niti daljava naj ne razdereta prijateljskih vezi, ki naju družita od mladih let! Rada sem občevala s Teboj in zato upam, da me tudi v tujini ne pozabiš. Ne mislim pa, da mi boš pogosto samo pisala, tudi obiskati me boš morala večkrat, kar iskreno želi Tvoja zvesta
Datum.	/.
6.) Slovo nevrednemu zaročencu.
Gospod!
Ljubila sem Vas. Zato dolgo nisem hotela verjeti, o čemer sem bila popolnoma prepričana. Zato tudi- ne maram razmišljati, zakaj ste se kazali navidezno tako prijaznega, v resnici pa ste mislili drugače. Vprašam naj samo, ali je prav, da ste mi vzeli mir srca, ali se strinja z Vašo častjo, da ste mi obetali, česar niste mislili nikoli storiti, ali Vas ne peče vest, kadar slišite, kako zlobni jeziki sramote moje dobro ime in mojo čast?
S temi vrsticami se poslavljam za vedno. Vaša pisma in razne spomine pa vračam.
Datum.	1.1.
7.) Slovo ob hudi bolezni.
*
Iskreno ljubljeni prijatelj!
Moje ure so štete. Tega se dobro zavedam in zato naj se poslovim od Tebe, svojega najboljšega prijatelja. V duhu obnavljam še enkrat vesele ure v Tvoji družbi. Spominjam se mnogih dokazov Tvojega nesebičnega prijateljstva, srce mi pravi, da si me ljubil, kakor more ljubiti samo brat brata. Za vse to Ti bodi še enkrat prisrčna zahvala! Bil si mi blag tolažnik, bodril si me, kadar mi je klonil duh, kadar mi je pešala volja. Zdaj, ko rdi umira telo, Te prosim samo še, da mi ohraniš blag spomin.
Taka pisma lahko začenjamo tudi takole:
Nisem mislila, da bo prijetnega bivanja v /, tako kmalu konec.
Med dragimi znanci in prijatelji, od kateriti se nisem mogel posloviti osebno, si tudi Ti, dragi France!
Težko je srcu, kadar piše slovo ljubljeni materi. To čutim danes tudi jaz.
Poslovim naj se, pa bi najrajši zletela k Vam, potolažim naj Vas, pa bi lahko točila grenke solze. S takimi čuti pišem to pismo.
Med ljubimi prijatelji, od katerih sem se včeraj dopoludne poslavljal osebno, Tebe, dragi Janko, nisem dobil doma.
Pred svojim odhodom bi Vas bil rad še enkrat pozdravil in zagotovil svojega neomajnega prijateljstva ...
Sklepamo jih lahko tudi takole:
Vama pa kličem še enkrat v slovo: Zdrava ostanita!
Ker je mogoče, da naju naključje še kdaj zbliža, želim, da bi se takrat sešla tako prijazno, kakor sva se sedaj iskreno poslovila.
Dasi se kaj rado zgodi, da prijatelje v tujini kmalu vsi pozabijo, naj bi tega ne doživel Vaš vdani...
In če bi kdaj zopet slišali moje ime, naj Vas to spomni, da še vedno misli na Vas prijatelj I.
Slovo pa spremljajo spomini na prijetne ure, ki jih je preživel v Tvoji zabavni družbi odhajajoči prijatelj I.
Nič pa mi ne greni ločitve bolj kakor zavest, da se nisem mogel osebno posloviti od svojega velikega dobrotnika, ki ga za vse dokaze naklonjenosti še enkrat toplo zahvaljuje vdani...
XXI. Očitanja in pritožbe.
Če v pismu tožimo, da nam prijatelj ne piše, da nas ne obišče, naj bo pisava povsem drugačna, nego kadar nas silijo prav resne razmere, da se pritožimo, kadar nam n. pr. preti škoda ali izguba zaradi malomarnosti drugih oseb. Vselej pa moramo biti prepričani, da je pritožba utemeljena, sicer si lahko nakopljemo velike neprijetnosti, zlasti ako je pritožba naperjena proti uradnim odločbam ali proti uradnim osebam..
1.) Oče očita sinu, da predolgo ne piše.
Ljubi Tonček!
Ko si odhajal, si obljubil, da mi boš takoj pisal. Minilo je pa že 14 dni, in vendar še ne vem, če si srečno prišel na svoje mesto in kako se tam počutiš. Veš, da smo vsi v skrbeh za Te, zato skoro ne razumem Tvojega
Podkrajšek, Spisovnik.	8
odlašanja. Ker pa ne mislim., da se je zgodilo to iz malomarnosti ali celo iz lahkomiselnosti, pričakujem, da se oglasiš takoj in mi tudi navedeš vzroke, ki so Te zadržavali.
Svoje naklonjenosti Te zagotavlja in z vsemi domačimi lepo pozdravlja Tvoj skrbni oče.
Odkar službuješ v /., in to je že precej dolgo, si mi pisala samo enkrat. Ker si v pismu tožila, kako dolgočasno je življenje v tistem kraju, sem bila trdno prepričana, da se boš zato tem večkrat spomnila mene. Pa kakor je videti, življenje ni tamkaj tako enolično, kakor si ga Ti naslikala. Zdi še mi namreč, da niti ne utegneš pisati, da se spričo obile zabave niti ne spomniš svoje nekdanje prijateljice.
Pa bodi si kakor hoče; vsekakor pa bi me veselilo, ko bi se vendarle oglasila. Tudi jaz Ti bom sporočila marsikaj, ko se mi odzoveš. Dotlej naj Te malo muči radovednost v primerno kazen za Tvoj molk.
Prisrčno Te pozdravlja Tvoja vdana
Datum.	Milica.
3.) Prijatelj očita prijatelju, da ga ni obiskal.
Opetovano sem Te že povabil, da me obiščeš. Vselej si tudi obljubil, da prideš, prišel pa še do danes nisi. Zamudil si vsled tega bujno pomlad, pokosili smo tudi že pisane livade, poželi krasno žitno polje, kraj Tvojih najljubših izprehodov, in če boš še odlašal, preide tudi lepa jesen s svojimi sladkimi darovi. Požuri se torej, dragi prijatelj! Odprta Ti je moja hiša, gostoljubno Te sprejme moj dom. Vem, da si spričo premnogih opravil ne moreš privoščiti potrebnega počitka. Ker si krepak, tudi še zmaguješ prenaporno delo. Pomisli pa, koliko časa boš zmagoval! Prav lahko se zgodi, da Ti moči prerano odpovedo, in potem?
Zato pridi brž ko mogoče, prej pa me obvesti. Željno Te pričakuje in iskreno pozdravlja vdani
Datum.
2.) Prijateljica očita prijateljici dolgi molk.
Ljuba Klementina!
Dragi prijatelj!
lis
4.)	Očitek zaradi zlorabljenega zaupanja.
Gospod!	„
Ni še teden dni, odkar sem Vam strogo zaupljivo pravil o žalostnih razmerah najinega tovariša gospoda I., že moram slišati, da ste to raznesli in po svoje zavili. Če je že neodpustno, da ste kršili moje zaupanje, je naravnost sramotno, da ste svoje izmišljotine podteknili meni. Zares, žal mi je, da sem Vas kdaj imenoval svojega prijatelja!
Kaj Vas je napotilo do tega, ne bom raziskoval, vsekakor pa mi je Vaše dejanje dober nauk, da Vam nikdar vel ne zaupam.
S spoštovanjem
Datum.	/. .
5.)	Očitek zaradi obrekovanja.
Ljudje Vaše vrste v pismih niso vredni nadpisa, ker jim dostojen ne pri-stoji, drugega pa pošten človek ne rabi. Zakaj Vam pišem, pa menda slutite. Obrekovali ste me, in to iz sebičnega namena. Izpodkopati ste hoteli mojo čast in mi škodovati v službi. Na moje zahtevanje je odredil uradni predstojnik preiskavo, ki je dokazala vse nasprotno in ne ostane brez slabih posledic za Vas. To mi je težko zaradi Vaše družine, brezznačajnež, kakršen ste Vi, pa ni vreden drugega.
Datum. -	/.
6.) Očitek prijatelju, ki ni prišel na izlet.
Ljubi prijatelj!
Samo pet minut je še manjkalo do odhoda in še sem upal, da prideš. Šele, ko se je vlak začel premikati, sem upu dal slovo. Vsi so se spogledovali, ker ni nihče verjel, da Tebe ne bo. Včeraj smo pa tudi imeli dovolj vzroka, da smo Te tako željno pričakovali. Ne samo zato, ker Te vsi cenimo zaradi Tvoje družabnosti in zabavnosti, ampak tudi zato, ker je bilo vodstvo soglasno izročeno Tebi. Kako uspe taka prireditev, če ji manjka glave, si pa lahko misliš. Ozlovoljeni smo zato sklenili, da Te pozovemo na odgovor, kjer se boš moral opravičiti s tehtnimi in prepričevalnimi razlogi. Boj se nas torej, kadar se snidemo!
Prepričan o Tvoji natančnosti, pa ne dvomim, da nas boš lahko potolažil, in da se to skoro zgodi, želi Tvoj zvesti
7.) Pritožba zaradi vajenčeve neposlušnosti.
Cenjeni gospod!
Prav žal tfli je, da se moram pritožiti zaradi Vašega sina Leopolda. Ko je stopil v uk, je kazal veliko veselje in je tudi lepo napredoval. Zadnje lase pa se je popolnoma izpremenil. Ne samo, da je pri delu zelo površen, je tudi nepokoren, mi odgovarja in govori nespodobno. Vse to je že samo na sebi kaznivo, ker pa slabo vpliva na druge, tega nikakor ne morem vel prenašati. Moji opomini ne pomagajo nič. Poskusite torej Vi! Če bi pa tudi to ne zaleglo, ga bom moral odsloviti.
Prijazno Vas pozdravlja vdani
Datum.	/.
8.) Pritožba zaradi šolarjevega nespodobnega vedenja.
Spoštovani gospod!
Moja hči Minka je že večkrat prišla objokana domov ter mi bridko potožila, da nima na potu miru pred Vašim sinom Rudolfom. Kakor hitro jo kje zagleda, takoj začne metati kamenje za njo, če ji pride bliže, ji daje vsakovrstne žaleče priimke, in kadar sta skupaj, jo celo napada in pretepa. Ker je dekle že tako zastrašeno, da si skoro ne upa več v šolo, sem bil pri-moran to sporočiti. Poznam Vas kot miroljubnega in spoštovanega moža, ki o sirovem vedenju svojega sina gotovo nič ne ve, zato tudi te reči nisem še naznanil šolskemu vodstvu, ker bi mi bilo žal dobrega glasu, ki ga uživa cenjena Vaša rodbina v najširših krogih.
Z odličnim spoštovanjem
Datum.	/.
9.) Pritožba zaradi hišnika.
Vele cenjeni gospod!
Po dolgih dvajsetih letih, kar stanujem v Vaši hiši, sem danes prvikrat primoran, da se pritožim in zaprosim Vaše odpomoči.
Novi hišnik ima vsa tista svojstva, ki bi jih ne smel imeti človek te vrste. Nevljuden, neprijazen, včasih celo oduren, se vede tako, kakor bi bile stranke v hiši zaradi njega in ne on zaradi njih. Da bi stranke pozdravljal, mu ne prihaja niti na misel, nesnaga po stopnicah in v veži pa že presega vse meje,
Zato se pa živo zanima za vse, kar se godi v posameznih rodbinah. Česar ne zve sam, skuša dognati njegova žena po poslih. To se potem na vse mogoče načine prerešetava, in kadar je tako zasukano in popačeno, da ni nikomur podobno, pride v javnost kot gola resnica. Posli morajo tudi pridno donašati novice in še kaj drugega, sicer nimajo miru.
To gotovo tudi Vam ne more biti všeč. Prosim torej, poskrbite, da bodo stranke imele mir v hiši.
Sprejmite zagotovilo mojega spoštovanja, s katerim bekžim vdani
Datum.	/
Taka pisma lahko začenjamo tudi takole:
Jako neljubo mi je, da se moram po tolikih letih mirnega bivanja v Vaši hiši pritožili v sledeči zadevi..:
Povedal sem že in tudi zapisano je nad vrati, da je pot preko mojega vrta strogo prepovedana. To vpoštevajo vsi, samo Vaš sin ne.
Pritožbo, ki sem jo bil primoran spisati, velja skrajno razposajenemu vedenju Vašega sina I.
Vedenje Vašega sina ni več vajenška lahkomiselnost, pač pa velika zlob-nost, ki me sili k sledeči resni pritožbi...
Vse kaže, da si popolnoma pozabila svoje stare tete. Obetala si mi vesele ure, in zdaj?
Vedno redkejša so Tvoja poročila; to priča, da vedno manj misliš na svojo zapuščeno mater.
Sklepamo jih lahko tudi takole:
Poznam Vašo resnost. Zato pričakujem, da se v najkrajšem času vrnejo take razmere, ki ne bodo nikomur dajale povoda za pritožbe. To želi Vaš vdani..:
To je v tej zadevi moja zadnja beseda. Vpoštevajte jo, da se izognete neprijetnostim, katerih Vas želi obvarovati Vaš...
Ne samo, da trpi ugled družine, tudi dečku utegne to danes ali jutri škodovati, in to želi s svojo pritožbo zabraniti vdani...
Ni zadosti, da je vajenec priden delavec, tudi vesti se mora spodobno. Obojega bi ga rad naučil skrbni mojster I.
Izkušnja me uči, da je vse res, kar sem Ti očitala. Če sem se pa pri vsem tem motila, tem bolje. Svojo ljubo nečakinjo Te bo potem zopet imenovala Tvoja žalostna teta...
XXII. Opravičevalna pisma.
Opravičiti se moramo, kadar smo kaj zagrešili, bodisi iz nemarnosti, bodisi iz nevednosti. Vsaka opravičba bodi tehtni in prepričevalna, pisava pa primerna značaju tistega, ki se mu opravičujemo. Resni ljudje so kmalu ozne-voljeni in tega ne prikrivajo niti v pismu. Njih očitki so zato strogi tudi glede majhnih pregreškov. Odgovarjati nanje šaljivo ali prezirljivo, je prav tako nedopustno, kakor bi bilo skrajno brezobzirno, če bi se v važnih in pomembnih zadevah opravičevali nekako tako, kakor bi se hoteli norčevati.
1.) Sin se opravičuje zaradi dolgega molka.
(Glej 1. pismo na str. 113.)
Skrbni moj oče/
Vašega ljubega pisma sem bil vesel in žalosten. Vesel, ker mi je ponoven dokaz Vaše skrbnosti, žalosten, ker mi je hudo, da sem Vas vznemiril.
Stvar pa je bila tale: Pri odhodu mi je dobra mati kovčeg dobro napolnila. Težko sem nosil, in preden sem prišel na kolodvor, sem bil že ves pregret. V vagonu so bila okna odprta. Sedel sem na prepihu, začelo me je mraziti. Doma sem še dva dni premagoval bolezen, potem pa sem moral leči. Huda mrzlica me je tresla in vse je kazalo, da se me loti pljučnica. Samo veliki skrbi moje gospodinje gre hvala, da se to ni zgodilo. Danes se čutim toliko boljšega, da sem prvikrat vstal.
Moje misli so bile ves čas pri Vas, pisal pa nisem samo zaradi tega, ker nisem mogel. Naj me to oprosti pri mojih dobrih starših, ki sem jim vedno hvaležen sin
Datum.	I.
2.) Sin se opravičuje zaradi lahkomiselnega življenja.
Ljuba mati!
Nenavadno ostro je bilo Tvoje zadnje pismo. Skoro ne morem misliti, da sem Te s svojim življenjem- tako hudo razžalil, da sem morda celo izgubil Tvojo ljubezen. Zato se bom rad ravnal po Tvojih svarilih, ker sem prepričan, da me hočeš odvrniti od krivega pota. Priznati pa moraš tudi, da mi je ob prostih urah treba družbe in razvedrila. Napaka je bila doslej pač ta, da nisem izbiral, da mi je bil dober vsak, ki se mi je pridružil. Odslej bodi to drugače. Svečano obetam, da Ti bom z lepim vedenjem delal veselje, da moje
življenje ne bo nikdar vel povzročilo pritožb, ki bi žalile Tvoje blago materino srce. Odpusti mi in razveseli me skoro s pismom, polnim tiste miline, ki je tolikrat osrečevala Tvojega sedaj nesrečnega sina
Datum.	/.
3.) Prijatelj se opravičuje zaradi nepremišljenega govorjenja.
Dragi prijatelj!
•
Nepremišljene besede, s katerimi sem Te včeraj razžalil, mi niso dale spati. Ušle so mi pa le zato, ker sem bil ves dan jako razburjen. Imel sem namreč zjutraj neprijeten nastop, ki se je hitro raznesel. Ker sem menil, da merijo Tvoje pikre opomnje nanj, se nisem mogel premagovati. Kar sem potem rekel, je bilo pač le izraz prekipevajoče nevolje, ne pa premišljena žalitev. Prosim torej, odpusti mi to in pomiri me s prijazno besedo. Zelo bi me bolelo, če bi mi zaradi tega odrekel svoje prijateljstvo, katerega vrednost ceni visoko Tvoj vdani
Datum.	1.
4.) Prijatelj se opravičuje, ker se ni udeležil izleta.
(Glej 6. pismo na str. 115.)
Ljubi prijatelj!
Tvoj očitek, da se nisem udeležil izleta, je zaslužen, vendar me je jako zabolel, to pa zaradi tega, ker mi je došel preje, nego sem se mogel opravičiti.
Storim naj torej to naknadno.
Ljubega sinčka imam, ki ga imam rad, da bi dal življenje zanj. To ubogo dete pa bi bilo prav tisto noč pred izletom skoro izdihnilo svojo angelsko dušico. Lotila se ga je huda božjast in ga vila vso noč. Šele zjutraj mu je odleglo, in takrat je bilo že prepozno, da bi Te bil obvestil, kakšno noč sem preživel in da ne morem pustiti žene z otrokom same. Zdaj pa sodi, če sem prav ravnal ali ne.
Drago mi bo, ako o tem dogodku obvestiš vse izletnike, ki jih zagotavljam, da jim bom slej ko prej rad družabnik na vsakem izletu, ki naj ga pa nikdar več ne pokvari nobeno naključje.
Pozdravlja Te Tvoj
\
5.)	Prijateljica se opravičuje prijateljici, ki ji je očitala, da je zlorabila zaupanje.
Draga Minka!
Tvoje zadnje pismo me je speklo v dno srca. Očitaš mi, da sem zlorabila Tvoje zaupanje, in vendar ni prišla iz mojih ust nobena beseda. Spomni ve vendar, draga moja Minka, kako zaupno sva občevali dolgo vrsto let, in potem sodi, če je mogoče, česar me dolžiš. Posebno hudo mi de, da je temu, kar si mi pravila, pridejano veliko neresničnega. Tudi neresnice nisem govorila še nikoli. Gospa I. naj pove, kje je to zvedela. Meni tega ne more podtakniti, saj je že več tednov nisem videla, torej tudi ne z njo govorila, še manj pa ji kaj takega omenila.
Prijateljstvo razdreti ni prav težko. Kako pa lati posledice tisti, ki tega ni kriv, si lahko misliš. Da bi tega nikoli ne doživela, želi Tvoja odkritosrčna prijateljica
Datum.	/.
6.)	Nekdo se opravičuje, ker ga dolže obrekovanja.
Spoštovani gospod!
Dolžite me obrekovanja. To me žali tem bolj, ker bi me po tolikih letih prijaznega občevanja vendar morali poznati toliko, da bi mi kaj takega ne mogli očitati. Moj značaj se upira vsakemu nečastnemu dejanju. Kdor me je obdolžil, je hotel naju razdvojiti. Da je to skoro dosegel, potrjujejo ostre besede v Vašem zadnjem pismu.
Prosim torej pa tudi zahtevam, da doženete resnico. Veliko mi je namreč do tega, da ne sodite o meni drugače nego jaz o Vas.
S prijaznim pozdravom vdani
Datum.	/,
7.)	Prijateljica se opravičuje, ker je terjala že poravnan dolg.
Ljuba Anka!
Preveč si se potrudila, da mi dokažeš mojo zmoto. Tvoje poštenje je zame tako vzvišeno, da bi bilo dovolj, če bi bila samo omenila, ob kateri priliki si mi vrnila denar. Opomnila sem Te pa na dozdevni dolg v veliki denarni zadregi, v kateri si nisem vedela pomagati, in zato je bila bržkone moja razburjenost vzrok temu .pisanju.
Prosim, odpusti mi ta neljubi pripetljaj in ga pozabi, potem bo vse zopet v redu. Da bi se pa nobena neprilika nikdar več ne doteknila najinega prijaznega občevanja, želi Tvoja verna prijateljica
Datum.	/.
Taka pisma lahko začenjamo tudi takole:
Kadar se snideva, Ti navedem vse razloge, ki so me zadrževali. Danes naj me opravičijo nastopne vrstice...
Svoje trditve si podprl s prepričevalnimi, stvarnimi razlogi. Zato rad priznavam svojo zmoto, ki...
Vaša pritožba me ie osupnila, vendar rad priznavam, da je upravičena.
Najrajši bi zletela k Tebi, da se opravičim zaradi nesoglasja, ki ga je povzročilo moje zadnje pismo.
Moje pismo ni bilo toli jasno, da bi bil izključen vsak dvom. Zato rad priznavam svojo krivdo ter prosim, da me opravičiš.
Iz Tvojega odgovora glasno govori tožba zaradi mojih odkritosrčnih besed. Nisem pa mislil nič slabega, to lahko razvidiš iz sledeče opravičbe...
Sklepamo jih lahko tudi takole:
Ta odkritosrčna beseda naj razžene vso mržnjo, ki jo imaš do svojega zvestega prijatelja ...
Dolga leta sva živela v najlepši slogi, ki je ne sme skaliti niti kaj hujšega, nego je bilo to trenotno nesoglasje. To želi Tvoj verni prijatelj...
Iz vsega tega lahko posnameš, kako neutemeljeni so vsi očitki in kako lahko bi se prav zaradi tega razdružili dve zvesti prijateljici.
Namen moje opravičbe je, da izpodbijem hudobno nakano. Da bi navedeni dokazi vplivali tudi na Tebe dovolj prepričevalno, želi Tvoj...
Krivda je na meni. Zato se ne morem opravičiti drugače, nego da prosim, da mi prizaneseš. Tega pa se gotovo nadeja vdani I.
XXIII. Pisma z vabili ob raznih prilikah.
Vabimo na godovanje, ženitvanje, na krste, veselice, zabave, izlete, na lov, na počitnice itd. Kadar vabimo sorodnike, prijatelje in znance, naj bo pisava domača, neprisiljena; lahko je tudi šaljiva. Kadar je povod vabilu žalosten dogodek, bodi primerno resna tudi pisava. Vabila do višjih pišemo spoštljivo in kolikor mogoče kratko.
Na vsako povabilo moramo odgovoriti. Odgovor bodi vljuden in skromen tudi takrat, kadar povabilo odklanjamo.	i
1.) Mož vabi starše svoje žene na godovanje.
Ljubi starši!
Ko ste mi izročili svojo ljubo hčerko, sem Vam slovesno obljubil, da jo bom čuval kakor zenico v očesu. Milosava me ima rada, zato menim, da svojo obljubo vestno izpolnjujem. Treba je pa vsekakor, da se še kdo drugi prepriča,
le je res tako. Najbolje boste razsodili to Vi, dragi starši, le pridete na godo-vanje moje ljube ženke. Vabim Vas torej in prosim, da se tega prvega družinskega praznika prav gotovo udeležite. Da Vas pozdraviva ta dan kot ljuba gosta, bo moje in moje družice najvelje veselje. Zato vaju gotovo prilakujeva.
Roko Vama poljublja hvaležni žet
Datum.	/.
2.) Vabilo sinu, da se udeleži materine šestdesetletnice.
Dragi bratec!
Spodobi se, da bomo rojstni dan svoje ljube matere praznovali letos nekoliko bolj slovesno nego druga leta, saj bo slavila blaga žena šestdesetletnico svojega za nas vse toli požrtvovalnega življenja. Veljega veselja pa ji ne moremo napraviti, nego le se ta dan zberemo vsi: otroci, vnuki, vnukinje, bratje in sestre ter ji skupaj polestitamo. Vsi so obljubili, da pridejo, in da Tebe, ki imaš svojo mamico tako rad, ne bo manjkalo, je tudi gotovo. Vabim Te torej, da prideš, le le mogoie, že dan poprej. Saj si lahko misliš, da ne bomo samo iestitali, ampak tudi drugale poskrbeli za proslavo tega dne, baš Ti pa imaš v takih rečeh največ izkušenj.
Tvojega prihoda se srčno veseli ljubeča Te sestra
Datum.
3.) Vabilo ob srebrni poroki staršev.
Spoštovani gospod!
Dne 18. t. m. bodo moji ljubi starši obhajali svojo srebrno poroko. V srčni vdanosti do njih želi moja žena ta dan praznovati na slovesen način. Pri tej slavnosti pa ne smemo poleg gospoda 1.1. pogrešati Vas, najdražjega prijatelja in ljubega družabnika našega očeta. Zato Vas vljudno vabim ter prosim, da pridete v ponedeljek ob enajstih na moj dom, odkoder skupaj krenemo v stanovanje dragih jubilantov. Ker ju hočemo iznenaditi, prosim dalje tudi, da jima o naši nameri nič ne poveste.
Pričakujoč pritrdilnega odgovora, Vas moja žena lepo pozdravlja, priporoča pa se Vam vdani

4.) Vabilo na zlato poroko.
Na veter svojega življenja bodo moji ljubi starši v kratkem doživeli tisti dan, ko so pred petdesetimi leti sklenili srečno zakonsko zvezo. Redka slav-nost je to. Zato bi jo radi praznovali, a ker slavljenca ne marata hrupa, se bo to slavje vršilo samo med domačimi, med katere pa prištevamo kot najstarejšega in najzvestejšega prijatelja našega ljubega očeta tudi Vas, spoštovani gospod! Po dosedanjih dogovorih je za to določen 31. dan tega meseca. Vsi se zberemo ob enajstih pri naših ljubih starših, jim počestitamo, potem pa posedimo skupaj do mraka. Spored je kolikor mogoče enostaven in gotovo tudi Vam ne bo povzročal posebne ne prilike. Prosim torej, sporočite mi, če se smemo nadejati Vaše udeležbe. Vesela ne bosta tega samo naša mila zlato-poročnika, ampak tudi mi, njiju otroci, posebno pa prevdani
Datum.	I.
5.) Vabilo na zlato mašo.
Spoštovani gospod nadučitelj!
Naš občepriljubljeni gospod župnik bo obhajal dne 21. avgusta svojo zlato mašo. Večino svojega plodonosnega dela za blaginjo župljanov je posvetil naši župi. Vnet služabnik božji, je bil tudi čislan svetovalec in odkrit prijatelj. Tudi Vi, spoštovani gospod nadučitelj, ste za svojega službovanja med nami cenili vrlega moža. V prijateljstvu sta se ločila. Ker je pa ta redka slavnost primerna prilika, da se zopet snideta na mestu svojega nekdanjega skupnega delovanja, Vas vabimo nanjo. Prosimo, da se je udeležite. Veselilo ne bo samo nas, ampak tudi gospoda zlatomašnika, ki mu želimo ta dan osladiti tudi s prijetnimi spomini na minule čase.
V imenu prirediteljev tega praznika Vas pozdravlja vdani
Datum.	'	I-
6.) Prijateljica povabljena za družico.
Predraga prijateljica /
Znano Ti je, kako dolgo sem čakala in hrepenela. Zdaj pa lahko rečem, da je vsemu temu konec! Čez štiri tedne bo moja poroka. Kako naj popišem radost, ki me navdaja ob tej misli! Le obišči me, da se prepričaš, kako sem
srečna! Skoro pa ne morem misliti, da bi minul ta praznik, pa bi Tebe ne bilo poleg mene. Ali Te smem prositi, da mi boš družica? Veliko zahtevam, toda kar mi je obljubila prijateljica Ivanka, mi gotovo tudi Ti ne odrečeš, Tvojega zagotovila željno pričakuje in Te lepo pozdravlja presrečna
Datum.	/.
7.)	Vabilo prijatelju, da bi bil za pričo.
\
Dragi prijatelj!
Še nekaj tednov bom užival samski stan, potem mu dam slovo za vselej. Vem, da razumeš, kaj hočem reči. Poroka bo, in za ta obred potrebujem priče. Za kaj takega pa je samo zvest prijatelj. Vedno zanesljiv prijatelj pa si mi bil Ti, dragi Peter, in zato Te prosim, da mi ne odrečeš te usluge. Ker vem, da si z delom preobložen in le težko zapustiš dom, Ti naznanjam, da bo trajalo vse le nekaj ur. V cerkev se odpeljemo ob petih popoludne, potem pa se zberemo pri starših moje izvoljenke, kjer posedimo do vlaka, ki odhaja ob devetih proti Zagrebu. Dan Ti naznanim, ko mi dojde Tvoj odgovor, ki ga željno pričakuje hvaležni prijatelj
Datum.	/.
8.)	Vabilo na svatovanje.
Spoštovani gospod!
Živo se spominjam, kako iskreno ste pozdravili mojo zaroko z gospodično /. Zato Vam vljudno naznanjam, da jo dne 27. t. m. poročim. Vedno hvaležen za vse dobrote se tudi usojam v svojem in v imenu svoje neveste prositi,da poveličate slavnost tega dne s svojo in svoje gospe soproge navzočnostjo. Poroka bo ob enajstih dopoludne v župni cerkvi, potem pa se snidemo na nevestinem domu, kjer bosta poleg nevestinih staršev Vi, spoštovani gospod, in Vaša gospa soproga naša edina draga gosta.
Da Vam poteko ure v naši družbi kar najprijetneje. Vas zagotavlja vdani
Datum.	/.
9.)	Vabilo na obed.
Ljubi Gašper!
Po dolgih letih diham zopet domači zrak, hodim po rodni zemlji, gledam znane obraze. Veselje pa bo popolno, kadar stisnem zbranim prijateljem roko in se v neprisiljenem pogovoru pomenim z njimi kaj iz minulih dni. To je
moja odkritosrčna želja, ki jo nameravam uresničiti prihodnji ponedeljek. Med dragimi gosti pa bi nerad pogrešal Tebe, zato upam, da se zanesljivo odzoveš mojemu vabilu. Snidemo se na mojem domu ob eni popoladne in ostanemo skupaj le nekaj uric. Ni se Ti torej treba bati, da bi zamudil preveč časa, ki ga tako težko utrpiš. Zadovolji pa naj Te zavest, da storiš veliko uslugo svojemu staremu prijatelju in se med nami morda tudi sam nekoliko po-kratkočasiš.
V prijetni si nadi veselega svidenja Te pozdravlja stari
Datum.	/.
10.) Vabilo na lov.
Spoštovani gospod!
Iz najinih pogovorov sem posnel, da Vam je lov posebno ljuba zabava. Zato Vas vljudno vabim na brakado, ki jo priredim dne 21. t. m. v Raskovcu. Pripomnim naj, da je v tem lovišču posebno veliko srn in zajcev, da bo torej ves dan dosti streljanja. Ker je navada, da se lovci, Vam gotovo dobro, znani mestni gospodje, zbero na predvečer pri meni, pričakujem, da prenočite tudi Vi pri meni. K večernemu vlaku pa pošljem svojega voznika, ki Vas pripelje sem.
Z odličnim spoštovanjem vdani
Datum.	/.
11.) Vabilo na domač ples.
Draga moja Jelka!
Letos bom praznovala god v veselem predpustnem času. Predpust in ples sta pa dva nerazdružna pojma, in če kdo tako rad pleše kakor jaz, bi bilo skoro greh, če bi ta čas ne plesal. Tako je gotovo mislila tudi moja zlata mamica. Ne da bi ji bila kaj prigovarjala, kar sama od sebe je odredila, da bomo za moj god — plesali. Dovolila mi je, da povabim za predvečer, to je dne 13. t. m., svoje prijateljice. Odkod pridejo plesalci, ni hotela povedati, a je prav, da je zamolčala, ker to podžiga moje zanimanje. Ne premišljuj torej nič in razveseli me s svojim prihodom! Veselo Te sprejme zvesta prijateljica
12.) Vabilo h gledališki predstavi.
Ljuba Veronika!
Zvedela sem za tajnost, da pride dne 16. t. m. na vrsto ,.Prodana nevesta". Ker si že tolikrat zaželela, da bi slišala to krasno opero, imaš sedaj najlepšo priliko za to. Prenočila boš pri meni, kar je samo ob sebi umevno, in tudi vstopnice preskrbim jaz, kakor hitro zvem, da prideš. Prosim torej, sporoči mi takoj„ kako si se odločila.
Zeljno Te pričakuje Tvoja prijateljica
Datum.	/.
13.) Vabilo na popoldansko zabavo.
Draga tovarišica!
V predpustu živimo, ki pa za nas mlada dekleta še ni čas razveseljevanja in rajanja. Da vendar ne mine brez radosti, mi je moja ljuba mamica dovolila, da povabim svoje drage součenke-prijateljice za prihodnji torek na domačo zabavo. Moje veselje pa bi ne bilo popolno, če bi med povabljenkami pogrešala Tebe, draga moja Stana! Ljuba prijateljica si mi, zato upam, da me razveseliš s svojim prihodom. Ne misli pa, da bo kaj posebnega. Zberemo se ob treh popoludne. Ker povabi brat tudi nekaj sošolcev, je celd mogoče, da se malo zasučemo. Vsekakor pa bo največji užitek prijazen razgovor, v katerem nam hitro minejo kratke ure.
Takrat Te objame in poljubi Tvoja zvesta
Datum.	I.
14.) Vabilo na izlet.
Draga Ivanka!
Kadar sva sedeli pri težkih računskih nalogah, sva si sveto obljubovali, da se za trud v velikih počitnicah gotovo odškodujeva. Izredno lepo izpričevalo je razveselilo moje ljube starše tako, da me hočejo oni odškodovati. Obljubili so mi, da napravimo prihodnji torek izlet na Bled. Ker si pa Ti, ljuba Ivanka, bila moja sotrudnica pri učenju, moraš biti moja tovarišica tudi na tem izletu. Vabim Te torej v svojem in v imenu svojih staršev, da se nam pridružiš. Mi se odpeljemo z jutranjim vlakom in Ti vstopiš med potjo. Da Ti pa zvečer
ne bo hoditi sami domov, se popelješ z nami v Ljubljano, ostaneš drugi dan pri nas in se šele tretji dan vrneš. Mislim, da se tako tudi midve zadosti oddolživa svoji obljubi.
Ker upam, da se gotovo odzoveš mojemu vabilu, želim le še, da bi nama ti dnevi veselja in zabave potekli kar najprijetneje.
Datum.	Tvo'a	/.
15.) Vabilo na cerkveno proščenje.
Dragi Stanko!
Ob sklepu šolskega leta si mi obljubil, da me v velikih počitnicah gotovo posetiš. Za Tvoj prihod sem sestavil že več načrtov. Izmed njih mi ugaja najbolj tisti, ki spada v sredo meseca avgusta, ko bomo obhajali proščenje. Vem, kako Te zanima delo in nedelo našega preprostega seljaka, vem tudi, kako rad se zabavaš z njim. Ni pa lepše prilike za to, nego je naše proščenje, ki je pri nas jako zabavno in živahne. Lahko boš veliko občeval z ljudmi. Če Te bo mikalo, se boš lahko tudi zasukal z brhkim dekletom, kakršnih tukaj ni baš prav malo. Ta lepi praznik obhajamo vsako leto na Veliko Gospojnico, to je dne 15. avgusta. Priti pa moraš vsaj teden dni poprej. Treba je namreč, da Te malo seznanim z našimi krasoticami. Ker pa ne žive tako tesno skupaj kakor mestne gospodične, bova morala veliko hoditi, preden jih spoznaš vsaj nekaj. Kako lepi so poti, ki vodijo do njih po naših gričih in holmih, se prepričaš sam, zlasti kadar bova zgodaj zjutraj nastopala pot ter naju bo pozdravljala prekrasna narava s svojimi divotami.
Takrat boš tudi očutil, kako lepo se ob počitnicah živi na deželi. In to želi Tvoj tovariš-
Datum.	I.
16.) Vabilo na trgatev.
Cenjeni gospod!
Kako vpliva narava s svojimi darovi na človeka, se pokaže najbolje ob bogati letini, zlasti pa, kadar dobro obrodi vinska trta. Izvrstne vinske letine se nadejamo letos. Kadar je pridelek obilen, pa vinogradnik ne odpre samo hramov, ampak tudi svoje darežljivo srce. Takrat vince z gore res greje srce. Veselje prekipeva, petje in vriskanje se razlega po goricah daleč doli v ravan.
To traja pozno v not... Pa naj bo dovolj. Rajši vidim, da vse to sami poskusite, da sami enkrat pogledate v blago slovensko ljudsko dušo, kadar govori tako, kakor misli in čuti.
Zato Vas vljudno vabim na trgatev, ki bo letos prve dni oktobra in obeta biti zelo zabavna. Ker pa tega veselja pri nas ni konec v enem dnevu, morate pač odrediti, da bodo doma nekaj dni delali brez Vas.
Zeljno Vas pričakuje vdani
Datum.	i	/.
17.) Vabilo na letovišče.
Ljubi striček!
Huda bolezen Te je tako zdelala, da si res potreben krepkega planinskega zraka. Poleg čistega podnebja potrebuješ pa tudi dobre hrane in skrbne postrežbe. Ne mislim, da je moj dom Bog zna kaj, vendar se mi pa zdi, da bi bil za Tebe, ljubi striček, prav letos kakor nalašč. Solnčna lega z gozdnato okolico, tečne hrane bo tudi dovolj, stregli Ti bomo pa vsi, vsak po svoji moči. Ali bi ne hotel priti? Glej, toliko si nam že izkazal dobrot! Napravi nam veselje, da Te pozdravimo v svoji hiši. Odloči se torej t Nestrpno pričakujemo Tvojega odgovora, ki nam gotovo naznani dan Tvojega prihoda. Žena, otroci, jaz, vsi, prav vsi Te iskreno pozdravljamo!
Datum.	'	Tv°i	I,
18.) Vabilo na obisk bolne prijateljice.
Ljuba Janja!
Dolgo časa že boleha najina blaga prijateljica Božislava. Kolikorkrat pa sem jo obiskala, vselej je v pogovoru omenila tudi Tebe in mi naročila, naj Te pozdravim. Znano Ti je, koliko dolgih ur preživi bolnik sam in kako dobro mu de vsak obisk, zlasti pa, če ga potolaži zvest prijatelj. Med svoje dobre prijateljice šteje bolna Božislava tudi Tebe, zato bi jo gotovo jako razveselilo, če bi jo obiskala. Vabim Te torej, da se mi prihodnjič pridružiš. Poznam Te in zato ne dvomim, da prideš. Sporoči pa poprej, kdaj naj Te pričakuje Tvoja vdana
Datum.
19.) Vabilo na pogreb.
Po dolgem bolehanju je smrt danes rešila najinega dobrega znanca gospoda I. vsega trpljenja. Nehote se spominjam zabavnih ar, ki sva jih preživela v družbi tega poštenega veseljaka. Kako zgovoren je bil in kako težko se je ločil, kadar smo se razhajali! Kolikrat naju je ob taki priliki spremil celo do doma! Prav bi torej bilo, da ga tudi midva enkrat spremiva, in sicer na njegovi zadnji poti. Prosim torej, sporoči mi, ali se udeležiš pogreba, ki bo jutri popoludne ob petih.
Na svojem stanovanju Te pričakuje vdani
Datum.	/.
Taka pisma lahko začenjamo tudi takole:
Pisali ste mi, da si Vaša ljuba hčerka po bolezni nikakor ne more opomoči. Ker ne dvomim, da bi se najbolj okrepčala v svežem planinskem zraku, jo vabim k sebi...
Tudi letos bomo praznovali božični večer z domačo zabavo, na kateri bi le nerada pogrešala Tebe, ljuba moja Janja.
Dostikrat moram pogrešati Tvojo prijetno družbo, skoro neverjetno pa se mi zdi, da bi ne bila pri meni za moj god.
Dobro izpričevalo mojega sina je tudi sad Vašega truda. Da se po napornem učenju in poučevanju odpočijete in okrepčate za prihodnje leto, Vas prijazno vabim k sebi na počitnice.
Po tej hudi bolezni Ti je na vsak način treba miru in počitka. Zato Te vabim k sebi, kjer Ti tudi ne bo manjkalo zabave in postrežbe.
Ljudje, ki delajo duševno kakor Ti, se razvedre najbolj na lovu. Prijeten lov in zabavno družbo obeta prihodnja nedelja. Zato Te vabim...
Obvestili ste me, da bi radi obiskali bolnega prijatelja I. Ako utegnete v ponedeljek popoludne z doma, Vas vabim, da pojdeva skupaj do njega.
Da izkažemo dragemu tovarišu zadnjo čast, se udeležimo pogreba skupno. Vabim Vas torej
Sklepamo jih lahko tudi takole:
Pridi torej, da Te objame in poljubi Tvoja zvesta prijateljica I.
Iz vsega tega lahko sklepaš, kako željno Te pričakuje zvesti prijatelj I.
Skrbeli bomo tudi, da Vam ostanejo v najprijetnejšem spominu počitnice, ki jih boste preživeli pri hvaležnem Vam ...
Tvoj prihod pa bo, če je sploh mogoče, še bolj utrdil prijateljstvo, ki ga goji do Tebe Tvoj vdani...
Podkrajšek, Spisovnik.	9
Namen mojemu vabilu je, da se vrneš domov okrepčan na duhu in na telesu. Da se to zgodi, bo po svojih močeh skrbel Tvoj stari prijatelj...
Mogoče je to zadnja prilika, da se posloviva od bolnika. Ne zamudite je! To želi Vaš vdani...
XXIV. Ženitna pisma.
Kdor išče ženskega znanja in nima prilike, da bi povfcdal ustno, kar misli in čuti, mora pisati. Ker pa zapisana beseda ostane, je treba pri pismih te vrste velike previdnosti, sicer se lahko zgodi, da pisanje ne doseže tega, česar želimo. Iz takih pisem mora dihati tista prepričevalna miloba, ki prihaja iz srca in osvoji srce. Kdor torej meni, da mora izvoljenko, ki jo pa šele pridobiva, primerjati solncu, ki ga ogreva, ali jutranji rosi, ki ga hladi, lahko slabo opravi. Veliko odločata tudi značaj in starost. Vročekrvno dekle ne čita rado resnih besed, mirno pa zopet ne prekipevajočih izrazov strastne ljubezni. Mlademu človeku je dovoljeno živahno izražanje, ki ga rodi bujna domišljija, zrelemu možu to ne pristoji. Dasi tudi on lahko tako čuti kakor mladenič, vendar mu mora prevladovati razum, sicer se lahko osmeši.
Kdor si je zagotovil naklonjenost dekleta, se mora tudi prepričati, če bo njegova snubitev pri starših imela zaželjeni uspeh.
Kadar se mu v tem oziru ni bati kakega ponižanja, naj zaprosi dostojno in odločno. Kadar starši snubca ne poznajo, naj tudi popiše svoje razmere, sploh vse, kar jim je treba vedeti, preden se odločijo.
Kdor snubi samostojno žensko ali vdovo, se lahko obrne naravnost do nje.
Kadar so okoliščine take, da ponudbe ni mogoče sprejeti, naj bo odklonitev izraz obžalovanja, ki ga, če je mogoče, tudi utemeljimo. Kdor ne ravna tako, omalovažuje snubca, tega pa nikdar ne smemo kazati, čeprav imamo morda razloge za tako mnenje.
1.) Mladenič želi znanja.
Velespoštovana. gospodična !
Odkar sem Vas prvikrat videl, želim srčno, da bi se seznanil z Vami, seveda z dovoljenjem Vaših ljubih staršev. Zato bi kaj rad stopil prednje in jih zagotovil, kako drago bi mi bilo občevanje z Vami. Vam, velecenjena gospodična, pa naj odkritosrčno povem, da bi to častno znanje določilo mojemu življenju novo smer. Če bi se mi potem posrečilo, da vzbudim v Vašem srcu le nekoliko odmeva za svoje čute, bi bil tudi najsrečnejši človek na svetu.
Osrečite, v elespoštovana gospodična, s kratkim odgovorom prevdanega
Datum.	<	/.
Odgovor.
Skoro ne vem, kako bi bila vzbudila Vaše zanimanje zase. Vendar sem pokazala Vaše pismo svojim dragim staršem, ki nimajo nič proti temu, da nas obiščete. Seveda bo zame merodajno samo to, kar mi bodo nasvetov ali. S spoštovanjem
Datum.	/.
2.) Ljubimska izjava po krajšem znanju.
Cenjena gospodična!
Ni še dolgo, odkar sem bil tako srečen, da sem Vas prvikrat nagovoril, in že čutim, da življenje brez Vas zame nima pomena. Niti prenašati bi ga ne mogel več, če bi ne smel upati, da me ne zavrnete. Ne bodite nevoljni, ako Vam odkritosrčno povem, da me je vnela ljubezen, ki ne more biti bolj iskrena niti pri tistih, ki že dolgo občujejo med seboj. Odkar sem prvikrat cul Vaš milobni glas, odkar me je prvikrat osrečil Vaš pogled, mi bije srce samo za Vas.
Ne mislite, blaga gospodična, da je taka ljubezen pojav trenutnega navdušenja, ne mislite, da ne vztraja, kdor se tako hitro vname. Nasprotno! Prepričan sem, da boste vpoštevali moj ognjeviti značaj, ki ne more brzdati srčnih čutov. Zato tudi trdno pričakujem, da mi ne poderete sladkega upanja, da se tudi v Vas giblje ljubezen do mene. Moja sreča in nesreča sta v Vaših rokah! Naj odloči glas srca, kaj me čaka!
V neomajni ljubezni Vas pozdravlja prevdani
Datum.	/.
Nepovoljen odgovor.
Cenjeni gospod!
Rada verjamem^ da Vam prekipeva srce. Ko pa premišljujem, koliko časa traja tako navdušenje, mi pravi čut, da ne dolgo. Ne dvomim o Vaši trdni volji, vendar se mi zdi, da dva toliko različna značaja, kakršna sta Vaš in moj, nikakor ne sodita skupaj. Da Vam s svojim vedenjem nikoli nisem dala povoda za približevanje, morate pa tudi priznati. Cenim Vas, ker ste obče čislan mož, ali tistih čutov, ki jih je treba za tako važen korak, doslej še ne poznam, a brez njih bi ne bili srečni niti Vi niti jaz. Obžalujem torej, da Vaši želji ne morem ustreči.
Z odličnim spoštovanjem vdana
Datum.	/.
3.) Ljubimska izjava po daljšem znanju.
Preljuba moja Zora!
Prvikrat Vas pozdravljam s tem nagovorom! Srce pa Vas že dolgo klice in moja želja je, da bi Vas klical tako vse življenje. Da, da, preljuba moja Zora, ljubim Vas tako iskreno in zvesto, da niti čas ne bo oslabil teh čutov do Vas. Odkar sem tako srečen, da Vas poznam, sodim o zakonu in o domači sreči drugače nego prej. Prepričanje, da bom, združen z Vami, najsrečnejši človek na svetu, se mi je utrdilo najgloblje, hrepenenje po Vas je postalo neutešno. Dalje ne morem več molčati in zato naj Vas, draga moja Zora, vprašam odkritosrčno: Ali mi morete podariti svoje srce? Ali hočete živeti z možem, ki Vam ob skromnih zahtevah lahko zagotovi brezskrbno življenje, z možem, ki bi mu bili Vi edina sreča, edino veselje?
Odločite torej' o njegovi usodi! Zaupno polaga srečo svojega življenja v Vaše roke z iskreno ljubezni j o. in globokim spoštovanjem Vam vdani
Datum.	.	J-
Povoljen odgovor.
Spoštovani prijatelj!
Vaše cenjeno pismo mi je potrdilo to, kar sem po Vašem dosedanjem vedenju že slutila. Priznati moram brez ovinkov, kako me veseli, da ste mož takih vrlin, ki zagotavljajo dekletu srečno zakonsko življenje. Vaše pismo sem pokazalo staršem. Rekli so, da nimajo nič proti Vam, ter mi prepustili, da ravnam po svoji volji. Zato rada priznam, da bom odslej še veliko raje občevala z Vami in da me jako veseli misel na zvezo, ki jo sklenem z Vami za vedno. Vaše blago srce mi jamči za srečno prihodnjost, jaz pa si bom tudi prizadevala, da uresničim Vaše nade.
V hiši svojih siaršev bi Vam prav kmalu rada povedala, kako Vam bo vdana Vaša	1
Datum.
4.) Ljubavna izjava mladega gospoda.
Velespoštovana gospodična !
Dovolite mi, da Vam izrečem globoko spoštovanje, ki mi ga narekuje dosedanje občevanje z Vami. Ob tej priliki naj tudi odkritosrčno priznam iskreno željo, da bi me osrečili s svojo ljubeznijo.
Če sem vreden Vašega srca, pokaže Vaš odgovor, ki naj uteši moje hrepenenje; ako pa ne smem pričakovati Vaše ljubezni, ne najdem pokoja na vsem širnem svetu.
Vse polaga v Vaše roke s prisrčno ljubeznijo Vam vdani
Datum.	/.
5.) Ljubavna izjava starejšega gospoda.
Spoštovana gospodična!
Prepričan sem, da možu mojih let in moje resnobnosti ne pristoji kaj posebno to, kar Vam želim povedati. Po drugi strani pa Vas, spoštovana gospodična, poznam toliko, da se mi ni bati zasmehovanja, če bi Vas vsebina tega pisma neprijetno iznenadila.
Spominjam se Vas od takrat, ko smo skupaj stanovali v eni hiši. Čestokrat sem občudoval Vašo neumorno pridnost, Vašo ljubezen do staršev, Vaše usmiljeno srce in Vaše lepe darove duha. Dasi je od tiste dobe minulo že več let, vendar Vas nisem pozabil, ampak vedno bolj ste mi bili pri srcu.
Ne vem, kako sodite o meni, lahko pa mi verjamete, da bi me Vaša nagnjenost zelo osrečila. Ako Vaše srce ne čuti zame, povejte mi naravnost; nič Vam ne bom zameril. Če pa mislite, da bi mi lahko zaupali svoje življenje, potem bo moja skrb veljala samo Vaši sreči in Vaši zadovoljnosti. Sodi naj torej srce!
Z globokim spoštovanjem Vaš odkritosrčni
Datum.	/.
6.) ženitna ponudba vdovi.
Spoštovana gospa!
Že dolgo občudujem na tihem Vaše kreposti in Vaša ljubezniva svojstva. Prijaznost, s katero ste me obsipali na izprehodih, pa mi daje pogum, da Vam zaupam, kar mi že dolgo čuti srce in me navdaja včasih s sladko nado, včasih pa z grenkim dvomom. Zato naj Vam povem, kako iskreno želim, da bi Vas imenoval svojo ženo, z Vami živel in z Vami delil svojo srečo.
Kakšne dohodke ima uradnik moje vrste, Vam je znano. Dasi torej v hiši ne bo obilja, vendar Vam lahko obetam prijetno in zabavno življenje, kolikor bo seveda mogoče ob tnojih razmerah.
Moja sreča, velespoštovana gospa, je sedaj v Vaših rokah. Ako mi podaste roko, upam, da bova živela srečno, to pa tem bolj, ker Vas krase varčnost, redoljubnost, ljubeznivost in pohlevnost, torej vsa tista lepa svojstva, ki jih mora imeti vsaka vrla žena.
Vašega cenjenega odgovora težko pričakuje Vaš spoštljivo vdani
Datum.	/.
Povoljen odgovor.
Dragi prijatelj!
Vaša ponudba me je počastila in razveselila. Imela sem že dovolj prilike, da sem spoznala Vaš blagi značaj in plemenitost Vašega srca in duha. Trdno prepričana, da me zveza z Vami osreči, Vam dam roko in srce.
Pri ženi mojih let seveda ne smete pričakovati vroče ljubezni mladega dekleta, zato Vas pa zagotavljam iskrene naklonjenosti, spoštovanja in zaupanja. Nasprotno pa se nadejam, da mi boste Vi zvest spremljevalec in moder svetovalec v življenju.
Vsegamogočni naj blagoslovi to zvezo! To želi iz srca Vaša
Datum.	/.
7.) Mlad mož snubi pri očetu.
Spoštovani gospod!
Zadeva, ki mi narekava to pismo, je zame pomena za vse življenje. Znano Vam je, da sedaj že dve leti izvršujem svoj obrt, ki mi tudi prav dobro uspeva. Čim več imam dela, tem bolj čutim tudi, kako mi je treba skrbne gospodinje, ki bi mi opravljala dom in mi sladila življenje. Ugodno naključje pa je naneslo, da sem se seznanil z Vašo hčerko, gospodično Klementino. Prikupila se mi je z lepim vedenjem in z dobrosrčnostjo; kar so mi pravili lepega o njej drugi, pa jo tako priporoča, da ne dvomim, kako srečno in zadovoljno bi lahko živela skupaj. Zato Vas vljudno vprašam, če bi mi jo hoteli dati v zakon. Bogastva sicer nimam, pač pa so moji zaslužki tolikšni, da bo lahko živela brez skrbi.
Gotovo je Vaša želja, da dobi hčerka moža, ki je na dobrem glasu, ki je delaven in hranljiv. Teh lastnosti, mislim, tudi meni ne morete odrekati. Dasi bi me neizrekljivo veselilo, ako bi sprejel svojo srečo iz Vaših rok, vendar želim, da se Vaša ljubka hčerka odloči po svoji volji, in zato prosim samo Vaše izjave, če Vam je ljubo, da me vzame za moža.
V. prijetni nadi, da Vas skoro pozdravim kot svojega ljubega tasta, sem Vaš vdani
Datum.
I.
Povoljen odgovor.
Kar ste mi zaupali v cenjenem pismu, je zame jako laskavo.
Prav rad priznam, da mi bo zet tako resnega mišljenja, kakor ste Vi, jako ljub. Od moje strani torej ni ovire. Hčerki pa sem pokazal Vaše pismo. Iz njenih besed sem spoznal, da Vam je naklonjena. Ker je pa ta korak odločilen za vse življenje, želi, da se še nekaj časa spoznavata. Drago mi bo torej, Vas večkrat pozdraviti kot ljubega gosta.
Da se zadeva reši na splošno zadovoljnost, želi Vaš vdani
Datum.	/ •
/
Nepovoljen odgovor.
Spoštovani gospod!
Počastili ste me s pismom, ki bi me bilo ob drugih razmerah jako razveselilo. Sedaj pa mi je prav žal, da moram Vašo resno ponudbo odkloniti, to pa zaradi tega, ker se bo moja hčerka zaročila z drugim mladim možem.
Da ostane vsa zadeva tajna, Vas zagotavlja vdani
Datum.	I ■
8.) Mož snubi pri materi.
Velespoštovana gospa!
Dobra mati vzgoji po navadi dobre hčere. Dobre hčere so tudi dobre žene, in kdor se ženi, gotovo želi dobre žene. Več, mislim, mi ni treba reči, da opravičim svoje nagnjenje do Vaše hčerke, gospodične Milotine. Dovolite torej, velespoštovana gospa, da zaprosim njene roke in, če je ona zadovoljna, da potrdite to zvezo. Veliko zahtevam, zato Vas pa tudi zagotavljam, da bom vedno vestno izpolnjeval vse dolžnosti do svoje izvoljenke.
Vaše odločitve težko pričakuje prevdani
Datum
I.
Povoljen odgovor.
Veseli me, da je Vaše ljubo pismo imelo zaželjeni uspeh in da je moja hčerka zadovoljna z Vašo snubitvijo. Moje materino srce je vzradostilo to še posebno zaradi lega, ker Vas visoko cenim kot značajnega in skrbnega moža. Vsi Vas željno pričakujemo.
Sprejmite zagotovilo, da Vas bo vedno spoštovala in-cenila Vaša
Datum.	/.
9.) Ljubezen piše.
Moj ljubi, dragi Mirko!
Odkar si odšel, sem žalostna, kakor da bi bil umrl ves svet. Enolično in počasi minevajo ure, nič me ne veseli! Niti moje cvetlice niso več tako lepe, tako dišeče, kakor so bile, ko si Ti pomagal prilivati. Solze mi zalivajo oči, kadar mislim, kako daleč si od mene. Vsak dan, vsako uro sem v duhu pri Tebi. Kolikokrat se vprašam: Kaj dela zdaj moj Mirko? Kolikokrat si želim peruti, da bi zletela do Tebe in se neopažena veselila Tvoje bližine! Z velikim veseljem čitam Tvoja pisma. Lepe krajine popisuješ, povsod pa vidim v ospredju tebe, dragi moj Mirko! Le pridno mi piši! Tvoja pisma so mi zagotovilo Tvoje ljubezni i/i zvestobe. Vedno in vedno jih čitam in čestokrat tudi poljubim, saj prihajajo iz Tvojih rok. Ko bi besede izražale čute, potem šele bi vedel, kako iskreno Te ljubim. Niti čas niti razmere, nič ne bo omajalo moje ljubezni. Do smrti bom Tvoja zvesta
Datum. '	Hanica.
10.) Ljubezen odgovarja.
Iskreno ljubljena Hanica!
Vedno bom Tvoj, zlata moja dušica! Naj pride, kar hoče, nič me ne loči od Tebe, nobena sila me ne odtrga od Tvojega srca! Naj prinese prihodnost srečo ali nesrečo, naj se kopičijo zapreke in težave, ki prete uničiti najine upe: jaz Ti ostanem zvest. Moje srce bije samo za Tebe, moja ljubezen velja samo Tebi. To Ti prisegam! Niti sreča niti nesreča, sploh nič na svetu me ne premoti, da bi se izneveril Tebi in svoji ljubezni. Nikdar ne bom omahoval v svojem sklepu, da Te popeljem na svoj dom kot ljubljeno soprogo in zvesto
družico v življenju. Samo eno bojazen poznam: da Te izgubim! Vendar se trdno zanašam na Tvoje zvesto srce, ki ne pozna hinavšcine. Osrči se torei in pusti strah! Nebo bo ščitilo najino ljubezen in sreča bo venčala najine upe.
Poljublja Te Tvoj zvesti
Datum.	* Mirko.
11.)	Ženinova odpoved.
Gospodična Kronija!
Ne čudite se mojemu današnjemu pismu, le nagovor Vam priča, kako daleč sva prišla. Grenki čuti mi razjedajo srce, sladka nada za srečno prihodnost je izginila za vedno. Kdo je kriv? Odgovorite na to vprašanje sebi, ker meni nočete priznati svoje krivde. Priznajte si, da me ne ljubite, da me nikoli niste ljubili odkritosrčno, da Vaša zagotovila zvestobe in vdanosti niso prihajala iz srca, da ste me samo varali! Kako naj drugače tolmačim Vaše hladno vedenje do mene, ko vendar veste, da sem Vas ljubil iz vse duše, da ste bili moja sreča, moje vse! Prava, odkritosrčna ljubezen ne pozna spogledovanja in odločno odklanja vsak poskus tujega približavanja. Kako vse drugače je to pri Vas. Skoro v moji navzočnosti ste se kratkočasili z drugimi, in dočim je meni krvavelo srce, ste z največjim zanimanjem poslušali neslane dovtipe vsiljivih dvorilcev.
Hudo je prenašati tugo srca, vendar pa še veliko laže nego zakon brez ljubezni.
Mogoče Vam sčasoma kdaj pride na misel, da ste lahkomiselno ravnali z zaročencem, ki Vas je zvesto ljubil. Meni je danes zadostilo, da sem se Vam odpovedal. Zdravi!
Datum.	I-
12.)	Nevestina odpoved.
Qospod!
le nekaj časa opažam Vašo mlačnost. To me noč in dan žalosti. Res je, da me včasih potolažite, vendar ne morete prikriti, da ni vse tako, kakor je bilo. Posebno hudo čutim, da me zapostavljate v družbi. Zame nimate besede, celo pogleda ne! Vse kaže, da Vam je žal znanja z ubogim dekletom, da že iščete drugega. Nikakor Vas nočem ovirati. Boljša je gotovost nego živeti v večnih dvomih, ki mi razjedajo srce. Z današnjim dnem Vas oproščam vseh ozirov do mene. Mislite, da ni bilo nič, in tudi jaz si bom prizadevala, da pozabim to srčno gorje.
Datum.	I ■
Taka pisma lahko začenjamo tudi takole:
Svojo usodo polagam v te vrstice. Zato nočem prikriti ničesar, govori naj samo srce!
Osrečili ste me s svojim prvim pismom, na katero odgovarjam takoj.
Iz Vaših pisem sije toliko ljubeznivosti in odkritosrčnosti, da jih kaj rada čitam.
Premagali so me čuti ljubezni, ki mi narekujejo to pismo.
V	svojih pismih sem že večkrat namignil, danes pa naj odkritosrčno povem, da brez Vas, velecenjena gospodična, ne morem živeti.
Dasi mi srce pravi, da bi bila z Vami lahko srečna, vendar nočem brez vednosti svojih staršev ničesar odločiti. Zato ste prav ukrenili, da jih obiščete.
Ves svet naj bi vedel, kako sem srečen! Ker pa želiš, da zvedo to najprej samo Tvoji ljubi starši, pridem že jutri do njih.
Tvoja ljubezen mi je v neskončno radost, odkar vedo o najini sreči tudi moji ljubi starši, ki Te žele skoro pozdraviti.
Moje zadnje pismo, preden Te popeljem pred oltar... Kako naj še enkrat potrdim vse to, česar sem Te zagotavljal tolikrat?
Le počasi se bliža dan, ko me popelješ izpred oltarja v srečno zakonsko življenje.
Prepričala sem se, da ste po resnem preudarku zasnubili vdovo, in zato Vam rada obetam svojo roko.
Sklepamo jih lahko tudi takole:
Vpoštejte vse in ne prenaglite se s sodbo, od katere je odvisna sreča ali nesreča Vašega prevdanega ...
Koliko vrednosti polaga na ta odgovor, Vas v najkrajšem času prepriča vdani...
Da bi započeto znanje dovedlo do trdnega prijateljstva, želi tudi vdana ...
Sklenila sva prijateljstvo, katerega izgube bi nikoli ne prebolel Vaš srčno vdani...
Naj pride, kar hoče! Zvesta Ti ostane do smrti Tvoja Te ljubeča...
V	duhu pri Tebi, šteje najsrečnejše ure Tvoj zvesti...
O mojem poštenem namenu naj Vas, spoštovana gospa, prepriča najino nadaljnje občevanje. Odkritosrčno ga želi Vaš vdani...
XXV. Prosilna pisma.
Prosimo lahko priporočila, podpore, posojila, nikdar pa ne kaj takega, česar naprošenec ne more izpolniti. Pisava se ravna po osebi, ki jo prosimo, in po predmetu naše prošnje. Dalje tudi ni vse eno, kako pišemo, kadar naprošenec naše želje lahko izpolni ali pa le z velikimi žrtvami.
V uvodu naj prosilec pojasni svoje razmerje do naprošenega, potem naj opraviči svoje pisanje in navede vzroke zanje in nato šele zaprosi, česar želi. Ob sklepu naj zagotovi naslovljenca svoje hvaležnosti.
Na vsako prosilno pismo je odgovoriti. Odgovor pa bodi, ugoden ali neugoden, vselej prijazen. Žalitev ali očitke bi občutil posebno hudo prosilec, ki se je le težko odločil za tako pisanje.
Kdor prosi službe in hoče prošnji priložiti izpričevala, naj si priskrbi njih prepise Prošnji prilagamo prepise zato, da se izvirniki ne izgube in da jih prejemniku ni treba vračati. Navada pa je, da prosilec ob nastopu službe pokaže izvirnike svojih prilog.
1.)	Prošnja za podporo.
Velespoštovani gospod!
Bridko gorje je moja usoda! Odkar mi je umrl mož, sem navezana sama nase, vendar nisem nikoli tožila in tudi ne nadlegovala nikogar. Zdaj pa ste Vi, velespoštovani gospod, edini, do katerega se zatekam in ga prosim pomoči. V sled hude bolezni, ki me tare že več mesecev, nisem že dolgo nič zaslužila in vsled tega tudi že porabila vse prihranke iz prejšnjih časov. Na dolgu sem že stanarino, ki jo hoče gospodar v osmih dneh imeti, sicer me izžene iz hiše. Poznali ste mojega moža, da je bil priden in vesten delavec. Dobro Vam je znano, da so bile naše razmere do njegove smrti urejene, da smo izhajali, skromno sicer, vendar pošteno. Vse, to me osrčuje, da Vas prosim pomoči v veliki sili. Še nikomur niste odrekli podpore, usmilite se tudi uboge bolne žene, ki jo tare skrb za tri nepreskrbljene otroke, in pomagajte ji.
Vašemu priznanemu človekoljubju zaupa prevdana
Datum.	I-
2.)	Prošnja za pomoč.
Velespoštovani gospod!
Večkrat ste mi že pomagali. Zato bi Vas skoro ne smel več nadlegovati, toda sila je taka, da se moram zopet obrniti do Vas.
Znano Vam je, da sem pred enim mesecem padel z odra in si zlomil nogo. Izgubil sem zaslužek, zavarovalnina pa nikakor ne zadostuje za vse potrebe
mnogoštevilne družine. Dokler je bila žena zdrava, je tudi ona nekaj zaslužila, da smo se za silo preživljali. Sedaj je pa podlegla prenapornemu delu, minul je tudi njen zaslužek in beda je prikipela do vrhunca.
Po zdravnikovi izjavi pojdem v kratkem času lahko zopet v službo. Gre torej samo za to, da prebijem še dva ali tri tedne. Usojam se torej prositi Vaše pomoči. Če morda ne bom mogel vrniti, kar mi v tej stiski nakloni Vaša dobrotna roka, vsekakor pa bom skušal, da se izkažem hvaležnega.
Usmilite se, velespoštovani gospod, uboge družine, ki željno pričakuje Vaše pomoči.
„ ,	Vaš prevdani
Datum.	'	I.
3.) Prošnja za posojilo.
Spoštovani gospod!
Pomagali ste mi že tolikrat, da si Vas skoro ne upam zopet nadlegovati. Zadeva pa je tale: Moj svak, trgovec v I., ima jako ugodno priliko, da kupi hišo v najbolj prometni ulici tega mesta. Ne samo, da je stavba moderna in poceni, ima tudi vse potrebne prostore za obsežnejšo trgovino. Kup se mora izvršiti tajno in v najkrajšem času. To pa je vzrok, da se je svak obrnil do mene ter me naprosil za 5000 K posojila. Ker bi mu rad ustregel, prav sedaj pa ne razpolagam s toliko gotovino, Vas vljudno prosim, da bi mi posodili ta znesek.
Zaupal sem Vam zadevo, ker poznam Vašo molčečnost in se tudi nadejam, da mi nemudoma nakažete denar. Da Vam ni treba skrbeti za pravočasno vračilo, katero prejmete čez en mesec, Vas zagotavlja hvaležni
Datum.	/.
Ugoden odgovor.
Spoštovani gospod!
Kakor vselej tudi to pot prav rad ustrežem Vaši želji. Poznam Vašo solid-nost, zato bi skoro ne bilo treba obširneje utemeljevati prošnje, celo tem manj, ker vem, da tudi Vi sami radi pomagate. Denar sem nakazal s tem pismom vred.
Najboljšega uspeha želi vdani
Datum.
Neugoden odgovor.
Da Vaši zetji to pot ne morem ustreči, mi je toliko bolj žal, ker ste mi tudi Vi že večkrat pomagali ob enakih prilikah. Zaradi skrajno negotovih razmer pa nimam doma nikoli več gotovine, nego je potrebujem, večji zneski pa so vsi naloženi na daljše obroke.
Oprostite torej in ne dvomite zaradi tega o moji uslužnosti. Želeč, da Vas ob potrebi lahko prepričam o njej, beležim vdani
Datum.	/.
4.) Prošnja za posredovanje.
Cenjeni gospod!
Obračam se do Vas v zadevi, ki jo morete ugodno rešiti samo Vi. Stvar pa je ta: Vašemu dobremu znancu, trgovcu /., sem dolžan 150 K, ki mu jih ob najboljši volji ne morem vrniti. Prosil sem odloga, za odgovor pa mi je zagrozil s tožbo, kakor bi bil največji zapravljivec. Da to ni res, veste tudi Vi, a da sem zašel sedaj v tako stisko, so vzrok družinske razmere, ki se pa gotovo kmalu izboljšajo.
Oprt na Vašo dobrohotnost, prosim, pregovorite gospoda I., da me počaka za plačilo vsaj še tri mesece. Povejte mu, da me poznate kot moža-poštenjaka, ki ni ostal nikomur še nič dolžan, in da mu bom rad plačal tudi zamudne obresti, ako jih zahteva.
Oprostite mi to pisanje, toda pomagati si ne morem drugače, razen če si izposodim denar pri oderuhu, tega bi pa vendar ne storil rad.
Svoje hvaležnosti Vas zagotavlja vdani
Datum.	1.
Odgovor.
Dragi prijatelj!
Dasi sočuvstvujem z Vami, vendar Vaši želji ne morem ustreči. Moje razmerje do gospoda 1. že več časa ni kaj ugodno in zato se mi zdi, da bi moje posredovanje več škodovalo nego koristilo. Tudi postopa z Vami tako, da bi pri njim zaman pričakoval dobrosrčnosti. •
Da pa vendar storim, kar je v moji moči, razložim njegovemu pravnemu zastopniku, odvetniku gospodu dr. I., Vašo zadevo in ga zaprosim posredovanja pri njem.
Če bo imel ta korak zaželjeni uspeh, se ga bo gotovo veselil tudi Vaš Vam vedno naklonjeni
Datum.	I.
5.)	Nevesta prosi prispevka za opremo.
Ljuba moja tetka!
V	hiši, kjer sem služila doslej, sem doživela toliko neprilik, da nisem mogla nikoli pisati nič prijetnega. Moja pisma do Vas, blaga tetka, so bila vsled tega meni v tešilo, Vam pa gotovo ne v razvedrilo. Prav dobre volje pa sem danes, ker Vam lahko sporočam, da so se te razmere nenadno popolnoma predrugačile.
Poslušali ste moje tožbe, prosim, poslušajte še to!
V	naši hiši stanuje mlad mož, ki ima v soseščini majhno trgovino. Prijetne zunanjosti je in dobrega srca tudi. Zasnubil me je in jaz sem mu obljubila roko. Večje sreče si ubožno dekle ne more želeti.
Dasi brez premoženja, bi vendarle ne prišla v hišo rada brez opreme. Te pa s svojimi prihranki ne zmorem, premajhni so. Saj veste, dobra moja tetka, da sem podpirala svoje starše, služila pa nisem veliko.
Lahko pa bi mi pomagali Vi! Saj ste mi večkrat rekli, da naj se v stiski obrnem do Vas. Samo z najpotrebnejšimi rečmi bi rada opremila svoj dom in samo za to prosim podpore. Vaše plemenito srce še nikomur ni odreklo podpore in je tudi meni ne bo.
Trdno prepričana o Vaši naklonjenosti, Vas zagotavlja svoje vedne hvaležnosti prevdana nečakinja	'
Datum.	/.
6.)	Dekle prosi posredovanja za službo.
Spoštovana gospa!
Vsled očetove smrti so se naše domače razmere izpremenile tako, da moram z doma. Znano Vam je, da smo živeli samo ob očetovem zaslužku. Tega ni sedaj več, mati pa komaj služi toliko, kolikor potrebuje zase in za mlajše bratce in sestrice. Vem, da bi ji doma lahko veliko pomagala, še veliko več pa bom utegnila storiti, ako se mi posreči dobiti dobro službo. Baš to pa
mi narekuje to pismo do Vas. Obširno znanje imate, in ker tudi veste, kako skrbno so me vzgojili moji dobri starši, ne boste v dvomu, za kakšno delo bi bila najbolj sposobna.
Prosim torej, spoštovana gospa, uslišite mojo prošnjo. Mlada sem še in za iskanje služb tako neizkušena, da bi gotovo ne pogodila prave. Ker pa želim, da bi bil vsaj vstop v življenje kolikor mogoče prijeten, mi je potreba pomoči tako izkušene žene, kakor ste Vi.
Obetam pa že danes, da se bom resno potrudila, biti vredna Vašega priporočila. ki Vas zanje že sedaj kar najtopleje zahvaljuje vdana
Datum.	I.
7.) Oče prosi za sina, ki išče službe.
Velespoštovani gospod!
Večkrat sem že imel priliko občevati z Vami in vselej sem se prepričal o tistih Vaših lepih svojstvih, ki me osrčujejo, da Vam danes pišem to pismo.
Gre namreč za mojega sina Davorina. Dovršil je letos na višji državni obrtni šoli v Ljubljani s prav dobrim uspehom stavbni oddelek in sedaj se je oglasil za risarsko službo pri stavbni družbi, ki je podrejena Vašemu vodstvu. Težko je hvaliti lastnega otroka; zato naj opomnim samo, da je šolski ravnatelj hvalil njegovo pridnost in njegove izredne zmožnosti. Vzgojen pod mojim strogim nadzorstvom, tudi ne pozna še lahkomiselnega življenja, ki je največkrat vzrok nezadovoljivemu izvrševanju službenih dolžnosti.
Prosim torej, uvažujte vse to pri oddaji službe in ozirajte se ob enakih sposobnostih na sina Vam dobro znanega in za to uslugo že sedaj srčno hvaležnega
Datum.	/.
S.) Brat prosi za brata, da bi bil sprejet za trgovinskega vajenca.
Spoštovani gospod!
Po očetovi smrti mi je pripadla težka in odgovorna skrb za mlajšega brata. Te bi pa ne zmagoval sam, če bi mi ne pomagali dobri očetovi prijatelji, med katere štejem tudi Vas, velecenjeni gospod. Na tem stališču se usojam prositi, da sprejmete dečka v uk. Dovršil je osemrazredno ljudsko šolo, je zdrav in krepak ter ima posebno veselje do trgovine. Boljšega mesta si pa ne morem misliti nego pri Vas. Znano je namreč, da so Vaši dečki v vsakem oziru
\
izvrstno podkovani in da ravnate z njimi strogo, vendar pa tudi ljubeznivo. Na vse to polagam veliko vrednost. Zato prosim, sprejmite ga že iz prijateljstva do pokojnega očeta, če želite, se Vam deček predstavi, sicer pa pričakujem Vašega obvestila, kdaj naj vstopi in kdaj se dogovoriva glede sprejemnih pogojev.
Priporoča se Vam vdani
Datum.	/.
Odgovor.
Spoštovani gospod!
Prijateljstvo do Vašega pokojnega očeta mi je v tako prijetnem spominu, da prav rad ustrežem Vaši želji. Naključje je poleg tega tudi naneslo, da prav sedaj potrebujem vajenca. Vaš brat torej lahko takoj vstopi. Ker ga poznam, se mu ni treba predstaviti, glede sprejemnih pogojev pa bi se rad dogovoril z Vami prej ko mogoče, recimo prihodnjo nedeljo, v svoji pisarni.
Pozdravlja Vas vdani
Datum.	1.
Taka pisma lahko začenjamo tudi takole:
V\ skrajni sili mi narekava srce, da se obračam do Vas, blagi gospod, s sledečo prošnjo...
Težko bi mi bilo prositi, ako bi ne bila prepričana o Vašem dobrem srcu.
Oprostite, blaga gospa, da Vas nadlegujem s prošnjo, ki ji je rešitev največjega pomena zame.
Svojo naklonjenost ste mi izkazali že tolikrat, da tudi to pot ne dvomim o Vaši pomoči.
Oprta na prijateljske vezi, ki družijo Vašo in našo družino, se usojam prositi Vašega gotovo uspešnega posredovanja v sledeči zadevi...
Dasi me ne poznate, se obračam do Vas, ker je obče znano, da radi pomagate vsakemu, ki ga tarejo nadloge.
Prepričan, da Vaše človekoljubno srce ne odkloni nobene upravičene prošnje, ne dvomim, da boste uvaževali tudi sledeče vrstice...
Vaše priporočilo je že mnogokomu pripomoglo do zaželjenega uspeha. To me osrčuje, da se obračam do Vas, velespoštovani gospod, s sledečo zadevo ...
Plemenito srce dobrotnikovo olajšuje prosilcu težki korak. To čutim tudi jaz, ko se obračam do Vas, blagi gospod, z naslednjo prošnjo...
Sklepamo jih lahko tudi takole:
Kakor mnogi drugi, ki jim je pomagala Vaša dobrotna roka, se Vas bo hvaležno spominjal tudi prevdani...
Ponavljajoč prošnjo, Vas zagotavlja svoje hvaležnosti prevdani...
Posebno pa opiram prošnjo na najino prijateljstvo, o katerega vrednosti si že tolikrat prepričala vdano...
Veliko prosim, vendar sem prepričan, da mi tega ne odreče plemenito srce zvestega prijatelja, ki mu pošilja prisrčne pozdrave hvaležni...
Zaprošena pomoč bo o trla marsikatero solzo. Hvaležnosti obdarovanih nesrečnežev pa Te zagotavlja prevdani...
Svoje stiske nisem popisal tako, kakor bi jo lahko. Zavedam se namreč, da blagemu srcu, ki čuti nesrečo svojega bližnjega tako kakor Vaše, ni treba dolgega prepričevanja.
Da se bo nesrečni priporočenec rad spominjal dobrotne Vaše roke, ki mu je odprla pot v boljšo bodočnost, Vas zagotavlja prevdani...
To prošnjo naj podprem z zagotovilom iskrene hvaležnosti, s katero se podpisujem odkritosrčno vdani...
*
Pri dopisovanju rabimo tudi dopisnice, biljete in vizitnice.
Dopisnice služijo za kratka sporočila, ki jih sme vsak čitati. Pisati na dopisnice kaj takega, kar bi prejemnika lahko razžalilo ali bi mu bilo neprijetno, ni dopustno. Vsaka nepremišljena beseda lahko povzroči tožbo zaradi razžaljenja časti ali druge neprijetnosti.
Kadar pišemo na dopisnici o tretji osebi, ne izpišemo imena, če je kaj kočljivega, sicer pa vzamemo zanjo kako kratico, ki je umljiva samo piscu in prejemniku.
Ker je dopisnica primerna samo za dopisovanje med znanimi osebami in je na njej malo prostora, navadno opuščamo nadpise in uvode. Pisati višjim osebam na dopisnici o zasebnih zadevah, bi bilo skrajno žaljivo.
Spoštovani gospod!
Govoriti moram z Vami v važni zadevi. Prosim, zglasite se pri meni v ponedeljek ali v torek.
Vdani	/.
Draga prijateljica!
Prosim, preskrbi mi po svoji izberi 4 m rjavega lodna. Pridem v nedeljo, da ga plačam in vzamem.
Pozdravlja Te Tvoja	/.
Podkrajšek, Spisovnik.	10
Dragi!
Štipko se vrne v soboto domov. Ako bi rad govoril z njim, pridi do torka. Sporoči mi, da ga obvestim!
Tvoj	j
Odgovor.
Hvala lepa za prijazno sporočilo. Pridem v ponedeljek. Prosim, povej to dragemu prijatelju!
Zdrav!	j
Draga Minka!
Pridem jutri zvečer ob osmih z vlakom. Prosim, poskrbi, da bo voz na kolodvoru. Imam veliko prtljage.
Pozdravlja Te Tvoj	j
Ljuba Zora! Metka mi je pisala, da je bolna. To me je jako vznemirilo. Prosim, sporoči mi, kako se počuti in ali je bolezen nevarna.
Tvoja	j
Draga Anica! Tvoje sočutje me je jako razveselilo. Na srečo njena bolezen lahno prehlajenje — ni nevarna. Obišči nas kmalu!
Tvoja	i
Draga Anica! Prav žal mi je, da Ti o Metkini bolezni ne morem poro» čati nič pomirljivega. Zdravnik pravi, da jo utegne napasti legar. Jutri Ti bom zopet pisala.
Tvoja	i
B i 1 j e t je pismo v jako zmanjšani obliki. Od dopisnice pa se razločuje, ker služi tudi za zaupna sporočila. Biljete pišejo višji do nižjih, nikdar pa nižji višjim. Kadar odgovarja nižji-višjemu, mora spisati pismo. Zaradi male oblike biljet tudi v zasebnem dopisovanju ni za daljša poročila.
Dragi prijatelj!
Govoriti mi je s Teboj v jako važni zadevi. Sporoči mi nemudoma, kdaj bi se lahko sešla v moji pisarni.
Tvoj
Spoštovani gospod!
■ Za svojega bivanja v I. sem se seznanil z Vašim prijateljem gospodom I. Ob tej priliki sem mu obljubil, da mu bom pisal v neki službeni zadevi. To bi sedaj rad storil. Prosim, sporočite mi prej ko mogoče njegov natančni naslov.
Za to prijaznost Vas toplo zahvaljuje vdani
/.
Cenjeni prijatelj!
Ob najinem, zadnjem sestanku si mi pokazal izredno zanimivo knjigo, ki ji je snov zajeta iz svetovne vojne. Ker jo hočem naročiti, prosim, sporoči mi, kdo io je spisal, kje je izšla in koliko stane.
I ako hvaležen Ti bo za io uslugo Tvoj
I.
* -
Spoštovani gospod /./
Po najinem dogovoru bi moralo biti naročeno blago že davno tukaj. Kaj je vzrok tej nenavadni zakesnitvi? Obvestite me nemudoma, kdaj ga dobimr
S spoštovanjem	•
I.
Draga Anka!
Moj vrt je sedaj čarobno lep. Vse cvete! Tukaj dehteče vrtnice, tam pre-leng_ lilije itd. Tolikrat si se že napovedala, pridi vendar sedaj, ko Ti lahko pokažem toliko krasote!
Srčno Te pozdravlja Tvoja
Datum.	/.
Ljubi Stanko!
Po novem voznem redu bo odhajal zjutranji vlak skoro dve uri poprej nego zdaj. Ker na ta način pridobiva precej časa za hojo v jutranjem hladu, predlagam, da preloživa izlet na prihodnji četrtek. Če si zadovoljen, odgovori takoj.	Tvoj
Datum.	L
Ljuba Stana!
Šivilja mi je sporočila, da obleke nikakor ne boš mogla pomeriti v torek, pač pa v soboto. Vabim Te torej, da zanesljivo prideš in urediš vse tako, da boš lahko tudi v nedeljo tukaj. Povedati in pokazati Ti ima prav veliko
Tvoja
Datum.	L
Draga Jelisava!
Tvoji želji pri najboljši volji ne morem ustreči. Blago take barve, kakršnega želiš Ti, je dražje, v barvi podobno pa dokaj slabše. Sporoči mi, Raj naj storim. Jaz bi Ti svetovala dražjo vrsto. Pozdravlja Te Tvoja
Datum.	I-
Dragi Svetorad!
Brat Zitomir je brzojavil, da nas obišče v petek. Rad bi nas videl vse skupaj, zato Te zanesljivo pričakujem že v četrtek zvečer. Če bi bil zadržan, piši!
Datum.	.	L
*
Za pismena sporočila rabimo tudi v i z i t n i c e. Ker so še manjše nego biljeti, morajo biti sporočila še krajša in zato izražanje še bolj točno. Vizitnice je rabiti samo v občevanju z najboljšimi prijatelji in znanci.
Brzojavke.
Kadar moramo sporočati o nujnih stvareh, uporabljamo brzojav (telegraf). Brzojavna sporočila imenujemo brzojavke (telegrame).
Brzojavke se oddajajo na brzojavnih postajah. Tu se tudi dobivajo golice, na katere pišemo brzojavna sporočila.
Vsaka brzojavka bodi pisana razločno. Pismenke naj bodo slovenske. Dopuščene so tudi šifrirane brzojavke ali sploh take, ki se dado brzojavljati.
Naslov obsegaj prejemnikovo ime in bivališče ter brzojavno postajo, kamor naj se brzojavka odda.
če ni brzojava v kraju, kjer biva naslovljenec, je treba na naslovu najprej zapisati, ali naj se dostavi brzojavka z ondotne najbližje brzojavne postaje po slu ali po pošti. Kadar se dostavljajo brzojavke zunaj brzojavne postaje, je plačati potnino. Ta pristojbina je določena po potninski tarifi dotičnega vročilnega urada, plačati pa jo mora navadno prejemnik.
Zgledi:
O rit ar, Kranj.
Pridem s popoldanskim vlakom.
Petrič.
Setnikar, Ljutomer.
Oče umrli. Pogreb jutri popoludne.
Ana.
Žabkar, Ljubljana.
Parni kotel poškodovan. Pošljite monterja popoludne.
Galič.
Baltič, Trojana.
Sestanek nemogoč. Zadeva nujna. Ukrenite potrebno.
Kordik.
B. Trgovsko dopisovanje.
Najvažnejša določila trgovinskega zakonika.
Po določilih trgovinskega zakonika je trgovec vsak, kdor kupuje in prodaja, kdor se torej peča s trgovino. Trgovina obsega tudi denarne posle in promet z vrednostnimi papirji. Pod trgovino spada dalje prevažanje blaga in oseb in njih zavarovanje med prevozom, torej železnice, parobrodne družbe in druga prevozna podjetja, zavarovalnice, ki prevzemajo zavarovanje med prevozom. S trgovino se bavijo tudi špediterji, knjigotržnice, trgovci z muzi-kalijami in umetninami.
Vsak trgovec mora svojo firmo naznaniti pristojnemu trgovinskemu sodišču (odnosno pristojnemu deželnemu ali okrožnemu sodišču), ki jo zapiše v trgovinski zapisnik. Taka firma se imenuje p r o t o k o -lirana firma.
Kadar se združi v trgovini dvoje ali več oseb, jamčijo vse skupaj za vse obveznosti, ki so jih prevzele pri zviševanju trgovinskih poslov.
Kadar se odmerja škoda, ki je nastala iz trgovinskega posla, ni plačati samo te škode, ampak tudi ubitek dobička.
Kadar se ni dogovorilo kaj drugega, veljajo za obrestno mero šestodstotne obresti.
Trgovec, ki je opravil trgovinske posle ali taka naročila, lahko zahteva od poveritelja provizijo, čeprav ni bila dogovorjena, in prav tako skladiščnino, če je moral blago spraviti v skladišče.
Če pišejo trgovci zaradi stalne trgovinske zveze med seboj tekoče račune, ima tisti, ki ob sklepanju knjig izkaže aktiven saldo, pravico do obresti, ki mu teko od dne, ko so bile knjige sklenjene. Knjige sklepamo navadno ob koncu leta, trgovci pa jih sklepajo vsakega pol leta, to je dne 30. junija in dne 31. decembra.
Naročnik je vezan na svojo ponudbo toliko časa, dokler mu ne dojde odgovor, ako je bil pravočasno oddan.
Vsak trgovinski posel se mora izvršiti v tistem kraju, ki je naveden v pogodbi, oziroma v kraju, ki ga je smatrati za to po zmislu naročila samega ali naročnikove namere. Če se ni določil kraj, se mora posel izvršiti tam, kjer je imel zavezanec ob času, ko je sklenil pogodbo, prodajalnico ali stanovanje.
- Če se ni določil dan ali če se ni dogovorila doba, lahko zahtevamo, da se naročilo izvrši vsak čas. Kadar se je dogovorila doba, naj se izvrši naročilo, ako gre za dneve, zadnji dan; ako gre za tedne ali mesece, mora biti naročilo izvršeno prav na tisti dan zadnjega tedna ali zadnjega meseca, ko je bilo poverjeno.
Ker je vsak trgovec zavezan pisati knjige, mora tudi poznati sledeča najvažnejša določila trgovinskega zakonika o trgovskih knjigah:
1.	Prejeta pisma je hraniti, prepiske odposlanih pisem pa po času urejene zbirati v pisemskem prepisniku.
2.	Ob začetku poslovanja je natanko popisati zemljišča, terjatve in dolgove, gotovino in druge imetke. Poleg tega je vso imovino oceniti.
Popis in oceno imovine imenujemo inventuro, spis ali knjigo, ki obsega inventuro, pa inventar. Inventar se zovejo tudi popisani in ocenjeni predmeti vse imovine.
Na podstavi inventure je sestaviti zaključek, ki kaže razmerje imetja in dolgov. Ta zaključek se imenuje bilanca. Vsako leto je potem sestaviti tak inventar in tako bilanco.
3.	Inventar in bilanca morata biti podpisana.
4.	V knjigah in zapiskih je rabiti živ jezik in pismenke živega jezika.
5.	Knjige naj bodo vezane, listi pa oštevilčeni. Na tistih mestih, ki morajo biti praviloma izpolnjeni, ne sme biti praznin. Vpiski se ne sinejo prečrtati
tako, da bi jih ne bilo mogoče citati; tudi se ne smejo postrgati ali izpre-riieniti tako, da bi se ne vedelo, ali se je poprava izvršila pri prvotnem vpisu ali šele pozneje.	'
6.	Knjige se morajo hraniti vsaj deset let, začenši z dnem, ko se je izvršil zadnji vpis. Isto velja o prejetih pismih, o inventurah in o bilancah.
7.	Pravilno urejene knjige so v spornih trgovinskih stvareh nepopoln dokaz, ki ga je lahko izpopolniti s prisego ali z drugimi dokazili.
Najvažnejši trgovinski pojmi.
Blago imenujemo vse reči, s katerimi tržimo. Ceno, ki jo postavi lastnik z ozirom na to, kolikšne koristi je blago njemu samemu, imenujemo vrednost. Vrednost je dvojna: sam o rab na, to je tista, ki jo ima blago za lastnika samega, in z amen s k a, to je tista, ki jo ima blago tedaj, kadar ga odstopimo, prodamo komu drugemu.
Kdor kupi, je kupec, kdor proda, je prodajalec. Kadar je kup dogrian, da prodajalec kupcu seznam, ki obsega ceno prodanega blaga, vse stroške in vse nagrade. Ta seznam imenujemo račun ali fakturo.
Mimo odbitkov, kakršni so tara, rabat in skonto, ki so v fakturi izrecno -navedeni, imamo pri teži še druge popuste, ki jih grosist (trgovec na debelo) dovoljuje detajlistu (trgovcu na drobno), na katere se pa v računu ne oziramo. Take olajšave so:
1.	f usti, to je odbitek pri takem blagu, ki se prav lahko pokvari, n. pr. pri slaščicah in vkuhanem sadju;
2.	1 ekaža; ta se dovoljuje pri tekočinah, ki lahko izkapajo pri razpokah na sodih, n. pr. pri olju, petroleju;
3.	refakcija; ta se daje pri blagu, ki dojde nečisto ali nerabno;
4.	h a v a r i j a, ki se dovoljuje za poškodbe blaga na morju.
Pri mnogih poslih rabimo zaprisežene posredovalce ali mešetarje, senzale, ki prodajalcem priskrbujejo kupce, kupcem pa prodajalce.
Kdor po našem naročilu za nas v tujem kraju kupuje in prodaja blago, ' opravlja poverjeniški, komisijski ali konsignacijski posel. Kdor da naročilo, je poveritelj, komitent, kdor naročilo sprejme, je poverjenik, komisijonar. Nagrada, ki jo prejme komisijonar, se zove o p r a v n i n a ali provizija. Komisijonar kupuje in prodaja po svoji volji ali pa mu poveritelj določi (limitira) skrajno, ne-prestopno ceno, ki se je mora držati.
List, v katerem je navedeno blago, ki ga poveritelj pošlje poverjeniku, se imenuje seznamek ali konsignacija, račun o prodanem blagu, ki ga poverjenik pošlje poveritelju, pa prodajni račun.
Poverjenikom ali komisijonarjem se v nekaterih ozirih prištevajo tudi agenti.
Agenti ali opravniki so mestni in potujoči. Kar opravljajo prvi po mestih, to izvršujejo drugi po deželah.
Razloček med komisijonarjem in agentom je, da komisijonar skrbi za kup in prodajo na svojo nevarrlost, agent pa izvršuje posle v imenu tvrdke, ki jo zastopa. Komisijonar nikoli ne imenuje svojega poveritelja, agent pa priporoča blago v imenu tistega, ki ga zastopa. Poleg tega dobi agent od svojega gospodarja za prodano blago provizijo, ki je bila že prej med njima dogovorjena. Tudi imajo nekateri agenti poleg provizije stalno plačo in, kadar potujejo, tudi dnevnine ali dijete.
Agenti zastopajo navadno po več tvrdk, toda le take, ki prodajajo različno blago.
Oseba, ki prodajalcem priskrbuje kupce, kupcem pa prodajalce, je m e -š e t a r ali s e n z a 1. Mešetar je oblastveno potrjen in zaprisežen ter se razločuje od. komisijonarja v tem, da preskrbi kup ali prodajo, ne da bi imel on blago ali denar v rokah, komisijonar pa vselej prevzame blago in tudi iztrženi denar.
Mešetar dobi za svoj trud odškodnino, ki ji pravimo mešetarina, s e n z a r i j a ali k u r t a ž a.
Kdor prevzame blago, da ga postavi na določen kraj, je odpravnik ali špediter, posel, ki ga opravlja, je odpravni ali š p e d i c i j s k i posel. Špediter opravlja tudi posle pri carinskih uradih.
Carina je piistojbina, ki jo pobira država pri uvozu in izvozu določenih izdelkov. Ta pristojbina je urejena po trgovinskih pogodbah in se plačuje po določilih carinske tarife. Plačuje se v zlatu. Kadar se plača v srebru ali v papirju, znaša toliko več, kolikor ima zlato ažije.
Blago, ki gre preko carinske meje, se mora naznaniti mejnemu carinskemu uradu. To naznanilo se izvrši pismeno na carin ski izjavi, deklaraciji.
Blago, ki gre skozi državo, se imenuje prevozno ali tranzitno blago.
Poslopja, kjer je naloženo blago, imenujemo skladišča. Skladišča nadzirajo carinski uradi.
Zavarovalnice ali asekurance so družbe, ki se zavežejo plačati škodo ali izgubo pri odpravi blaga, ki je bilo pri njih zavarovano. Kdor zavaruje, to je, kdor prevzame zavarovanje, je zavarovale c, aseku-rant, kdor se zavaruje, je zavarovanec,, asekurat. Za zavarovanje je plačati zavarovalnino ali premijo, ki se računi po tarifah. Zavarovanec dobi listino, ki se imenuje polica ali zavarovalni list.
Tržiti smejo posamezne osebe na svoj račun ali pa dve ali več oseb na skupni račun. Kadar se združi več oseb, nastane trgovinska družba; vsak posameznik se imenuje drug, družni k, trgovina pa družna trgovina. Drugovi sklenejo pogodbo, ki obsega določila, kako je deliti dobiček in izgubo, kdaj in kako je obnoviti pogodbo, kakšno je razmerje posameznikov do družbe in kdaj se družba razi de. To je družna pogodba.
Preden se družba razide, dovrši še svoje posle in ugotovi obračun, to je stopi vlikvidacijo.
So tudi take družbe, pri katerih eden ali več družnikov jamči osebno in z vsem svojim imetjem, drugi se pa udeležujejo podjetja samo z glavnico, ki ji višina ni predpisana. Te vrste družbe se zovejo komand i tne družbe. Pri taki družbi opravljajo trgovinske posle samo tisti, ki osebno jamčijo, komandi tisti (to so tisti, ki so vplačali samo nekaj) pa imajo pravico, da ob letni bilanci• pregledajo knjige.
Posebne družbe so delniške družbe. Te se smejo ustanavljati samo z državnim dovoljenjem in poslujejo na podlagi pravilnika ali š tatu ta, ki obsega določila o tvrdki, o višini glavnice, o načelih, po katerih se razdeljuje dobiček, sploh o vsem, kar se tiče podjetja. Določena glavnica se razdeli na določeno število deležev in za vsak delež se izda delnica ali akcija.
Najvišji organ vsake delniške družbe je občni zbor. Delničarji, ki se snidejo na občnem zboru, sklepajo tudi v imenu nenavzočnih članov v pri-stoječih jim družbenih zadevah.
Delničarji volijo izmed sebe odbor (upravni, administracijski ali generalni svet), ki jih ima pravico zastopati.
Čisti dobiček se enkrat na leto razdeli med delničarje. Kar spada na eno delnico, imenujemo d i v i d e n d o.
0	* * *
Splošno merilo za vrednost blaga imenujemo denar. Denar je torej sredstvo, s katerim izražamo ceno blagu. Denar je papirnat ali kovan. Kovani denar se imenuje novec.
Vrednost novcev je trojna: notranja ali kovinska, zakonita in trgovinska ali k u r z n a.
Notranja vrednost novca je vrednost njegove čiste kovine. Zakonito vrednost določuje država. Trgovinska ali kurzna vrednost je tista izpremenljiva vrednost, ki jo ima novec v trgovini in sploh v prometu.
Kurz raste, kadar se novcu vzdiguje vrednost nad njegovo zakonito vrednost, pada pa, kadar mu gre vrednost pod zakonito vrednost. V prvem primeru pravimo, da ima novec a ž i j o, v drugem, da ima d i s a ž i j o. Kadar je kurz novca enak njegovi zakoniti vrednosti, mu je vrednost al pari.
Menice so rimese, trate in devize.
R i m e s a je menica, ki jo prevzame upnik namesto plačila ali pa zato, da je varna njegova terjatev.
S trato se dolžnik zaveže, da bo plačal dolg.
Devize so v inozemstvu izdane menice, ki se plačajo v inozemstvu in v inozemski veljavi.
Menični imetnik menico lahko proda. Ker dobi kupec na menici nakazani znesek šele, ko menica dospe v plačilo, ne plača zanjo vsega nakazanega zneska,_ ampak toliko manj, kolikor znašajo obresti od dne kupa, oziroma prodaje do dospetnega dne. Te obresti imenujemo diskont, vrednost menice po odbitem diskontu pa diskontirano vrednost menice.
Veliko vlogo igra dandanes v vseh strokah trgovine in pridobitnosti kredit. Če je kdo priden, pošten in spreten, mu zaupamo osebno, da bo plačal svoj dolg. Pri taki osebi govorimo o osebnem, personalnem kreditu. Ako pa komu zaupamo zato, ker vemo, da ima premoženje, posestvo, ki nam daje dovolj gotovosti, da dobimo, kar nam gre, tedaj pravimo temu kreditu realni kredit.
Za kreditne posle najvažnejši zavodi so banke. Banke, ki dajejo posojila proti zastavi zemljišč, so hipotečne banke. Če zalagajo industrijske naprave ali trgovinska podjetja, se zovejo i n d u s t r i j s k e ali trgovinske banke.
Banke sprejemajo vloge proti obrestovanju, ki je tem večje, čim dalje sega odpovedni rok (depozitni posel). Če ima vložnik pri banki račun (konto), lahko opravlja z njenim posredovanjem plačila drugim, ki imajo tudi pri banki račun ali ki od njih dobiva plačila, ne da bi bilo treba denar pošiljati (kontokorentni posel). Tudi osebe, ki nimajo računa pri banki, morejo s položnicami opravljati plačila kontniku; prav tako tudi banka lahko na njegov račun izplačuje nekontnikom z vložnikovim nakazilom. Temu pravimo čekovni p r o m e t, ki igra dandanes največjo vlogo.
Čekovnega prometa ugodnosti so: poraba gotovine je manjša, kontnik si prihrani časa in stroškov, ker opravlja banka zaračumbo, njegov denar je varno shranjen in mu nese obresti.
Hranilnice imajo namen, dajati ljudem priliko, da nalagajo prihranke na obresti. Hranilnice zbirajo hranilne vloge in jih uporabljajo za popolnoma varne kreditne posle, kakor za posojila proti hipotekam, za eskomp-tovanje menic, za izposojila na vrednostne papirje (lombardni posli) itd.
Posebnim kreditnim potrebam obrtništva ustrezajo hranilna in posojilna društva, posojilnice in kreditne zadruge.
Ti zavodi sprejemajo hranilne vloge članov, pa tudi nečlanov na obrestovanje in dajo članom posojila navadno na osebni kredit, včasih tudi kot posojilo na njih izdelke.
0 trgovinskem dopisovanju.
Kar je zapisano, to ostane. Resnico tega izreka so poznali že stari Rim; Ijani, cenimo jo pa tudi dandanes. Trgovec in obrtnik vesta, da so pisma v prepornih stvareh odločilnega pomena. Previden trgovec obnovi zato tudi ustne dogovore še enkrat pismeno. Ne samo, da ima potem v rokah vsa dokazila, ki bi jih kdaj potreboval, tudi nejasnosti in napačne razlage se lahko preprečijo.
Ker vsako trgovinsko pismo nadomešča usten dogovor ter veže pisca in prejemnika, zato bodi jasno in izključuj vsak dvom in vsako krivo razlago. Ker je nadalje vsebina trgovinskega pisma podlaga raznim vknjižbam, je razvrstiti vsebino po času, kakor se vrste posamezni posli. Posebno razločno je pisati števila; kar je važno, naj se podčrta.
Kadar pišemo uglednim firmam, moramo vsekakor vpoštevati tudi razmerje do njih. Dopisi manjših firem do višjih se morajo ravnati po splošno veljavnih pravilih, ki veljajo za družabno občevanje. Sploh je pri pisanju trgovinskih pisem treba velike pazljivosti, kajti navada ni, da bi se taka pisnja sestavljala (koncipirala), izbrisati ali izstrgati pa se ne sme nič.
Najnavadnejše trgovinsko dopisovanje obsega:
1.	okrožnice;
2.	ponudbe;
3.	naročilna pisma in pisma s fakturami;
4.	pisma pri pošiljanju tekočih računov;
5.	pozvedna pisma v trgovskih kreditnih zadevah;
6.	priporočilna pisma;
7.	pisma v komisijskih zadevah;
8.	pisma v špedicijskih in zavarovalnih zadevah;
9.	opominjalna pisma;
10. prošnje za službo.
I. Okrožnice.
Okrožnice so naznanila, ki jih razpošiljajo trgovci, kadar priporočajo svoje blago ali kadar naznanjajo važnejše izpremembe v trgovini. Ker gredo v velikem številu med svet, so navadno tiskane, namesto naslova pa sta postavljeni črki „P. n.", to je s polnim naslovom, ali črki „P. t." = pleno titulo (s polnim naslovom), namesto določenega dne pa rabimo izraz „Dan poštnega pečata".
1.) Otvoritev trgovine.
V Ljubljani, dne poštnega pečata.
Všojam, se Vam naznanjati, da sem z današnjim dnem otvoril na tukajšnjem Mestnem trgu št. 7
manufakturno trgovino.
Moja pri trgovinskem sodišču protokolirana firma je
Bogdan Svetličič.
Oprt na obilo trgovinsko znanje, se nadejam pri svojem podjetju tem boljših uspehov, ker razpolagam tudi z zadostnimi denarnimi sredstvi. Zato prosim Vašega zaupanja, ki ga bom cenil s točnim in vestnim izvrševanjem vseh naročil.
Obenem blagovolite vzeti na znanje moj podpis.
Z velespoštovanjem Bogdan Svetličič.
2.) Premestitev trgovine.
V Ljubljani, dne poštnega pečata.
P. n.
Blagovolite vzeti na znanje, da sem opustil svoje dosedanje prodajalniške prostore na Starem trgu ter otvoril na Glavnem trgu št. 13 z vsem kom-fortom opremljeno manufakturno trgovino.
Nadejaje se, da sem s tem ustregel želji svojih naročnikov, se priporočam njih nadaljnji naklonjenosti.
Z odličnim spoštovanjem Ferdinand Karolnik.
3.) Prodaja trgovine.
a) Prodajalčeva okrožnica.
V Zagrebu, dne poštnega pečata.
P. n.
Vljudno Vas obveščam, da sem svojo trgovino s špecerijskim blagom v Gajevi Ulici št. 5, ki je protokolirana na ime
Matko Konjedič, prepustil gospodu Stojanu Dragoviču z vsemi aktivi in pasivi.
Ob tej priliki Vas toplo zahvaljujem za obilo zaupanje, ki ste mi ga izkazovali ves cas mojega poslovanja, ter vljudno prosim, da ostanete prav tako naklonjeni tudi mojemu nasledniku.
Z odličnim spoštovanjem Matko Konjedic.
b) Naslednikova okrožnica.
V Zagrebu, dne poštnega pečata.
P. n.
K okrožnici prednika gospoda Matka Konjediča dostavljam vljudno obvestilo, da sem njegovo trgovino
z manufakturnim blagom kupil in da se glasi protokolirana firma sedaj
Stojan Dragovič. Proseč Vas, da mojemu predniku izkazano zaupanje ohranite tudi meni, blagovolite obenem vzeti na znanje moj podpis.
Z odličnim spoštovanjem Stojan Dragovič, ki bo podpisoval: Stojan Dragovič.
4.) Opustitev trgovine.
V Mariboru, meseca maja 19 ..
P. n.
" Vedna bolehnost me sili, da opustim svojo trgovino, ki je protokolirana
na ime	, , ~
Janko Trnovec.
Da se likvidacija izvrši v popolnem redu, jo je prevzel moj sedanji knjigovodja gospod Mihael Pust, čigar podpis blagovolite vzeti na znanje.
Z zagotovilom, da se bom vedno rad spominjal najinih trgovskih zvez, beležim
z odličnim spoštovanjem Gospod Mihael Pust bo podpisoval:	Silvin Grom-
pp. Janko Trnovec v likvidaciji Mihael Pust.
5.)	Opustitev trgovine vsled smrti.
V	Gorici, meseca marca 19..
P. n.
S težkim srcem Vam sporočam, da je dne 13. februarja umri mej dragi soprog Julij Pengov.
Ker ga v obsežni njegovi trgovini nikakor ne morem nadomeščati, sem sklenila, da jo opustim. Obenem pa sem poverila likvidacijo njegovemu dolgoletnemu sotrudniku gospodu Francu Kotniku, ki bo tvrdko tudi podpisoval. Prosim, da blagovolite to vzeti na znanje.
Ob tej priliki me veže tudi prijetna dolžnost, da Vas toplo zahvaljujem za dolgoletno zaupno občevanje z mojim pokojnim soprogom.
Z odličnim spoštovanjem
Marija Pengovova.
6.)	Nadaljevanje trgovine po trgovčevi smrti brez izpremembe tvrdke.
V Zagrebu, meseca junija 19..
P. n.
Težko mi je sporočati, da je moj dobri oče in imetnik protokolirane tvrdke
Gregor Zamik
dne 13. maja 1.1. umrl. Proseč Vas, da ohranite blagega pokojnika v častnem spominu, naznanjam obenem, da bom pod tvrdko
Gregor Zamik
neizpremenjeno posloval dalje na svojo odgovornost in na svoj račun.
Prepričan, da boste kakor mojemu pokojnemu očetu tudi meni izkazovali svojo naklonjenost, beležim	z odliinin spoštovanjem
ki bom podpisoval:	Anton Zamik,
Gregor Zamik.
7.)	Podelitev prokure.
V	Trstu, dne poštnega pečata.
P. n. -
Usojam se naznanjati, da sem izročil danes svojemu dolgoletnemu sotrudniku	gospodu Leopoldu Močniku prokuro v priznanje njegovega izrednega poslovanja.
Prosim torej, da vzamete na znanje njegov podpis ter mi ohranite svoje zaupanje kakor doslej.	z od[lMm spoMovanjem
Blaž Setnikar.
Gospod Leopold Močnik bo podpisoval: pp. Blaž Setnikar Leopold Močnik.
8.) Vstop javnega družabnika.
V Trstu, dne poštnega pečata.
P. n.
Blagovolite vzeti na znanje, da je moj dosedanji prokurist gospod Leopold Močnik	odslej moj javni družabnik.
Vsi posli se bodo vršili kakor doslej, firma pa se bo podpisovala
Blaž Setnikar in drug. Zato se usojam. Vas opozoriti na spodnja podpisa. Obenem Vas toplo zahvaljujem za Vaše zaupanje, ki ga blagovolite ohraniti tudi novi firmi.
Z odličnim spoštovanjem Gospod Blaž Setnikar bo podpisoval:	Blaž Setnikar.
Blaž Setnikar in drug. Gospod Leopold Močnik bo podpisoval: Blaž Setnikar in drug.
II. Ponudbe.
Ponudbe so splošne,, kadar veljajo za vse vrste blaga, s katerimi razpolaga ponudnik. Splošne ponudbe delamo, kadar hočemo pridobiti novega trgovinskega prijatelja. Taki ponudbi priložimo navadno tudi cenik ter opozorimo obenem na kakovost blaga in ugodnosti, ki jih lahko dovolimo.
Posebne ponudbe delamo navadno le znanim trgovinskim prijateljem, bodisi da želimo z njimi oživiti že obstoječe trgovske zveze, bodisi da hočemo dokazati svojo pozornost do njih. Ponudbam te vrste prilagamo često tudi vzorce blaga.
Na vsako ponudbo je treba vsekakor odgovoriti. Kadar ponudbo sprejmemo, tudi naročimo,* kadar ponudbo odklonimo, stoi imo to v dostojni obliki.
* Več o tem na str. 161.	,
1. a) Ponudba s priloženim cenikom.
V Ljubljani, dne 9. februarja 19 ..
Gospod Anton ]entl
v Kranju.
S priloženim cenikom, ki ga blagovolite pregledati, se usojam, Vas opozoriti na svojo bogato zalogo blaga.
Iz cenika se lahko prepričale, da nisem niti blagu, ki ga dobivam iz inozemstva, zvišal dosedanjih cen, domačemu blagu pa sem jih sedaj celo znatno znižal.
Nadejaje se, da me skoro počastite s kakim obsežnejšim naročilom, ki ga izvršim na Vašo popolno zadovoljnost, beležim
z odličnim spoštovanjem Damijan Kuhar.
1.	b) Odgovor.
V Kranju, dne 12. februarja 19 ..
Gospod Damijan Kuhar
v Ljubljani.
Vaše cenjeno pismo z dne 9. t. m. in priloženi mu cenik sem prejel. Ker mi je pa vsled neugodnih kupčijskih razmer zaostalo veliko blaga, počakam z novimi naročili še nekaj časa, potem pa bom gotovo tudi vpošteval Vašo ponudbo.	z odiiinim spoštovanjem
Anton Jentl.
2.)	Ponudba z vprašanjem, zakaj so minila dosedanja naročila.
Na Dunaju, dne 9. avgusta 19 ..
Gospod Janko Brus
v Ljubljani.
Vaša cenjena naročila so v zadnjem času popolnoma preminila. To obžalujemo tem bolj, ker nam je resna skrb, da zadovoljimo vsakogar v vsakem oziru. Ako smo pri izvrševanju Vaših cenjenih naročil vkljub temu kaj zagrešili, želimo samo prilike, da to po možnosti popravimo.
Obenem prilagamo temu pismu svoj najnovejši cenik s prošnjo, da nas čimpreje zopet razveselite z nadaljnjimi svojimi naročili.
Zagotavljaje Vas točne in solidne postrežbe, beležimo
z odličnim spoštovanjem Ivan Kosovel i. dr.
3. a) Ponudba s priloženim vzorcem.
V Gradcu,, dne 15. aprila 19 .. Gospod Kozma Peterlin
v Mariboru.
Za poletno dobo sem pravkar dobil večjo množino grebenane tkanine, ki jo kažejo priloženi vzorci. Blago, 1-4 m široko, je v kosih po 40 m ter velja *os	K 544•— na tri mesece časa.
Ako Vam morem z ozirom na navedeno nizko ceno postreči, prosim, da
me skoro obvestite.	.
Z odličnim spoštovanjem
Matija Kržič.
3. b) Odgovor.
V Mariboru, dne 20. aprila 19 .. Gospod Matija Kržič
v Gradcu.
Prav žal mi je, da Vaše cenjene ponudbe z dne 15. t. m., za katero Vas obenem toplo zahvaljujem, ne morem sprejeti, ker sem z blagom te vrste zadostno preskrbljen.	.... . ».
'	Z odličnim spoštovanjem
Kozma Peterlin.
III. Naročilna pisma in pisma s fakturami.
Blago naročamo na podlagi prodajalčeve ponudbe ali pa iz lastnega nagiba, kadar hočemo popolniti svoje zaloge. V naročilnem pismu mora biti natanko navedeno, koliko in kakšnega blaga želimo in po kakšni ceni. Naročilu je tudi dostaviti, kako naj nam prodajalec blago dopošlje in kako ga nameravamo plačati. Ker kupec fakturni znesek lahko poravna v gotovini ter lahko odredi, da mu prodajalec pošlje blago s poštnim povzetjem ali proti plačilnemu nalogu, ker zanje lahko, izda rimeso ali pozove prodajalca, da nanj potegne trato, ker dalje tudi lahko določi, da se fakturni znesek zaračuhi kontokorentno, zato so naročilna pisma zelo različna. V vsakem pa je ob sklepu izreči tudi želje, oziroma zahteve, ki jih je vpoštevati ob izvršitvi naročila.
O izvršenem naročilu je takoj obvestiti naročnika. Takemu pismu s priloženo fakturo pravimo fakturno pismo. V vsakem fakturnem pismu je najprej omeniti, da smo prejeli naročilo, ki se zanje zahvaljujemo. Potem je navesti, kdaj in kako smo ga izvršili in da smo za plačilo fakturnega zneska odredili vse tako, kakor je bilo omenjeno v naročilnem pismu.
Podkrajšek, Spisovnik.
11
1.)	Naročilo proti plačilu v gotovini.
V Ljubljani, dne 10. junija 19 .. Gospod Stojan Baltil
v Trstu.
Izvolite mi poslati 2 soda jedilnega olja. ■ Fakturni znesek poravnam precej, zato pričakujem dobrega blaga in ugodnih plačilnih pogojev.	Z odličnim spoštovanjem
Metod Lipovšek.
2.)	Izvršitev naročila.
V	Trstu, dne 16. junija 19 .. Gospod Metod Lipovšek
v Ljubljani.
Za naročilo, ki sem ga prejel z Vašim cenjenim pismom z dne 10. t. m., Vas jako zahvaljujem. Obenem naznanjam, da sem naročeno olje danes kot tovorno blago odposlal po železnici na Vaš naslov. Ker želite v priloženi fakturi izkazani znesek
K 869-40 poravnati precej, sem Vam dovolil lYz'% skonta.
Vaših nadaljnjih naročil pričakujem	z odličnim spoštovanjem
Stojan Baltič.
3.)	Vzorec fakture.
V	Trstu, dne 16. junija 19 .. 2n h Stojan Baltič v Trstu.
FAKTURA.
Gospod Metod Lipovšek v Ljubljani	Dati
Vsled Vašega naročila z dne 10. t. m. sem Vam poslal danes po železnici na Vaš račun in na Vašo odgovornost:
S.B.		Plača in toži se v Trstu. Ugovori se vpoštevajo le prvih osem dni po prejetem blagu.	Cena za 100 kg		Znesek	
2417 2418	1 h	sod jedilnega olja Brutto 254 kg Tara 35 kg sod jedilnega olja Brutto 218 kg Tara 23 kg				
		Brutto 472 kg Tara 58 kg Netto 414 kg	210		869	40
						
4.)	Prejemno potrdilo.
V	Ljubljani, dne 22. junija 19.. Gospod Stojan Baltič
v Trstu.
Vaše pismo z dne 16. t. m. s fakturo o poslanih mi
dveh sodih jedilnega olja
sem prejel. Blago je došlo popolnoma nepoškodovano. Za plačilo sem Vam po poštnem čekovnem uradu danes nakazal
K 869-40.	2 odličnim spoštovanjem
Metod Lipovšek.
5.)	Naročilo proti kontokorentnemu zaračunu.
V	Kranju, dne 23. oktobra 19 ..
s
Gospod Simon Pibernik
v Ljubljani.
Obžalujem, da zaradi daljše odsotnosti nisem mogel odgovoriti na Vaše cenjeno pismo z dne 5. t. m. Naročam pa danes
5 zabojev smokev najboljše vrste, vendar pa kolikor mogoče poceni. Fakturni znesek blagovolite vknjižiti na moj račun.
Z odličnim spoštovanjem Zdravko Dodič.
6.)	Fakturno pismo.
V Ljubljani, dne 28. oktobra 19 .. Gospod Zdravko Dodič
v Kranju.
Sporočam Vam, da sem Vaše cenjeno naročilo z dne 23. t. m., za katero Vas toplo zahvaljujem, danes izvršil. Zato prejmete po državni železnici
5 zabojev smokev, za katere pošiljam priloženo fakturo za K 299-60 s pristavkom, da sem Vas za ta znesek obremenil za dan 28. januarja.
Naj pripomnim, da je cena proti prejšnji zato nekoliko višja, ker je blago izbrano in so take zaloge sedaj že precej pošle.
Z odličnim spoštovanjem Simon Pibernik.
7.) Faktura.
Simon Pibernik, Ljubljana, Dunajska cesta.
V Ljubljani, dne 28. oktobra 19..
20 li
Gospod Zdravko Dodič
v Kranju.
S. P.		Cena		Znesek
Št. 743 - 747	5 zabojev smokev Brutto 264 kg Tara 16 „			......T 1
	Netto 248 kg	1	20	397 | 60 . 1
Špecifikacija:
Zaboj št. 743	Brutto	57 kg
„ št. 744	„	51 „
„ št. 745	„	49 „
„ št. 746	„	54 „
„ št. 747	„	53 „
Brutto 264 kg.
8.) Naročilo, pri katerem se fakturni znesek poravna z menico.
V Ljubljani, dne 3. novembra 19 .. Gospod Štefan Zalokar
v Škof ji Loki.
V bogati izberi sukna, ki ga ponujate s poslanim mi cenikom, mi posebno ugajajo temnovišnjevi in temnozeleni vzorci. Če Vam je mogoče pri navedenih sedaj izredno visokih cenah dobaviti
5 kosov temnorjavega sukna št. 11, m po 7-20 K, in, 4 kose temnozelenega sukna št. 18, m po 8-40 K, pričakujem blago po železnici v najkrajšem času. Za fakturni znesek pa blagovolite potegniti name v treh mesecih plačljivo trato.
Z odličnim spoštovanjem Zorko Stanič.
9.)	Izvršitev naročila in obvestilo o potegnjeni trati.
V	Škof ji Loki, dne 7. novembra 19 ..
Gospod Zorko Stanič
v Ljubljani.
Na Vaše cenjeno pismo z dne 3. t. m. Vam odgovarjam, da so cene v mojem ceniku tolikšne, da mi dovoljujejo le neznaten dobiček. Zato jih v obče ne znižani nikomur. Pri Vas sem vpošteval najine dolgoletne trgovske zveze in prav zaradi tega ustregel Vaši želji.
Blago sem oddal danes po železnici, v poravnavo svoje terjatve, ki je izkazana v priloženi fakturi, pa sem izdal po Vašem naročilu trato za K 1572— v dan 7. februarja po naredbi Janka Somraka, ki jo blagovolite svoj čas honorirati.
Vselej pripravljen ustreči Vašim nadaljnjim naročilom, beležim
z odličnim spoštovanjem Štefan Zalokar.
10.)	Faktura.
V	Škof ji Loki, dne 7. novembra 19 ..
faktura.
za gospoda Zorka Staniča v Ljubljani.
Ustrezaje Vašemu cenjenemu naročilu, sem odposlal danes na Vaš račun in na Vašo nevarnost po železnici
Š. Z.	___ Franko kolodvor Škofja Loka	Cena		Znesek	
Št. 912	1 zaboj 5 kosov temnorjavega suknašt. 11				
	100 m	7	20	720	—
Št. 913	1 zaboj 4 kose temnozelenega sukna št. 18				
	100 m	8	40	840	—
				1560	—
	2 zaboja po 6 K			12	—
				1572	—
11.) Potrdilo o prejetem blagu. Izdana trata vzeta na znanje.
V Ljubljani, dne 14. novembra 19 .. Gospod Štefan Zalokar
v Škof ji Loki.
Naročeno blago, o katerem ste me obvestili s svojim cenjenim pismom z dne 7. t. m., sem včeraj prejel nepoškodovano. Za'izkazani fakturni znesek izdano trato za
K 1572— v dan 7. februarja po naredbi Janka Somraka bom ob dospetku honoriral.
Z odličnim spoštovanjem Zorko Stanič.
* * »
Manjše množine blaga naročajo trgovci, zlasti trgovci v istem kraju med seboj često tudi po nakaznicah ali po listkih z nadpisom „Memorandum" ali pa po dopisnicah. Kadar naročnik z naročenim blagom ne dobi obenem tudi fakture, mu je poslati dobavni list, po katerem ga obveščamo, koliko in kakšnega blaga in po kakšni ceni smo mu ga oddali. Dobavni list mora naročnik podpisati in vrniti.
12.) Naročilo po nakaznici, ki ji je pridejan dobavni list
Peler Karlin v Ljubljani na Starem trgu.	Št. 5.
Št. 5.	DOBAVNI LIST
NAKAZNICA	' za gospoda Petra Karlina tukaj.
za gospoda Ivana Bregarja tukaj.	Vsled naročila prejmete
Blagovolite mi takoj poslati	1 vrečo kave „Javau.
1 vrečo kave „Javau.	V Ljubljani, dne 12. febr. 19.
V Ljubljani, dne 12. februarja 19 ..	Prejel
Peter Karlin.	Peter Karlin.
13.) Naročilo po dopisnici.
(Sprednja stran.)
	
Pavel Simončič v Tržiču.	Gospod v i
	Znamka :
	Stanko černič
	v Ljubljani,
	na Šentpetrski cesti.
(Zadnja stran.)
Gospod Stanko černič	
Blagovolite mi takoj poslati	v Ljubljani.
50 kg malca po 16 h.	
V Tržiču, dne 31. maja 19 ..	Z odličnim spoštovanjem
	Pavel Simončič.
14.) Naročilo po memorandu.
Št. 3.
MEMORANDUM
Alojzija Mravljaka
v Rudniku.
za gospoda Martina Košmelja v Ljubljani.
Pošljite mi po svojem vozniku takoj
1 sod petroleja po današnji ceni.
Z odličnim spoštovanjem Alojzij Mravljak.
15.) Drugo naročilo.
V Radovljici, dne 3. septembra 19 .. Gospod Luka Klavžar
v Ljubljani.
Prosim, pošljite mi po državni železnici prej ko mogoče 1 sodček terpentinovega olja ca. 40 kg.
Z odličnim spoštovanjem Matko Slivar.
Kadar potrebuje trgovec blago posebno nujno, ga naroči brzojavno. Za brzojavko je rabiti uradno poštno tiskovino. Besedilo bodi kratko in točno.
16.)	Brzojavno naročilo.	,
Trdina
Ljubljana.
Pošljite takoj deset vreč soli po železnici.
Praprotnik.
Brzojavna naročila potrjujejo trgovci pismeno. V takem pismu ponove besedilo brzojavke dobesedno, potem pa še kaj pristavijo.
17.)	Pismeno ponovilo brzojavnega naročila.
Na Bledu, dne 5. maja 19 .. Gospod Jakob Trdina
v Ljubljani.
Danes zjutraj sem brzojavil dobesedno:
,Pošljite takoj deset vreč soli po železnici!1 To s tem pismom potrjujem. Obenem prosim, da naročilo izvršite prej ko
mogoče.	.
Z odličnim spoštovanjem
Anton Pra/jrolnik.
18.)	Brzojavni preklic naročila.
Kidrič
Gorica.
Prekluujem naročilo kave. Pismo pride.
Lojk.
19.)	Pismeno ponovilo brzojavnega preklica.
V Sežani, dne 22. junija 19 .. Gospod Fortunat Kidrič
v Gorici.
Tržna poročila naznanjajo silno padanje cen za kavo. Vsled tega sem bil danes primoran brzojavno preklicali svoje naročilo z dne 18. t. m. za 20 vreč kave „Ceylon". Brzojavil sem: ,Preklicujem naroČilo kave. Pismo pride.'1 Nadaljnjih naročil Vas zagotavljam
z odličnim spoštovanjem Silvester Lojk.
20.) Naročnik vrne fakturo, ker so cene višje, nego so bile dogovorjene.
V Postojni, dne 29. marca 19 .. Gospod Peter Deskovič
v Trstu.
Priloženo fakturo, ki ste mi jo poslali s pismom z dne 26. t. m., vračam s prislavkom, da ste za dopostano blago zaračunili dokaj višje cene, nego sva jih svoj čas dogovorila.
Prosim torej, da popravite pomoto.
Z odličnim, spoštovanjem Faktura.	Aleksander Stojan.
21.)	Pismo s popravljeno fakturo.
V Trstu, dne 3. aprila 19 .. Gospod Aleksander Stojan
v Postojni.
Pred vsem moram prositi, da mi odpustite neljubo pomoto, ki ste mi jo naznanili s cenjenim pismom z dne 29. m. m.
Da se fakturirani znesek ne sklada z najinim dogovorom, je gotovo, zato sem takoj preskrbel popravljeno fakturo za K 361-29, ki jih blagovolite priznati na moj račun.
Z odličnim spoštovanjem
Peter Deskovič.
22.)	Obvestilo, da naročila ni mogoče izvršiti.
V Ljubljani, dne 3. avgusta 19 .. Gospod Štipko Korošec
v Sežani.
Blago, ki ste ga naročili s pismom z dne 30. m. m., mi je popolnoma pošlo. Ker ga pa pred jesenjo gotovo ne dobim več, Vas vljudno zahvaljujem za naročilo s pristavkom, da Vam bom meseca oktobra prav rad postregel, ako morete dotlej počakati.	z	spoštovanjem
Milan Traven.
23.)	Obvestilo o delni izvršitvi naročila.
V Domžalah, dne 22. oktobra 19 .. Gospod Jožef Piškovec
v Ljubljani.
Prejemši Vase naročilo z dne 19. t. m., sem Vam poslal danes 20 vreč moke št. 0. Z moko št. 00 pa Vam ne morem postreči, ker je nimam sedaj prav nič. Ako utegnete počakati vsaj 14 dni, dobite tudi te. Vsekakor pa prosim, da me o svoji želji obvestite.
V	priloženi fakturi izkazani znesek
K 3600— pa blagovolite vknjižiti meni v dobro.
Z odličnim spoštovanjem Jernej K^ralt.
24.)	Obvestilo o izvršitvi ostalega naročila.
V Domžalah, dne 17. novembra 19 .. Gospod Jožef Piškovec
v Ljubljani.
V	sled Vašega obvestila z dne 28. m. m. sem Vam danes poslal 30 vreč moke št. 00.
S tem je zdaj Vaše cenjeno naročilo z dne 19. m. m. popolnoma izvršeno.
Prepričan, da mi oprostite to neljubo zakesnitev, blagovolite za znesek
priložene fakture
K 6000— priznati moj račun.	_ t - Z odličnim spoštovanjem
Jernej Kuralt.
Fakturni zneski se poravnajo tudi na ta način, da se naročeno blago pošlje s povzetjem. Take pošiljke izroči pošta naslovljencu samo, ako plača povzetni znesek. Povzetje ne sme presegati 1000 K. V ta namen rabimo spremnice s povzetno nakaznico.
Povzetna pošiljka sme ležati na pošti najdalje sedem dni, potem jo vrne pošta poslatelju.
25.)	Naročeno blago poslano po povzetju.
V Ljubljani, dne 3. aprila 19 ..
Gospod Mihael Kuster
v Kranju.
Zahvaljujoč Vas za Vaše cenjeno naročilo z dne 31. m. m., vljudno naznanjam, da sem danes naročeno blago odposlal po poštnem povzetju.
Priložena faktura v znesku.............K 214-36
je poravnana s povzetjem.
Nadejaje se, da boste s poslanim blagom zadovoljni, se priporočani za nadaljnja naročila ter beležim	z odlitnim spoštovanjem
* * *	Janko Prašnikar.
Kdor ima v tujem kraju terjati dolgove, stori to lahko s poštnim nalogom po pošti. Priloge terjatvam (menice, pobotnice, saldirani računi, dolžna pisma itd.) se morajo glasiti na ime dotičnega dolžnika in ne smejo imeti zasebnih priobčil.
Za poštne naloge služijo uradne tiskovine.
Pravilno izpolnjena tiskovina se dene v uradni zavitek in nanj zapišeta pošiljateljev naslov in kraj, kamor je namenjena.
Z enim nalogom lahko odpošljemo več terjatev (največ pet) do enega ali več dolžnikov, ki pa morajo bivati vsi v okraju tistega poštnega urada, kamor se glasi nalog.
Terjatve enega naloga ne smejo presegati 1000 kron, 800 mark ali 1000 frankov.
26.)	Obvestilo, da je izdan poštni plačilni nalog.
V Ljubljani, dne 25. avgusta 19 ..
Gospod Juri Režek
v Postojni.
Vljudno naznanjam, da sem v poravnavo svoje že dne 15. julija zapadle
fakture v znesku.................-K 158-76
prištevši poštnino in pristojbino v znesku......... „ —70
izdal na Vas poštni nalog za .. ...........K 159-46
Proseč Vas, da ga zanesljivo sprejmete, beležim
z odličnim spoštovanjem Blaž Kocijančič.
IV. Pisma pri pošiljanju tekočih računov.
Tekoči računi so dobesedni prepisi posameznih računov (kontov) v glavni knjigi, ki jih pošiljajo trgovci svojim trgovinskim prijateljem ob koncu vsakega poluletja ali tudi vsakega leta. V pismu, ki je pridejano tekočemu računu, . prosi trgovec, da naj trgovinski prijatelj posamezne postavke kontokorenta primerja z zapiski v svojih knjigah.
1.) Pismo s tekočim računom.
V Trstu, dne 2. januarja 19 ..
Gospod Ivan Kos
v Ljubljani.
Pošiljam Vam priloženi izpisek Vašega računa, ki izkazuje dne 31. decembra meni na dobro
saldo K 553—.
Prosim torej, da ga pregledate in mi prej ko mogoče sporočite, če se najine vknjižbe ujemajo.
Vam vselej na uslugo, se nadejam tudi za naprej enako živahne kupčije
ter se podpisujem	.....
z odličnim spoštovanjem
Anton Matajec.
TEKOČI RAČUN. Dati	Gospod Ivan Kos v Ljubljani.	Imeti
									
		20 h							
19 . .					19 . .				
Januar	18.	3 vre če kave . .	468	—	April	17.	Plačilo v gotovini	300	—
Marec	10.	75 stogov cukra .	600	-	Junij	123.	Akcept.......	800	—
Maj	6.	4 vreče riža ....	88	—	! Avgust	26.	Plačilo v gotovini	1000	—
Julij	19.	3 sodi olja ....	540	— t	Decemb.	31.	Saldo na nov račun	553	—
Sept.	16.	6 vreč kave ....	936	—					
Nov.	21	2 zaboja kanditov	21	—					
			2653	-				2653	—
19..									
Januar	1.	Saldo prejšnjega							
1		računa......	553	—:					
V Trstu, dne 31. decembra 19 ..
Anton Matajec.
2.)	Odgovor, da je tekoči račun v redu.
V	Ljubljani, dne 4. januarja 19 .. Gospod Anton Matajec
v Trstu.
S svojim pismom z dne 2. t. m. ste mi poslali izpisek mojega računa pri Vas, sklenjenega dne 31. decembra m. 1.
Ker se ujema z mojimi vknjižbami, sem Vam K 553— pripisal v svojih knjigah.
Da se trgovska zveza z Vami kar najbolj poživi, želim tudi jaz ter beležim
z odličnim spoštovanjem Ivan Kos.
3.)	Odgovor, da je tekoči račun napačen.
V	Ljubljani, dne 4. januarja 19 .. Gospod Anton Matajec
v Trstu.
Izpisek mojega računa pri Vas, ki ste mi ga poslali s svojim pismom z dne 2. t. m., se ne ujema z mojimi vknjižbami. Kakor kaže priložena kopija Vaše fakture, je vpisati za postavek dne 19. julija K 450—. Potemtakem znaša dne 31. decembra m. 1. saldo Vam v dobro
K 463—, ki jih vknjižim na nov račun, ako se strinjate z menoj.
Pričakujoč Vašega sporočila, beležim	.
.	z odličnim spoštovanjem
Ivan Kos.
4.)	Odgovor s popravljeno napako.
V Trstu, dne 7. januarja 19 ..
Gospod Ivan Kos
v Ljubljani.
Vaše pismo z dne 4. t. m. sem prejel ter rad priznavam, da se je v izpisek vrinila neljuba pomota.
Ker je bilo dne 19. julija res vknjižiti samo K 450—, izjavljam, da je saldo
K 463—, torej kakor pri Vas, in da je to navzkrižje sedaj popolnoma poravnano.	z oduinim spoštovanjem
Anton Matajec.
5.) Prošnja, naj se pošlje tekoči račun.
V Mariboru, dne 17. maja 19 .. Češka kreditna banka
v Pragi.
Zaradi izjemne bilance, ki jo namerjam sestaviti ta mesec, potrebujem čimpreje prepis svojega tekočega računa pri Vas. Prosim torej, da mi ga blagovolite poslati.
Z odličnim spoštovanjem juri Fistravec.
V. Pozvedna pisma v trgovskih kreditnih zadevah.
Trgovec dovoljuje kredit samo znanim in zanesljivim osebam. Kadar želi kredita oseba, ki je ne pozna, je navada, da zaupno pozveduje o njenih razmerah, preden ji ga dovoli. Taka pisma imenujemo pozvedna ali informacijska pisma. Ime tvrdke, o kateri pozvedujemo, napišemo navadno na koncu pisma ali na posebnem listku, nikdar pa ne v pismu. Odgovor bodi resničen in stvaren. — Pozvedujemo pa lahko pri komerkoli; navezani torej nismo na tvrdko, ki jo je morda predlagal tisti, ki prosi kredita.
1 ) Prošnja za kredit.
V Celju, dne '4. februarja 19 ..
Gospod Peter Piškur
v Ljubljani.
Na priporočilo tukajšnjega gospoda Ivana Topolovška, ki mi je prijavil Vaš cenjeni naslov, se usojam vprašati, če bi mi dovolili K 10.000 nepokritega kredita. Razpolagal bi z njim v poirebi s trimesečnimi tratami, ki bi jih poravnal vselej tri dni pred dospetkom.
O moji tvrdki izvolite pozvedovati, kjer Vam drago, vsekakor pa mi sporočite, kaj ste sklenili.
Vašega odgovora s pogoji za kredit pričakujem
z odličnim spoštovanjem Leopold Lipnik.
2.) Pozvedno pismo o osebi, ki želi kredita.
V Ljubljani, dne 6. februarja 19..
Gospod Friderik Setnikar
v Celju.
Zanašaje se na Vašo postrežljivost, prosim, da mi sporočite o tvrdki, ki je zapisana na priloženem listku, vse, kar Vam je o njej znano. Zaprošenih pojasnil, ki mi jih gotovo ne odrečete, potrebujem, ker gre za K 10.000 nepokritega kredita, ki ga želi navedena meni premalo znana firma.
Za Vašo prijaznost Vas zahvaljujem že naprej s pristavkom, da porabim prejeto sporočilo kar najprevidneje.
Vselej Vam na uslugo, beležim	z odUMm spoštovanjem
Peter Piškur.
Leopold Lipnik.
3.) Ugoden odgovor.
V Celju, dne 8. februarja 19 ..
Gospod Peter Piškur
v Ljubljani.
Drago mi je, da morem poročati o tvrdki, ki jo navajate v svojem pismu z dne 6. t. m., samo najboljše.
Gospodar ima precej premoženja, je jako priden in vesten in uživa vsled tega med tukajšnjimi trgovci popolno zaupanje. Zato bi mu jaz zaprošeni kredit dovolil takoj brez najmanjšega pomisleka.
Ta informacija velja brez obveznosti zame.
Z odličnim spoštovanjem Friderik Setnikar.
4.) Kredit dovoljen.
V Ljubljani, dne 10. februarja 19 ..
Gospod Leopold Lipnik
v Celju.
Iz Vašega pisma z dne 4. t. m. sem z veseljem razvidel, da želite z metu)j trgovskih zvez. Zato Vam rad odmenim v svojih knjigah tekoč račun ter Vam dovolim desettisoč kron nepokritega kredita pod nastopnimi pogoji:
Svoje trate plačate vselej tri dni pred dospetkom ter mi povrnete stroške za poštnino, kolke, brzojavke itd. Zaračunim Vam y8 % provizije in % ®/oo
mešetarine. Za Vaša predplačila dovolim 5 %, za Vašo imovino pri meni pa 3 % obresti.
Če ste z naštetimi pogoji zadovoljni, Vam bom takoj na razpolago.
Z odličnim spoštovanjem Peter Piškur.
5.)	Neugoden odgovor.
V Celju, dne 8. februarja 19 .. Gospod Peter Piškur
v Ljubljani.
O tvrdki, ki jo omenjate, v svojem pismu z dne 6. t. m., ne morem sporočati nič dobrega. Gospodar se spušča večkrat v podjetja, ki niso v pravem lazmerju z njegovimi sredstvi. Tudi ne izpolnjuje svojih obveznosti točno in zato na tukajšnjem trgu ni na dobrem gtasu. Odsvetujem Vam torej to trgovsko zvezo ter prosim, da porabite sporočilo brez moje škode.
Z odličnim spoštovanjem Friderik Setnikar.
6.)	Kredit odklonjen.
V Ljubljani, dne 10. februarja 19 .. Gospod Leopold Lipnik
v Celju.
Vaše pismo z dne 4. t. m. sem prejel. Obžalujem, da zaradi sedanjih neugodnih denarnih razmer ne morem ustreči Vaši želji. Vam v drugih rečeh vselej na uslugo, beležim
z odličnim spoštovanjem Peter Piškur.
VI. Priporočilna pisma.
Kadar namerava trgovec ali zasebnik stopiti v stik z zunanjo tvrdko, se obrne do znanega trgovca, da mu spiše priporočilno pismo do nje. Tako pismo se izroči priporočencu odprto. Ker se pa tudi zgodi, da pri-poročenca ne poznamo dosti dobro, moramo poleg odprtega priporočilnega
pisma, ki smo ga izročili priporočencu, spisati še drugo, ki ga pošljemo naravnost tistemu, na čigar ime je naslovljeno odprto priporočilno pismo. V takem pismu potem natanko razložimo, česar v odprtem pismu z ozirom na priporočenca nismo mogli napisati.
1.)	Priporočilno pismo za trgovca.
V Ljubljani, dne 6. maja 19 .. Gospod Ivan Češnik
v Mariboru.
Usojam se, Vam priporočati izročitelja tega pisma, gospoda Leopolda Fistravca, trgovca v Ljubljani, ki išče na Vašem trgu trgovinskih zvez.
Ker poznam Vaše velike izkušnje v trgovinskih rečeh, prosim, da mu pri izbiranju boljših hiš pomagate s svojimi nasveti, ki Vam bo zanje tako hvaležen kakor jaz.
Za izkazano uslugo se Vam odzovem ob vsaki priliki.
Z odličnim spoštovanjem Anton Koprivnik. "
2.)	Priporočilno pismo za trgovinskega potnika.
V Zagrebu, dne 15. februarja 19 .. Gospod Marko Brežanin
na Reki.
Čast mi je, s tem pismom predstaviti svojega potnika gospoda Andreja
Gostinčarja, ki ga priporočam Vaši blagonaklonjenosii.
Gospod Andrej Gostinčar ima nalogo, da vpelje mojo tvrdko na Vašem
trga. Prosim torej, da ga blagovolite opozoriti na tiste firme, pri katerih se
je po Vašem mnenju nadejati ugodnega uspeha.
Vselej pripravljen na uslugo Vam, Vas zahvaljujem za Vašo prijaznost
že danes ter beležim	, .„ .
z odličnim spoštovanjem
Podkrajšek. Spisovnik.
Ljerko Budinič.
12
3.)	Priporočilno pismo za trgovinskega potnika prijateljske firme.
V	Zad.ru, dne 30. junija 19..
Gospod Franc Šorn
v Dubrovniku.
Izročitelj tega pisma, gospod Janko Petrič, ki je svoj čas zastopal mojo tvrdko, potuje sedaj za gospoda Konrada Mlejnika v Trstu. Ker je mož v vsakem oziru previden in vesten, upam, da mu boste radi dali potrebnih nasvetov in navodil. Za Vašo uslugo se bom vsak las rad oddolžil.
Z odlitnim spoštovanjem Stanko Semen.
4.)	Prizaanilno pismo.
V	Zadru, dne 30. junija 19 ..
Gospod Franc Šorn
v Dubrovniku.
U šojam se naznanjati, da sem danes potniku gospodu Janku Petriiu izročil priporočilno pismo do Vas. Ljubljanska tvrdka Konrad Mlejnik, za katero potuje, namerja namreč tržiti tudi z izdelki kranjskega suknarstva. Tvrdka je na jako dobrem glasu in razpolaga z bogatimi denarnimi sredstvi.
Prepričan, da priporočenca prijazno sprejmete, Vas obenem zagotavljam svoje usluge ob vsaki priliki.	z odliinim spoštovanjem
Stanko Semen. '
VII. Pisma v komisijskih zadevah.
Po zakonitih določilih je komisijonar dolžan opravljati trgovinske posle skrbno, kakor gre trgovcu, in v prid svojega poveritelja. Tudi mora pošiljati komitentu potrebna sporočila, ga obveščati o izvršenih nalogih in mu polagati račune.
Kadar proda komisijonar blago pod določeno ceno, mora komitentu povrniti razliko v ceni, to pa le tedaj, ako ne more dokazati, da blaga ni mogel prodati za določeno ceno, da je pa s prodajo komitenta obvaroval škode.
Kadar kupi komisijonar blago draže, nego se je dogovorilo, pristoji komitentu pravica, odkloniti kupljeno blago, to pa le tedaj, ako se komisijonar, naznanjajoč nakup blaga, ne izreče, da bo poravnal razloček v ceni iz svojega.
Kadar kupi komisijonar blago ceneje ali ga proda'draže, nego je določil komitent, pripade dobiček komisijonarju samemu.
1.)	Ponudba za komisijsko prodajo blaga.
V Zapužah, dne 19. oktobra 19 .. Gospod Simon Pečnik
v Ljubljani.
Ko sem bil zadnjič v Ljubljani, ste omenili, da bi prevzeli prodajo mojega sukna, oko bi Vam preskrbel za to potrebnih prostorov. Vašo dotično ponudbo sprejmem ob teh pogojih: * Sukno bi Vam pošiljal na up; za eno tretjino kupne cene bi mi ob sprejemu blaga podpisali menico, plačljivo čez dva meseca, ostali dve tretjini pa bi mi plačali s prodajnim računom. Takrat bi Si tudi odračunili 3 %■ provizije.
Obenem Vam pošiljam zbirko vzorcev s cenami ter prosim, da me skoro obvestite, ali ste z mojimi pogoji zadovoljni.
Z odličnim spoštovanjem Anton Pakič.
2.)	Ugoden odgovor.
V	Ljubljani, dne 21. oktobra 19 .. Gospod Anton Pakič
v Zapužah.
Na Vaš list z dne 19. t. m. izjavljam, da prevzamem prodajo Vašega sukna. Zadovoljen s pogoji, ki ste jih stavili v pismu, pričakujem Vaših nadaljnjih poročil in beležim vdani
Simon Pečnik.
3.)	Obvestilo o poslanem konsigniranem blagu.
V	Zapužah, dne 3. novembra 19 .. Gospod Simon Pečnik
v Ljubljani.
Z ozirom na Vaše pismo z dne 21. m. m. sem Vam poslal danes po priloženem zaznamku za K 4553-— sukna. Obenem prilagam menico za K J520—, plačljivo dne 3. januarja po lastni naredbi, ter prosim, da mi jo podpisano vrnete in ob tej priliki potrdite, da ste preiti sukno.
Z odličnim spoštovanjem Anton Pakič.
4.) Komisijska faktura.
V Zapužah, dne 3. novembra 19
SEZNAMEK.
Gospod Simon Pelnik v Ljubljani.	Dati.
Po železnici sem Vam poslal danes na svoj račun in na svojo odgovornost: 6 kosov črnega sukna št. 72 po 25 m, m po 8 K . ■ 6 kosov črnega sukna št. 68 po 24 m, m po 5 K 80 h 3 kose sivega "-sukna št. 28 po 25 m, m po 6 K 50 h . 2 kosa sivega sukna št. 36 po 18 m, m po 4 K 90 h . 5 kosov rjavega sukna št. 17 po 20 m, m po 7 K 20 h 8 kosov rjavega sukna št. 25 po 18 m, m po 6 K 80 h 1 kos črnega sukna št. 15, 17 m po 9 K 10 h . . . .
Skupaj . .
K	1200—
„	835-20
„	487-50
„	176-40
„	720—
„	979-20
„	154-70
5.) Obvestilo o izvršeni prodaji.
. . K 4553— Anton Pakič.
V Ljubljani, dne 6. maja 19
Gospod Anton Pakič
v Zapužah.
Dne 3. novembra m. 1. ste mi naznanili 30 kosov sukna, ki Vam pošiljam zanje priloženi prodajni račun.
Obenem prejmete s pošto K 3033— kot svojo terjatev. Prosim pa, da potrdite prejeti denar in ga primerno vknjižite.
Za Vaša nadaljnja cenjena naročila vselej na razpolago, beležim
z odličnim spoštovanjem Simon Pečnik.
6.) Prodajni račun.
V Ljubljani, dne 6. maja 19 .. Gospod Anton Pakič
PRODAJNI RAČUN. Gospod Anton Pakič
v Zapužah.
Za konsignirano blago sem iztržil ......
Na račun ste prejeli dne 3. januarja 1.1. na menico
3 % provizija znaša...........
Drugih stroškov je bilo.........
Ostane torej Vam
v Zapužah. K 4553— „ 1520— „ 136-59 53-60
K 2842-81 >Simon Pečnik.
7.) Podrobni prodajni račun.
V Ljubljani, dne 6. maja 19 .. PODROBNI PRODAJNI RAČUN. Gospod Anton Pakii
v Zapužah.
Na Vaš račun sem prodal poslano blago, in sicer:
6 kosov črnega št. 72 po 25 m, m po 8 K ... K	1200—
6 kosov črnega št. 68 po 24 m, m po 5 K 80 h . .	„	83520
3 kose sivega št. 28 po 25 m, m po 6 K 50 h . .	„	487-50
2 kosa sivega št. 36 po 18 m, m po 4 K 90 h . .	„	176-40
5 kosov rjavega št. 17 po 20 m, m po 7 K 20 h . .	„	720—
8 kosov rjavega št. 25 po 18 m, rn po 6 K 80 h .	„	979-20
1 kos črnega št. 15, 17 m po 9 K 10 h.....„	154-70 K 4553—
Stroški:
Vožnja po železnici...........K	42-18
Dovoz s kolodvora na dom.........„	10-16 ^
Poštnina in drugo............„	1-26 „ 53-60
K 4499-40
Po odbiti 3 %ni proviziji v znesku ...........„ 136-59
' ostane . . K 4362-81 Ako še odštejem dne 3. januarja 1.1. plačano menico za ... „ 1520—
prejmete v gotovini . . K 2842-81 Simon Pečnik.
VIII. Pisma v špedicijskih in zavarovalnih zadevali.
Špedicija (odprava) blaga je dandanes v trgovini jako razširjena. S špedicijo se obrtoma pečajo odpravniki ali špediterji. Špediter prevzame blago, opravi vse, kar je z odpravo v zvezi, in plača tudi vse dotične stroške. Račun, ki ga navadno poda prejemniku in le izjemoma pošiljatelju, obsega njegove izdatke za tovoraino, nakladanje, razkladanje, carino, zavarovalnino in njegov zaslužek (provizijo) in se imenuje stroškovnik. Stroškovniki se poravnavajo v trgovini navadno s povzetjem. Blago pa se izroči naslovljencu s povzetjem le takrat, kadar obenem plača stroškovnik.
1.)	Naročilo špediterju.
V	Brnu, dne 5. avgusta 19 .. Gospod Emerik Pulko
v Trstu.
Vsled mojega naročila pošlje trgovec Ivan Istinič v Šibeniku ta teden na Vaš naslov zame
6 sodov olivnega olja. Prosim, preskrbite potrebno in pošljite mi blago takoj proti povzetju lastnih stroškov.	z odUinim spoštovanjem
Adalbert Kocmur.
2.)	špediterjevo obvestilo s priloženim stroškovnikom.
V	Trstu, dne 9. avgusta 19 ..
Gospod Adalbert Kocmur
v Brnu.
Gospod Ivan Istinič v Šibeniku je poslal za Vas
6 sodov olivnega olja, Brutto 411 kg, ki sem jih vsled Vašega naročila z dne 5. t. m. po železnici kot tovorno blago poslal na Vas.
Po priloženem stroškovniku znašajo moji stroški K 14-69 ter so poravnani s povzetjem.	z odlilnim spoštovanjem
Emerik Pulko.
stroškovnik
za 6 sodov olivnega olja, ki sem ga prejel od trgovca Ivana Istiniča v Šibeniku ter ga po železnici kot tovorno blago poslal gospodu Adalbertu Kocmurju
v Brnu.
J. J.	6 sodov olivnega olja, Brutto 411 kg		
	Vozniha Šibenik-Trst........	9	20
	Tehtarina po 20 h za sod......	1	20
	Poštnina in drugi stroški.......		90
	Špedicija 45 h za 100 kg......	r	95
	Provizija 35 h za 100 kg......	i	44
	4	14	69
			
Poravnano s povzetjem. V Trstu, dne 9. avgusta 19 ..
Emerik Pulko.
3.) Naročilo, naj se blago pošlje voznine prosto.
Na Krfu, dne 3. novembra 19 .. Gospod Stojan Berbuč
na Reki.
Prihodnje dni prejmete po parobrodu „Berenici", ki jutri odplove odtod,
S. O. št. 3551—3750, 200 zabojev pomaranč,
ki jih blagovolite kot brzovozno blago, in sicer voznine prosto, poslati gospodu Antonu Lipovšku v Ljubljani.
Pripomniti mi je, da je blago zavarovano za vso pot, svoje stroške pa izvolite postaviti na moj račun.
Z odličnim spoštovanjem Marko Bolafio.
A.) špediterjev o naznanilo prejemniku.
V Trstu, dne 15. novembra 19 .. Gospod Anton Lipovšek
v Ljubljani.
Po naročilu gospoda Marka Bolafia na Krfu sem Vam poslal danes po železnici kot brzovozno blago in voznine prosto
S. G. št. 3551—3750, 200 zabojev pomaranč.
Prilagaje špecificirano težo, prosim, da se pri razpolaganju z blagom ravnate po navodilih pošiljateljevih.
Z odličnim spoštovanjem Stojan Berbuč.
5.) Odgovor pošiljatelju s priloženim stroškovnikom.
s Na Reki, dne 15. novembra 19 .. Gospod Marko Bolafio
na Krfu.
V zmislu Vašega cenjenega pisma z dne 3. t. m., s katerim mi naznanjate, da dospe s parobrodom „Berenice" name za gospoda Antona Lipovška v Ljubljani 200 zabojev pomaranč, sem to blago voznine prosto brzovozno odposlal na destinatarja.
V' zmislu Vašega nadaljnjega naročila vljudno naznanjam., da sem za znesek, ki ga izkazuje priloženi stroškovnik, potegnil na Vas trato za K 1580—, plačljivo en mesec a dato pri Eskomptni banki na Reki.
Za daljnja naročila se priporočam	z odličnim spoštovanjem
Stojan Berbuč.
6.)	Naročilo špediterju, da pridrži pošiljatev.
V Celju, dne 22. februarja 19 ..
Gospod Stojan Berbuč
v Trstu.
Včeraj sem oddal na Vas S. P. 914—918 5 zabojev sukna s pristavkom, da ga po parobrodu pošljete gospodu Timoteju Nasiču v Draču. Pravkar pa sem zvedel, da je navedena tvrdka ustavila svoja plačila. Prosim torej, da blago pridržite v svojem skladišču za drugo porabo.	z odnčnim spoštovanjem
Filip Babnik.
Nezgode, ki se utegnejo primeriti pri prevažanju blaga, silijp trgovce, da zavarujejo svoje blago, ki je na potu. Kadar trgovec želi, da se zavaruje njegovo blago pri kaki določeni zavarovalnici, piše v tej zadevi prijateljski tvrdki, ki je z zavarovalnico v istem kraju. Tako zavarovanje se izvrši na podstavi fakture in voznega lista, zavarovani znesek pa je fakturna cena blaga, ki se mu prišteje nekaj odstotkov dobička.
Blago, ki ga pošiljajo trgovci po ladjah, se zavaruje na podlagi kon-n o s s e m e n t a, to je kapitanovega potrdila, da se je blago res naložilo.
7.)	Prošnja, da se preskrbi zavarovanje.
. V Ljubljani, dne 25. oktobra 19 ..
Gospod Stojan Berbuč
na Reki.
Prihodnji teden pričakujem 200 zabojev pomaranč, ki mi jih pošlje gospod Marko Bolafio s Krfa preko Reke. Prosim, bodite mi zopet tako jjrijazni in mi preskrbite zavarovanje tega blaga za ves pot s Krfa do Ljubljane. Zavarovati ga je za fakturni znesek, ki mu je prišteti 18 % za dobiček.
Potrebni listini, to je prepis fakture in konnossement, Vam dopošlje gospod Marko Bolafio na Krfu.	z odlUnim spoštovanjem
Anton Lipovšek.

8.) Naznanilo o zavarovanja.
Na Reki, dne 30. oktobra 19 .. Gospod Anton Lipovšek
v Ljubljani.
Prejemši Vaše cenjeno pismo z dne 25. t. m., sem na podlagi jakturne kopije in konnossementa, ki mi ju je poslal gospod Marko Bolafio s Krfa, pri tukajšnji prevozni zavarovalnici Jugoslaviji" zavaroval za progo Krf-Reka-Ljubljaria
G. s. št. 3551- 3750 200 zabojev pomaranč za fakturno ceno 1580 K z 18% dobička.
Obenem prilagam seznam svojih stroškov v znesku K 27-80, za katere me blagovolite priznati.
Z odličnim spoštovanjem 1 seznam.	Stojan Berbuč.
IX. Opominjalna pisma.
Trgovina sloni največ na kreditu, ki ga dovoljuje prodajalec kupcu. Kadar dolžnik ne poravna računa pravočasno, ga je treba opomniti. Ker je pa lahko mogoče, da ni plačal vsled trenotne denarne zadrege, ali vsled napake pri vknjiževanju, aH vsled pomote v računu ali pa tudi zato, ker je dan plačila prezrl, naj bo vsako prvo opominjalno pismo rahlo. Dolžnik pa mora takoj odgovoriti na opomin, in če ni plačal pomotoma, se mu je pri pošiljanju denarja tudi opravičiti. Kadar ni plačal vsled denarnih zadreg, naj prosi, da se mu dovoli rok, ter obljubi zamudne obresti.
Kadar ostane prvi opomin brezuspešen, bodisi da dolžnik ne plača, bodisi da se ne opraviči, pišemo drugo pismo, ki dolžnika že nekoliko odločneje pozove, da naj izpolni svojo dolžnost. Ako še ni odgovora ali plačila in terjamo tretjič, tedaj dolžniku določimo dobo, do katere mora poravnati svoj dolg. Kadar mu zapretimo s tožbo in tudi to ne pomaga, je treba, da ga ob določenem roku tožimo.
Včasih se pripeti, da trgovec ne zmore več plačil. Ker bi bil sodni kon-kurz brez zaželjenega uspeha, dovolijo upniki prezadolžencu primerne plačilne roke, da lahko polagoma poterja svoje račune in si pri ugodnih trgovskih zvezah pridobi toliko, da sčasoma poravna svoje dolgove in iznova uredi svojo trgovino.
1.)	Prvo opominjalno pismo.
V Brnu, dne 3. januar ja 19 .. Gospod Albin Flegerič
v Mariboru.
Konec leta sem sklepal knjige ter našel, da še niste poravnali postavke, plačljive dne 30. septembra m. 1.
Znano mi je, kako točni ste v trgovinskih poslih, in zato ne dvomim, da ni došlo plačilo le vsled pomote. Usojam se torej Vas na to opozoriti. Vam za nadaljnja naročila vselej na razpolago, beležim
z odličnim spoštovanjem Filip Popelka.
2.)	Odgovor.
V	Mariboru, dne 10. januarja 19 ..
"V
Gospod Filip Popelka
v Brnu.
Odgovarjaje na Vaše pismo z dne 3. t. m., rad priznavam, da sem popolnoma prezrl svoj dolg, ki ga izkazuje Vaš račun z dne 30. septembra m. L
V poravnavo Vaše terjatve prilagam poštni ček za K 618•— ter prosim, da mi blage volje oprostite.
Z odličnim spoštovanjem, Albin Flegerič.
3.)	Prošnja, da se za plačilo dovoli mesec dni odloga.
V	Mariboru, dne 10. januarja 19 .. Gospod Filip Popelka
v Brnu.
Na Vaše pismo z dne 3. t. m. odgovarjam, da zaradi skrajno neugodnih trgovinskih razmer ne morem poravnati svoje fakture, dospele v plačilo že dne 30. septembra m. L
Zato prosim, da me počakate za plačilo mesec dni. Dotlej pričakujem več denarja in takrat poravnam Vašo terjatev z ^zamudnimi obrestmi vred.
Nadejaje se, da ugodite moji prošnji in mi zaradi tega ne vzkratite za-upanja, beležim	2 odlilnim spoštovanjem
Albin Flegerič.
4.)	Odlog dovoljen za inesec dni.
V Brnu, dne 15. januarja 19..
Gospod Albin Flegerič
v Mariboru.
Sporočam Vam, da sem Vaše pismo z dne 10. t. m. prejel.
Z ozirom na najine dolgoletne trgovske zveze in Vašo točnost, po kateri ste se odlikovali pri svojih dosedanjih obveznostih, Vam rad dovoljujem zaprošeni podaljšek plačilnega roka proti plačilu običajnih zamudnih obresti.
Z odličnim spoštovanjem Filip Popelka.
5.)	Drugo opominjalno pismo.
V	Brnu, dne 28. februarja 19 ..
Gospod Albin Flegerič
v Mariboru."
S pismom z dne 10. januarja ste obljubili, da poravnate svoj dolg v enem mesecu, to je do 10. t. m. Ker nikakor ne morem dovoljevati kreditov, ki presegajo vse v trgovini običajne roke, prosim še enkrat, da nemudoma zadostite svoji dolžnosti.	<	z od[itnim spoštovanjem
Filip Popelka.
6.)	Plačilo na račun s prošnjo za podaljšek plačilnega roka.
V	Mariboru, dne 5. marca 19 ..
Gospod Filip Popelka
v Brnu.
*
Vsled izredno neugodnih trgovinskih razmer v zadnjih mesecih mi je sedaj nemogoče poravnati vse Vaše terjatve v znesku K 618—, na katere ste me s pismom z dne 28. februarja že drugič opozorili. Pač pa Vam pošiljam
na račun v gotovini priloženih.........^.... K 318—
s pristavkom, da poravnam ostanek v znesku........K 300—
dne 7. avgusta 1.1.
Nadejaje se, da ugodite tej moji prošnji, se obenem zavezujem, do takrat tudi poravnati od danes naprej tekoče zamudne obresti.
Z odličnim spoštovanjem Albin Flegerič.
7.)	Odgovor s potrdilom o prejetem plačilu.
V Brnu, dne 9. marca 19 .. Gospod Albin Flegerič
v Mariboru.
Potrjujem, da sem danes z Vašim pismom z dne 5. t. m. prejel K 318—, ki sem jih vknjižil na račun svoje terjatve v znesku K 618— Vam v dobro. Obenem Vam dovoljujem zaprošeni podaljšek plačilnega roka do 1. avgusta t. 1. ter za gotovo pričakujem, da takrat poravnate ostanek v znesku K 300— s 5 % zamudnimi obrestmi vred.	z odU(nim spoštovanjem
Filip Popelka.
8.)	Zgled zadnjega opominjalnega pisma.
V Brnu, dne 27. aprila 19 .. Gospod Albin Flegerič
v Mariboru.
Dasi sem Vas že večkrat opominjal na Vaš dolg, vendar niste tega uvaže-vali in mi na moje pisanje z dne 1. in 15. aprila niti odgovorili niste. To zbuja mojo upravičeno nevoljo in me sili, da izročim Vašo zadevo svojemu pravnemu zastopniku, ki naj nastopi proti Vam sodno, ako ne dobim plačila v osmih dneh.
Po tem se ravnajte. Upam pa, da me v svojo lastno korist ne prisilite do tega skrajnjega koraka.	5 spoštovanjem
Filip Popelka.
9.)	Dolžnik prosi, da upnik opusti sodno postopanje.
V Mariboru, dne 30. aprila 19.. Gospod Filip Popelka
v Brnu.
Težko mi je priznati, da moram zaradi velikih izgub, ki so me zadele po
jalimentih nekaterih mojih trgovinskih prijateljev, z današnjim dnem ustaviti
svoja plačila. Sestavil sem pa priloženi pregled svojih imovinskih razmer.
Iz njega je razvidno, da bi lahko poravnal vse svoje dolgove, ako bi imel
dovolj časa, da izterjam svoje terjatve.
Zanašaje se na najino dolgoletno trgovsko zvezo, prosim, da opustite
sodno postopanje, sicer bi moral prijaviti konkurz, to bi pa gotovo tudi Vam
ne koristilo.	_ .....
Z odličnim spoštovanjem
Albin Flegerič.
10.) Prezadolženec predlaga jzvensodno poravnavo.
V Mariboru, dne 15. marca 19 ..
Gospod Filip Popelka
v Brnu.
Zaradi velikih izgub, ki so me zadele po propadu nekaterih mojih trgovinskih prijateljev, ne morem vel zadostiti svojim plačilnim obveznostim. Ker je gotovo v korist mojim upnikom, da se rešim sodnega konkurza, Vas vljudno vabim na razgovor, ki se ga blagovolite sami ali po svojem pooblaščencu udeležiti dne 22. t. m. v pisarni mojega pravnega zastopnika gospoda doktorja Strahomira Nemaniča v Gosposki ulici št. 1.
Moja iskrena želja je, da se takrat na podlagi bilance, ki sem jo sestavil v ta namen, sklene izvensodna poravnava.
Nadejaje se, da boste vpoštevali najine dolgoletne trgovske zveze in mi tudi ob tej priliki izkazali svoje prijateljstvo, beležim
z odličnim spoštovanjem Albin Flegerič.
X. Prošnje za službo.
Kdor prosi službe, mora v pismu navesti vse, kar utegne njegovo prošnjo ugodno podpreti. Da se izpričevala prilagajo v prepisih, smo že omenili.
Pravice in dolžnosti v službi pa določajo nastopna določila zakona o trgovinskih pomočnikih.
Kakšno in kolikšno delo je opravljati nameščencu, kolikšno plačilo mu pristoji za delo (tekoča plača, provizija, delež pri dobičku) in koliko časa traja službeno razmerje, za to je merodajen dogovor (tudi skupna pogodba); ako ni bilo takega dogovora, odločuje krajevna navada. Ako tudi ni takega običaja, mora nameščenec opravljati dela, ki so okolnostim primerna in tudi prejemati tako plačo.
Službena pogodba se lahko sklene pismeno ali ustno. Ako je sklep usten, sme uslužbenec po sklepu službene pogodbe od gospodarja zahtevati zapisek o bistvenih pravicah in dolžnostih iz službene pogodbe (takozvani „službeni list").
Plačo je plačevati najkasneje konec vsakega koledarskega meseca.
Uslužbencu pristoji vsakoleten neprekinjen dopust, in sicer:
ako je nepretrgoma služil najmanj 6 mesecev ..... 10 dni,
5 do 15 let........2 tedna,
15 in več let.......3 tedne.
Gospodar mora imeti in vzdrževati na svoje stroške vse naprave, ki so z ozirom na vrsto dela potrebne za varnost življenja in zdravja uslužbencev v delovnih prostorih in pri orodju. Med delom je skrbeti, da so delovni prostori svetli, snažni in brez prahu; po zimi morajo biti kurjeni. Gospodar mora ukreniti tudi vse, kar je potrebno za nravnost glede starosti in spola.
Službeno razmerje se konča: i. kadar poteče čas, za katerega je bilo sklenjeno (za poskušnjo dogovorjeno službeno razmerje smeta oba pogodnika v prvem mesecu vsak čas razvezati);
II. z odpovedjo:
1.	Odpovedni rok ne sme biti z dogovorom postavljen pod en mesec in se mora vselej končati 15. ali zadnjega dne koledarskega meseca.
2.	Kadar ni rok dogovorjen ali ni za uslužbenca ugodnejše krajne navade, sme vsak pogodnik razdreti službeno razmerje konec vsakega koledarskega četrtletja, če je odpovedal šest tednov preje. Odpovedati je torej do 17. februarja (v prestopnem letu do 18. februarja) za konec marca, do 19. maja za konec junija, do 19. avgusta za konec septembra in do 19. novembra za konec decembra.
III. s predčasno razvezo iz važnih razlogov brez odpovedi, in to tudi tedaj, kadar je bilo službeno razmerje sklenjeno na določen čas. (Taki vzroki so n. pr. za uslužbenca: nepristojno skrajšanje plače, nenravnost, hudo razžaljenje časti; za gospodarja: nezvestoba, nezmožnost.) Po odpovedi mora gospodar ob delavnikih dovoliti uslužbencu, ako zahteva, dovolj časa, da si poišče nove službe, ne sme mu pa zato prikrajšati plače.
Gospodar mora uslužbencu, ako zahteva, dati pismeno izpričevalo o njegovi službi (koliko časa je služil in kaj je opravljal).
Dogovor, ki bi oviral uslužbenca v zaslužku po končanem službenem razmerju (konkurenčni pristavek), ni veljaven pri mladoletnikih ali če letna plača ob koncu službenega razmerja ne znaša nad 4000 K. Pri višji plači velja dogovor le toliko, kolikor se ovira nanaša na poslovanje v gospodarjevi kupčijski stroki, ne presega dobe enega leta in ne obtežuje krivično uslužben-čevega obstanka.
O sporih iz službenega razmerja razsoja obrtno sodišče, ako je za gospodarjevo podjetje veljaven obrtni red.
1.)	Izučen trgovski vajenec prosi službe za komija.
V Krškem, dne 22. junija 19 ..
Gospod Stanko Kralj
v Beljaku.
Gospod Gojmir Stanek, na čigar priporočilo se opiram, mi je povedal, da bo v Vaši hiši dne 1. avgusta 1.1. izpraznjena služba za komija.
Ker sem konec meseca aprila t. L dovršil v špecerijski trgovini gospoda Antona Oseta triletno učno dobo in bi se rad v svoji stroki temeljito izobrazil, se usojam prositi, da bi se pri oddaji te službe ozirali name. Navdala me namreč iskrena želja, da izpopolnim svoje trgovsko znanje pod Vašim izkušenim vodstvom.
Iz priloženih izpričeval izvolite posneti, da sem dovršil meščansko šolo v Postojni in dvorazredno trgovsko šolo v Ljubljani, izpričevalo mojega dosedanjega predstojnika pa potrjuje mojo praktično izvežbanost v trgovinskih poslih.
Če me doleti sreča, da dobim zaprošeno službo v Vaši velečislani hiši, se bom resno potrudil, da si zagotovim Vašo zadovoljnost z zvestobo in neumorno pridnostjo.
Pričakujoč povoljnega odgovora, beležim z odličnim spoštovanjem vdani
'	I.
2.)	Komi prosi druge službe.
V Braslovčah, dne 12. oktobra 19 ..
Gospod Štefan Klavžar
v Sevnici.
Moj'predstojnik gospod Peregrin Kožar opusti konec leta svojo trgovino. Primoran sem torej, da si poiščem drugega mesta. Potnik gospod Gabrijel Kogovšek pa mi je pravil, da boste z novim letom potrebovali veščega komija. Usojam se Vam torej za ta posel ponuditi.
Pripomnim naj, da sem se izučil v železninski trgovini gospoda Antona Brezovarja v Celju in da od takrat strežem v Braslovčah pri gospodu Jerneju Fistravcu, ki ste z njim že več let v trgovinski zvezi. Kako je z menoj zadovoljen, Vam torej sam najlaže pove, in zato prosim, da se obrnete v tej zadevi do njega, ki Vam drage volje odgovori.
O svojem šolanju prilagam mimo drugih tudi svoje učno izpričevalo.
Naposled naj Vas zagotovim svoje resne volje, da bom izvrševal odkazana mi dela tako, da opravičim Vaše zaupanje, ako mi naklonite zaprošeno službo.
Nadejaje se, da ugodite moji prošnji, sem z odličnim spoštovanjem vdani
XI. Brzojavke.
Tudi trgovci sporočajo o nujnih stvareh brzojavno,* navada pa je, da potrjujejo svoja brzojavna naročila pismeno. V takem pismu ponove besedilo brzojavke dobesedno, potem pa še kaj pristavijo.
Trgovčevo brzojavno naročilo.
Mihelit, Ljubljana. Pošljite šest črnih svilenih ženskih dežnikov. Najvišja cena komadu 32 K.
Praprotnik.
Pismo k brzojavki.
Na Bledu, dne 13. avgusta 19 .. Gospod Ivan Mihelic
v Ljubljani.
Danes zjutraj sem brzojavil dobesedno:
,Pošljite šest trnih svilenih ženskih dežnikov. Najvišja cena komadu 32 K." To s tem pismom potrjujem.
Ako jih nimate v zalogi, jih priskrbite prej ko mogote.
Z odlitnim spoštovanjem Anton Praprotnik.
C. Dopisovanje pri meničnih poslih.
Najvažnejša določila meničnega reda.
Menica je izrecno za menico izdana listina, s katero se kdo menično-pravno zaveže, da plača sam ali kdo drug zanj določeni osebi ob določenem času v določenem kraju določeno vsoto denarja.
Menico, s katero se zaveže kdo, da plača menično vsoto sam, imenujemo lastno ali suho menico. Ako pa upnik pozove dolžnika v plačilo dolga, imenujemo menico tujo menico, pozivko, potezko ali trato.
Dolžnik pa ne more biti že s tem meničnopravno zavezan, če mu naroči upnik, naj dolžnik plača menico, dokler tega poziva ne sprejme. Če pa ta poziv sprejme in zapiše na menico, da ga je sprejel, potem je menični dolžnik in se imenuje, ker je sprejel, akceptiral menico, akceptant, od dolžnika sprejeta menica je a k c e p t.
• Glej str. 148.!
Menično sposobnost, to je, pravico izdajati in podpisovati menice, ima vsakdo, ki se sme po zakonih vezati s pogodbami.
Potemtakem nimajo te sposobnosti:
1.	nedoletniki, to so taki, ki še niso dopolnili 24. leta, razen če se jim pregleda starost in se proglase za doletne. — Za to proglasitev se zahteva vsaj dopolnjeno 20. leto;
2.	osebe, ki so bile spoznane za blazne in zapravljive in so dejane pod skrbnika (pod kuratelo), in osebe (n. pr. gluhonemi), ki ostanejo prostovoljno pod skrbstvom še po dovršenem 24. letu;
3.	nedovoljene družbe;
4.	aktivni in upokojeni častniki in aktivno moštvo. Lahko pa se menično-pravno zavežejo reservni častniki, vojaški uradniki (n. pr. vojaški zdravniki, vojaški sodniki-avditorji), kridatarji, duhovniki, uradniki in ženske.
Iz navedenih določil izvira, da je menica neveljavna, če jo podpiše kaka oseba, ki se ne more meničnopravno zavezati.
Menice pišemo navadno na tiskane obrazce, ki se imenujejo golice; pišemo pa jih lahko tudi na navaden papir, vendar mora vsaka biti spisana tako, kakor zahteva menični red.
Po meničnem redu ima vsaka menica bistvene in nebistvene dele. Nebistvene dele lahko izpustimo, ne da bi bila menica zaradi tega neveljavna, bistveni pa so brezpogojno potrebni.
Bistveni deli vsake menice so:
1.	čas in kraj izdaje;
2.	menični znesek; znesek se določa ali s številkami (na desnem zgornjem voglu), ali s črkami (v meničnem besedilu), ali na oba načina skupaj;
3.	dospetek, to je dan plačila; Dospetek se določa:
a)	z določenim dnem, n. pr. dne 15. marca 19.. Take menice imenujemo dnevnice;
b)	z določenim dnem po izdaji, n. pr. dva meseca od danes. lake menice imenujemo i z d a j n i c e;
c)	tako, da je plačati menico precej, ko je predložena v plačilo. — Ker je to določilo v takih menicah označeno z besedami „na pokaz", „na vpogled", jih imenujemo pokaznice;
c) z določenim dnem po vpogledu. V povpoglednicah določujemo dospetek (dan plačila) z besedami „En mesec po vpogledu plačajte" ali „Tri tedne po vpogledu plačajte" itd.;
4.	ime menice, ki mora biti v meničnem besedilu, ne pa morda za nadpis; Prvi izvod menice se imenuje navadno prva (prima) menica, da je s tem
omogočena poznejša izdaja nadaljnjih izvodov, ki se imenujejo druga (sekunda) menica itd.
Podkrajšek, Spisovnik.
13
Lastne menice se izdajajo navadno v enem izvodu, zato pišemo tam „edina (sola) menica".
5.	re m i te n to v o ime. Remitent je tisti, ki je po menici upravičen in sme znesek prvi terjati ter dobi menico prvi v last;
6.	izdateljevo ime. Izdateljev ali trasantov podpis mora biti lastnoročen. Kdor ne zna pisati, napravi znamenje, n. pr. križ, ki ga mora notar ali sodišče poveriti ali legalizirati;
7.	dolžnikovo (trasatovo) ime. To se zapiše na levem voglu spodaj v obliki naslova. Trasat mora menico podpisati, če ne ni meničnopravno zavezan;
8.	plačilni kraj. Pri tratah je smatrati bivališče akceptanta (tra-sata) za plačilni kraj. Ta kraj je navadno zapisan na menici na levem spodnjem voglu pod trasatovim imenom. Menice se morajo plačati v akceptan-tovem bivališču, ki ga imenujemo zakoniti plačilni kraj.
O domiciliranih menicah glej str. 206.!
Nebistveni deli menice so:
1.	izjava, zakaj je dobil kdo menico;
To se izreče z nastopnimi besedami:
a) vrednost prejel; pomeni, da je založil remitent menični znesek;
vrednost m e n j a 1, če se je dala menica za menico; c) vrednost poračunjena, če imata trasant ali izdatelj in remitent medsebojne račune, ki jih poravnata z menicami; c) vrednost v blagu, če je dal remitent blago za menični znesek.
2.	pristavek, ali naj se akceptira menica po sporočilu ali brez sporočila.
Menice s pristavkom „po sporočilu" se smejo brez nevarnosti akceptirati šele potem, ko dojde sporočilo. Tako sporočilo se vroči trasatu navadno še tisti dan, ko je bila menica izdana,
„Brez sporočila" se izdajajo menice za manjše zneske in se sprejemajo in izplačujejo brez izdateljevega obvestila. Kadar hoče izdatelj, oziroma trasant trasatu povedati, zakaj naj akceptira, oziroma kako in od koga dobi povračilo za izplačilo meničnega zneska, ki bi ga moral izplačati vsled akcepta, stori to z besedami: ,,in postavite ga (znesek) na moj račun". 5 tem pozove trasant trasata, naj plača zanj menični znesek, hkratu pa naj ga obremeni v knjigah za isti znesek, ali pa naj izbriše svoj knjižni dolg vsled izplačila meničnega zneska.
Menice morajo biti kolkovane. Menične golice imajo že natisnjen kolek. Kdor pa rabi za menice navaden papir, napiše na eno stran menično besedilo, na hrbet pa naj prilepi kolke, na katere mora davčni urad pritisniti svoj uradni pečat (še p r e d e n je na menici kak podpis, razen izdateljevega podpisa pri menicah na lastni ukaz).
\
Vsak prenos meničnih pravic na kako drugo osebo imenujemo žiro ali indosament. Ker zapišemo prenos meničnih pravic na hrbet menice, imenujemo tako menico tudi nahrbtnico.
Remitent, ki prepusti svoje menične pravice drugemu, se imenuje i n d o -s a n t ali ž i r a n t. Tisti, ki mu remitent prepusti menične pravice, je i n d o -s a t a r ali ž i r a t a r.
Indosament zapišemo takole: Zame na ukaz gospoda...... (zapišemo
ime tistega, ki mu menico žiriramo). Za temi besedami je postaviti datum in žirantov podpis. Za odstop zadostuje pa tudi samo žirantov podpis.
Kadar je z indosamenti popisan ves hrbet menice, prilepimo na nje ozki strani košček papirja v obliki in velikosti menice. Tak listek imenujemo a 1 o n ž (privitek, podaljšek). Vselej pa je pisati en indosament čez prilepljeni rob tako, da segajo vrste z menice na privitek, to pa zato, da se alonž ne more odstraniti in prilepiti h kaki drugi menici z večjim zneskom.
Kdor odstopi menico za inkasiranje, mora napisati indosament s pripombo „za inkaso".
Kdor odstopi menico, da se naredi protest, ali da se izterja neplačani menični znesek, ali da se dvigne deponirani menični znesek, jo mora žirirati s pristavkom „v prokuri" ali „za inkaso".
Ako hočemo, da nam dolžnik plača menični znesek, mu moramo menico v plačilo p r e z e n t i r a t i. Menico je treba prezentirati v plačilo vsaj drugi delavnik po dospetku.
Dolžnik, ki je izplačal menični znesek, mora zahtevati kvitirano menico nazaj. Menica se navadno kvitira z besedama „Pour acquit" ali z besedo „Plačano", potem pa se podpiše imetelj menice.
Če je plačal dolžnik le del zneska, lahko zahteva, da se odpiše ta del na menici in da se napravi kopija, na kateri se mu potrdi to delno plačilo,
Na menici spisana pobotnica je prosta kolka.
Pri vsaki trati je vpoštevati tri osebe. Kdor menico izda, je t r a s a n t, kdor naj plača menični ^znesek, je t r a s a t, komur naj ga trasat ob roku plača, je remitent. Kadar naj trasat plača menični znesek na račun trasanta (imetnika), govorimo o trati na lastni račun, kadar pa trasant ravna v korist svojemu trgovinskemu prijatelju, imamo trato na tuj račun ali komisijsko trato.	*
O izdani trati, bodisi na lasten ali na tuj račun, pa mora trasant takoj obvestiti trasata. V takem obvestilu je navesti: 1. kdaj je bila menica izdana, 2. za kateri znesek je bila izdana, 3. kdaj bo ta znesek plačati, 4. komu ga bo plačati, 5. s kom naj trasat glede izplačanega zneska obračuni.
Ker so vsi ti podatki za trasanta in za trasata zelo važni, je navada, da trasat v svojem odgovoru vse te točke ponovi; s tem se prepreči vsaka pomota, ki bi izvirala iz napačno zapisanega dne plačljivosti ali iz napačno zapisanega meničnega zneska.
Menične zneske je kakor pri pismih o poslanem blagu postaviti vselej v novo vrsto in tudi podčrtati. Kadar navajamo v enem pismu več trat, jih razvrstimo po plačilnih rokih, če so plačljive vse na en dan, pa po visokosti zneskov, začenši z najvišjim. Te zneske je vselej izkazati s skupno vsoto.
Trata na lastni račun se lahko izda v tekoči kupčijski zvezi med trasantom in trasatom, lahko pa tudi ob kakem posameznem kupčijskem dogodku. V prvem primeru prosi trasant, naj trasat plača (honorira) menico, za izplačani menični znesek pa obremeni njegov tekoči račun, v drugem primeru pa mora izrecno navesti vzrok, zakaj je izdal trato.
L Dopisovanje pri tratah.
1.)	Obvestilo o trati, izdani v tekoči kupčijski zvezi.
,	•	V Ljubljani, dne 2. februarja 19 .. .
Gospod Anton Božič
v Celovcu.
Vljudno naznanjam, da sem danes na Vas izdal trato za K 680—, plačljivo tri mesece a dato po naredbi Florijana Boštjančiča.
Obenem prosim, da blagovolite to menico ob predložitvi poravnati na moj račun.
v	Z odličnim spoštovanjem •
Albert Žičkar.
2.)	Odgovor.
V Celovcu, dne 5. februarja 19 ...
Gospod Albert Žičkar
v Ljubljani.
S pismom z dne 2. t. m. ste me obvestili, da ste izdali name trato za K 680—, plačljivo dne 2. maja po naredbi Florijana Boštjančiča.
Sporočam, da plačam znesek ob dospetku na Vaš račun.
Z odličnim spoštovanjem Anion Božič.
3.)	Obvestilo o (rati, izdani ob posameznem kupčijskem dogodku.
V	Trstu, dne 23. marca 19 .,.
Gospod Peter Krat j
v Celju.
Nadejaje se, da ste prejeli blago, ki sem Vas o njem obvestil s pismom z dne 10. t. m., Vam sporočam, da sem v poravnavo svoje fakture izdal na
Vas trato za
K 24S6-—, plačljivo dne 23. junija po naredbi G. Snoja. Proseč Vas, da jo svoj čas poravnate, beležim
z odličnim spoštovanjem juri Arhar.
4.)	Odgovor.
V	Celju, dne 28. marca 19 ...
Gospod Juri Arhar
v T.rstu.
Trato, naznanjeno mi z■ Vašim pismom z dne 23. t. m., za K 2486-—, plačljivo dne 23. junija po naredbi G. Snoja, bom v poravnavo Vaše fakture z dne 10. t. m. pravočasno plačal.
Z odličnim spoštovanjem Peter Kralj.
5.)	Obvestilo o trati, izdani v poravnavo večjega števila računov.
V Mariboru, dne 27. julija 19 ... Gospod Ivan Holnik
\	v Ptuju.
Na podstavi spodaj navedenih računov, ki ste jih prejeli z mojima pismoma z dne 5. in 13. t. m., sem izdal danes na Vas za to vsoto trato za K 1617-60, plačljivo dne 27. oktobra po lastni naredbi.
Obenem vljudno prosim, da jo blagovolite plačati, ko Vam jo predložim.
Z odličnim spoštovanjem Martin Baloh.
Faktura z dne 3. julija 1.1. K 645—-Faktura z dne 13. julija t. L K 972-60
~K 1617-60
6.)	Odgovor.
V Ptuju, dne 31. julija 19 ...
Gospod Martin Baloh
v Mariboru.
Z Vašim pismom z dne 27. t. m. mi je došlo obvestilo, da ste izdali name trato za
K 1617-60, plačljivo dne 27. oktobra po lastni naredbi.
Zagotavljaje Vam, da Vam ta menični znesek točno plačam, beležim
z odličnim spoštovanjem Ivan Holnik.
7.)	Obvestilo o večjem številu izdanih trat.
V Gorici, dne 3. septembra 19 ..
X
Podružnici kreditnega zavoda za trgovino in .obrt
v Ljubljani.
S tem pismom Vas vljudno obveščam, da sem izdal danes na Vas trato za K 760•—, plačljivo tri mesece a dato po naredbi I. Sušnika, „ „ „ 620'— „ dva meseca „ „ „ „ G. Lombarja, „ „ „ 580•— „ dne 10. oktobra „ „ S. Jenčiča.
K 1960—.
Uverjen, da te trate plačate na moj račun, beležim
z odličnim spoštovanjem Leopold Jesih.
8.)	Odgovor.
V Ljubljani, dne 7. septembra 19.. Gospod Leopold Jesih
v Gorici.
Potrjujoč prejem Vašega pisma z dne 3. t. m., Vas obveščamo, da bomo na nas izdano trato
za K 760'—, plačljivo dne 3. decembra po naredbi I. Sušnika, „ „ b20— „ „ 3. novembra „ „ G. Lombarja, „ „ 580'— „ „ 10. oktobra „ „ S. Jenčiča. skupaj K 1960— pravočasno honorirali in s temi zneski obremenili Vaš racun-	z odličnim spoštovanjem
Podružnica kreditnega zavoda za trgovino in obrt. ppa. Stanko Rus.
9.)	Obvestilo o trati, izdani za saldo kontokorentnega izpiska.
(Glej kontokorentni izpisek na str. 172.!)
V Trstu, dne 31. decembra 19 ..
Gospod Ivan Kos
v Ljubljani.
Pošiljam Vam priloženi izpisek Vašega raiuna, ki izkazuje dne 31. decembra meni v dobro	K 553—.
Obenem Vas obveščam, da sem za ta znesek izdal na Vas
trato, plačljivo tri mesece a dato po naredbi Janka Zagorca,
ki jo blagovolite ob dospetku honorirati.	_ ...» .
Z odličnim spoštovanjem
Anton Matajec.
10.)	Odgovor.
V Ljubljani, dne 5. januarja 19 .. Gospod Anton Matajec
v Trstu.
S pismom z dne 31. m. m. ste me obvestili, da ste za svoj aktivni saldo pri meni izdali name trato za
K 553—, plačljivo dne 31. marca po naredbi Janka Zagorca.
Kakor kaže priložena kopija Vaše fakture, znaša dne 31. decembra saldo Vam v dobro samo K 463—.
Obžalujem torej, da Vaše zgoraj navedene trate ne morem priznati.
Z odličnim spoštovanjem Ivan Kos.
Pri komisijskih tratah pozove dolžnik upnika, naj svojo terjatev izravna s trato, ki naj jo izda na dolžnikovega trgovinskega prijatelja. V tem primeru izdana komisijska trata obremenjuje torej dolžnikovega trgovinskega prijatelja in treba je spisati nastopna pisma:
11.)	Dolžnik obvesti upnika.
V Kranju, dne 5. maja 19 ..
Gospod Franc Podboj
v Ljubljani.
Da poravnam fakturo, poslano mi s pismom z dne 30. m. m., prosim, potegnite na gospoda Florijana Sežuna v Trstu trato za K 346-47, plačljivo dne 5. avgusta.
Obenem s tem listom Vas akreditiram pri gospodu Florijanu Sežunu,
Z odličnim spoštovanjem Hilarij Korun.
12.)	Akreditiran je.
V 'Kranju, dne 5. maja 19 .. Gospod Florijan Sežun
v Trstu.
Z današnjim dnem sem naročit gospodu Francu Podboju v Ljubljani, naj potegne na Vas trato za K 346-47, plačljivo dne 5. avgusta.
Prosim, da blagovolite to njegovo trato sprejeti ter ta menični znesek vknjižiti na moj račun.
Z odličnim spoštovanjem Hilarij Korun.
13.)	Upnikovo (trasantovo) sporočilo trasatu, da je izdal trato.
V	Ljubljani, dne 7. maja 19 .. Gospod Florijan Sežun
v Trstu.
Naznanjam Vam, da sem danes po naročilu in na račun gospoda Hilarija Komna v Kranju na Vas izdal trato za K 346-47, plačljivo dne 5. avgusta po lastni naredbi, ki jo blagovolite plačati na moj račun.
Z odličnim spoštovanjem Franc Podboj.
14.)	Enako obvestilo dolžniku.
V	Ljubljani, dne 7. maja 19 .. Gospod Hilarij Korun
v Kranju.
Vsled Vašega naročila z dne 5. maja sem danes na gospoda Florijana Sežuna v Trstu izdal trato za K 346-47, plačljivo dne 5. avgusta po lastni naredbi. Tudi sem Vam ta menični znesek pripisal v dobro.
Z odličnim spoštovanjem Franc Podboj.
15.) Trasatov odgovor na trasantovo pismo.
V Trstu, dne 9. maja 19 ..
Gospod Franc Podboj
v Ljubljani.
S pismom z dne 7. t. m. ste me obvestili o trati za K 346-47, plačljivi dne 5. avgusta po lastni naredbi.
Z o žirom na to obvestilo Vam vljudno naznanjam, da bom trato plačal na račun gospoda Hilarija Koruna v Kranju, po čigar naročilu je bila izdana.
Z odličnim spoštovanjem Florijan Sežun.
16.) Trasatovo obvestilo dolžniku, da je obremenil njegov račun za menični
znesek"	V Trstu, dne 12. maja 19..
Gospod Hilarij Korun
v Kranju.
Prejemši Vaše pismo z dne 5. t. m., vljudno naznanjam, da sem Vas za trato gospoda Franca Podboja v Ljubljani v znesku K 346-47, plačljivo dne 5. avgusta,
obremenil v svojih knjigah.	Z odličnim spoštovanjem
Florijan Sežun.
II. Dopisovanje pri rimesah.
Rimeso imenujemo vobče menico, ki služi njenemu lastniku v dobro, ker lahko z njo razpolaga, kakor in kadar hoče. Razločujemo pa krajne menice in iz v enkrajne menice. Prve so plačljive v bivališču prejemnikovem, druge pa zunaj njegovega bivališča. Prve torej lahko sam kasira ali eskomptira, pri kasiranju ali eskomptiranju menic na zunanjih mestih pa posredujejo navadno trgovinski prijatelji, ki bivajo tam, kjer je menico plačati. Tudi v prometu z rimesami mora vsako pismo navajati menični znesek, trasatovo ime, kraj plačljivosti, dan plačljivosti in pripis zneska.
i.) Menica se pošlje v vnovčenje trgovinskemu prijatelju, s katerim imamo
. tekoči račun.	'
V Gradcu, dne 4. februarja 19 ..
Gospod Stanko Legat
v Celovcu.
Usojam se Vam poslati priloženih K 638— za dan 7. februarja na K. Lesnikarja,
ter Vas prositi, da blagovolite preskrbeti vnovčenje, vnovceni znesek pa da proti obvestilu vknjižite meni v korist.	z odlilnim spoštovanjem
Menica.	Hugon Majcen.
Priporočeno.
2.)	Odgovor.
V Celovcu, dne 7. februarja 19 ..
Gospod Hugon Majcen '	v Gradcu.
Potrjujem, da sem prejel poslano mi rtmeso za K 638— za dan 7. februarja na K. Lesnikarja, ki sem jo danes na Vaš tekoči račun pripoznal.
Z odličnim spoštovanjem Stanko Legat.
3.)	Menica se pošlje v vnovcenje trgovinskemu prijatelju, s katerim nimamo tekočega računa.	y Pragi> dm 24 apnla 1Q
Gospod Svetozar Kristič *	v Zagrebu.
Usojam se prositi, da vnovčite priloženih K 742'— dne 30. aprila za tam
s pristavkom,. da mi blagovolite vnovčeni znesek po odbitih lastnih stroških poslati po poštni hranilnici. -	z odlilnini spoštovanjem
Menica.	Vojteh Kubelik.
Položnica.
Priporočeno.
4.)	Odgovor.
V Zagrebu, dne 1. maja 19 .. Gospod Vojteh Kubelik
v Pragi.
Z Vašim pismom z dne 24. m. m. sem prejel K 742—, ki sem jih včeraj vnovčil.
Po odbitku lastnih stroškov v znesku K 5-20 sem ostanek v znesku
K 736-80 vplačal pri poštnem čekovnem uradu na Vaš poštnohranilnični račun.
Z odličnim spoštovanjem Svetozar Kristič.

5.) Pošlje se menica v diskontiranje.
V Lincu, dne 19. oktobra 19 .. Gospod Atanazij Balovec
v Ljubljani.
Na račun Vaše terjatve pri meni prilagam k 2400— za dan 15. decembra na I. Čepona tam, ki jih proti naznanilu diskonta blagovolite vknjižiti meni v dobro.
Menica	^ odličnim spoštovanjem
Priporočeno.	Karel Stransky.
6.) Odgovor.
50 h
V Ljubljani, dne 23. oktobra 19 .. Gospod Karel Stransky
v Lincu.
Z Vaš im pismom z dne 19. t. m. sem prejel k 2400'— za dan 15. decembra ter sem ta znesek po odbitku „ 21-60 kot 6 % diskonta (za 54 dni), to je	*
K 2378-40 vknjizil na. Vaš račun.	z odlitnim spoštovanjem
Atanazij Balovec.
7.) Pošlje se več menic v diskontiranje.
V Trstu, dne 23. junija 19 ..
v Ljubljani.
Gospod Anton Triplat
Blagovolite sprejeti v diskontiranje in pripis: K 290-— za 13. dan julija na M. Baltiča, „ 310— za dan 18. julija na F. Kozino, „ 456— za 3. dan avgusta na P. Pintarja, K 1056-— za tam.
Vašega zaupnega obvestila pričakujem s spoštovanjem
Tri priloge.	Benjamin Kraljic.
Priporoieno.
8.)	Odgovor z diskonlnim računom v pismu.
■
V Ljubljani, dne 25. junija 19 ..
so ii
Gospod Benjamin Kraljic
v Trstu.
Prejel sem danes: K 290— za dan 13. julija, dni 18, j, 310'— za dan 18. julija, dni 23, „ 456•— za dan 3. avgusta, dni 39,
K 1056— za tukaj,
za katere Vas po odbitem 6 % diskontu v znesku „ 4-76, torej za
K 1051-24 za današnji dan priznavam v tekočem računu.
Z odličnim spoštovanjem Anton Triptat.
9.)	Odgovor s priloženim diskontniin računom.
V Ljubljani, dne 25. junija 19 .. * Gospod Benjamin Kraljič
v Trstu.
Prejemši Vaše pismo z dne 23. t. m., s katerim ste mi poslali v priloženem računu izkazane menice v diskontiranje in pripis, sem Vam znesek K 1051-24 pripisal v tekočem računu.
Z odličnim spoštovanjem v	Anton Triplat.
10.)	Račun.
h	V Ljubljani, dne 25. junija 19 ..
RAČUN
za gosp oda Benjamina Kraljiča v Trstu.
K 290— za dan 13. julija, dni 18, K 310-— za dan 18. julija, dni 23, K 456— za dan 3. avgusta, dni 39,
K 1056— za tukaj, K 4-76 kot 6 % diskonta, K 1051-24 vrednost za danes.
Anton Triplat.
11.) Prošnja za diskontiranje menice s pristavkom, da se diskoniirani znesek dopošlje v gotovini.
V Zagrebu, dne 7. septembra 19 .. Gospod Julij Tomažin
na Reki.
Z ozirom na Vaše pismo z dne 5. t. m. se usojam poslati priloženih k 732'— za dan IS. novembra na Janka Krušiča tam.
Obenem prosim, da mi znesek po odbitem običajnem diskontu dopošljete po poštni nakaznici.
Menlca	Z odličnim spoštovanjem
Priporočeno.	Matko Orel.
12.)	Odgovor.
Na Reki, dne 12. septembra 19 ..
30 h
Gospod Matko Orel
' v Zagrebu.
Z Vaš im pismom z dne 7. t. m. sem prejel K 732— za dan 18. novembra, ki sem jih po odbitku „ 6-40 kot 4V2 % diskonta, „ —•Q1 kot % % provizije in „ 1-05 kot poštnim in kolek na K 723-64 diskontiral.
Da ustreženi Vaši želji, sem Vam ta znesek poslal danes po poštni nakaznici ter prosim zanj Vašega prejemnega potrdila.
Z odličnim spoštovanjem Julij Tomažin.
13.)	Prejemno potrdilo.
V Zagrebu, dne 15. septembra 19.. Gospod Julij Tomažin
na Reki.
Obenem z Vašim pismom z dne 12. t. m. sem prejel po poštni nakaznici K 723-64 kot vrednost za svojo rimeso na Janka Krušiča tam.
Z odličnim spoštovanjem Matko Orel.
III. Dopisovanje pri domiciliranju menic.
Menice se morajo plačati v zakonitem plačilnem kraju, to je v trasatovem bivališču. Ker pa menice, ki je plačljiva v kakem manjšem kraju, nihče ne sprejme rad, uredi njen izdatelj stvar često tako, da menica ni plačljiva v trasatovem, ampak v kakem večjem tržnem kraju. Take menice imenujemo domicilirane. Novi plačilni kraj imenujemo domicil, novega plačnika domicilijata, trasata pa d o m i c i 1 i j a n t a.
Domicil se zapiše pod trasatovo ime z besedami: „Plača se pri gospodu I. I. v I." — Za vsako domiciliranje je treba dogovorov, ustnih ali pismenih. Za pismene dogovore so potrebna nastopna pisma:
1.)	Menica se pošlje v akceptacijo in v domiciliranje.
V Trstu, dne 11. novembra 19 .. Gospod Janko Stresen
v Ljubljani.
Vsled Vašega naročila sem poslal danes na Vas blago, ki je izkazano v priloženi fakturi in velja K 1645-60 za tri ■mesece časa.
Za ta znesek sem po najinem dogovoru izdal priloženo trato za K 16j5-60 na tri mesece časa po lastni naredbi,
ki jo blagovolite sprejeti in domicilirati za tukaj.	<
Faktura.	Z odličnim spoštovanjem
Menica.^	Slavko Dostal.
Priporočeno.
i
2.)	Prošnja do domicilijata.
V Ljubljani, dne 16. novembra 19 .. Gospod Peter Leskove c
v Trstu.
Prepričan o. Vaši postrežljivosti, se usojarn vprašati, ali bi mi dovolili, da bi nakazoval svoje na manjše zneske glaseče se akcepte v izplačilo pri Vas.
Proseč Vas, da mi prej ko mogoče naznanite svoje pogoje, izjavljam, kar je sicer samo ob sebi umevno, da preskrbim potrebno pokritje vselej pravočasno.
Z odličnim spoštovanjem
Janko Stresen.
3.)	Pritrdilni odgovor.
V Trstu, dne 21. novembra 19 .. Gospod Janko Stresen
v Ljubljani.
Na Vaše pismo z dne 16. t. m. odgovarjam, da prav rad ustrezem Vaši želji glede plačevanja pri meni domiciliranih menic. Pogoji pa so sledeči:
O vsaki izdaji me morate pravočasno obvestiti in mi prav tako pravočasno poslati potrebno gotovino ali kratkoroke menice za tukaj. Za svoj trud zahtevam običajno Yg % bančno provizijo.
Nadejaje se, da boste s tem zadovoljni, beležim
z odličnim spoštovanjem Peter Leskovec.
4.)	Akceptirana in domicilirana menica vrnjena.
V	Ljubljani, dne 26. novembra 19 .. Gospod Slavko Dostal
v Trstu.
Blago, ki ste mi ga fakturirali dne 11. t. m., sem prejel v najlepšem redu. Obenem vračam akceptirano trato za K 1645-60 za dan 11. februarja, ki sem jo na Vašo željo domiciliral pri gospodu Petru Leskovcu tam.
Z odličnim spoštovanjem Janko Stresen.
5.)	Obvestilo domicilijatu.
V	Ljubljani, dne 26. novembra 19 .. Gospod Peter Leskovec
v Trstu.
*
V sled Vašega pritrdilnega odgovora z dne 21. t. m. sem si danes dovolil domicilirati pri Vas name izdano trato gospoda Slavka Dostala za k 1645-60 za dan 11. februarja po lastni naredbi. Obenem sem Vam po poštnem čekovnem uradu nakazal . . k 1660-—, ki jih blagovolite vknjižiti meni v dobro.
Slednjič prosim, da svoječasno plačate menični znesek za moj račun ter mi kakor hitro mogoče pošljete vnovčeno trato.
Z odličnim spoštovanjem Janko Stresen.
6.) Prejemno potrdilo s priloženo vnovčeno trato.
V Trstu, dne 13. februarja 19 ..
Gosp.od Janko Stresen	,
v Ljubljani.
Na Vaše pismo z dne 26. novembra odgovarjam, da sem prejel po poštnem
čekovnem uradu nakazani znesek...........K 1660—,
ki sem ga vknjižil na Vaš račun. Obenem prilagam pri meni domicilirano menico za
K 1645-60 za dan 11. februarja, ki sem jo plačal ter za ta znesek obre-
menil Vaš račun.	z odličnim spoštovanjem 1 menica. Peter Leskovec.
IV. Dopisovanje pri zasilnih naslovih in pri protestih.
Kadar izdatelj ni docela prepričan, da bi trasat akceptiral, plačal ali do dospetka ostal solventen, poišče izdatelj, odnosno indosant tam, kjer je menica plačljiva, tvrdko, ki jo prosi, ako bi trasat ne sprejel menice, da posreduje, to je menico sprejme in plača, in sicer na račun tistega, ki je napisal njen naslov. Tak naslov imenujemo zasilni ali pomožni naslov. Kdor naslov zapiše, je adresant, kogar ime se za naslov vzame, je a d r e s a t. Kadar mora adresat posredovati, mu pravimo i n t e r v e n i -j e n t ali h o n o r a n t, adresant pa je v tem primeru h o n o r a t. Zasilni naslov se zapiše navadno takole:
„Ob potrebi pri gospodu L I."
O vsakem zasilnem naslovu je'takoj obvestiti adresata. V takem obvestilu je opisati menico, zaprositi posredovanja, če bi bilo treba, in omeniti, kako
se bodo poravnali stroški za posredovanje.
* * *
Vsaka menica mora biti pred plačilnim dnem akceptirana ali sprejeta. Kakor hitro se pa zgodi, da trasat akceptacijo odkloni, mora imetnik v dveh dneh narediti protest, to se pravi, po sodišču ali po notarju mora ugotoviti, da je od trasata zahteval sprejem menice in da se zavaruje proti vsem posledicam, izvirajočim iz odklonjene akceptacije. Tak protest se imenuje akceptni protest.
Kdor prejme menico samo zato, da ji preskrbi podpis, jo vrne s protestom lastniku ali pa mu samo naznani, da je napravil protest. V obeh primerih mora zaračuniti protestne stroške. Kdor pa napravi protest za menico, ki mu je bila izročena kot rimesa, odpošlje samo protest, menico pa pridrži, da napravi plačilnega dne tudi plačilni protest.
Kadar je na menici, ki je bila protestirana zaradi odklonjene akceptacije, zasilni naslov, predloži imetnik menico s protestom vred adresatu, ki ga prosi za častno akceptacijo. Ako adresat to sprejme, ga imenujemo častnega akceptantaali honoranta. Honorant povrne imetniku menice protestne stroške, ta pa mu izroči menico. Imetnik obvesti nato adre-santa o izvršenem posredovanju in mu pošlje akceptni protest in račun o stroških.
Kadar na menici ni zasilnega naslova, se imenuje posredovanje prostovoljno.
1.)	Prošnja, da se dovoli zasilni naslov.
Na Reki, dne 7. marca 19 ..
Gospod Martin Cof
v Zadru.
Okoliščina je nanesla, da bi potreboval Vašo cenjenG tvrdko za zasilni naslov. Usojam se torej vljudno vprašati, če bi mi to dovolili in če bi hoteli zame tudi posredovati, seveda proti temu, da bi za to pravočasno preskrbel potrebno pokritje, kakršno želite Vi.
Z odličnim spoštovanjem Kazimir Bitanič.
2.)	Odgovor.
V Zadru, dne 10. marca 19 ..
Gospod Kazimir Bitanič
na Reki.
Drago mi je sporočiti, da sem z ozirom na Vaše cenjeno pismo z dne 7. /. m. rad pripravljen posredovati v čast Vaši tvrdki. Kakor hitro pa boste na kako menico zapisali zasilni naslov na mojo tvrdko, prosim, da mi to dosledno naznanite o pravem času.
Z odličnim spoštovanjem Martin Cof.
P o d k r a j š e k, -Spisovnik,
3.)	Obvestilo, da se je zasilni naslov uporabil.
Na Reki, dne 15. marca 19 ..
Gospod Martin Cof
v Zadru.
Prejemši Vaše pismo z dne 10. t. m., Vam vljudno naznanjam, da sem danes K 6200'— za dan 10. aprila na S. Lamovca tam opremil z zasilnim tfdslovom na Vašo cenjeno tvrdko. Če bi bilo treba, prbsim, da blagovolite posredovati.
Z odličnim spoštovanjem
Kazimir Ditanic.
4.)	Odgovor.
V	Zadru, dne 18. marca 19 .. Gospod Kazimir Bitanič
na Reki.
S pismom z dne 15. t. m. mi naznanjate, da ste na K 6200— za dan 10. aprila na S. Lamovca tukaj
napisali zasilni naslov na mojo tvrdko.
Z zagotovilom, da smete računati na moje posredovanje, beležim
„ z odličnim spoštovanjem Martin Cof.
*
5.)	Obvestilo o posredovanju.
V	Zadru, dne 23. marca 19 ..
• Gospod Kazimir Bitanič
na Reki.
Vljudno Vam naznanjam, da se mi je menica za K 6200— za dan 10. aprila na S. Lamovca tukaj,
ki ste ji Vi dodali zasilni naslov na mojo firmo, danes predložila v akceptacijo. V zmislu svojega pisanja z dne 10. t. m. sem to menico v čast Vašemu
podpisu akceptiral, za protestne stroške v znesku.......K 5»—
pa Vas obremenil v svojih knjigah.
Akceptni protest.	z odličnim spoštovanjem
Pi iporočeno.	Martin Cof.
6.) Odgovor.
Na Reki, dne 26. marca 19 ..
Gospod Martin Coj
v Zadru.
Da ste dne 23. t. m. akceptirali K 6200— za dan 10. aprila na S. Lamovca lam v čast mojemu podpisu, Vam izrekam iskreno zahvalo.
Obenem potrjujem, da sem prejel poslani protest i/f da sem Vas za protestne stroške v znesku..........*.....k 5__
pripoznal v svojih knjigah.
Z odličnim spoštovanjem Kazimir Bitanič.
* * *
Kadar trasat ne plača menice plačilnega dne, napiše njen imetnik plačilni protest, to se pravi, on zahteva plačilo od svojih prednikov na podlagi povratnega računa. V tem računu sme zahtevati menični znesek, 6 % zamudne obresti, protestne in druge stroške in 7, % provizije od meničnega zneska. Sploh pa mora vsakdo vsaj drugi dan potem, ko je napravil protest, obvestiti svojega neposrednega prednika, da ni prejel plačila. To imenujemo noti-f i k a c i j o menice. Če pa ima menica, za katero se je napisal plačilni protest, častnega prejemnika, se je lastniku menice obrniti do tega in od njega zahtevati menični znesek in povračilo vseh stroškov.
7.) Neporavnana menica se pošlje s plačilnim protestom in povratnim računom.
V Pulju, dne 23. oktobra 19 .. Gospod Filip Spacapan
v Rov in ju.
Gospod J. Smolnik Vaše rimese za k 1350— za 22. dan oktobra
ni plačal. Zato Vam pošiljam plačilni protest in protestni račun za K 1368-95, ki sem jih z včerajšnjim dnem vknjižil na Vaš račun.
Menica.	^ odličnim spoštovanjem
Protest.	Matko Arzelin.
Povratni račun.
Priporočeno.
POVRATNI RAČUN
Me nič ni znesek..........
Protestni stroški....... •
Vj % provizije..........
Poštnina in kolki.........
*	Skupaj
V Pulju, dne 23. oktobra 19..
8.) Sporočilo častnega prejemnika, da je plačal menični znesek.
V Ljubljani, dne 30. junija 19 .. Gospod Silvin Snoj
v Novem mestu.
S tem pismom se usojam naznanjati, da sem Vašo trato za K 960— na zadnji dan meseca junija na G. Zamika vsled priloženega protesta danes plačal v čast Vašemu podpisu. Vračam Vam jo v prigibu z vljudno prošnjo, da mi znesek priloženega povratnega računa K 973-85 za današnji dan vknjižite v korist.
Menica.	Z odličnim spoštovanjem
Protest.	.	Janko Štor.
Povratni račun. Priporočeno.
K 1350—
. . K 1368-95 Matko Arzelin.
D. Obrtno dopisovanje.
I. Okrožnice ali cirkularji.
O okrožnicah, ki jih razpošiljajo obrtniki, velja vse to, kar smo povedali na str. 155. o trgovskih okrožnicah.
Često se zgodi, da izroči oče sinu obrt ali da obrtnik opusti obrt ali ga preda drugemu obrtniku. V takih primerih se spiše dvojna okrožnica. Z njo se predajnik zahvaljuje za izkazano zaupanje in priporoča svojega naslednika, ta pa prosi občinstvo blagonaklonjenosti.
1.)	Obrtnik naznanja, da je ustanovil svojo delavnico.
V	Kamniku, meseca marca 19..
P. n.
Podpisanec vljudno naznanjam, da sem ustanovil v Kamniku svojo delavnico
za umetno in stavbno ključavničarstvo.
Opiraje se na izkušnje, ki sem si jih pridobil ob svojem službovanju po nekaterih večjih delavnicah, upam, da mi bo mogoče izvršiti vsako delo. Za obila naročila se priporočam z odličnim spoštovanjem vdani
Juri Če lešnik.
2.)	Sin naznanja, da bo nadaljeval mizarski obrt po svojem očetu.
V	Ljubljani, meseca maja 19..
P. n.
Usojam se naznanjati, da bom nadaljeval po svojem očetu na Dunajski cesti št. 5 ustanovljeni obrt za
stavbno in pohištveno mizarstvo.
Pri tej priliki se zahvaljujem za obilo zaupanje, ki ga je užival moj oče za svojega tridesetletnega obrtovanja, ter prosim, da ohranite to zaupanje tudi meni, ki bom izvrševal naročena dela točno in okusno.
Z odličnim spoštovanjem Anton Semen.
3.)	Obrtnik naznanja, da je sinu izročil obrt.
V	Ljubljani, meseca junija 19 ..
P. n.
Podpisanec vljudno naznanjam, da sem s 1. dnem t. m. izročil svoj
sedlarski obrt na Karlovški cesti št. 13
svojemu sinu Ivanu. Zahvaljujoč se za obilo zaupanje, ki ste mi ga izkazovali za mojega obrtovanja, prosim, da ga ohranite tudi mojemu nasledniku, ki se bo vestno trudil, da ustreže p. n. naročnikom s cenenim in okusnim delom.
Z odličnim spoštovanjem Peter Kobal.
4.)	Obrtnik naznanja, da se je preselil.
V Ljubljani, meseca februarja 19..
P. n.
Ušojam se naznanjali, da sem se dne 1. februarja preselil z Brega št. 3 na
Poljansko cesto št. 15.
Ob tej priliki nisem samo prevzel večjih prostorov, ampak sem tudi izdatno pomnožil boljše in srednje blago za vse vrste oblačil, tako da mi bo odslej mogoče izvršiti vsakršno naročilo. Ker sem najel nekaj jako spretnih pomočnikov, izdelujem tudi modna oblačila elegantno in trpežno, vsled zvez z naj-odličnejšimi tvornicami pa lahko svojim naročnikom postrežem z najboljšim in najnovejšim suknom.
Nadejaje se, da mi ohranite naklonjenost, ki sem si jo pridobil za svojega desetletnega obrtovanja s točno postrežbo in z dobrim, blagom, se priporočam z odličnim spoštovanjem	_ ,V	Jakob Pečnik. '
5.)	Krčmar naznanja, da je prevzel popolnoma prenovljeno gostilnico.
V Ljubljani, meseca marca 19 ..
P. n.
Vdano podpisani vljudno naznanjam, da sem dne 1. marca t. L prevzel popolnoma prenovljeno gostilnico
„Pri zlati ribi" na Dunajski cesti št. 6.
Stregel bom z gorkimi in mrzlimi jedili, s pristnimi domačimi vini in z najboljšim pivom.
Za obilen obisk se 'priporočam z odličnim spoštovanjem
Alojzij Kos.
6.)	Dvojna okrožnica.
a) Obrtnik naznanja, da je prodal delavnico.
V'Ljubljani, dne 1. julija 19..
P. n.
Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem zaradi starosti
prodal
svojemu dolgoletnemu delovodji gospodu Antonu Koritniku
ključavničarsko delavnico na Privozu št. 1.

Zahvaljujoč se za zaupanje, ki sem ga užival ves čas svojega obrtovanja, priporočam cenjenim naročnikom svojega naslednika, čigar vsestransko strokovno znanje je najboljše poroštvo za solidno izvrševanje tudi najobsežnejših del.
Z odličnim spoštovanjem Karel-Podboj.
b) Obrtnik naznanja, da je prevzel to delavnico.
V Ljubljani, dne 1. julija 19 ..
% P. n.
Usojam se slavnemu občinstvu vljudno naznanjati, da sem
prevzel
od gospoda Karla Podboja
ključavničarsko delavnico na Privozu št. 1.
Ker sem dovršil na državni obrtni šoli v Ljubljani delovodsko šolo za mehanično-tehnične obrte ter svoje strokovno znanje izdatno pomnožil z mnogoletnimi izkušnjami, pridobljenimi doma in na tujem, prevzemam vsa v to stroko spadajoča dela ter jih izvršujem^ v svoji z najnovejšimi stroji opremljeni delavnici točno, solidno in poceni.
Z odličnim spoštovanjem Anton Koritnik.
II. Ponudbe ali oSerti.
S ponudbami se priporočamo za delo ali ponujamo službo.
Oboje se lahko zgodi ustno ali pismeno. Ustna ponudba veže ponudnika takoj, ako se ne določi za to kak rok. Pismena ponudba velja 24 ur, ako bivata obe stranki v istem kraju, če ne, pa dvakrat toliko časa, kolikor ga je treba za odgovor.
Ponudbe so dvojne:
A. Ponudbe, ki so namenjene več osebam in vsled tega niso obvezne niti za ponudnika niti za naslovljenca. Take ponudbe so posebe pri-dejane cenikom ali pa so natisnjene skupaj s cenikom.
1.)	Mizar se priporoča za naročila.
V	Gorici, meseca avgusta 19..
P. n.
Podpisani mizarski mojster se priporoča za stavbna in pohištvena dela ter naznanja, da ima vedno v zalogi šijonijerje, umivalnike, omarice, postelj-njake,. mize, stole, divane, kredenčne omare, toaletne in igralne mizice, predalnike, omare za knjige, obešala za obleke — vse to na izbero in po najnižji ceni.	2 odličnim spoštovanjem
Janko Tonkli.
2.)	Krojač ponuja svojo zalogo narejene obleke.
V	Trstu, meseca decembra 19..
P. n.
Dovoljujem si opozarjati na svojo bogato zalogo narejenih oblek za gospode in dečke, ki jih imam na izbero.
Naročila izvršujem točno.	Z odličnim spoštovanjem
Lavoslav Cvetnič.
CENIK
Lavoslava Cvetniča, krojača v Trstu, v Slovanski ulici št. 3.
	od		do	
Zimski paletoti.........	80	—	250	—
Zimske suknje.........	80		'260	—
Površniki...........	70	—	190	—
Haveloki............	50	—	160	—
Jesenske in pomladanske obleke	70	—	190	—
Poletne obleke.........	60	—	160	—
Površniki za dečke...... .	50	—	120	—
Obleke za dečke........	30	—	90	—
Take ponudbe lahko začenjamo tudi takole: Pošiljam Vam svoj cenik ... Sklicujoč se na priloženi cenik, se usojam ... S priposlanim cenikom se usojam opozarjati na ... Sklepamo jih lahko tudi takole:
Nadejam se, da mi skoro poverite kako naročilo, ter beležim.... Zagotavljam Vam točno postrežbo ter beležim... Prosim iorej, da mi skoro poverite kako naročilo, katerega izvršitev naj Vam pokaže, koliko vrednost polagam nanje ...
B. Ponudbe so lahko namenjene posameznim osebam. Take ponudbe morajo biti sestavljene tako, da sta z dogovorom zavezani obe stranki, kakor hitro prejemnik pisma sprejme ponudbo.
Kadar oblastva razpišejo dela in dobave, pišemo ponudbe kakor vloge, ki jim je oblika navadno predpisana.
3.)	Krovec prosi, da bi se mu izročila krovska dela na gospodarskem poslopju.
V	Dobu, dne 26. marca 19..
Spoštovani gospod!
Zvedel sem, da nameravate gospodarsko poslopje prekriti s skrilmi. Ker sem prekril že vet takih poslopij v popolno zadovoljnost dotičnih gospodarjev, prosim, da mi poverite krovsko delo na svojem gospodarskem poslopju. Ako želite, Vam postrežem ustno ali pismeno z obsežnejšimi pojasnili. S spoštovanjem vdani
Anton Premrl.
4.)	Mizar prosi trgovca s papirjem, da bi pri njem naročal risalne deske.
V	Solkanu, dne 2. maja 19 ..
Gospod Janko Cvar
v Gorici.
V zalogi imam veliko dobro pdsušenega lesa, ki bi bil posebno pripraven za risalne deske.
Všojam se torej Vas opozoriti na to s pristavkom, da bi Lahko dobavil deske za celo polo risarskega papirja po . . . . 4 K 50 h, „ „ pol pole „	„ „ .... 4 „ — „
„ „ četrt pole „	„ „ .... 3 „ 20 „
Nadejaje se, da mi poverite kako večje naročilo, se priporočam z odličnim spoštovanjem vdani
*	Janko Pibernik.
III. Naročilna pisma.
Naročilna pisma pišemo, kadar hočemo komu izročiti delo ali kadar želimo, da bi nam kdo poslal blaga.
Kadar izročamo delo, je važno, da se natanko dogovorimo o ceni in plačilu. Prav tako je potrebno, da določno navedemo, kakšno bodi naročeno blago, kakšna mu bodi oblika, barva, koliko ga bodi, kdaj
ga hočemo plačati, kdaj in k a m ga je poslati. Zadnje določilo je važno, zlasti zaradi tega, ker je naročnik vezan na svoje naročilo toliko časa, dokler mu ne dojde odgovor, ako je bil pravočasno oddan.
Kadar je treba naročilu pojasnila, priložimo pismu tudi n a r i s e k naročenega predmeta.
Naročilna pisma začenjamo z zaprosilom, naj se nam pošlje naročeno blago. Kadar naročamo blago na podlagi cenika, se skličemo nanj ter navedemo v pismu število, ki je v ceniku z njim zaznamenovano naročeno blago, oziroma stran, kjer je navedeno.
Kadar naslovljenec naročilo sprejme ali kadar izreče, da ga hoče izvršiti, pravimo, da je trgovinski posel sklenjen.
Pisem, s katerimi sklepamo trgovinske posle, ne kolkujemo, ako jih ne bomo rabili pri uradih. Zato jih tudi često pišemo namesto pogodb, zlasti namesto stavbnih in dobavnih pogodb.
1.)	Obrtnik naroča blago.
V Tržiču, dne 29. marca 19 ..
\
Gospod Stanko Dragic
v Ljubljani.
Na podlagi Vašega cenika naročam:
45 kg kleja po 1 K 50 h,
24 kg loščila po 2 K 20 h,
18 kg pokosta po 1 K 90 h,
12 kg temnega brunolina po 3 K 20 h.
Tretjino vsega zneska plačam, ko prejmem blago, ostanek pa čez dva
meseca.	c
5 spoštovanjem
Julij Gostiša.
2.)	Gospod naroča srajce.
Na Vranskem, dne 1. maja 19 .. Gospodična Stana Volčičeva
v Celju.
Izvolite mi napraviti 12 srajc iz širtinga. Okoli vratu naj bodo po 45 cm široke. Blago kupite po svojem preudarku, izvršeno delo pa mi pošljite po poštnem povzetju najkesneje v štirih tednih.
S spoštovanjem	Peter Kosmač.
Taka pisma lahko začenjamo tudi takole:
. Izvolite mi poslati po pošti (po železnici, na dom) ... Izroiitelj tega pisma naroča na moj račun ...
S tem pismom naročam (navedi naročeno reč), ki jo navajate v svojem ceniku pod št....
V svojem ceniku navajate na str.... (navedi dotično reč), ki jo naročam ...
3.) Stavbni mojster izroča mizarskemu mojstru mizarska dela pri novi hiši.
V Ljubljani, dne 7. januarja 19 ..
Gospod Vojteh Dražil, mizarski mojster
na Viču.
Na Vašo ponudbo z dne 15,-m. m. Vam izročam mizarska dela za novo hišo gospoda Blaža Pustila. Zavezali ste se:
1.	da izvršite vsa dela iz suhega, kolikor mogoče malo grčavega lesa;
2.	da izvršite okna za prvo nadstropje do 15. maja, okna za pritličje in klet do 10. junija, vrata pa do 15. julija prihodnjega leta;
3.	da plačate za prekesno izvršena dela po 5 K za vsak dan zakesnitve;
- 4. da prevzamete poroštvo za dve leti, in sicer na ta način, da takoj in ob svojih stroških izvršile vsako popravilo, ki bi bilo potrebno vsled slabega blaga ali pomanjkljivega dela.
Obračunava 14 dni po predloženem računu. Deset odstotkov Vašega zaslužka ostane pri meni za vso dobo Vašega zgoraj navedenega poroštva. Ta denar se bo obrestoval po 4 %.
S spoštovanjem	Gabrijel Rakovec.
IV. Povpraševalna pisma pri nejasnih naročilih.
O došlili naročilih ali ponudbah naj se obrtnik tudi prepriča, če obsegajo vse podatke, ki mu jih je treba vedeti za njih izvršitev, dalje pa tudi, če so podatki tako jasni, da je izključen vsak dvom.
Kadar niso dovolj popolni in jasni, moramo pisati dotičnemu naročniku, naj nam natančneje sporoči:
1.	katero reč in koliko naj je izvršimo;
2.	iz česa naj izdelamo naročeno reč;
3.	kakšna ji bodi mera;
4.	kako bodi barvana, morda tudi okrašena;
5.	kam in kdaj naj jo odpošljemo;
6.	koliko veljaj;
7.	kdaj ali v koliko obrokih bo plačal;
8.	kdo plača prevozne stroške, carino, zavarovalnino in druge stroške, ki so spojeni z odpravo blaga.
Kadar bi moral obrtnik delo predrugačiti med izvrševanjem, naj prosi naročnika, da mu to dovoli, sicer se lahko zgodi, da izdelka ne bo hotel sprejeti ali plačati zanj dogovorjene cene.
1.)	Tesarski mojster vpraša, kdaj bi moral postaviti naročeno strešje.
V Bevkah, dne 22. novembra 19 ..
Spoštovani gospod!
Vaše pismo z dne 18. t. m., s katerim ste mi izročiti tesarska dela za svojo novo hišo, sem prejel in Vas zanje lepo zahvaljujem.
Ker pa v pismu niste omenili, kdaj bi moral postaviti strešje, prosim, da mi to blage volje naznanite.
Z odličnim spoštovanjem	Simon Prašnikar.
2.)	Mojster nasvetuje izpremeinbo v naročilu.
V Kamniku, dne 3. aprila 19 ..
Prečastiti gospod župnik!
Tehtni pomisleki me silijo, da Vas opozorim na nedostatek, ki bi jako neugodno vplival na splošni vtisk ob pogledu na jaselce. Prepričal sem se namreč, da razvrstitev kipcev z ozirom na kraj ni ugodna in da jih bo treba primerneje razpostaviti. Ker bi moral tudi vso situacijo bistveno predrugačiti, Vas prosim dovoljenja, in to tem bolj, ker mi je veliko do tega, da moje prvo večje delo uspe v vsakem oziru in da popolnoma zadovoljim Vas in vse župljane.
Prijaznega odgovora pričakuje prevdani	/.
Taka pisma lahko začenjamo tudi takole:
Ker se mi je delo v zadnjem času jako pomnožilo in za vsa naročila nimam dovolj spretnih pomočnikov, prosim vljudno, da mi naznanite, do kdaj bi potrebovali naročena okna.
Izvolite me obvestiti, kdaj želite pomeriti naročeno obleko. Ko sem jemal mero za zimsko suknjo, sem pozabil vprašati, ali naj bo sukno temnorjavo ali temnozeleno.
Sklepamo jih lahko tudi takole:
Pričakujoč cenjenega odgovora, beležim vdani...
Nadejaje se, da mi to čimpreje sporočite, sem vdani...
Da se izvršitev zaradi tega ne bo zakesnila, Vas zagotavlja vdani...
V. Pisma z računi.
Račune pošiljamo naročnikom kar v pismih ali pa jih tudi pišemo na poseben list, ki ga priložimo pismu.
V pričetku pisma izvečine omenjamo naročilno pismo ali ustno naročilo; nato naznanjamo, da smo naročilo izvršili, in končno prosimo naročnika, naj račun poravna. Navada je tudi, da se na koncu pisma priporočamo za nadaljnja naročila ali želimo, da bi bil naročnik zadovoljen s poslanim blagom.
Na računih so često razne pripomnje. Tako n. pr. je zapisano, kje se plačuje in kje se toži, koliko časa so veljavne reklamacije, do kdaj se lahko vrne blago itd. Naročnik, ki sprejme s takimi pripomnjami opremljeni račun, sprejme tudi pogoje in je vezan nanje.
Računi sami morajo biti kolkovani. O kolkovanju veljajo ta določila:
1.	račune do vštetih 20 I< je kolkovati z 2 h,
2.	račune od 20 do 100 K z 10 h za vsako polo,
3.	račune nad 100 do 1000 K z 20 h za vsako polo,
4.	račune' nad 1000 I< s 50 h za vsako polo.
1.) Ključavničar pošilja račun.
V Novem mestu, dne 2. junija 19 ..
2"	Gospod Jernej Žitnik
v Prečni.
Vsled Vašega cenjenega naroČila sem postavil vrtno ograjo iz kovanega - železa, ki stane 1850 K.
Proseč Vas, da ob priliki poravnate navedeni znesek, se priporočam za nadaljnja naročila ter beležim z odličnim spoštovanjem
1. L
2.) Čevljar pošilja račun za izvršena dela.
V Ljubljani, dne 31. decembra 19 .. Gospod šlefan Pilko
v Borovnici.
Zahvaljujoč Vas za cenjena naročila minulega leta, se usojani predložiti svoj račun za K 219'—, ki ga blagovolite pregledati in ob priliki poravnati. Vaših nadaljnjih naročil pričakujem z velespoštovanjem vdani
1.
20 h	V Ljubljani, dne 31. decembra 19 ..
RAČUN
za gosp oda Štefana Pilka v Borovnici.
19 . .	Plačuje in toži se v Ljubljani	K	h
Januar \ 28.' Marec 17. Maj 8. Junij : 23. Avgust 11. Oktober 30. December 31.	Naredil 1 par škornjev...... Naredil 1 par škorenjcev..... Naredil 1 par ženskih čevljev . . . Naredil 1 par otroških čevljev . . . Podšil 3 pare čevljev po K 6'50 . . Poddelal 2 para škorenjcev po K 11'20 Manjša popravila........ -	72 50 28 16 19 ■ 22 H 219	50 40 10
			
Taka pisma lahko začenjamo tudi takole:
5 tem pismom vljudno naznanjam, da sem danes izvršil Vaše cenjeno naročilo z dne ..., ter Vam zanje prilagam račun za ...
Ušojam se naznaniti, da sem danes izvršil Vaše cenjeno naročilo z dne ... Obenem prilagam račun za... ter ...
Poleg pošiljam račun o izvršenem naročilu, ki sem ga prejel z Vašim cenjenim pismom z dne ...
Izvolite sprejeti priloženi račun o izvršenem naročilu, ki sem ga prejel z Vašim cenjenim pismom z dne ...
Z Vašim cenjenim pismom z dne ... sem prejel naročilo, ki se usojam zanje danes poslati priloženi račun za ...
Dne ... ste mi blagovolili poveriti naročilo, o katerega izvršitvi se usojam danes predložiti račun za ...
Sklepamo jih lahko tudi takole:
Želel, da bi bili z izdelkom zadovoljni, se priporočam vdani... Priiakujol Vaših nadaljnjih naroiil, beležim z odličnim spoštovanjem ... Vsak čas pripravljen, da ustrežem Vašim cenjenim naročilom, se priporočam s spoštovanjem vdani...
Proseč Vas, da mi skoro poverite še kako naročilo, sem vdani...
VI. Spremna pisma pri plačilih.
Plačila poravnavajo obrtniki na sledeče načine: . ^
1.	preden še dobe naročeno blago, plačajo ali ves znesek ali le nekoliko;
2.	kadar prejmejo blago, plačajo precej ves znesek;
3.	plačajo nekaj na račun, ostanek pa v določenih obrokih;
4.	plačajo blago v dogovorjenem času;
5.	dado namesto gotovine prodajalcu menico.
Kadar poravnaš dolg, preden bi ga moral, ti lahko upnik dovoli o d -bi tek ali skonto. Zahtevati pa ga smeš pri menici, ako jo poravnaš, preden je treba. Tak odbitek se imenuje diskont ali eskompt. Kadar komu pošiljamo plačilo, obenem prosimo, naj nam ga potrdi.
f
1.)	Obrtnik naroča krožno žago ter pošilja zanjo 52 K.
V Planini, dne 30. marca 19 .. Gospod Franc Verovšek
v Ljubljani.
Pošiljam Vam priloženih K 52'— za krožno žago, ki jo navajate v svojem ceniku pod št. 164, ter prosim, da jo izročite osebi, ki prinese to pismo. S spoštovanjem	janko $tejic
2.)	Obrtnik poravna račun.
V Domžalah, dne 3. aprila 19.. Gospod Andrej Lotrič
v Ljubljani.
V poravnavo svdjega dolga, ki ga izkazuje Vaš račun z dne 28. marca, sem Vam poslal danes po poštni nakaznici K 236-48.
Proseč Vas, da mi potrdite prejem tega denarja, beležim vdani
Marko Bajuk.
3.) Obrtnik plača na račun.
V Semiču, dne 30. maja 19 .. Gospod Blaž Kumerdej
v Novem mestu.
Na račun svojega dolga v znesku..........K 564-38
Vam pošiljam danes po čeku poštnega čekovnega urada ....	„ 464-38
ter prosim, da me za ostanek v znesku..........K 100-—
počakate do 1. avgusta 1.1.
5 spoštovanjem	I-
4.) Obrtnik plača svoj dolg in si odračuni 1 % skonta.
V Braslovčah, dne 22. septembra 19 ..
Gospod Janko Petriček
v Celju.
Ker prav sedaj razpolagam z večjo vsoto denarja, mi je mogoče svoj dolg v znesku K 592— poravnati že danes. Zato Vam pošiljam priloženih K 586-08
s katerimi je po odbitem 1 % skontu v znesku........ „ 5-92
moj dolg, ki znaša..................K 592—
popolnoma poravnan.
Proseč Vas, da izvolite potrditi prejeti denar, beležim s spoštovanjem
Anion Piskrnik.
laka pisma lahke začenjamo tudi takole:
Vljudno naznanjam, da sem danes plačal na Vašo položnico znesek, ki ga izkazuje Vaš račun z dne ...
Prejemši Vaš račun z dne ..., Vam pošiljam priloženih K ... ter ...
S poštno nakaznico prejmete K..., ki sem Vam jih dolžen za Vaš rai uu z dne . . .
VII. Potrdilna pisma.
S potrdilnimi pismi priznavamo, da smo prejeli blago ali denar. V takih pismih navajamo:
1.	koliko smo prejeli blaga ali denarja;
2.	kako in čemu smo porabili prejeti denar.
Prejemna potrdila trgovcev in obrtnikov, ki so spisana v pisemski obliki, so pogojno prosta pristojbine, sicer pa jih je kolkovati kakor pisma z računi.
1.)	Obrtnik potrjuje prejeti denar.
V Ljubljani, dne 5. marca 19 ..
20 h	lupni urad
na Brezovici.
Z Vaš im pismom z dne 27. februarja 1.1. sem prejel za popravilo strešja
na ondotni župni cerkvi...............fy 748•_
S tem zneskom je moja terjatev popolnoma poravnana.
Za nadaljnja dela se priporočam vdani	Filip Govekar
2.)	Obrtnik potrjuje, da je prejel zadnji obrok svoje terjatve.
7............................V Ljubljani, dne 12. junija 19 ..
10 h
Gospod Jožef Gradišar
na Vrhniki.
Dne 9.\ t. m. sem prejel po položnici poštnega čekovnega urada K 200— kot zadnji obrok za prodano Vam pohištvo. Za nadaljnja naročila se priporočam vdani
Luka Jeraj.
Taka pisma lahko začenjamo tudi takole:
S pismom z dne ... ste mi poslali K..., ki sem Vam jih pripisal v svojih knjigah.
S tem pismom potrjujem, da sem prejel danes K..., ki ste mi jih poslali na račun moje terjatve ...
VIII. Pozvedna pisma.
Treba je včasih, da pozvedujemo o osebah, ki se nam n. pr. ponujajo v službo, ali tudi o blagu, ki bi ga radi kupili. Tedaj napišemo pozvedno pismo, v katerem natančno navedemo, kaj hočemo zvedeti. Pozvedujemo pa n. pr.:
1.	ali je kdo vreden našega zaupanja in če mu moremo dati kaj na up;
2.	ali je pomočnik, delovodja ali kdo drugi, ki se nam ponuja, res priden, spreten delavec;
3.	ali je blago tako, da ne bomo na škodi, ako ga kupimo.
Kadar pozvedujemo o osebah, je treba vsekakor pristaviti v pismu, da ne bomo povedali nikomur, kar se nam sporoči. Ako pozvedujemo o kom, čigar imena ne sme vedeti nihče razen tistega, ki mu pišemo, ne navedemo tega imena v pismu samem, nego ga zapišemo na poseben listek.
Podkrajšek, Spisovnik.
15
1.)	Obrtnik pozveduje o naročnikovih denarnih razmerah.
V	Mariboru, dne 15. julija 19 .. Gospodična Marija Blaznikova
v Velenju.
Zanašaje se na Vašo izredno prijaznost, se usojam vprašati, kakšne so denarne razmere krojačice, ki je njeno ime navedeno na priloženem listku. Gre namreč za nekaj kredita, ki bi ga ji rad dovolil, če bi jo bolje poznal.
Z zagotovilom, da porabim Vaše cenjeno sporočilo samo zase, beležim, vselej na uslugo pripravljen, s spoštovanjem	Vodopivec.
2.)	Mojster pozveduje o pomočniku.
V Ljubljani, dne 2. novembra 19 .. Gospod Andrej Kuhar
v Novem mestu.
Vaš pomočnik Anton Grjolj bi rad stopil pri meni v službo. Iz njegovega pisma sklepam, da ima veliko veselja do dela in da bi se rad v svoji stroki temeljito izučil. Ker hočem njegovi prošnji ugoditi, prosim, sporočite mi, kakšen delavec je in če ga sploh morete priporočiti.
Vaše cenjeno sporočilo porabim samo zase. Tega Vas zagotavlja vdani
Jožef Prime.
3.)	Mojster pozveduje o kakovosti blaga.
V	Postojni, dne 24. aprila 19 ..
i
Gospod Pavel Pibrnik
v Logatcu.
V časopisih sem čital, da bodo dne 5. maja prodajali v Čevcah zalogo lesa umrlega mizarja Valentina Goloba.
Ker bi ga jaz kupil, Vas prosim, da mi blage volje sporočite, kakšne vrste je, koliko ga je, kakšne so mu mere in cene in če je skladišče daleč od kolodvora, oziroma od velike ceste.
Vedno pripravljen na uslugo, sem Vaš vdani	Andrej Kolar
Taka pisma lahko začenjamo tudi takole:
Danes se je oglasil pri meni pomočnik Anton Mohar, iz čigar delavske knjižice sem posnel, da je delal minulo leto pri Vas.
Mizarski mojster gospod Simon Kušter iz Medvod mi je danes pisal, da bi rad naročil nekaj stavbnega lesa, ako bi mu ga dal na up.
Gospod Peter Zamejec, krojač v Škof ji Loki, mi je za prodano sukno dolžan že večji znesek. Ker mi pravkar piše, da bi mu zopet poslal več blaga na up,...
Pri svojem obrtu potrebujem vsako leto več vrst podprog. Ker bi jih naročil pri Vas, prosim ...
Sklepamo jih lahko tudi takole:
Pričakujoč Vašega cenjenega odgovora,...
Za prijazno sporočilo, ki ga hočem porabiti samo zase,...
Vašega cenjenega odgovora pričakujem ...
"	IX. Prosilna pisma.
Pisma, s katerimi česa prosimo, so prosilna pisma. Prosilna pisma so jako različna, vendar morajo biti vselej vljudna in kolikor mogoče kratka.
1.)	Pomočnik, ki namerja začeti na svoje, prosi posojila.
V Dobu, dne 1. aprila 19 ..
Velespoštovani gospod!
Odkar sem dovršil učno dobo, imam iskreno željo, da bi otvoril svoj atelje. Za mojo namero se mi prav sedaj nudi jako ugodna prilika. Res je, da sem v ta namen že prihranil K 600—, to pa je gotovo premalo za velike stroške, ki so v zvezi z začetkom vsakega obrtovanja. Zato se usojam glede na dolgoletno prijateljstvo, ki Vas je družilo z mojim pokojnim očetom, prositi K 600— posojila. Prepričan, da mi ne odrečete te prošnje, se Vam zavežem z dolžnim pismom, da vrnem to posojilo danes čez tri leta, dotlej pa bom plačeval običajne obresti.
Vašega ugodnega odgovora pričakujem z odličnim spoštovanjem vdani
1.1.
2.)	Obrtnik prosi, da bi se mu podaljšal plačilni rok.
V Podkloštru, dne 18. septembra 19 .. Spoštovani gospod1
Znano Vam je, da zaradi bolezni, ki me je mučila vse poletje, nisem imel nič dohodkov.
Ta bolezen in pa mnogi drugi stroški so vzrok, da Vam dne 1. oktobra ne bom mogel plačati svojega dolga v znesku K 142—. Prepričan o Vaši dobrot-
Ijivosti, Vam sporočam to in Vas prosim, da mi podaljšate plačilni rok do 1. januarja prih. 1.
Bodite prepričani, da Vam takrat vrnem posojilo, in sprejmite zagotovilo
moje hvaležnosti. Vam vdani	/ /
* * *
Prosilnim pismom prištevamo tudi pisma, ki jih pišejo zlasti mladi ljudje, kadar iščejo službe.
Kadar so taka pisma namenjena zasebnikom, so po obliki povsem enaka drugim prosilnim pismom, kadar pa jih pišemo firmam, jim dajemo obliko vlog.
V vsakem pismu te vrste pa je najprej navesti, česa želi prosilec, potem pa tudi, kako je usposobljen za zaprošeno mesto.
3.) Zidarski pomočnik prosi polirske službe.
Velespoštovani gospod!
Zvedel sem, da iščete izkušenega polirja. Proseč Vas, da mi naklonite to službo, si dovoljujem pristaviti, da sem se izučil zidarskega obrta pri zidarskem mojstra gospodu Valentinu Rženu v Ljubljani. Leta 19.. sem dovršil na državni obrtni šoli v Ljubljani z dobrim uspehom stavbnoobrtni uk, od leta 19.. pa delam pri gospodu Antonu Pibrovcu za pomočnika.
Zagotavljaje Vas, da bom izročene mi posle izvrševal vestno in točno, pričakujem Vašega cenjenega odgovora in beležim z velespoštovanjem vdani
Datum.	/. /.
4.) Pomočnik prosi službe.
V Kranju, dne 19. avgusta 19 ..
Spoštovani gospod mojster!
Po prijatelju sem zvedel, da boste na jesen potrebovali več spretnih pomočnikov. Meja želja je, da bi se v večji delavnici temeljito izučil svojega obrta. Ker sem prepričan, da se mi to v Vaši delavnici gotovo posreči, prosim, da me vzamete v službo. Glede svoje dosedanje porabe naj omenim, da sem delal dve leti pri gospodu I. v Mengšu, potem pa sem vstopil pri gospodu 1.1. v Kranju, ki bo na Vašo željo gotovo rad povedal, kako je zadovoljen z menoj.
Pričakujoč Vašega cenjenega odgovora, Vas zagotavljam, da se bom vestno trudil, da s točnim izvrševanjem svojih dolžnosti opravičim Vaše zaupanje. Vaš prevdani	. .
Taka pisma lahko začenjamo tudi takole:
Dne 1. marca bi Vam moral plačati svoj dolg v znesku... Izredna prijaznost, ki ste mi jo izkazovali doslej, me osrčuje, da... Prepričan o Vaši postrežljivosti, se usojam ...
Sklepamo jih lahko tudi takole:
Nadejaje se, da ugodite moji prošnji... Uverjen, da mi ne odrečete te prošnje ... Vselej Vam na uslugo pripravljen, sem.. .
X. Zahvalna pisma.
Za izkazane usluge se po navadi zahvaljujemo ustno ali pismeno. Kadar se zahvaljujemo pismeno, navajamo v pismu, čemu se zahvaljujemo, in konaio naglašamo, da smo tudi mi vselej pripravljeni za nasprotno uslugo.
1.)	Zahvala za posojilo.
V Dobu, dne 15. aprila 19 ..
Velespoštovani gospod!
Težko bi Vam povedal, kako zelo me je razveselilo Vaše pismo z dne 10. t. m., s katerim ste mi obljubili zaprošeno posojilo. Obenem prilagam zahtevano dolžno pismo s pristavkom, da bom vestno držal besedo.
Sprejmite zagotovilo moje iskrene zahvalnosti, s katero beležim z odličnim spoštovanjem vdani
1.1.
2.)	Obrtnik zahvaljuje naročnika, ki mu je poveril delo.
Prečastiti gospod župnik!
Prejel sem Vaše pismo z dne 25. t. m., s katerim mi naznanjate, da ste zadovoljni z mojo ponudbo in da mi izročate izvršitev kipa Matere Božje.
Veže me torej dolžnost, da Vas zahvaljujem za zaupanje, ki ste ga izkazali začetniku v kiparstvu, ter Vas zagotavljam, da izvršim delo na Vašo popolno zadovoljnost.
Priporoča se Vam, prečastiti gospod župnik, vdani
Datum	/
3.) Zahvala za svarilo.
Kar ste mi pisali, je tako utemeljeno, da Vas ne /norem zadosti zahvaliti za opomin. Imenovani je nastopil pri meni tako samozavestno in se vedel tako, da bi bil tudi koga drugega prepričal o svojem „bogastvuu. Menil sem, da se mi pri obsežnem naročilu obeta lep zaslužek; kakor sedaj vidim, pa bi bil skoro zabredel v veliko nesrečo. Prepričan sem, da ste mi želeli dobro, in tega ne pozabim nikoli. Svoje neprecenljivo prijateljstvo pa ohranite še nadalje svojemu hvaležnemu
Datum.	I.
XI. Opominjalna pisma.
Kakor trgovec mora tudi obrtnik včasih terjati ali opominjati zamudne plačnike.
V takem pismu bodi navedeno:
1.	koliko nam je kdo dolžan;
2.	kdaj bi bil moral že plačati in
3.	opomin, naj skoro plača.
Ko terjamo prvič, pišemo vselej rahlo. Drugič pišemo že nekoliko ostreje. Ako še ni odgovora ali plačila in terjamo tretjič, tedaj dolžniku določimo dobo, do katere mora poravnati dolg. Včasih mu tudi zapretimo, da ga bomo tožili, ako ne izpolni svoje dolžnosti. Ako ne pomaga tudi to, je treba, da ga res in precej tožimo.
Opominjajmo samo v zaprtih pismih. Da bi za opomine rabili dopisnice, ni primerno. •
1.) Zgled opominjalnega pisma.
V Ljubljani, dne 9. aprila 19 ..
Gospodična Ana Gornikova
v Ribnici.
Minulo leto sem Vam poslala za izvršeno obleko račun za K 87'60. Ker denarja do danes nisem prejela, prosim, da mi ga pošljete prej ko mogoče.
S posebnim spoštovanjem	/.
2.) Zgled prvega, drugega in tretjega opominjalnega pisma.
V	Ljubljani, dne 15. decembra 19 ..
Gospod Anton Hrovatin
v Borovnici.
Dne 30. junija 1.1. sem Vam poslal za razne sedlarske izdelke račun
za.......................K 248-80,
ki ga do danes niste poravnali. Zato prosim, da mi skoro pošljete denar.
Z odličnim spoštovanjem
I.
V Ljubljani, dne 15. januarja 19 ..
, Gospod Anton Hrovatin
v Borovnici,-
Pred enim mesecem sem Vam pisal zaradi dolžnih mi k 248-80, pa nisem prejel niti plačila niti odgovora.
Ker imam prav sedaj veliko stroškov in torej nujno potrebujem denarja, prosim, da skoro poravnate svoj zgoraj navedeni dolg.
S posebnim spoštovanjem
I.
V	Ljubljani, dne 15. februarja 19 ..
Gospod Anton Hrovatin
v Borovnici.
Dvakrat sem Vam že pisal zaradi dolžnih mi K 248-80, toda zaman. Zato Vas prosim danes zadnjikrat, da poravnate svoj dolg do 1. marca t. L, sicer Vas bom tožil pri sodišču. Da pa se izognete tej neprijetnosti in sodnim stroškom, pričakujem denarja še pred doteklim rokom.
5 spoštovanjem
1.
Taka pisma lahko začenjamo tudi takole:
Za prodano Vam pohištvo sle mi ostali na dolgu zadnji obrok v znesku k...
Iz mojih knjig je razvidno, da moja terjatev za izvršeno obleko še ni poravnana...
Ko sem Vam poslal naročeno blago, ste obljubili, da račun takoj poravnate.
Sklepamo jih lahko tudi takole:
Da poravnate svoj dolg prej ko mogoče, pričakuje vdani... Proseč Vas, da mi pošljete ta denar v najkrajšem času, sem s spoštovanjem vdani ...
Nadejaje se takojšnjega plačila, beležim z odličnim spoštovanjem...
XII. Opravičevalna pisma.
Kadar nas kaj posebnega ovira, da ne moremo izpolniti obeta ali vsaj ne v določeni dobi, zahtevata opreznost in vljudnost, da se izgovorimo ali opravičimo, to je, da povemo vzroke, zakaj nismo mogli izvršiti obljube. Za take izgovore rabimo opravičevalna pisma), o katerih je treba pomniti, da moramo v njih navajati samo res tehtne in opravičevalne vzroke.
0
1.)	Obrtnik se opravičuje, ker ni mogel pravočasno poslati naročila.
Častiti gospod!
Obenem s tem pismom prejmete naročeno zimsko suknjo. Da Vam je nisem poslal dne 15. oktobra, kakor sem bil obljubil, nisem kriv sam, nego bolezen mojega najboljšega pomočnika, ki je izvrševal to delo in zanj nisem mogel takoj dobiti primernega namestnika.
Proseč Vas, da mi oprostite to neljubo zamudo, se priporočam za nadaljnja naročila vdani
Datum.	/.
2.)	Obrtnik se opravičuje, zakaj ni mogel vzeti v službo priporočenega
pomočnika.
v Metliki, dne 3. julija 19 ..
Gospod Franc lsienič
v Novem mestu.
Prav žal mi je, da ne morem vzeti v službo priporočenega pomočnika Gabrijela Justina. V sled skrajno neugodnih razmer ne dobivam skoro nobenih naročil in zato sem pridržal samo tistega pomočnika, ki dela pri meni že pet let. Blagovolite torej uvaževati, da sem bil prisiljen do tega nepovoljnega odgovora. Sicer sem pa vselej pripravljen ustreči Vašim željam.
S spoštovanjem
L
3.)	Obrtnik se opravičuje, ker ne more vrniti posojila.
Na Rakeku, dne 4. maja 19 ..
Gospod Aleš Prhavec
v Ložu.
Konec tega meseca bi Vam moral vrniti tistih K 241—, ki ste mi jih posodili na dolžno pismo z dne 15. novembra 19.. Vsled hude bolezni, ki me je mnogo stala, pa sem zaslužil tako malo, da dolga nikakor ne morem poravnati pravočasno. To se usojam naznanjati s pristavkom, da se odzovem svoji obljubi gotovo do dne 1. avgusta t. L ,
Prosim torej, da me počakate za plačilo do navedenega dne.
Z odličnim spoštovanjem
Datum.	I ■
4.)	Pomočnik se opravičuje, zakaj ni nastopil službe.
V Brusnicah, dne 7. avgusta 19 ..
Spoštovani gospod mojster!
Vsled najinega dogovora bi bil moral v ponedeljek nastopiti službo. Prav te dni pa sem zbolel tako, da nikakor ne morem priti pravočasno. Prosim torej, da mi oprostite, jako ljubo mi bo, ako Vas prej ko mogoče lahko prepričam, kako resno• mi je mar, da Vas zadovoljim s točnim prihajanjem v delavnico in z vestnim izvrševanjem izročenih mi del.
Z odličnim spoštovanjem
/
Taka pisma lahko začenjamo tudi takole:
Jako žal mi je, da ne morem ustreči Vaši...
S tem pismom vljudno naznanjam, da Vašega cenjenega naročila z dne ... zaradi...
Brzojavno pozvan v ...., ne morem danes priti k Vam ter prosim...
Jutri bi Vam moral izročiti naročeno ... Ker pa ...
Sklepamo jih lahko tudi takole:	/
Nadejaje se, da mi tega ne štejete v zlo, beležim...
Da se kaj takega ne bo več zgodilo, Vas zagotavljam vdani...
To svojo obljubo gotovo izpolni Vaš prevdani...
Skrb mi bo, da izpolnim svojo obljubo prej ko mogoče, ter beležim...
XIII. Pritožbe.
Kadar ne prejmemo naročenega blaga pravočasno, kadar nismo zadovoljni s prejetim blagom ali kadar naročilo ni izvršeno po naši volji, se pritožimo ustno ali pismeno. V pismeni pritožbi moramo točno navesti vzroke, zakaj nismo zadovoljni; vendar tudi v takem pismu ne smemo rabiti niti trdih, še manj pa nevljudnih ali žalečih besed.
1.)	Obrtnik se pritožuje, da ni zadovoljen s stavbnim lesom.
V Rudniku, dne 23. maja 19 .. Gospod Bogomil Hacin
v Ljubljani.
Potrjujem, da sem prejel naročeni stavbni les, ki pa z njim nikakor nisem zadovoljen. Smrekovi hlodi so pregrčavi, hrastovi trami razpokani, orehovi plohi prekratki in prešibki.
Ker bom ta les le težko porabil, prosim, da mi v svojih knjigah odpišete 10 % fakturnega zneska, sicer Vam je blago na razpolago.
S spoštovanjem	L
2.)	Obrtnik se pritožuje, da ni prejel naročenega blaga.
V Bistri, dne 27. aprila 19 .. Gospod Dragotin Koporec
na Vrhniki.
Po najini pogodbi bi morala biti naročena opeka do 1. maja na stavbišču. To pa je sedaj skoro nemogoče. Zamuda mi je neljuba tem bolj, ker moram stavbo do konca maja dograditi in torej nimam veliko časa na porabo. Da prihranite sebi stroške, meni pa neljuba pota. naj bi zadostovale te vrstice. S spoštovanjem	j
Taka pisma lahko začenjamo tudi takole:
Dasi nerad, Vas moram danes opozoriti, da je blago, ki mi ga pošiljate nekaj časa, jako slabo.
Poslano blago nikakor ni tako, kakršni so bili vzorci, ki ste mi jih kazali. Zato...
V zadnji fakiuri izkazano blago je došlo vsled Vaše krivde tako poškodovano, da ga nikakor ne morem rabiti.
Jako neljubo mi je, da Vas moram opozoriti, kako slabo je blago, ki mi ga pošiljate zadnji čas.
Sklepamo jih lahko tudi takole:
Oprt na najine dolgoletne kupčijske zveze, želim...
To Vam vljudno naznanja vdani...
Da bi bila ta pritožba zadnja, želi Vaš vdani...
Izvolite torej vpošlevati opravičeno pritožbo.
XIV. Odpovedi.
Odpovemo lahko stanovanje, službo, posojilo itd. Potemtakem lahko odpove posestnik najemniku, mojster pomočniku, upnik dolžniku, gospodar služabniku ali tudi nasprotno.
Odpovedi so ali ustne ali pismene. Pismeno opravimo ali sami ali po okrajnem sodišču, ki mu jo pošljemo v dveh izvodih. Vsaka odpoved mora biti kolkovana.
1.)	Pomočnik odpoveduje mojstru delo.
. Gospod Anton Preskar, zidarski mojster 1
tukaj.
Posrečilo se mi je, da sem dobil službo v Trstu. Zato Vam z današnjim dnem odpovedujem delo s pristavkom, da v štirinajstih dneh izstopim. S spoštovanjem
Datum.	/.
2.)	Odpoved posojila.
V Kresnicah, dne 20. avgusta 19 .. Gospod Leopold Kurnik
v Litiji.
Po resnem preudarku sem se odločil, da spomladi razširim svojo delavnico. Ker mi bo to povzročilo veliko stroškov, Vam odpovedujem tistih K 300'—, ki ste jih prejeli pred dvema letoma, ter prosim, da mi ta denar z doteklimi petodstotnimi obrestmi vred plačate do konca prihodnjega meseca. Z odličnim spoštovanjem
3.) Odpoved stanovanja.
V Ljubljani, dne 20. oktobra 19 ..
Gospod Janko Trček
tukaj.
S tem pismom vljudno naznanjam, da sem prodat mestni občini v regulacijske namene hišo, v kateri imate tudi Vi stanovanje v II. nadstropju. Ker hišo spomladi podero, Vam z današnjim dnem odpovedujem stanovanje ter Vas prosim, da ga izpraznite najkesneje do 4. maja 1.1.
Z odličnim spoštovanjem	Karel Bornik.
Taka pisma lahko začenjamo tudi takole:
Vljudno Vam naznanjam, da se mi je namerila služba v Mariboru. Zato...
Zaradi mnogih stroškov potrebujem nujno več denarja. Zato ...'
Spomladi namerjam razširiti svojo delavnico. To mi bo povzročilo veliko stroškov. Zato...
Drug i del.
Listine.
Listine so spisi, v katere natanko zapisujemo, kaj se je kje zgodilo ali dogovorilo.
Listine so dvojne: ali jih spisujejo udeleženci („stranke") sami, ne da bi šli na sodišče ali k notarju, druge pa se spisujejo v javnih uradih. Prve imenujemo zasebne ali privatne listine, druge pa javne listine. Izvečine morajo biti kolkovane.
Listine pišemo na pisarniški papir, kolek pa prilepimo na prvo popisano vrsto tako, da pišemo na spodnjem robu čezenj. Najvažnejše listine so:
1.	dolžna pisma, hipotečna dolžna pisma in zastavni listi;
2.	poroštveni listi;
3.	pobotnice in prejemni listi;
4.	odstopna in darilna pisma;
5.	umrtvilni listi;
6.	izpričevala;
7.	reverzi;
8.	pogodbe;
9.	pooblastila; 10. Oporoke.
I. Dolžna pisma, hipoteena dolžna pisma in zastavni listi.
Z dolžnim pismom potrjujemo, da nam je kdo posodil denar ali blago. Dolžno pismo mora navajati:
1.	kdo nam je posodil denar ali blago;
2.	koliko in kakšnega denarja ali blaga nam je posodil;
3.	ali bomo plačevali obresti in po koliko odstotkov;
4.	kdaj vrnemo posojilo;
5.	potrdilo, da smo svojeročno podpisali dolžno pismo.
Potem zapišemo kraj, dan, mesec in leto in svoje ime in priimek. Dolžno pismo naj dolžnik sam spiše in podpiše. Ako ga ni sam spisal, ni dovolj, da ga podpiše, temveč je treba, da se podpišeta tudi dve priči, sicer ni veljavno.
1.)	Dolžno pismo za prejeto posojilo.
Kolek	DOLŽNO PISMO.
Podpisanec potrjujem, da mi je gospod Ivan Kalan, posestnik na Viču, danes posodil 520 K, to je petstodvajset kron. Zavezujem se, da mu vrnem to posojilo pol leta potem, ko mi ga odpove, dotlej pa mu bom plačeval pet-odstotne obresti dne 1. aprila in dne 1. oktobra, vselej za pol leta naprej. V dokaz temu moj lastnoročni podpis.
Na Olincah, dne 1. aprila 19 ..	Jože j Šorn.
2.)	Dolžno pismo za prejeto blago.
KoIek	DOLŽNO PISMO,
s kate rim potrjujem, da sem prejel danes od tukajšnjega zidarskega mojstra gospoda Florijana Nagodeta 6800 kosov zidarske opeke s tem pogojem, da mu vrnem v treh mesecih prav toliko take opeke, ki jo ceni 1000 kosov po 52 K in je torej vredna 3536 K, to je tritisočpetstošestintrideset kron. Temu v dokaz to dolžno pismo, ki sem ga podpisal svojeročno z dvema naprošenima pričama vred.
Na Olincah, dne 3. maja 19 ..	FiUP Knez-
Janez Pečnik, priča.
Karel Tičar, priča.	\
* * * \
Nepremično blago je v katastru natanko izmerjeno in po krajni legi zaznamenovano, v z e m 1 j i š k i k n j i g i pa natanko popisano.
Vsako tako posestvo imenujemo z ozirom na njegovo vrednost hipoteko in ga smemo za dolgove zastaviti. Kdor zastavi svoje posestvo, mora to v hipotečnem dolžnem pismu izrecno povedati. V takem dolžnem pismu je navesti dolžnikovo ime, dolžno vsoto, obrestno mero in dogovorjeni odpovedni rok. Dalje se mora na podlagi zemljiškoknjižnih podatkov povedati, kako
obsežno je posestvo, in — če je na njem več posestnikov — je navesti tudi delež, ki pristoji hipotečnemu dolžniku. Dalje naj se zabeležijo tudi roki za plačevanje obresti in slednjič dolžnikovo dovolilo, da se sme dolg vknjižiti v zemljiško knjigo s pripombo, na čigave stroške se to izvrši.
3.) Obrtnik napravi hipotečno dolžno pismo.
Kolek	DOLŽNO PISMO.
Spod aj podpisani Blaž Lenček, tesarski mojster na Ježici št. 61, potrjujem in priznavam zase in za svoje pravne naslednike, da sem gospodu Petru Sirniku, lesnemu trgovcu v Ljubljani, vsled poračuna za prodani mi les resnično dolžan znesek 872 K, čitaj osemstodvainsedemdeset kron.
Zavezujem se zase in za svoje pravne naslednike, da bom gospodu upniku plačal po poprejšnji, obema' strankama pristoječi poluletni odpovedi znesek 872 K, čitaj osemstodvainsedemdeset kron, do tedaj pa od tega zneska plačeval petodstotne od 1. (prvega) septembra 1.1. tekoče obresti, in sicer vselej za pol leta naprej, to pa tako gotovo, da bo gospod upnik, če bi obresti ne plačeval točno, upravičen, takoj glavnico z obrestmi vred brez vsake odpovedi izterjati v plačilo.
V	zavarovanje glavnice v znesku 872 K s petodstotnimi obrestmi in kavcije v znesku 80 K, čitaj osemdeset kron, ki jo obenem določam za stroške tega dolžnega pisma, intabulacije, svoječasne pobotnice ali odstopnega pisma, zastavljam svoja posestva pod vložno št. 16 davčne občine Ježice z dovoljenjem, da se vknjiži zastavna pravica v korist gospoda upnika, ter se zavezujem, da za to vknjižbo zaprosim sam.
Vse stroške tega dolžnega pisma, intabulacije, svoječasne pobotnice in odstopnega pisma prevzamem jaz nase.
V	Ljubljani, dne 25. septembra 19 ..
Blaž Lenček.
Potrdilni ali legalizacijski pripisek.*
Lahko se tudi zgodi, da mora dolžnik upniku zaradi večje varnosti posojila kako blago zastaviti. V takem primeru mora upnik spisati zastavni list, v katerem bodi navedeno: 1. kdo je kaj zastavil; 2. kaj je zastavil; 3. koliko je dobil posojila; 4. dan, mesec in leto; 5. ime in priimek osebe, ki je prejela zastavilo.
* S takim pripiskom potrdi notar ali sodni uradnik, da je spis ali prepis pristen.
Kdor prejme zastavljeno stvar, se mora tudi zavezati, da jo bo dobro hranil in jo vrnil, kadar bo dolg poravnan. Zastavnemu upniku pristoji pravica, zahtevati pri sodišču, da se proda zastavilo, ako ni dolžnik izpolnil tega, kar je obetal v zastavnem listu.
Tudi zastavni listi morajo biti kolkovani.
4.) Upnik potrjuje, da je prejel zastavilo.
Kolek	ZASTAVNI LIST,
s katerim potrjujem., da mi je gospod Gregor Hrast, posestnik v H arij ah, danes zastavil zlato žepno uro, vredno 200 K, proti temu, da sem mu posodil sto kron do konca prihodnjega meseca. Zavezujem se, da mu izročim to uro takoj, ko vrne posojeni denar. Ako pa ga do 31. maja ne dobim, bo zastavljena ura moja in mi ne bo od njega ničesar več zahtevati.
V Postojni, dne 9. aprila 19..	Pavel Čibej.
II. Poroštveni listi.
Poroštveni list se imenuje listina, s katero se kdo zavezuje, da plača dolg za koga drugega, ako bi ta ne izvršil svoje dolžnosti. Zavezancu pravimo porok.
Poroštveni list obsegaj: 1. ime in priimek dolžnika in njegov stan; 2. ime in priimek upnika in njegov stan; 3. stvar, za katero je kdo porok; 4. kraj, dan, mesec in leto; 5. porokov podpis.
Tak poroštveni list se včasih kar pripiše dolžnemu pismu, kakor kaže drugi zgled.
Poroštveni listi morajo biti kolkovani po II. lestvici. 1.) Porok spiše poroštveni list.
Kolek	POROŠTVENI LIST.
Gosp od Martin Slemenikar, mizar v Lavrici, je prejel danes od gospoda Jože j a Gestrina, hišnega posestnika v Ljubljani, 600 K, to je šest sto kron, kot dveletno posojilo. Podpisanec sem porok za ta znesek in za štiriodstotne obresti, ki se bodo morale plačati s posojilom vred dne 15. maja 19 ..
V Ljubljani, dne 15. maja 19 ..
Ivan Godnjavec.
/
■
2.) Dolžno pismo s poroštvenim listom.
Kolek	DOLŽNO PISMO.
Podpi sanec potrjujem, da mi je gospod Andrej Pirnat, železninar v Ljubljani, danes v gotovini posodil 400 K, to je štiristo kron. Zavezujem se, da to posojilo s petodstotnimi obrestmi vred poravnam dne 15. novembra 19 .. Temu v dokaz moj lastnoročni podpis.
V	Ljubljani, dne 15. novembra 19 ..
Anton Japelj.
Da sem zaradi večje upnikove varnosti porok za gorenji znesek in obresti, izpričuje moj lastnoročni podpis.
V	Ljubljani, dne 15. novembra 19 ..
Matej Kalan.
III. Pobotnice in prejemni listi.
Pobotnica je listina, s katero potrjujemo, da smo prejeli denar ali blago.
V pobotnici bodi napisano: 1. koliko je kdo prejel, in sicer s črkami ali tudi s črkami in s številkami; 2. kdo je prejel; 3. od koga je prejel; 4. za kaj je prejel; 5. kraj, dan, mesec in leto; 6. ime in priimek prejemnika.
Po zakonitih določilih mora upnik za prejeti denar spisati pobotnico in dolžniku vrniti dolžno pismo.
Za izgubljeno dolžno pismo sme plačnik zahtevati varščino; tudi lahko deponira denar pri sodišču ter zahteva, da upnik sodno umrtvi dolžno pismo.
Prejemnik navadno sam napiše pobotnico, lahko pa mu jo tudi kdo drug, toda vedno jo mora podpisati prejemnik lastnoročno.
Kadar dva obrtnika popolnoma poravnata svoje vzajemne terjatve, napišeta pobotnico in nasprotno pobotnico. Kadar le vobče povesta, da sta se poravnala, ne da bi naštevala posebe, kako in zakaj, se imenuje njiju pobotnica (spisana v dveh izvodih) splošna ali vzajemna pobotnica.
Za zemljiškoknjižno vpisane dolgove se mora spisati izbrisna pobotnica.
Pobotnice morajo biti kolkovane po kolkovnici II.
Podkrajšek, Spisovnik.	/	16
I.)	Upnik potrjuje vračilo posojila in plačila obresti.
i Kolek	POBOTNICA.
Podpisanec potrjujem, da mi je gospod Alojzij Koren, trgovec na Vrhniki,
danes vrnil posojilo v znesku . . ...........K 640—
ter mi plačal štiriodstotne obresti za čas od 11. avgusta 19 .. do
II.	aprila 19.. v znesku................ 44—
skupaj ... K 684—
to je Seststoštiriinosemdeset kron. V Ljubljani, dne 11. aprila 19 ..
Vojteh Kurnik.
2.) Obrtnika spišeta splošno pobotnico.
KoIek	SPLOŠNA POBOTNICA.
Podpi sanca, ki sva doslej skupno izvrševala mizarski obrt, sva se danes razdružila in poravnala vzajemne terjatve tako, da nimava drug od drugega ničesar več terjati. S pričujočo splošno pobotnico, ki sva jo izdala v dveh od naju obeh lastnoročno podpisanih izvodih, to izrecno potrjujeva.
V Tolminu, dne 23. maja 19 ..
Peter Krč.	Janez Grm.
3.) Upnik spiše izbrisno pobotnico.
Kolek	IZBRISNA POBOTNICA.
Podpi sani Anton Rozina potrjujem, da mi je gospod Ivan Mokovec, ključavničar v Škof ji Loki, plačal mojo pri posestvu pod vložno št. 217 davčne občine škofjeloške na podstavi dolžnega pisma z dne 23. julija 19.. zastavno-pravno zavarovano posojilno terjatev v znesku 900 K, čitaj devetsto kron, ter dovoljujem vsled tega, da se pri navedenem posestvu vknjiži izbris zastavne pravice za to terjatev v znesku 900 K s pripadki vred.
V Skofji Loki, dne 22. januarja 19 ..
Anton Rozina.
Potrdilni ali legalizacijski pripisek.
4.)	Gospodar potrjuje prejeto stanarino.
Kolek	POBOTNICA.
Gospod Alojzij Kckulj mi je danes za stanovanje, ki ga ima v najemu v moji hiši na Bregu št. 8, plačal 214 K, cilaj dvestoštirinajst kron, kot četrtletno najemnino za čas od 1. maja do 31. julija 1.1. Temu v dokaz moj lastnoročni podpis.
V	Ljubljani, dne 1. maja 19 ..	Feliks Triplat.
5.)	Ženin potrjuje prejeto doto.
Kolek	POBOTNICA.
Podpisanec potrjujem, da mi je gospod Anton Kornan, posestnik v Ra-domlju, danes v gotovini izplačal 5000 K, to je pettisoč kron, ki jih je obljubil moji ženi Katarini Hraševčevi, rojeni Komanovi, za doto. Ker je s tem zneskom poravnana moja terjatev, izvirajoča iz ženitne pogodbe z dne 15. januarja 19.., izrekam, da nimam odslej od gospoda Antona Hraševca ničesar več zahtevati. Temu v dokaz moj lastnoročni podpis.
V	Kamniku, dne 23. junija 19 ..	Peter Hraševec.
Kadar izročimo komu denar ali blago, da ga shrani ali odda drugam, je dobro, da nam prejemnik napiše list, s katerim potrdi, da je prejel dotično stvar. Taki listi se imenujejo prejemni listi. Na prejemni list zapiše prejemnik: 1. kdo mu je kaj izročil; 2. kaj mu je izročil; 3. čemu ali za koga mu je izročil; 4. kraj, dan, mesec in leto; 5. svoje ime in svoj priimek. Prejemni listi morajo biti kolkovani.
6.) Zgled prejemnega lista.
Kolek	PREJEMNI LIST,
5 kate rim potrjujem, da mi je gospod Jožef Gostišar danes izročil hranilno knjižico Mestne hranilnice ljubljanske št. 37.208 in tristo kron v gotovini, ki naj jih vložim na to knjižico. Zavezujem se, da mu vrnem to knjižico takoj, ko pridem iz Ljubljane.
V žažarju, dne 23. julija 19..	Peter Košenina.
IV. Odstopna in darilna pisma.
Listina, s katero odstopi upnik svojo terjatev tretji osebi, se imenuje o d -stopno pismo. Kdor odstopi svojo terjatev, je odstopnik (cedent), kdor jo prevzame, pa prevzemnik (cesijonar).
Kdor odstopi svojo terjatev brez odškodnine, ne jamči za njeno izterljivost, kdor pa jo odstopi proti odškodnini, jamči tudi, da je pristna in izterljiva, razen primera, kadar dolga zaradi prevzemnikove krivde ni moči izterjati.
Kadar izda dolžnik za svoj dolg dolžno pismo, ga mora odstopnik z odstopnim pismom vred izročiti prevzemniku, ta pa ga mora vrniti dolžniku takoj, ko je poravnal svoj dolg.
Kadar je odstopljena terjatev vknjižena v zemljiški knjigi, je odstopnemu pismu priložiti tudi to listino.
Odstopno pismo podpiše navadno tudi dolžnik z dvema pričama, ki s svojim podpisom potrjujeta, da dolžnik priznava dolg.
Odstopna pisma se kolkujejo po kolkovnici II.
1.) Odstop dolžnega pisma z jamstvom.
Kolek	ODSTOPNO PISMO.
Podpisanec sem z današnjim dnem odstopil gospodu Filipu Klančarju v Radovljici tistih 600 K, ki mi jih je dolžan gospod Florijan Kimovec iz Kamne gorice, in petodstotne obresti te glavnice za dve leti in štiri mesece, to je za čas od 15. marca 19.. do 15. julija 19.., in sicer oboje proti temu, da mi je gospod Filip Klancar v gotovini izplačal 620 K, to je šeststodvajset kron. Obenem sem izročil gospodu Filipu Klančarju iz Radovljice dolžno pismo gospoda Florijana Kimovca iz Kamne gorice, spisano v Radovljici dne 15. marca 19.., ki mu pristavljam, da jamčim za izterljivost tega posojila in zgoraj navedenih, še ne izplačanih obresti.
Na tem odstopnem pismu podpisani dolžnik priznava istinitost tega odstopljenega dolga in se zavezuje, da ga plača novemu upniku ob določenem roku z doteklimi petodstotnimi obrestmi vred.
V Radovljici, dne 15. julija 19 ..
Anton Jerin, priča. Franc Stare, priča.
Anton Finžgar, odstopnik. Florijan Kimovec, dolžnik.
2.) Odstopno pismo brez jamstva.
Ko,ek	ODSTOPNO PISMO.
Podpi sanec sem z današnjim dnem odstopil gospodu Filipu Klančarju v Radovljici tistih 600 K, ki mi jih je dolžan gospod Florijan Kimovec iz Kamne gorice, s petodstotnimi obrestmi te glavnice vred. Obenem sem izročil gospodu Filipu Klančarju dolžno pismo gospoda Florijana Kimovca s pri-stavkom, da ne jamčim za izterljivost te terjatve.
V Radovljici, dne 15. julija 19 ..	Anton Finžgar,
»	ndstopnik.
3 ) Odstop knjižne terjatve med trgovci.
j lvoleK	ODSTOPNO PISMO.
I Pri sk lepanju knjig sem našel, da mi je gospod Jakob Trčelj dolžan 216 K, to je dvestošestnajst kron. To terjatev, ki jo je gospod dolžnik priznal s tem, da je podpisal to pismo, odstopam gospodu Vekoslavu Legatu z vsemi pravicami, toda s pristavkom, da ne jamčim za njeno izterljivost.
V Radgoni, dne 8. junija 19..
Jakob Trčelj.	Anton Piskrnik.
Kadar komu brezplačno prepustimo kako posestno pravico, je to daritev. Pri daritvah med živimi se podarjena reč takoj izroči ali pa posestna pravica ugotovi po listini, katero dobi obdarovanec. Kadar se pri daritvah za smrt spiše posebno darilno pismo, ga mora darovatelj svojeročno spisati, njegov podpis pa morajo tri priče potrditi. Kadar je daritev za smrt smatrati za pogodbo, mora obdarovanec izrecno potrditi, da sprejme daritev, darovatelj pa mora pismeno izjaviti, da je ne bo preklical. To izjavo dobi obdarovanec.
4.) Darilno pismo med živimi.	<
DARILNO PISMO.
V<?s c as moje dolge bolezni mi je stregla moja nečakinja Marija Petričeva tako požrtvovalno, da ji v zahvalo za to podarim hranilno knjižico Mestne hranilnice ljubljanske št. 67.635 za 800 K s pristavkom, da s tem denarjem in z obrestmi lahko razpolaga, kakor hoče. V dokaz temu moj in obdarovanke lastnoročni podpis.
V Mednem, dne 10. aprila 19 ..
Marija Petrič	Valentin Pire
kot obdarovanka.	kot obdarovatelj.
5.) Pogojno darilno pismo med živimi.
DARILNO PISMO.
Moja kuharica Ana Vrhovnikova izvršuje že sedemindvajset let v meji hiši vsa domača dela tako pridrw in vestno, da ji obljubim 500 K v dar, ako ostane še tri leta pri meni ali če bi jaz preje umri. Temu v dokaz moj lastnoročni podpis.
V Podnartu, dne 23. marca 10 ..	Jakob Pibrovec.
6.) Darilno pismo za smrt kot volilo.
DARILNO PISMO,
s katerim potrjujem, da sem danes svoji sestri Ani Kramarjevi, rojeni Sičevi, podaril parcelo št. 318 davčne občine Brezovice s pristavkom, da preide v njeno lasi po moji smrti. Takrat bo imela tudi pravico, izposlovati si last-ninstvo na podlagi zemljiškoknjižne vknjižbe tega darilnega pisma. V dokaz temu moj in treh naprošenih prič lastnoročni podpisi.
Na Brezovici, dne 16. maja 19 ..
, , -v	Anton Sič
I. L, priča.
1.1., priča.	kot darovatelj.
L /., priča.
7.) Darilno pismo za smrt kot pogodba.
DARILNA IZJAVA,
s katero izročam svojemu sinu Ivanu Sirniku v Kmetski posojilnici za ljubljansko okolico naloženih 2000 K s pristavkom, da bo po moji smrti z njimi razpolagal po svoje.
V	ta namen naj se mu takrat izroči hranilna knjižica Kmetske posojilnice za ljubljansko okolico št. 16.972. Da mu ostane ta vsota zagotovljena, se odpovedujem pravici, preklicati to pogodbo, njemu pa izročam to izjavo, ki jo je v domz, da je darilo sprejel, podpisal z menoj vred.
V	Krškem, dne 22. maja 19 ..
Ivan Sirnik,	Izidor Sirnik.
obdarovanec.	*	darovalec.
1.1., priča. L I., priča. 1. L, priča.
V. Umrtvilni listi.
Utegne se zgoditi, da se izgubi listina, s katero je kdo priznal svoj dolg. List, s katerim upnik potrjuje, da je dolg plačan, da torej ni več veljavna listina, ako bi se našla, se imenuje umrtvilni (amortizacijski ali morti-fikacijski) list.
V umrtvilnem listu bodi navedeno: 1. komu se je izgubila listina; 2. kakšna je bila; 3. izrecno potrdilo, da je dolžnik plačal svoj dolg; 4. izrecno potrdilo, da je izgubljena listina odslej neveljavna.
Naposled se pristavi datum in potem se podpiše poslednji imetelj izgubljene listine.
Za izgubljene menice, obligacije itd. se izvrši umrtvilo po pristojnem sodišču.
Umrtvilni listi se kolkujejo po kolkovnici II.
1.)	Upnik izjavlja, da je dolžno pismo neveljavno.
Kolek	UMRTVILNI LIST.
Podpi sanec potrjujem, da mi je gospod Franc Telban, kamenar v Cerkljah, danes vrnil 500 K, to je petsto kron. Ker pa se je izgubilo dolžno pismo z dne 1. januarja 19.. za 500 K, izrekam, da je ta listina odslej neveljavna in da nimam nanjo ničesar vel terjati. Dokaz temu pričujoči list in moj lastnoročni podpis.
V	Cerkljah, dne 21. julija 19 ..	j0žef Radič.
2.)	Upnik izjavlja, da je zastavni list neveljaven.
Kolek i	UMRTVILNI LIST,
s kater im potrjujem, da mi je. gospod Janez Glavar danes izročil eno zlato uro, eno zlato verižico in en zlat prstan. Ker pa se je izgubil hranilni list z dne 7. februarja t. L, v katerem je bila našteta ta zlatnina, ki jo je hrani! gospod Janez Glavar iz prijaznosti, izrekam, da je ta listina odslej neveljavna in da nima gospod Janez Glavar nanjo niti meni niti komu drugemu ničesar izročiti.	>
V	Razdrtem, dne 10. avgusta 19..
Gregor Križnar.
VI. Izpričevala.
Listina, s katero izpovedujemo, kako se je kaj zgodilo, kako se je kdo vedel, koliko je zmožen, kakšna so njegova dela itd., se imenuje izpričevalo. Semkaj prištevamo službena, učna, ubožna, nravstvena in proizvodna izpričevala.
Izpričevala o osebah navajajo njih ime in priimek, rojstni kraj in starost, vero, stan, domovinstvo, včasih tudi zmožnosti, opravilo, službeno dobo, vedenje, pridnost in zvestobo. Naposled se pristavi datum in izdateljev podpis. Kdor bi izpričevala ponarejal, ga zadene kazen.
1.)	Trgovec da trgovskemu sotrudniku izpričevalo.
Kolek	IZPRIČEVALO,
5 katerim potrjujem, da je gospod Engelbert Sušnik, rojen leta 19 .. v Idriji in tam pristojen, stregel v moji trgovini z mešanim blagom od l.maja 19.. do danes. Vedel se je lepo, pri delu pa je bil vesten in točen. Hvalno nwram tudi omeniti, da je oskrboval na mojo popolno zadovoljnost dopisovanje in mi veliko pomagal pri knjigovodstvu. Mladega moža, ki je izstopil pri meni samo zaradi tega, da se v večji trgovini še bolj izvežba, priporočam s tem izpričevalom vsakomur prav toplo.
V* Kostanjevici, dne 26. aprila 19 ..	Blaž Vršič,
trgovec.
2.)	Mojster da pomočniku dobro izpričevalo.
Kolek	IZPRIČEVALO.
Simo n Matajec, rojen dne 24. februarja leta 1... v Velikih Zabijali na Primorskem in tam pristojen, je delal pri meni dve leti, in sicer od 9. maja 19 .. do 9. maja 19 .. za mizarskega pomočnika. Ves ta čas se je vedel zgledno, delal pridno, je bil zvest in jako sposoben za svoj posel. Zalo ga le nerad izpuščam iz službe in ga s tem izpričevalom priporočam vsakomur najtopleje.
V Trbovljah, dne 9. maja 19 ..	Simon Kuhar,
mizarski mojster.
3.)	Mojster da pomočniku slabo izpričevalo.
! Kolek I	IZPRIČEVALO.
Mati ja Rakovnik, rojen leta 1... na Vrhniki in tam pristojen, je delal pri meni šest tednov, to je od dne 27. februarja do dne 10. aprila za kovaškega
pomočnika. Ker hoče po svetu, mu dajem to izpričevalo z doslavkom, da je izvrševal svoj posel dovolj zvesto.
V	Ribnici, dne 10. aprila 19 ..	Franc Rojina.
4.)	Trgovec da vajencu učno izpričevalo.
| KoIek	UČNO IZPRIČEVALO.
Podpisanec potrjujem, da se je Vladimir Dobovšek, rojen dne 22. julija _ /9 .. v Litiji in tam pristojen, tri leta, to je od 1. maja 19 .. do 1. maja 19 .. učil v moji špecerijski trgovini. Ves ta čas se je vedel dostojno ter je bil priden, poslušen in. vesten. Ker si je pridobil tudi za trgovskega pomočnika potrebno znanje, ga priporočam s tem izpričevalom vsakomur kar najtopleje.
V	Radovljici, dne 25. septembra 19 ..	Luka Koman,
trgovec.
5.)	Trgovec da slugi izpričevalo.
*	IZPRIČEVALO.
Peter Kraljič, rojen dne 27. januarja 1... v Kamni gorici, je služil pri meni od 1. decembra 19.. do danes za hlapca. Ves ta čas se je vedel zadovoljivo, ravnal lepo z živino ter opravljal vsa hlapčevska dela v mojo popolno zadovoljnost. Zato ga priporočam vsakomur prav toplo.
V Črnomlju, dne 13. junija 19 ..	Karel Kogovšek,
trgovec.
6.) Mojster da vajencu učno izpričevalo.
i K0,e	UČNO IZPRIČEVALO.
j Podpisanec potrjujem s tem izpričevalom, da se je Marko Aljančič, rojen leta 19.. v Poljanah nad Škof jo Loko, učil pri meni tri leta, in sicer od dne 1. februarja 19.. do dne 1. februarja 19.. mizarskega obrta in se mu privadil tako, da bo lahko izvrševal vsa v to stroko spadajoča dela
Ker je bil imenovani Marko Aljančič v vseh treh letih jako poslušen in priden, to omenjam posebno hvalno, ga kar najtopleje priporočam vsakemu mizarskemu mojstru. Temu v dokaz moj lastnoročni podpis.
V Škof ji Loki, dne 1. februarja 19 ..	Tomaž Bizilj.
Ubožno izpričevalo morata potrditi politično oblastvo (županstvo) in župni urad, eventualno tudi zemljiškoknjižni urad.
Nravstvena izpričevala izdaja pristojno politično oblastvo prve stopnje (županstvo).
Listina, s katero proizvodnik potrjuje, da je blago njegov izdelek, se imenuje proizvodno izpričevalo.
7.) Mojster napravi proizvodno izpričevalo.
; Kolek	IZPRIČEVALO O PROIZVODSTVU.
\ Podpisanec potrjujem, da je bila v baročnem slogu izvršena kredencna omara gospoda Ivana črneta v Bistri narejena v moji delavnici.
V Ljubljani, dne 21. januarja 19 ..	Pavel Ploj.
VII. Reverzi.
Reverzi so listine, s katerimi se zavezujemo, da storimo komu uslugo ali prijaznost, ali pa izrekamo, da dovolitve, ki jo je kdo dal, nikoli ne bomo imeli za pravico. Ako spiše reverz tisti, ki kaj dovoljuje, in obenem tisti, ki se mu kaj dovoljuje, se imenuje reverz vzajemni reverz. Z odpovednim reverzom se odrekamo kaki pravici v prid komu drugemu. Kadar prevzamemo odgovornost za posledice kakšnega dejanja, nastane zavezni reverz, če pa obljubimo odškodnino za stroške is slabe posledice, ki bi jih utegnil kdo imeti od tega, ker je storil za koga drugega kaj iz prijaznosti, govorimo o odškodninskem r e v e r z u.
Z reverzi se zavezujejo tudi odgovorni nadzorovatelji mladoletnih ljudi, da bodo skrbeli zanje določen čas. Kadar se v takem reverzu razteza obveznost do tiste dobe, ko bo mladoletnik dosegel plačano javno službo, ga mora sodišče poveriti, magistrat ali okrajno glavarstvo pa potrditi, da bo mogel izdatelj izpolnjevati prevzete dolžnosti. Tak reverz se imenuje vzdrževalni ali sustentacijski reverz.
Reverzi morajo biti kolkovani.
/
1.) Zgled vzajemnega reverza.
| Kolek	REVERZ.
Podpi sanec sem danes dovolil gospodu Antonu Kordiku, da sme hoditi skozi vežo moje hiše na Poljanskem nasipu št. 3, toda samo prdti temu, da dovolitev lahko preklicem, kadar bi se mi zdelo potrebno.
V Ljubljani, dne 15. maja 19 ..	Stanko Olip.
: s katerim potrjujem, da mi je gospod Stanko Olip danes dovolil hoditi skozi vežo svoje hiše na Poljanskem nasipu št. 3. Podpisanec izrekam, da ne bom imel te dovolitve nikoli za pravico, ampak da jo bom uporabljal samo dotlej, dokler je gospod Stanko Olip ne prekliče.
V Ljubljani, dne 15. maja 19 ..	Anton Kordik.
2.) Zgled odpovednega reverza.
Kolek	ODPOVEDNI REVERZ.
Podpisanec se odpovedujem v prid svoji neporočeni sestri Mariji Jekovčevi dediščini, ki je pričakujeva po svojem stricu Ruprtu Ahlinu, ne da bi imela ona zato kako posebno dolžnost. Dokaz temu ta odpovedni reverz, ki sta ga z menoj vred podpisala dva naprošena svedoka.
V Želimljah, dne 22. junija 19..
1. L, priča.	Simon Jekovec.
1.1., priča.
3.) Zgled zaveznega reverza.
Kolek	ZAVEZN1 REVERZ.
Gosp od Karel Plaveč, hišni posestnik v Celju, mi je dovolil v kanalizacijske namene, da smem tik ob svoji hiši izkopati 4 m globok in 2 m širok jarek. Zaradi varnosti gospoda Karla Plavca izrekam, da sem prevzel odgovornost za vse posledice, ki bi se utegnile vsled tega dela pokazati na njegovi hiši. Temu v dokaz moj lastnoročni podpis.
V Celju, dne 25. februarja 19 ..	Simon Cankar.
4.) Zgled odškodninskega reverza.
j "-1"6*	ODŠKODNINSKI REVERZ.
Gosp od Anton Koritnik odpotuje zame za dva dni z doma. Podpisanec se zavezujem, da mu povrnem vso škodo, ako bi s tega potovanja ne prišel dne 26. t. m. zvečer domov. Temu v dokaz moj lastnoročni podpis.
V Braslovčah, dne 20. maja 19 ..	Benjamin Krhne.
5.) Zgled vzdrževalnega reverza.
Kolek	VZDRŽEVALNI REVERZ,
s katerim se zavezujem svojemu sinu Ivanu Golobu dajati hrano, stanovanje, obleko in perilo, dokler bo trajala njegova brezplačna sodna praksa pri okrožnem sodišča v Novem mestu. Da imam za to potrebna sredstva, izpričuje moje posestvo v Novem mestu in pa moja služba pri mestni občini novomeškir Kakor hitro dobi moj sin prvo plačo, premine moja dolžnost, ga nadalje pidpirati. V dokaz temu moj lastnoročni podpis in podpis mojega sina, ki izjavlja, da je z mojo odredbo zadovoljen.
V Novem mestu, dne 14. avgusta 19 ..
Ivan Golob,	Peter Golob,
sodni praktikant.	posestnik in uradnik.
L I., priča.
1.1., priča.
VIII. Pogodbe.
Pogodbe so različne po predmetu, za katerega se sklepajo. Kadar sklepamo pogodbe, je vsekakor treba velike previdnosti. Sploh je pa priporočati, da dajemo važnejše pogodbe spisovati notarju ali odvetniku, ker bi se utegnilo primeriti, da ne bi bile prav spisane in bi nam zato povzročile znatno škodo.
Za trgovca in obrtnika, ki sklepata kupno pogodbo, je posebno važr.c, da vesta, kaj predpisujeta občni državljanski zakonik in trgovinski zakonik glede teh pogodb.
Kupna pogodba je takoj za oba pogodnika veljavna, če sta se prav le ustno domenila o ceni in blagu. Ako nista ničesar določila o času, kdaj naj se pogodba izvrši, mora vsak pogodnik takoj izpolniti svojo zavezo. Blago preide šele s predajo kupcu temu v last; prodajalec pa si sme vselej svojo lastninsko pravico pridržati do popolnega plačila kupnine, kar je vedno prav in dobro zlasti pri zadolženih kupcih. Če je dal kupec kaj zadatka (are), nima pravice pustiti zadatek in odstopiti od kupa, ako ne privoli tudi prodajalec.
Ko je kupec prejel blago, ga mora takoj ogledati in nemudoma prodajalcu sporočiti vse nedostatke, ker drugače velja blago za sprejeto. Če je blago pomanjkljivo, sme kupec zahtevati, da prodajalec odpravi nedostatke ali da dobavi pravo dogovorjeno blago ali da zniža ceno. Pomanjkljivo blago sme kupec vrniti le tedaj, če to izrecno zahteva prodajalec.
Ako prodajalec ne dobavi blaga v dogovorjenem času, ae sme kupec praviloma takoj odstopiti od kupa. Ako hoče izbegniti, mora prodajalcu najprej dovoliti primeren rok za naknadno dobavo in pa izrecno izjaviti, da ne sprejme več blaga, ko doteče ta rok. Zaradi zakesnele dobave pa sme kupec vsekakor zahtevati odškodnino.
Samo če sta se kupec in prodajalec ob sklepanju pogodbe izrecno dogovorila, da mora blago biti brezpogojno dobavljeno ob določenem času, ker ga drugače kupec ne sprejme, sme kupec takoj po dotekli dobi odstopiti od pogodbe, ako blago ni bilo dobavljeno do določenega dneva. Če se pa vendarle ne odreče dobavi, mora to takoj naznaniti prodajalcu.
Kadar se spiše pogodba v enem izvodu, vzame ta izvirnik navadno kupec, prodajalec pa dobi uradno poverjen prepis; kadar se spiše pogodba v dveh izvodih, dobita vsak enega.
Kupne pogodbe morajo biti kolkovane.
1. a) Zgled kupne pogodbe.
*'jlek	KUPNA POGODBA.
1.	Go spod Ivan Koritnik, trgovec v Ljubljani, je prodal danes avtomobil (navesti je sistem, število konjskih sil, število sedežev itd.) za dogovorjeno kupno ceno.....K, to je............kron.
2.	Na račun te kupnine je plačal kupec, gospod Anton Vrbič, veletržec v
Ljubljani,.....K, čitaj............ kron, prodajalec pa s tem potrjuje, da
je prejel ta denar. Ostanek v znesku.....K pa se je kupec zavezal plačati v
četrtletnih obrokih po.....K, to je...........kron, začenši s 1. avgustom
t. L, s pristavkom, da zapade ves še ne poravnani znesek, kakor hitro bi pravočasno ne plačal samo enega obroka, in da ga bo smel prodajalec tudi sodno izterjati.
3.	Kupec potrjuje, da mu je prodajalec izročil kupljeni avtomobil brez vsake napake in da je takega tudi prevzel.
4.	Stroške te pogodbe in pristojbine je plačal kupec gospod Anton Vrbič sam.
5.	Ta pogodba se je spisala v dveh od obeh pogodnikov lastnoročno podpisanih izvodih ter je vzel vsak enega.
V Ljubljani, dne 6. junija 19..	jvan Koritnik, trgovec.
Anton Vrbič, veletržec.
1. b) Zgled kupne pogodbe.
; Kolek	KUPNA POGODBA,
i ki sta j\o danes dogovorila in sklenila gospod Anton Jesih, hišni posestnik, in gospod Andrej Malič, čevljarski mojster, oba v Tržiču.
1. Gospod Anton Jesih je prodal gospodu Andreju Maliču pod vložno št. 216 davčne občine tržiške vknjiženi travnik z vsemi pravicami in dolžnostmi za 850 K, to je osemstopetdeset kron.	,
2.	Gospod Anton Jesih se je zavezal plačati vse do dne podpisa te pogodbe v plačilo dospele davke in doklade ter izbrisati vse na tej parceli zemljiškoknjižno vknjižene dolgove.
3.	Kupec gospod Andrej Malič se je zavezal na račun kupnine plačati takoj 600 K, to je šeststo kron, ostanek pa, kakor hitro gospod Anton J esih poravna v plačilo zapadle davke in doklade ter preskrbi izbris vseh na tej parceli zemljiškoknjižno vknjiženih dolgov.
4.	Obe stranki sta se odrekli pravici razdreti to pogodbo pri prikrajšbi nad polovico.
Ta pogodba se je spisala v enem izvodu, ki sta ga podpisala oba pogodnika z dvema naprošenima pričama vred. Izvirnik je vzel kupec, poverjeni prepis pa je dobil prodajalec.
V Tržiču, dne 17. oktobra 19 ..
1.1., priča.	Anton J esih, prodajalec.
/. I., priča.	Andrej Malič, kupec.
Najemne pogodbe. Kadar najamemo v tuji hiši stanovanje, pro-dajalnico, delavnico, sklenemo s hišnim posestnikom ustno ali ^pismeno najemno pogodbo. V taki pogodbi je treba navesti in označiti najete prostore, zabeležiti najemnino in po navadi tudi najemno dobo.
Kar se tiče najetih prostorov, mora najemnik izreči, da jih bo zapustil prav take, kakršne je prevzel.
Najemna pogodba premine po dotekli dogovorjeni dobi ali vsled odpovedi. Odpovedni roki so ali v kraju navadni ali dogovorjeni.
Najemne pogodbe morajo biti kolkovane.
2.) Zgled najemne pogodbe.
Kolek	NAJEMNA POGODBA.
Dana\šnjega dne sta sklenila gospod Ivan Sodnik, hišni posestnik, in Andrej Volčič, trgovec, oba v Kostanjevici, nastopno pogodbo:
1.	Gospod Ivan Sodnik je dal gospodu Andreju Volčiču v najem stanovanje z dvema sobama in kuhinjo, prodajalnico in skladišče v svoji hiši v Kostanjevici št. 37, in sicer za deset let, od dne 1. maja 1.1. naprej za letno najemnino šeststo kron (600 K).
2.	Gospod Andrej Volčič se je zavezal, da bo plačeval gospodu Ivanu Sodniku ali njegovim naslednikom dogovorjeno najemnino v poluletnih na-prejšnjih obrokih, in sicer eno polovico dne 1. maja, drugo polovico pa vsakega 1. novembra. Obenem je obljubil, da bo najete prostore ohranil prav take,
kakršne je prevzel. Če bi gospod Andrej Volčič ne plačeval redno najemnine ali če bi kvaril najete prostore, je gospod Ivan Sodnik upravičen, razdreti to pogodbo in zahtevati, da gospod Andrej Volčič v pol leta izprazni najete prostore.
3., Obema pogodnikoma je svobodno, po minuli desetletni dobi obnoviti to pogodbo ali pa jo razdreti pol leta pred doteklo dobo.
4. Da je vse resnično, kar je zgoraj navedeno, zato sta se oba udeleženca svojeročno podpisala na dva istopisa pričujoče pogodbe.
V Kostanjevici, dne 1. maja 19 ..	Jmn Sodnik>
hišni posestnik.
s	Andrej Volčič,
trgovec.
Zakupne pogodbe. Take pogodbe se sklepajo, kadar se da zemljišče v zakup. Pri sestavljanju je vpoštevati vse, kar smo navedli pri najemnih pogodbah.
Zakupne pogodbe morajo biti kolkovane.
3.) Zgled zakupne pogodbe.
Kolek
Gosp
ZAKUPNA POGODBA.
od Anton Gorjanec, posestnik, in gospod Jakob Sršen, kleparski mojster, oba v Cerkljah, sta danes dogovorila in sklenila nastopno zakupno
pogodbo:
1.	Gospod Anton Gorjanec je dal gospodu Jakobu Sršenu svoje njive „Za znamenjem" za pet let, to je od 1. marca 19 .. do 1. marca 19.. v zakup.
2.	Gospod Jakob Sršen se je zavezal dogovorjeno zakupnino letnih dvesto-osemdeset kron (280 K) plačevati dne 1. marca za eno leto naprej, sicer pristoji gospodu Antonu Gorjancu pravica razdreti to pogodbo.
3.	škodo po ujmah (toči, nevihti, povodnji) bo trpel najemec gospod Jakob Sršen sam.
4.	Če bi bile njive po dotekli najemni dobi vsled slabe gnojitve izsesane, povrne gospod Jakob Sršen storjeno škodo, nasprotno pa mu povrne gospod Anton Gorjanec vse, kar bo storil v izboljšanje sveta.
5.	Ta pogodba se je spisala v dveh izvodih ter je vzel vsak enega.
V Cerkljah, dne 22. februarja 19 ..
Anton Gorjanec.
Jakob Sršen.
Pogodbe o meni. Kakor beseda sama pravi, spišemo tako pogodbo, kadar kaj zamenjamo. V pogodbi je navesti, kdo je zamenjal, kaj je zamenjal in s kakšnimi pogoji se je mena izvršila. Pogodbe o meni morajo biti kolkovane.
4.) Zgled pogodbe o meni.
Kolek
POGODBA O MENI.
Dana šnjega dne sva podpisana, gospod Matej Klan, hišni posestnik v Kamniku, in gospod Valentin Končnik, posestnik na Homcu, dogovorila in sklenila sledeče:
1.	Gospod Matej Klun je odstopil gospodu Valentinu Končniku svojo hišo v Kamniku št. 33 z dvoriščem in vrtom, vse skupaj cenjeno na sedemtisoč-dvesto kron, z vsemi pravicami in dolžnostmi v prosto in neomejeno last.
2.	Temu nasproti je odstopil gospod Valentin Končnik gospodu Mateju Klunu svoje posestvo na vložni št. 52 davčne občine homske, obstoječe iz hiše, hleva, gospodarskega poslopja, njiv, travnikov in gozdov, vse skupaj cenjeno na devettisoč kron, z vsemi pravicami in dolžnostmi v prosto in neomejena last.
3.	Gospod Matej Klun se je zavezal, da dobavi v izravnavo razlike cenilne vrednosti gospodu Valentinu Končniku vsako leto deset kubičnih metrov suhih bukovih drv ter mu jih postavi v njegovo stanovanje v Kamniku.
4.	Pogodnika sta dovolila drug drugemu pravico vknjižbe, ki jo izvrši gospod Matej Klun za posestvo na Homcu, gospod Valentin Končnik pa za posestvo v Kamniku.
5.	Obema pogodnikoma pri stoj i pravica, v enem letu odstopiti od te pogodbe, vendar mora odstopajoči pogodnik plačati drugemu tristo kron skesnine.
6.	Da je vse to resnica, kar je zgoraj navedeno, zato sta se oba pogodnika svojeročno podpisala na dva istopisa pričujoče pogodbe ter je vzel vsak enega.
V Kamniku, dne 15. decembra 19 ..
Matej Klun.
Valentin Končnik.
Družbene pogodbe sklepajo trgovci in obrtniki, ki hočejo tržiti, oziroma obrtovati na skupen račun. Tudi v takih pogodbah je natanko navesti pogoje, pod katerimi bo družba poslovala.
Družbene pogodbe morajo biti kolkovane.
5.) Zgled družbene pogodbe.
"-0"*	DRUŽBENA POGODBA.
Gosp od Anton O lip in gospod Janko Borštnik sta danes sklenila nastopno družbeno pogodbo:
1.	Gospod Anton Olip in gospod Janko Borštnik sta se združila v ta namen, da začneta skupaj trgovino s poljskimi pridelki. Združitev velja od dne podpisane pogodbe naprej.
2.	Za obratno glavnico sta zložila pogodnika šestdesettisoč kron, vsak polovico, ter sta potrdila drug drugemu vplačilo tega deleža.
3.	Družba velja dvajset tet. V tej dobi ne sme nihče brez privoljenja drugega stopiti iz družbe. Po preteku te dobe pa pristoji obema pogodnikoma pravica, to pogodbo podaljšati ali pa jo razdreti. Če hoče kateri pogodnik pogodbo razdreti, mora to eno leto poprej drugemu pogodniku naznaniti.
4.	Smrt razveljavi to pogodbo.
5.	Vse posle bosta opravljala oba pogodnika z enakimi pravicami, firmo pa bo podpisoval gospod Anton Olip takole: Anton Olip in drug.
6.	Dobiček in izguba se porazdelita konec vsakega leta na enake dele.
7.	To v dveh izvodih spisano pogodbo sta s pogodnikoma vred podpisali tudi dve priči, nakar je vzel vsak pogodnik en izvod.
V Višnji gori, dne 1. januarja 19..
1.1., priča.	Anton Olip.
1.1„ priča.	Janko Borštnik.
Plačilne pogodbe sklepamo s samostojnimi obrtniki, tako n. pr. o napravi hišne oprave ali o napravi vrtne ograje itd.
Plačilno pogodbo o zgradbi poslopja imenujemo stavbno pogodbo. Plačilne pogodbe morajo biti kolkovane.
6.) Zgled plačilne pogodbe.
Kolek	PLAČILNA POGODBA.
Podpi sanca gospod Martin Prosen, zlatar, in gospod Franc Iskra, mizar, oba v Gorici, sta sklenila danes nastopno pogodbo:
1. Gospod Franc Iskra se je zavezal, da izvrši najpozneje v štirih mesecih od današnjega dne gospodu Martinu Prosenu za prodajalnico v Semeniški ulici št. 3 popolno prodajalniško opravo iz trpežnega lesa, lepo in trdno izdelano, črno pološčeno, in sicer tri stenske omare in prodajalno mizo, dalje pisalno mizo, stoječe zrcalo, dva naslonjača, prevlečena s pristnim črnim
Podkrajšek, Spisovnik.	17
usnjem, in štiri stole, vse predmete natanko po nariskih, ki so priloženi tej pogodbi.
2.	Za vse mizarske izdelke z vštetim pleskarskim, ključavničarskim in tapetniškim delom, za zrcalo, za zastekljenje, izkratka: za vsa potrebna glavna in postranska dela prejme gospod Franc Iskra, kadar bo navedena oprava popolnoma dovršena, dvetisoč kron in tri mesece pozneje še seststo kron v gotovini. Več, nego je dogovorjeno v tej pogodbi, gospod Martin Prosen ni dolžan plačati.
3.	Gospod Franc Iskra bo jamčil gospodu Martinu Prosenu za svoje delo leto dni potem, ko bo oprava vsa postavljena, in v tej dobi precej in brezplačno izvršil vsakršno potrebno popravo.
4.	Ako vsa oprava ne bo postavljena v določenem roku, bo smel gospod Martin Prosen gospodu Francu Iskri za vsak zamudni dan odtegniti dvajset kron od prvega plačila 2000 K-
V	potrdilo te dvojno napisane pogodbe najin in dveh naprošenih prič lastnoročni podpis.
/
V	Gorici, dne 27. junija 19 ..
m
1.1., priča.	t	Martin Prosen,
zlatar.
I. /., priča.	Franc Iskra,
mizar.
7.) Zgled stavbne pogodbe.
Kolpk	STAVBNA POGODBA,*
\ ki stcuj\o današnjega dne dogovorila in sklenila gospod Peter Lah, posestnik, in gospod Aleš Pršin. zidarski mojster, oba iz Ljubljane.
1.	Na podlagi priloženih načrtov, ki jih je odobrilo stavbno oblastvo, je prevzel gospod Aleš Pršin stavbo nove, enonadstropne hiše na Poljanski cesti s tesarskim, kamenarskim, krovskim, mizarskim, ključavničarskim, steklarskim, pečarskim, pleskarskim in slikarskim delom vred in se zavezal, da jo izvrši po priloženem načrtu in po določenih enotnih cenah.
Zidarski mojster gospod Aleš Pršin je vsled tega glede stavbe in podrobnosti vezan na glavne in podrobne načrte, ki so izdelani v ta namen.
2.	Zidarski mojster gospod Aleš Pršin mora stavbo zunaj in znotraj dovršiti do 15. avgusta t. L, nasprotno pa se je zavezal gospod Peter Lah, da plača gospodu Alešu Pršinu takoj po izvršenem delu šestinpetdesetlisočosem-sto kron (56.800 K).
* Kolkovina za zneske nad 40 K se plača v gotovini pri davčnem uradu.
3.	Z delom bo začeti dne 16. marca 1.1. Zidarski mojster gospod Aleš Pršin mora stavbo po predpisih stavbnega reda. priglasiti pristojnemu oblastvu ter ukreniti vse, kar je potrebno za varnost delavcev.
Inženir gospod Jernej Kurnik, ki je izdelal načrte, bo pazil na to, da bo zidarski mojster gospod Aleš Pršin rabil samo dobro gradivo in zidal natančno po odobrenih načrtih.
4.	Zidarski mojster gospod Aleš Pršin je izjavil, da ne bo prekoračil stavbne vsote, ako se med zidanjem ne bo v načrtu nič izpremcnilo. Ako bi pa kake izpremembe odredil gospod Peter Lah ali inženir gospod Jernej Kurnik, bo prej določiti, za koliko bi se vsled tega zvišala prvotna stavbna vsota 56.800 K■ Tudi bo za tako premembo skleniti posebno pogodbo.
5.	Ako bi zidarski mojster gospod Aleš Pršin stavbo izvršil prepozno, plača za vsak dan deset kron konvencijske globe.
6.	Kadar bo stavba izvršena, se napravi takoj obračun; deset odstotkov zgoraj navedene vsote pa ostane eno leto gospodu Petru Lahu v poroštvo za trdno in trpežno izvršeno delo.
7.	Ako bi med gospodom Petrom Lahom in zidarskim mojstrom gospodom Alešem Pršinom nastale navzkrižnosti, se podvržeta obe stranki razsodbi stavbnega nadsvetnika gospoda Matevža Boltarja v Ljubljani in se odrečeta pravici do pritožbe na višje mesto.
8.	Ta pogodba sc je spisala v dveh izvodih, ki sta ju oba pogodnika svoje-ročno podpisala in je je vzel vsak po en izvod.
V Ljubljani, dne 17. februarja 19 ..	Peter Lah,
gospodar stavbe.
Aleš Pršin, zidarski mojster.
Z namestilno pogodbo se izroča zasebnim uradnikom, trgovskim pomočnikom in obrtnim delavcem služba ali delo pri trgovini ali obrtu.
Namestilne pogodbe morajo biti kolkovane.
8.) Zgled namestilne pogodbe.
KoIek	NAMEST1LNA POGODBA.
Gosp od Peter Kladivec, tvorničar za usnje v Kranju, je sklenil danes z gospodom Ivanom Tratnikom nastopno pogodbo:
1.	Gospod Ivan Tratnik se je zavezal, da nastopi dne 1. januarja leta 19 .. poslovodsko službo v tvornici gospoda Petra Kladivca, in sicer za tri leta.
2.	Gospod Ivan Tratnik je izrekel, da bo skrbno in vestno opravljal službo, nadziral delavce, natančno opravljal poslovne knjige in vobče v vsakem oziru
nadomestoval in zastopal gospoda Petra Kladivca, kadar bi ga ne bilo doma. Obljubil je tudi, da bo po svojih močeh pospeševal vse, kar bi utegnilo koristiti tvornici gospoda Petra Kladivca, odvračal in zabranjeval pa vsakršno škodo, ki bi jo nameravali povzročiti trgovski uslužbenci.
3.	Nasprotno se je zavezal gospod Peter Kladivec, da bo poslovodji gospodu Antonu Tratniku plačeval prvo leto po dvestoosemdeset kron na mesec, mu dajal prosto stanovanje in mu, ako bi bil zadovoljen z njim, v prihodnjem letu povišal plačo za 20 %.
4.	Oba udeleženca sta upravičena, da se tri mesece, preden dotece ta pogodba, izrečeta, ali in kako jo hočeta obnoviti ali ne.
Zaradi vzajemne varnosti se je napravila ta pogodba v dveh izvodih in se je vsakemu pogodniku izročil po en izvod.
V Kranju, dne 13. decembra 19 ..	Peter Kladivec,
tvorničar za usnje.
Ivan Tratnik.
Pogodbe s posli in pomočniki navadno sklepamo ustno. Kadar jih sklepamo pismeno, jih moramo kolkovati.
9.) Zgled službene pogodbe.
Kokk j	SLUŽBENA POGODBA,
■ ki jo j e sklenil gospod Albert Gregorin,veletržec na Reki, z gospodično Ano Zakotnikovo.
1.	Gospodična Ana Zakotnikova je prevzela gospodinjstvo v hiši gospoda Alberta Gregorina ter se zavezala gospodinjska dela opravljati vestno. Tudi je obljubila, da bo pisala natančne preglede o prejetem in izdanem denarju.
2.	Gospodična Ana Zakotnikova bo skrbela za to, da bodo posli izvrševali odkazano jim delo in da bo v hiši vse snažno in v redu.
3.	Temu nasproti je obljubil gospod Albert Gregorin, da bo plačeval gospodični Ani Zakotnikovi ob koncu vsakega meseca po petdeset kron ter ji ob zadovoljivem službovanju po preteku prvega leta to plačo zvišal za 10 %.
4.	Ta pogodba velja za tri leta, in sicer od 1. avgusta 19.. do 1. avgusta 19 .. Razdreti jo smeta pogodnika pred doteklo dobo samo po obojestranskem dogovoru.
Ta pogodba je spisana v dveh od obeh pogodnikov lastnoročno podpisanih izvodih.
Na Reki, dne 28. julija 19 ..	Albert Gregorin,
veletržec. Ana Zakotnikova.
Ženitne pogodbe se sklepajo med zakonci, ki prineso v zakon denar ali blago.
Tudi ženitne pogodbe morajo biti kolkovane. 10.) Zgled ženitne pogodbe.
I Gosp od Janko Prebil, trgovec v Zagrebu, kot ženin in gospod Gašper Hudoklin kot oče in zakonski zastopnik nedoletne neveste Katarine Hudo-klinove sta danes dogovorila in sklenila nastopno pogodbo:
1.	Ženin in nevesta sta si obljubila zakonsko ljubezen in zvestobo.
2.	Nevestin oče gospod Gašper Hudoklin se je zavezal, ženinu gospodu Janku Prebilu po poroki izplačati v gotovini pettisoč kron dote, svoji hčeri pa nabavili primerno opremo.
3.	Kar si bosta poročenca pridobila v zakonu, bo skupna last obeh.
Ta pogodba se je spisala v dveh istopisih, podpisali pa so jo oče, ženin in nevesta ter obe poročni priči.
' V Zagrebu, dne 20. junija 19 ..
Gašper Hudoklin,	Janko Prebil,
Učne pogodbe. Za vsakega vajenca se mora v prvih štirih tednih skleniti posebna pogodba, imenovana učna pogodba.
Učna pogodba, ki je kolka in pristojbine prosta, mora obsegati: 1. obrtnika ime, obrt in bivališče; 2. učenčevo ime, starost in bivališče; 3. če je učenec mladoleten, ime, opravilo in bivališče njegovih roditeljev ali njegovega zakonitega zastopnika; 4. datum pogodbe in čas, do katerega bo trajalo pogodbeno razmerje (učna doba); 5. določilo, s katerim se obrtnik zavezuje, da bo učenca poučeval v ročnostih svojega obrta, in pa določilo, da je učenec dolžan pridno delati pri tem obrtu; 6. pogoje, s katerimi se je učenec sprejel, in sicer glede učnine ali kakega plačila, glede hrane, obleke, stanovanja in učne dobe ter glede zadružne pristojbine, ki jo je plačati, kadar vajenec stopi v uk in kadar dovrši učno dobo.
En izvod te od obeli pogodnikov lastnoročno, podpisane pogodbe se mora takoj, ko se je sklenila, poslati zadružnemu načelstvu ali, če mojster ni član nobene zadruge, županstvu.
Kolek
ŽEN IT NA POGODBA.
nevestin oče.
trgovec, ženin.
Katarina Hudoklinova, nevesta.
1.1.,
ieninova priča. 1.1.,
nevestina priča.
Bistvene določbe učne pogodbe je vpisati v delavsko knjižico, ki jo mora imeti vsak vajenec.
11.) Zgled učne pogodbe za trgovinskega vajenca.
Kol k
UČNA POGODBA.
Gospod Peter Lastnik, trgovec v Ljubljani, in gospod Ivan Podobnik, posestnik v Kranju, sta danes dogovorila in sklenila nastopno pogodbo:
1.	Gospod Peter Lastnik vzame Antona Podobnika s 1. julijem 19.. v svojo trgovino s špecerijskim blagom za vajenca.
2.	Učna doba bo trajala tri leta, in sicer od 1. julija 19 .. do 1. julija 19 .. s pristavkom, da velja prvi mesec za poskušnjo in se ne všteje v učno dobo.
3.	Ves ta čas bo dajal gospod Peter Lastnik vajencu Antonu Podobniku v svoji hiši brezplačno stanovanje in hrano ter mu dovoljeval toliko časa, da bo lahko obiskoval trgovsko šolo. Oče Ivan Podobnik pa bo moral sinu skrbeti za obleko in perilo.
4.	Vajenec Anton Podobnik je obljubil, da bo zvest in pošten, da se bo lepo vedel in pridno delal.
5.	Po končani učni dobi lahko ostane Anton Podobnik v trgovini gospoda Petra Lastnika za trgovskega sotrudnika proti primerni plači, ki se mu bo z ozirom na njegovo porabnost od časa do časa tudi zvišala.
Ta pogodba se je spisala v dveh od obeh pogodnikov lastnoročno podpisanih izvodih ter je vzel vsak enega.
V Ljubljani, dne 1. julija 19 ..	Peter Lastnik,
trgovec.
Ivan Podobnik, posestnik.
Učne pogodbe za vajence se pišejo na tiskane obrazce, kakršnega kaže zgled v „Dodatku".
IX. Pooblastila.
Pogodba, s katero se kdo zaveže, da v imenu koga drugega izvrši naročen posel, se imenuje pooblastilna pogodba. Listina, spisana o tej pogodbi, se zove pooblastilo. Kdor listino izda, je pooblastitelj (mandant), kdor pooblastilo sprejme, pa pooblaščenec (mandatar).
Pooblastilo je splošno (generelno), ako poverimo komu vse posle, ali posebno (špecijelno), ako mu izročimo samo nekatere. Tudi sklepamo pogodbe, s katerimi prepuščamo pooblaščencem neomejeno svobodo pri dejanjih, da smejo namreč izvrševati posle, kakor vedo in znajo, ter pogodbe, s katerimi
je pooblaščencem svoboda pri dejanjih omejena, to pa tako, da jim natanko določimo, do katere meje in kako smejo izvrševati dotične posle.
Pismeno pooblastilo mora obsegati: 1. ime pooblastiteljevo in pooblaščen-čevo; 2. posel, za katerega velja pooblastilo, če treba, tudi ime tistega, s katerim naj se posel izvrši; 3. izrecno izjavo, ali je pooblastilo omejeno in kako je omejeno in ali si sme pooblaščenec poiskati namestnika; 4. nagrado, ki jo prejme pooblaščenec za poverjeni mu posel, ako se je sploh dogovorila; 5. izrecno izjavo pooblastiteljevo, da bo pritrdil vsemu, kar ukrene pooblaščenec; da mu povrne vse stroške, ki bi jih povzročil naročeni posel, tudi ako bi bil brezuspešen; da plača pooblaščencu, ako bo zahteval, tudi kaj naprej za stroške; naposled, da povrne sleherno škodo, ki bi jo imel pooblaščenec pri naročenem poslu.
Ker so pooblastila jako važna, jih je izdajati zelo oprezno. V posebno važnih primerih pa je vselej treba vprašati izvedenca (odvetnika ali notarja), preden izdamo pooblastilo.
Pooblastila morajo biti kolkovana.
1.) Pooblastilo za zastop pri sodni obravnavi.
1101615	POOBLASTILO.
Podpi sanec pooblaščam s to lastnoročno podpisano listino hišnega posestnika gospoda Pavla Krušnika \r Celju, da me sme zastopati pri obravnavi, ki se bo vršila dne 31. maja 1.1. pri okrajnem sodišču v Celju proti gospodu Andreju Ahlinu zaradi moje terjatve 376 K 36 h s 6 % obrestmi vred, tekočimi od 1. januarja 1.1. Tudi izrekam, da pritrdim vsemu, kar se bo imenovanemu gospodu zdelo potrebno v tej pravdi ukreniti v mojem imenu.
V	Zagorju ob Savi, dne 25. maja 19..	Anton Fajdiga*
2.) Pooblastilo za izplačilo terjatve.
Kolek	POOBLASTILO.
S to listino pooblaščam gospoda Ivana Bezlaja, trgovca v Celju, da izterja dolg ondotnega trgovca gospoda Zlatka Koritnika v znesku 764 K kakorkoli si bodi. Dovoli naj mu plačilo na roke, prevzame od njega obroke, če bi pa nikakor ne mogel do denarja, sme tudi sodno nastopiti proti njemu. Za trud in stroške, ki jih bo imel gospod Ivan Bezlaj, ga bom primerno odškodoval.
V	Mariboru, dne 27. septembra 19 ..	Jakob Rebolj.
* Kadar bi lahko nastali pomisleki glede istinitosti pooblastila, mora biti po-oblastiteljev podpis poverjen (legaliziran), to pa od notarja ali od sodišča.
3.) Pooblastilo za sprejemanje plačil.
Kolek
POOBLASTILO.
S to listino pooblaščam gospoda Filipa Košarja, trgovca v Žalcu, da sme od današnjega dneva naprej sprejemati plačila na račun moje terjatve pri gospodu Ivanu Čibeju v Žalcu v znesku devetsto petdesetih kron' (950 K) in dotekle petodstotne obresti te glavnice, to pa toliko časa, da bo moja terjatev popolnoma poravnana. Tudi sme za vsako plačilo spisati pobotnico, če bi pa denarja ne dobil izlepa, naj nastopi s tožbo proti njemu.
Na Vranskem, dne 13. aprila 19 ..
Dominik Savijo. 4.) Pooblastilo sotrudniku za izvrševanje trgovskih poslov.
Kolek
Ker m
POOBLASTILO.
oram podpisani za štiri mesece z doma, pooblaščam svojega sotrud-nika gospoda Antona Kožuha, da sme v mojem imenu izvrševati vse trgovske posle, in izrekam, da pritrdim vsemu, kar se mu bo vzvidelo v tem času glede moje trgovine potrebno ukreniti v mojem imenu.
V Trstu, dne 5. marca 19..
5.) Pooblastilo za hišnega oskrbnika.
Ivan Lesar, trgovec.
Kolek
S tem
POOBLASTILO.
pooblastilom imenujem gospoda Simona Petrovčiča za oskrbnika svoje hiše v Gosposki ulici št 5. Pooblaščam ga, da v mojem imenu sprejema stanarino in izdaja zanjo pobotnice, da sodno izterjava neplačano najemnino, da odpoveduje stanovanja in jih zopet oddaja, da sprejema odpovedi, da sestavlja napovedi za najemnino in jih izpopolnjuje s potrebnimi vlogami, da popravlja hišo, da plačuje davke in poravnava druga plačila, sploh da me sodno in izvensodno zastopa v vseh zadevah, ki so v zvezi z upravo te hiše. Osem dni po vsakem najemninskem obroku pa mi mora predložiti račun in izplačati prejeto stanarino. Za njegov trud mu priznavam na leto šeststo kron (600 K), ki jih bo prejemal v četrtletnih obrokih ob plačilu stanarine. P osebe
pa ga bom odškodoval za vse stroške, ki bi jih imel ob izvrševanju oskrbniških poslov. Ta pogodba premine po četrtletni, obema pogodnikoma pristoječi odpovedi.
V Ljubljani, dne 2. maja 19 ..
Simon Petrovčič,	,	Gregor Sardenko,
hišni oskrbnik.	hišni posestnik.
X. Oporoke in kodicili.
Kdor je že dovršil 18. leto, sme izreči poslednjo voljo o svojem imetju. Lahko postavi enega ali več dedičev, to se pravi, lahko voli komu vse svoje imetje ali določen del imetja. To je oporoka, testament. Če pa kdo nameni kaki osebi samo poedine stvari ali pravice, je to volilo (legat) in dotična naredba zadnje volje se imenuje k o d i c i 1.
Oporoko napravimo lahko ustno ali pismeno. Ustno oporoko moramo narediti pred tremi pričami. Za pismeno oporoko zadostuje, če zapustnik spiše in podpiše vse besedilo sam. Dobro je, toda po zakonu ni potrebno, da pristavi tudi dan in leto (datum) in kraj, v katerem je spisal oporoko, zato da se preprečijo prepisi.
Ako spiše oporoko kaka druga oseba, jo mora zapustnik lastnoročno podpisati in jo pred tremi sposobnimi pričami, izmed katerih morata vsaj dve obenem biti navzočni, izrecno potrditi za svojo poslednjo voljo. Priče morajo tudi listino samo, ali od znotraj ali od zunaj, ne morda na kakem ovoju, podpisati „kot priče poslednje volje", vsekakor s pristavkom, ki jih označuje za priče. Ni pa treba, da bi priča poznala vsebino.
Priče poslednje volje ne smejo biti osebe, ki še nimajo 18 let, ne slepi, gluhi, gluhonemi, slaboumni ljudje, potem ne taki, ki ne razumejo zapustnikovega jezika, pa tudi ne dediči ali le'gatarji (volilniki, volilojemniki) ali njih bližnji sorodniki.
Za kodicile veljajo glede oblike isti predpisi kakor za oporoke.
Testamenti in kodicili se sestavljajo in shranjujejo tudi pri sodiščih in notarjih.
Testamente ali kodicile tudi lahko izročamo lastnoročno podpisane sodiščem ali notarjem v shrambo.
Kdor piše svojo poslednjo voljo, lahko posamezne osebe razdedini. Nasproti zakonskemu otroku je razdedimba pravnoveljavna samo: 1. če se je otrok odpovedal očetovi veri; 2. če zapustniku v sili ni pomagal; 3. če je bil zaradi hudodelstva obsojen v dosmrtno ali dvajsetletno ječo; 4. če je s svojim življenjem dajal javno pohujšanje ali če je živel sploh nemoralno.
Kdor je svojemu otroku še v življenju naklonil toliko podpor, da bi bili vsled tega po njegovi smrti prikrajšani drugi njegovi otroci, lahko določi, da se preobdarovancu izplača samo dolžni delež.
1.)	Oporoka, ki jo je zapustnik sam spisal in podpisal.
MOJA POSLEDNJA VOLJA.
Vse svoje imetje prepuščam kot dediču sinu Filipu. Zato mu nalagam, da plača vse moje knjižne dolgove in vzame k sebi svojo mater, mojo ženo Marijo, ter jo živi do njene smrti.
Nadalje volim v dobrodelne namene:
Slovenskemu planinskemu društvu v Ljubljani sto kron, ključavničarski zadrugi sto kron za ubožne vajence.
V	Ljubljani, dne 14. maja 19 ..	Ivan Rutar.
2.)	Oporoka, ki je zapustnik ni sam spisal, pač pa sam podpisal.
MOJA POSLEDNJA VOLJA.
Bolan, toda pri popolni zavesti in zdravi pameti sem poklical k sebi svoje prijatelje Petra Tomšiča, Ivana Kosirnika in Edvarda Kogoja. Prvega sem naprosil, da je spisal nastopni testament, ki določa:
1.	Dedič je moja žena Margareta.
2.	Svojim otrokom Ivanu, Antonu in Jožefu volim vsakemu po dvesto kron, hčerka Marija, ki je ob svoji poroki prejela svoj nujni delež, ne dobi nič več.
3.	Če bi se obrt ne nadaljeval po vdovi, oziroma mladoletnih otrocih, naj dobi vse orodje moj mnogoletni pomočnik Andrej Pintar.
Nadalje volim v dobrodelne namene:
prostovoljnemu gasilnemu društvu v Ljubljani sto kron,
knjižnici za učence na državni obrtni šoli v Ljubljani pa dvesto kron.
V	navzočnosti zgoraj navedenih prič potrjujem, da je ta spis moja poslednja volja, ki sem jo lastnoročno podpisal.
V	Ljubljani, dne 30. marca 19 ..
Ivan' Koširnik,	Ivan Pirkovič.
priča poslednje volje.	pe(er Tomšič,
Edvard Kogoj,	priča, ki je spisala poslednjo voljo, priča poslednje volje.
3.) Kodicii za primer, če bi dedič umrl pred zapustnikom.
KOD1CIL.
V oporoki z dne 27. julija 19.. sem volil svoji neomozeni sestri Antoniji dvetisoč kron. Ker je pa dne 3. februarja 1.1. umrla, izjavljam, da pripade ta dediščina mojemu prijatelju Antonu Koritniku iz Savelj, in če bi on umrl, njegovim trem otrokom po enakih delih. Za ta primer pa določujem tudi, da si razdelita preostala dva delež tistega, ki bi umrlpreden so si ta denar razdelili. V vseh drugih točkah ostane moja poslednja volja z dne 27. julija 19 .. neizpremenjena. To potrjujem s svojim in treh naprošenih prič lastnoročnim podpisom.
Na Ježici, dne 27. marca 19 ..	Gašper Grom,
/. /., priča.	testator.
1.1., priča.	/. priča.
4.) Dodatni kodicii.
Dodatno k svoji poslednji volji z dne 22. februarja 19 .. določujem sledeče:
1.	Svoje gosli prepuščam v spomin svojemu dobremu prijatelju gospodu Konradu Rožmanu.
2.	Kar je spominov na mojo pokojno mater, kakor n. pr. slik, kozarcev, steklenic, prepuščam svoji sestri Mariji, omoženi Veharjevi, ki naj skrbi za to, da se ohranijo družini, dokler mogoče.
3.	Mojo obleko naj dobi moj sluga Janko Plečnik, perilo pa vdova Katarina Gregorčeva, stanujoča v Kladezni ulici št. 3.
V	vseh drugih točkah ostane moja oporoka z dne 17. januarja 19.. neizpremenjena.
To potrjujem s svojim in treh naprošenih prič lastnoročnim podpisom.
V	Ljubljani, dne 14. junija 19..
1.1., priča.	Dušan Kraljevič.
I. /., priča.	testator.
1.1., priča.
5.) Preklic oporoke.
PREKLIC OPOROKE.
Dne 6. decembra 19 .. sem spisal svojo poslednjo voljo, ki so jo z menoj vred podpisale tri naprošetie priče. Ta listina se je izgubila, ne da bi vedel, kdaj in kako. Zato jo z današnjim preklicujem s pristavkom, da ni več veljavna, če bi se tudi morda kdaj našla. Dokler pa ne odredim iznova, kako naj se po
/noji smrti razdeli moje imetje, veljajo zanje določila zakonitega dednega nasledstva.
To potrjujem s svojim in treh naprošenih prič lastnoročnim podpisom.
V	Železni Kapli, dne 23. marca 19 ..
1.1., priča.	Stanko Muri.
1. /., priča.
1.1., priča.
6.)	Izjava o razdedimbi.	^
IZJAVA O RAZDEDIMBI.
Moj sin Jernej Kandare živi skrajno nemoralno in pohujšljivo. Dasi sem ga večkrat svaril in opominjal, ni to nič zaleglo, in kakor vse kaže, ga tudi kazni, ki jih je že prestal v zaporu, niso poboljšale. Zato ga po zakonito mi pristoječi pravici izključujem od svoje zapuščine ter izjavljam, da sem to raz-dedimbo ukrenil prostovoljno.
Ta ukrep potrjujem s to lastnoročno in po treh naprošenih pričah podpisano listino.
V	Blagovici, dne 31. avgusta 19 ..
1.1., priča.	Ivan Kandare,
I. L, priča.	oče.
I. /., priča.
7.)	Omejitev na dolžni delež.
OMEJITEV NA DOLŽNI DELEŽ.
M'oj sin Anton Lenarčič, sedaj pravnik v Zagrebu, mi je s svojimi študijami povzročil že toliko stroškov, da bi bili vsi njegovi bratje ob moji smrti zaraditega pri svojih deležih neopravičeno prikrajšani.
Da se to ne zgodi, naj dobi ta moj sin po moji smrti, če bi jaz glede svoje poslednje volje ne ukrenil kdaj kaj drugega, samo dolžni delež.
Da sem tako ukrenil po svoji prosti volji, potrjuje moj in treh naprošenih prič lastnoročni podpis.
V	Šent Jerneju, dne 24. avgusta 19 ..
I. L, priča.	. '	Jožef Lenarčič,
/. I., priča.	oče.
I. /., priča.	^
Tretji del.
Vloge do oblastev.
1. 0 zunanji obliki vlog.
Vsak državljan ima pravice in dolžnosti, ki so ustanovljene v zakonih in ukazih (naredbah). Kadar torej hoče uveljaviti kako svojo pravico ali kadar je treba prisiliti njega samega, da izpolni'kako svojo dolžnost, ima opravka z oblastvi, ki izvršujejo in ščitijo zakonita določila.
Občuje pa z njimi ustno ali pismeno. Pismeno občevanje se vrši s tako-zvanimi vlogami.
Zunanja oblika vlogam je docela drugačna od oblike drugih spisov. Pišemo jih na celo polo belega papirja (takozvana mala pisarniška oblika).
Besedilo vsake vloge bodi jasno in točno, poleg tega skromno in spoštljivo. Posebnega uvoda navadno ni treba vlogi, nego začnemo precej s prošnjo ali z zglasitvijo. Kadar priložimo vlogi listine ali druge spise" v dokaz, da je resnično, kar navajamo v njej, moramo te „priloge" označiti z zaporednimi (tekočimi) številkami ali z velikimi zaporednimi črkami in te številke ali črke tudi zapisati na levi strani vloge, da je preglednejše. Vlogo sklenimo s pravim zaprosilom (petitom), ki bodi kolikor moči kratko, vendar pa takšno, da je jasno povedano, česar prosimo.
Kadar z vlogo kaj naznanjamo, prosimo na koncu, naj dotično oblastvo sprejme na znanje, kar smo povedali
Včasih zapišemo vsebino vloge prav na kratko na zadnjo stran pole (rubrum). V ta namen prepognemo polo po sredi od zgoraj doli. Na desni polovici postavimo potem zgoraj naslov oblastva, ki mu pošljemo vlogo; nekako v sredi napišemo svoje krstno in rodbinsko ime, svoj stan in naslov, spodaj pa razložimo kolikor mogoče kratko, kaj je vsebina naši vlogi, in potem še niže zapišemo, koliko ima prilog.
Pri uradih so posebni oddelki, vložišča, ki sprejemajo vloge in jih z zaporednimi številkami zapisujejo v „vložni zapisnik". Ako želimo, zapišejo na
prepisani rubriki dan, katerega smo oddali vlogo, in številko, s katero je zaznamenov^na v vložnem zapisniku. Vendar zahtevajmo tako potrdilo samo pri izredno važnih vlogah.
2. Oblastva.
Vsa državna oblast je razdeljena na zakonodajno, izvrševalno in sodno oblast.
Zakonodajno oblast izvršuje vladar v zvezi z zastopniki ljudstva.
Sklepe zakonodajne oblasti izvršuje posebna oblast, imenovana i z v r š e -valna ali upravna oblast. Ta oblast so ministrstva in njim podrejeni uradi in zavodi.
Vsakemu oblastvu je za njegovo delo odkazano določeno po d r o čj e.
Oblastva so ustrojena po stopnjah (instancah) na ta način, da so nižja oblastva podrejena višjim oblastvom in da smejo višja oblastva odločbe in odredbe nižjih oblastev razveljavljati in izpreminjati.
Upravna oblastva so ali državna upravna oblastva, ako država sama opravlja upravna dela, ali pa samoupravna ali avtonomna upravna oblastva, ako izvršujejo upravne posle za državo.
Osrednja oblastva državne uprave se zovejo ministrstva. Vsako ministrstvo ima svoje področje, ki se imenuje tudi resor (resort).
Najvažnejša oblast poleg osrednje oblasti je deželna vlada. Kjer je sedež deželne vlade, posluje tudi višji šolski svet, ki mu pristoji nadzorovalna oblast nad vsem šolstvom in nad vso javno vzgojo v deželi.
Za vodstvo in nadzorstvo finančnih poslov imamo finančna okrajna in deželna oblastva (finančna ravnateljstva).
Koristi državne, cerkvene in sploh javne imovine v državi zastopa finančna prokuratura.
Za poštarstvo, brzojavstvo in telefonstvo so ustanovljena poštna in brzojavna ravnateljstva.
Obrat državnih železnic vodijo državna železniška ravnate 1 j s t v a. Za vse proge Južne železnice na ozemlju deželne vlade v Ljubljani je ustanovljeno tukaj posebno obratno vodstvo.
Domenska ravnateljstva upravljajo državna posestva in državne gozdove, rudarska g 1 a v a r s t v a in njim podrejeni okrožni rudarski uradi pa nadzorujejo rudniški obrat.
Vodstvo politične uprave v posameznih okrajih je izročeno političnim oblastvom (okrajnim glavarstvom), ki so podrejena deželni vladi.
V	mestih s svojim statutom opravljajo posle okrajnega glavarstva županu podrejeni mestni magistrati, ozir. mestni uradi.
Nižje in višje ljudske šole v političnem okraju nadzoruje okrajni šolski svet. V mestih z lastnim štatutom posluje m e s.t n i šolski svet pod županovim predsedstvom.
Sodno oblast izvršujejo sodišča, ki sodijo v imenu vladarja.
Sodišča so naslednja:
1.	okrajna sodišča. Okrajna sodišča poslujejo tudi kot obrtna sodišča, to pa le tam, kjer ni obrtnih sodišč;
2.	sodni dvori ali zborna sodišča prve stopnje, to so okrožna sodišča, v stolnih mestih imenovana tudi deželna sodišča;
Deželna sodišča poslujejo tudi kot t r g o v i n s k a sodišča, to pa le tam, kjer ni trgovinskih sodišč.
Vsako okrožno in deželno sodišče je obenem tudi porotno sodišče.
3.	višja deželna sodišča ali deželna nadsodišča.
Okrajna sodišča se zovejo posamezniška sodišča, ker sodi pri njih posamezen sodnik (sodnik posameznik), dočim pri zbornih sodiščih sodi navadno po več sodnikov (senati).
Pravne stvari so dvojne:
1.	civilne (zasebnopravne), ki se tičejo imovinskih in rodbinskih razmer (civilno pravo);
2.	kazenske, ki se nanašajo na kazniva dejanja (kazensko pravo). Ta dejanja so po svoji velikosti zločini (hudodelstva),'pregreški in prestopki.
V	civilnih pravnih stvareh poslujejo: 1. okrajna sodišča, 2. sodni dvori prve stopnje* (okrožna in deželna sodišča), 3. trgovinska sodišča, 4. obrtna sodišča.
V	kazenskih stvareh razsojajo: 1. okrajna sodišča, 2. sodni dvori prve stopnje (okrožna in deželna sodišča), 3. o zločinih in pregreških, ki ne spadajo pred okrajna sodišča, porotna sodišča.
I. Vloge v trgovinskih zadevah.
Prošnje za vpis in izbris firme in prokure.
Vsak trgovec je dolžan svojo firmo naznaniti trgovinskemu sodišču, v katerega okrožje spada njegovo tržišče. x
* O pritožbah, o katerih je na prvi stopnji razsodilo okrožno, oziroma deželno sodišče, sodi na drugi stopnji višje deželno sodišče.
Kdor zglasi fimio ustno, jo mora poleg svojega osebnega podpisa dati zabeležiti pri trgovinskem sodišču, kdor jo zglasi pismeno, mora temu sodišču predložiti svoj podpis, ki je poverjen od notarja.
Za vpis firme v trgovinski zapisnik je plačati kolkovino.
a) Prošnja za vpis firme v trgovinski zapisnik.
Filip Kolnik, trgovec s špecerijskim blagom v Ljubljani, na Starem trgu št. 1.
V Ljubljani, dne 77. marca 19 ..
Prošnja za vpis firme v
trgovinski zapisnik.
1 priloga.
... kron v gotovini.	,
Deželno kot trgovinsko sodišče Kolek	v Ljubljani.
v
Podpisanec izvršujem v Ljubljani na Starem trgu št. 1 špecerijsko trgovino. Ker plačujem na leto 208 K državnega davka, moram svojo firmo dati protokolirati. Zato predlagam svoj po notarju gospodu Ivanu Rženu poverjeni A podpis A in prosim:
Deželno kot trgovinsko sodišče blagovoli sprejeti to naznanilo in obenem odrediti, da se moja firma vpiše v trgovinski zapisnik in ta vpis razglasi v „Uradnem listu11.
Za stroške uradnega razglasa je priloženih ... K .. h.
Filip Kolnik.
Poverjeni podpis:
Kolek (Ne piši čez kolek!)
Svojo firmo bom podpisoval takole:
Filip Kolnik, trgovec s špecerijskim blagom.
V Ljubljani, ane 17. marca 19 ..	nUp Kolmk
(Notarsko poverilo.)
b)	Prošnja za izbris Brine iz trgovinskega zapisnika.
Stanko Prelesnik, trgovec z železnino v Mariboru.
V Mariboru, dne 13. decembra 19 ..
Naznanilo o opustitvi trgovine in prošnja za izbris firme. 3 priloge.
Okrožno kot trgovinsko sodišče Kolek	v Mariboru.
Podpisani vljudno naznanjam, da opustim konec leta svojo železninsko trgovino v Mariboru. B Kakor kažeta prilogi A in B, sem o tem obvestil obrtno in davčno oblastvo. Zato prosim:
Okrožno kot trgovinsko sodišče blagovoli odrediti, da se izbriše moja fo prilogi C v ondotnem trgovinskem zapisniku vknjižena firma.
Stanko Prelesnik.
c)	Prošnja za vpis prokure.
Anton Zagorjan, trgovec z usnjeni v Celju, na Ljubljanski cesti št. 5.
V Celju, dne 16. januarja 19 ..
Naznanilo o izročitvi prokure. 1 priloga.
Ko]ek	Okrožno kot trgovinsko sodišče
v Celju.
Podpisanec vljudno naznanjam, da sem danes izročil svojemu sinu Alešu Zagorjanu prokuro za svojo trgovino z usnjem ter ga pooblastil, da sme podpisovati mojo firmo per prokura.
Prilagaje njegov poverjeni podpis (priloga A), prosim: Okrožno kot trgovinsko sodišče blagovoli vzeti na znanje to zglasitev ter odrediti, da se v knjiži ta prokura v trgovinskem zapisniku.
Anton Zagorjan.
Podkrsjšek, Spisovnik.	18
d)	Prošnja za izbris prokure.
Anton Pavlic, trgovec s kolonijalnim blagom v Celovcu, na Novi cesti št. 5.
V Celovcu, dne 19. decembra 19 ..
Prošnja za izbris prokure.
le).	Deželno kot trgovinsko sodišče
v Celovcu.
Moj prokurist gospod Vojteh Valenta je dne 15. t. m. umrl. Vsled tega je ugasnila prokura, ki sem mu jo izročil dne 1. maja 19.. in jo je deželno kot trgovinsko sodišče vpisalo v trgovinski zapisnik. Zato prosim:
Deželno kot trgovinsko sodišče blagovoli vzeti to na znanje ter odredili, da se ta prokura izbriše v trgovinskem zapisniku.
Anton Pavlic.
e)	Prijava, da se je ustanovila javna trgovinska družba.
žitna trgovina Antona Maslja in Janka Cofa v Kranju. ,
V Kranju, dne 25. maja 19 ..
Prijava javne trgovinske družbe. 1 priloga.
Deželno kot trgovinsko sodišče KoIek	'	v Ljubljani.
Podpisana začneta dne 1. junija 1.1. v Kranju žitno trgovino. Obema družnikoma pristoji pravica, da smeta tvrdko pravnozavezno zastopati in podpisovati. A Prilagaje svoj notarsko poverjeni podpis A, prosiva:
Deželno kot trgovinsko sodišče blagovoli sprejeti to naznanilo in obenem odrediti, da se najina firma vpiše v trgovinski zapisnik in ta vpis razglasi v „U rodnem. listu".
Anton Maselj. Janko Cof.
Tvorničarji in obrtniki morajo pri izvrševanju svojih poslov paziti tudi na dejanske pravice do znamk in vzorcev.
Obrtne znamke (varstvene ali zaščitne znamke) so posebni znaki, po katerih naj se blago enega obrtnika razločuje od drugega enakovrstnega blaga.
So pa podobaste znamke (Schichtovo milo z jelenom, Franckova kava z mlinčkom itd.) in besedne znamke (Koh-i-noor-svinčniki, Peko-čevlji itd.).
Z znamčno pravico zadobi obrtnik izključno pravico, da sme prodajati izdelke z dotično znamko. Znamka se namesti na ovoju ali na blagu samem. Kdor si hoče pridobiti pravico do znamke, mora pristojno trgovinsko m obrtno zbornico zaprositi, da mu registrira, to je vpiše znamko v zbornični znamčni vpisnik. Da pravica za znamko ne premine, je nje vpis ponoviti od desetih do desetih let. Prekršitve znamčnih pravic kaznujejo jako strogo na predlog oškodovanca kazenska sodišča. Oškodovanec sme tudi zahtevati, da se uničijo protipravne znamke in da se mu povrne škoda.
f) Zgled prošnje za vpis znamke.
Jožef šari, tvorničar za sukno v Zapužah na Gorenjskem.
V Zapužah, dne 3. marca 19 . .
Prošnja za vpis znamke.
5 prilog.
10 K v gotovini.
1 kolek za 2 K.
Trgovinska in obrtna zbornica
Kolek	v Ljubljani.
Podpisani namerjam s svojo znamko zaznamenjavati suknene izdelke svoje tvornice v Zapužah na Gorenjskem. Znamko bom rabil:
a)	za vinjeto, prilepljeno na cele kose sukna;
b)	za vtisnjeno znamenje na nekaterih vrsiah sukna.
Prilagaj e znamko v štirih izvodih, njen kliše, deset kron v gotovini in kolek za 2 K za certifikat, prosim:
Trgovinska in obrtna zbornica blagovoli odrediti, da bo ta znamka v znamcnem registru vpisana na moje ime.
Jožef Šari.
Vzorec ali model je vsak zgledek (vzorec sukna, tapete, peresa, model kozarca itd.), ki kaže obliko (vnanjo opremo, okrasbo, lik, barvo itd.) obrtnega ali industrijskega izdelka in je pripraven, da ga označimo z njim. Vzorčna pravica daje izključno pravico do porabe vzorca za dobo, za katero je podeljeno varstvo (zaščita) vzorca, najdalje za tri leta. Kdor se poganja za vzorčno pravico, naj zaprosi trgovinsko in obrtno zbornico, da vpiše vzorec,
obenem pa ji predloži dva enaka izvoda vzorca. Zbornica shrani vzorec v svojem oddelku za vpisovanje vzorcev.
Poseganje v vzorčne pravice kaznuje politično oblastvo. Razen tega sme oškodovanec po sodišču zahtevati odškodnino.
g) Zgled prošnje za vpis vzorca.
Ivan Brezigar, tvorničar v Tržiču na Gorenjskem.
V Tržiču, dne 13. marca 19 ..
Prošnja za dveletno izključno
porabo vzorca. 1 priloga. 3 K v gotovini.
Kolek za 2 K.	.r . . . . ,
Trgovinska in obrtna zoormca
Kolek	v Ljubljani.
Podpisanec nameravam izdelovati pletene jopiče po vzorcu, ki sem ga osnoval sam. Ta vzorec hočem zavarovati sebi za dve leti. Zato izročam priloženi izvod svojega izuma, 3 K v gotovini in kolek za 2 K za certifikat ter prosim:
Trgovinska in obrtna zbornica blagovoli vpisati priloženi izvod mojega pletenega jopiča ter mi za dve leti zagotoviti izključno pravico za porabo vzorca tega obrtnega izdelka.
Ivan Brezigar.
S patentom je tistemu, ki je izumil novo reč, zajamčena nje obrtna poraba za največ 15 let. Patentnik ima za to dobo izključno pravico, da obrtoma nareja izumljeni predmet, ga spravlja v promet, prodaja in rabi.
Pogoj za patentovanje izuma je, da je izum nov. Za patent se je priglasiti pri patentnem uradu, ki opravlja patentni vpisnik in izdaje patentne listine.
Patent lahko preide tudi na dediče in se sme prenesti tudi na druge osebe. Patentnik more svoj patent uporabiti tudi tako, da proda drugim osebam „1 i cen c o" za izvrševanje izuma. — Tudi prehod patenta in podelitev licence je vpisati v patentni vpisnik.
Preden poteče varstvena doba 15 let, premine patent, ako v plačilo dospela letna pristojbina ni bila poravnana o pravem času.
Prekršitev patentnih pravic strogo kaznuje oblast. V tem oziru je razločevati posege in prisvajanje patenta. V patentno pravico posega, kdor protipravno izkorišča obranjeno iznajdbo, patent pa si prisvaja,
kdor s kupčijskimi znamkami (etiketami), z naznanili itd. varljivo kaže, kakor da ima patent. O posegih odloča trgovinsko sodišče. Preudarjen poseg je pregrešek, o katerem sodi kazensko sodišče.
Svojitev patentov kaznuje politično oblastvo kot prestopke.	•
S pogodbami z drugimi državami je obrana znamčnih, vzorčnih in patentnih pravic zasigurana tudi v inozemstvu.
II. Vloge v obrtnih zadevah.
1. Nastop samostojnega obrta.
Kdor hoče izvrševati svoboden ali rokodelski obrt, ga mora najprej zgla-siti pri obrtnem oblastvu prve stopnje, dopuščen (koncesijoniran) obrt pa sme nastopiti šele tedaj, ko mu je oblastvo dovolilo.
Obrti, pri katerih je treba ročnosti, kakršne si prisvoji samo tisti, ki se je v obrtu izobrazil s tem, da se ga je učil in ga tudi izvrševal, so rokodelski obrti.
Po obrtnem redu izvršujejo rokodelske obrte: 1. lončarji in pečarji; 2. steklarji, brusilci stekla, graverji (vrezovalci) na steklo; 3. kovači, kovači za sekire, ponve, obroče, verige, žebljarji, kovači za vozove, ključavničarji za vozove; 4. kovači za orodje, nožarji, ostrobrusilci, izdelovalci kirurških inštrumentov; 5. pilarji; 6. ključavničarji; 7. brusilci kovin in jekla, ostro-garji, iglarji, izdelovalci tkalskih grebenov; 8. sitarji, rešetarji; 9. kleparji; 10. kotlarji; 11. kovinarji, to so taki, ki ulivajo kovine, med in kositer; 12. pasarji, bronarji, izdelovalci kitajske srebrnine, izdelovalci galanterijskega blaga iz kovin, cizelerji; 13. zlatarji, srebrarji, dragotinarji; 14. zlato-klepci, srebroklepci in kovinoklepci; 15. graverji, metalografi (kovopisci), kaluporezci, vrezovalci not, emajlerji, gilošerji; 16. platirarji (izdelovalci nakladnega dela); 17. kolanji; 18. mehaniki, izdelovalci kirurško-medicinskih aparatov, optiki; 19. urarji; 20. izdelovalci klavirjev, harmonijev in podobnega glasbenega orodja, izdelovalci orgel, trobil, godal, glasbil s strunami in za udarjanje, izdelovalci harmonik; 21. košarji (pletarji); 22. sodarji; 23. mizarji; 24. strugarji, izdelovalci kipcev iz morske pene in piparji; 25. izdelovalci glavnikov in pahljač, koščeninarji; 26. kiparji (obrtniški kiparji, ki obdelujejo les in kamen); 27. strojarji, barvarji usnja; 28. tor-barji, jermenarji, bičarji, sedlarji, izdelovalci konjske oprave; 29. ščetarji, čopičarji; 30. vrvarji; 31. pozamentniki, izdelovalci vrve in trakov, izdelovalci zlate in srebrne žice, ploščilci in prelci zlata in srebra; 32. izdelovalci zlatih, srebrnih in bisernih vezenin; 33. barvarji; 34. tapetniki, izdelovalci posteljne oprave; 35. krojači; 36. čevljarji; 37. rokavičarji, obvezilarji;
38. izdelovalci solnčnikov in dežnikov; 39. krznarji, kaparji (čepičarji), bar-varji kožuhovine, 40. klobučarji; 41. modisti; 42. izdelovalci umetnih cvetlic in peresnega nakita; 43. brivci, frizerji, lasuljarji; 44. knjigovezi, tokarji, izdelovalci usnjenega galanterijskega blaga, izdelovalci kartonažnega blaga; 45. peki (razen peke črnega kruha, ki jo izvršujejo mlinarji po dosedanji deželni navadi kot postranski obrt s pomočjo domačih ljudi ali lastnega pomožnega osebja); 46. slaščičarji, kolačarji, mandeletarji, izdelovalci kandit; 47. medičarji, voskarji; 48. mesarji, vojeninarji (prekajevalci mesa); 49. konjski mesarji, prekajevalci konjskega mesa; 50. milarji; 51. tlakarji, kolikor se razteza obrtovanje na potlakovanje javnih cest z naravnim kamenjem; 52. krovci z opeko in s skrilmi; 53. pleskarji; lakirarji, slikarji izveskov in napisov, slikarji za industrijske izdelke, pozlačevalci in štafirarji (olepše-valci), sobni slikarji; 54. štukaturci; 55. similizerji; 56. portretni fotografi.
Obrti, pri katerih je iz javnih ozirov potrebno, da je njih izvrševanje odvisno od posebnega dovoljenja, so dopuščeni (koncesijonirani) obrti.
Koncesije potrebujejo nastopni obrti: 1. vse tiskarne, knjigarne, trgovine z umetninami in trgovine z muzikalijami, ki se navadno smejo ustanavljati samo v takih krajih, kjer je sedež političnega okrajnega oblastva; 2. izposo-jevalne knjižnice in druge izposojevalnice za tiskana dela in čitalnice; 3. podjetja za obdobno (perijodično) prevažanje ljudi; 4. podjetja za prevažanje ljudi na javnih krajih in podjetja za osebno postrežbo (postrežniški zavodi itd.); 5. plovstvo po jezerih in rekah; 6. stavbarski, zidarski, kamenoseški, tesarski, vodnjakarski obrt; 7. dimnikarski obrt; 8. kanalotrebski obrt; 9. konjederski obrt; 10. izdelovanje in prodaja orožja in streliva; 11. izdelovanje in prodaja ognjarskih tvarin, ognjarskih izdelkov in vsakovrstnih razstrelil; 12. starinarski obrt; 13. obrt posojevalcev na zastavila; 14. izdelovanje in prodaja strupov in za zdravila uporabljanih tvarin, izdelovanje in prodaja umetnih slatin (rudnic); 15. gostilničarski in krčmarski obrt, nadrobna prodaja žganih opojnih pijač; 16. izdelovanje, prodaja in točenje umetnih in polovičnih vin; 17. inštalacijski obrt; 18. izdelovanje in popravljanje parnih kotlov; 19. izdelovanje igralnih kart; 20. izvrševanje podkov-stva; 21. pokončavanje podgan, miši, žuželk itd. s strupenimi pripomočki; 22. obrtno posredovanje za službe; 23. podjetja za pokopavanje mrličev; 24. elektrotehniški obrt; 25. cunjarstvo po obmejnih krajih; 26. informacijske pisarne; 27. zobarski obrt; 28. potne pisarne; 29. obrt za polnjenje steklenic s pivom; 30. brzojavne agenture; 31. podjetja zasebnih detektivov; 32. javne merilnice in tehtnice; 33. javna skladišča; 34. obrtno izdelovanje vžigal; 35. obrtno vkladanje kamenega olja in naprava prevodov za kameno olje; 36. predelovanje kamenega olja in prodaja petroleja z vozovi s tankom; 37. izdelovanje sodovice; 38. obrt tistih, ki na nejavnih krajih ponujajo osebno postrežbo, kot sli, nosači, spremljevalci itd.; 39. obrtno izvrševanje zrakoplovstva; 40. obrt tistih, ki prevzemajo iz prevoznih opravil
nastajajoče terjatve do železniških tiprav ali do drugih prevoznih zavodov in jih potem uveljavljajo v svojem imenu in na svoj račun (pisarne za pregledovanje tovornin).
2. Kako je zglašati svobodne ob rte.
Kdor hoče izvrševati svoboden obrt, ga mora ali ustno ali pismeno naznaniti obrtnemu oblastvu prve stopnje, še preden ga začne. V dotični vlogi mora navesti, kako se piše, koliko ima let, kje stanuje, kateri državi pripada, v katero občino dotične države je pristojen, s kakšnim obrtom se misli baviti in kje ga namerja izvrševati. Ako je treba dovolitve zakonitega zastopnika in pristojnega sodišča, izkaži tudi to. Zglasilii je priložiti kolka prost prepis njegov za davčno oblastvo ali namesto tega izjavo k pridobnini. Ako imajo ondi, kjer hoče zglasilec izvrševati svoj obrt, za ta obrt svojo zadrugo, mora priložiti tudi potrdilo zadružnega načelništva o plačani zadružni pristopnini.
Za izvrševanje trgovine z mešanim, kolonijalnim, špecerijskim in materi-jalnim blagom mora prosilec predložiti učno izpričevalo in izpričevalo o najmanj dveletnem službovanju pri kakem trgovinskem obrtu. Vsa služba z učno dobo vred pa mora znašati najmanj pet let.
Če obrtno oblastvo ne najde nikakršnega zadržka niti proti podjetniku niti proti delu in kraju, kjer bi ga opravljal, izda prosilcu obrtni list.
Zglasitve morajo biti kolkovane.
a) Zglasitev svobodnega obrta.
Andrej Karlin, zasebnik v Kranju št. 32.
V Kranju, dne 25. marca 19 ..
Zglasitev trgovine z živili. 3 priloge.
Okrajno glavarstvo Kolek	'	v Kranju.
Podpisanec namer jam v Kranju št. 32 samostojno izvrševati trgovino z živili. Zglašnjoč ta obrt, prilagam pod A krstni list*, iz katerega je razvidno, da sem rojen v Mengšu leta 1... in sem torej doleten, priloženi domovinski list* B pa izpričuje, da sem pristojen v Mengeš, torej sem jugoslovanski državljan.	,
* Kdor zglasi svoboden, rokodelski ali koncesijoniran obrt, ni neogibno potrebno, da bi priložil krstni in domovinski list, ampak zadostuje, da navede rojstni dan, rojstni kraj in domovinsko občino. Priloži naj pa ti listini, ako ju ima pri rokah.
C Prilagaje dalje kolka prosti prepis C tega zglasila za davčno oblastvo, prosim:
Okrajno glavarstvo blagovoli sprejeti to mojo zglasitev ter mi izdati obrtni list.
Andrej Karlin.
b) Zglasitev trgovine z mešanim blagom.
Andrej Kocmur, hišni posestnik v Komendi št. 67.
V Komendi, dne 4. decembra 19 ..
Zglasitev trgovine z mešanim
blagom. 8 prilog.
Okrajno glavarstvo Kolek	. v-Kamniku.
Podpisanec namer jam v Komendi št. 67 odpreti prodajalnico z mešanim blagom ter zglašam zato ta svobodni obrt. A Iz priloženega krstnega lista A je razvidno, da sem rojen v Krškem dne B 27. junija 18 .., torej doleten, domovinski list B pa izpričuje, da sem pristojen
v Kamnik, torej jugoslovanski državljan. C Priložena učbenica C kaže, da sem se pravilno izučil trgovinskega obrta D,E,F in ga potem štiri leta izvrševal. Službena izpričevala D, E, F. G, H Prilagaje dalje izjavo O k pridobnini in potrdilo H zadružnega načel-ništva o vplačani pridružnini, prosim:
Okrajno glavarstvo izvoli sprejeti zglasitev in mi dostaviti obrtni list.
Andrej Kocmur.
3. Kako je zglašati r o k o d e 1 s k'e o b r t e.
Rokodelski obrt sme nastopiti samo tisti, ki je upravičen samostojno obrto-vati in je poleg tega tudi sposoben izvrševati dotični obrt. To sposobnost dokaže obrtnik:
1. z izpričevalom o pravilno dokončanem učnem razmerju in z izpriče-valom o pomočniški izkušnji;
Kdor se je izučil pri obrtniku, ki je zadružnik, mora priložiti od dotične zadruge izdano pomočniško pismo. Tisti, ki so se izučili pri tvorniško se vršečih obrtnih podjetjih ali pri takih obratih, katerih imetniki niso zadružniki, pa morajo priložiti učno izpričevalo, ki ga je potrdilo županstvo tistega kraja, kjer se vrši obrt, in izpričevalo o pomočniški izkušnji;
2. z izpričevalom, oziroma z izpričevali, da je prosilec delal najmanj tri leta kot pomočnik ali pomagač pri dotičnem obrtu ali pri tvorniškem obratu take tvornice, ki je istovrsten temu obrtu (n. pr. kot modelski mizar v strojni tvorn ici).
Vsak obrtnik je upravičen izvrševati tisti obrt, ki se ga je izučil in ga potem izvrševal.
Na podlagi dokazane sposobnosti sme obrtnik izvrševati tudi tiste rokodelske obrte, ki so v obrtnem redu pod eno točko združeni v eno skupino. Tako n. pr. sme tapetnik izdelovati posteljno opravo (glej pri rokodelskih obrtih točko 34.), brivec pa lasulje.
Zglasitve morajo biti kolkovane.
a) Zglasitev rokodelskega obrta.
Jožef Debelec, čevljarski pomočnik v Borovnici št. 37.
Zglasitev čevljarskega obrta.	V borovnici, dne 4. decembra 19..
7 izvirnih prilog, kolka prosti prepis prošnje za davčno oblastvo.
Okrajno glavarstvo Kolek .,	v Ljubljani.
Podpisanec naznanjam, da namerjam v Borovnici št. 37 samostojno izvrševati čevljarski obrt.	x Zglasitev opiram na nastopne razloge: A Po priloženem krstnem listu A sem rojen v Bevkah dne 27. februarja 1... B in sem torej polnoleten, po domovinskem listu B pa sem pristojen v Borovnico, torej jugoslovanski državljan.
Kakor je razvidno iz učbenice C, sem se pravilno izučil Čevljarskega obrta in, kakor kaže pomočniško pismo D, dne 15. novembra 19.. s prav dobrim uspehom naredil pomočniško izkušnjo. Po izpričevalih E in F sem bil pet lei za pomočnika v Celovcu in v Ljubljani.
Prilagaje potrdilo O o plačani zadružni pristopnini, prosim: Okrajno glavarstvo mi blagovoli dostaviti obrtni list za izvrševanje čevljarskega obrta ter priloženi, kolka prosti prepis tega zglasila izročiti davč-nemu oblastvu.	Jožgf ^^
Predpisani dokaz' sposobnosti sme politično oblastvo druge stopnje iz-pregledati imetnikom rokodelskih ali takih koncesijoniranih obrfov, za katere je potreben dokaz posebne sposobnosti, da se omogoči prehod k drugemu
podobnemu obrtu ali da je mogoče obenem izvrševati več podobnih obrtov. Take prošnje je nasloviti na obrtno oblastvo druge stopnje, vložiti pa pri obrtnem oblastvu prve stopnje.
b) Prošnja za izpregled predpisanega dokaza sposobnosti.
Alojzij Vodnik, sedlarski mojster v Ribnici.
r, . .	, , , .	V Ribnici, dne 25. aprila 19..
Prošnja za izpregled predpisanega	'	'
dokaza sposobnosti za izvrševanje tapetniškega obrta.
Deželna vlada
Kolek	v Ljubljani.
Po priloženem učnem izpričevalu A sem se izučil sedlarskega obrta, ki ga izvršujem v Ribnici od dne 1. januarja 19.. (pridobninski list B). Vsled vedno večje konkurence pa so se moji dohodki zadnja leta tako skrčili, da bi le težko živel, ako ne bi poleg sedlarskega obrta izvrševal tudi tapetniškega.
Priznati moram, da se tapetniškega obrta nisem učil, pač pa sem po priloženem delavskem izpričevalu C delal več časa pri sedlarju, ki se je pečal tudi s tapetništvom, ter sem si vsled tega prisvojil tudi v tem obrtu precej ročnosti.
Oprt na te razloge in z ozirom na to, da sta sedlarski in tapetniški obrt sorodna, prosim:
Deželna vlada mi blagovoli izpre gledat i predpisani dokaz sposobnosti.
Alojzij Vodnik.
Ako je deželna vlada prošnji ugodila, mora prosilec zglasiti tapetniški obrt tako kakor vsak drug rokodelski obrt, zglasilu pa je priložiti izpregleS predpisanega dokaza sposobnosti.
Ženskam je dovoljeno dokazati sposobnost za take obrte, ki jih največ izvršujejo samo ženske, z znanjem in z zmožnostmi, ki so jih pridobile doma ali v kaki ženski industrijski šoli.
Ženski obrti, za katere velja navedena olajšava, so: vezenje z zlatom, srebrom in z biseri, obrt modistinj, krojaški obrt za ženske in 6troške obleke, izdelovanje umetnih cvetic in peresnega nakita.
Obrtno oblastvo odločuje po svojem preudarku, ali je smatrati sposobnost za dokazano ali ne. Samo pri zglasitvi krojaškega obrta za žensko in otroško obleko je po navadi dokazati redovito dokončano učno dobo s pomočniškim izpričevalom.	»
Izjemoma sme to sposobnost na prošnjo zglasiteljice ob posebnih razmerah izpregledati obrtno oblastvo prve stopnje.
c) Prošnja za izpregled dokaza usposobljenosti za ženske obrte.
Ana Pilarjeva, krojačica v Ribnem št. 34.
Prošnja za izpregled	V Ribnem' dne 5■ ma,-a 19 • -usposobljenosti.
Okrajno	glavarstvo
Kolck	v Radovljici.
Odkar mi je dne 17. novembra minulega leta umrl mož, živim samo od svojega zaslužka, to je od izvrševanja ženskih in otroških oblek. Kaj drugega v svojem 58. letu ne morem začeti. Ker bi nerada bila oblini v nadlego in bi se to moralo zgoditi, ako se mi zabrani izvrševanje zgoraj navedenega obrta, prosim:
Okrajno glavarstvo mi blagovoli izpregledati dokaz sposobnosti, ki je predpisan za obrt krojačice za ženske in otroške obleke.
Ana Pilarjeva.
4. Kako naj zglašajo zlatarji in srebrarji svoj obrt.
Vsa v tozemstvu narejena zlatnina in srefcrnina ter tudi zlatnina in srebr-nina, ki je prišla iz inozemstva, je glede čistine podvržena uradni kontroli.
To kontrolo izvršujejo posebni kontrolni uradi (uradi za punciranje), ki so podrejeni finančnemu ministrstvu. Tem punčevnim uradom so zopet podrejena, punčevališča, ki so izvečine združena z davčnimi uradi, glavnimi carinskimi uradi, s solinskimi in plavžarskimi oskrbništvi.
Za urad&o kontrolo zlatnine in srebmine se pobira posebna pristojbina.
Obrtniki, ki izdelujejo ali prodajajo zlatnino in srebrnino, se morajo zglasiti pri pristojnem kontrolnem uradu, še preden nastopijo obrt, in mu obenem naznaniti obrtovališče. Takisto morajo vsako izpremembo v obrto-vališču zglasiti vsaj v osmih dneh.
Kdor hoče torej izvrševati zlatarski ali srebrarski obrt, se mora zglasiti pri pristojnem obrtnem oblastvu, da prejme obrtni list, potem pa tudi pri pristojnem kontrolnem uradu, ki mu proti plačilu nabavnih stroškov* izroči njegov imenski punec.
O p o m n j a. Imenski punec obsega obrtnikovo krstno in rodbinsko ime ali vsaj začetni črki teh imen.
Kontrolna uradna znamenja pa so posamezne črke, ki pomenijo dotični kontrolni urad, tako n. pr. je uradno znamenje za Ljubljano L.
Kadar zlatar ali srebrar ali prodajalec zlatnine in srebrnine opusti obrt, mora to takoj ali vsaj v osmih dneh naznaniti kontrolnemu uradu. Zlatar ali srebrar mu je tudi dolžan vrniti punec svojega imena in druga tvorniška
znamenja. Kadar premine obrt zaradi obrtnikove smrti, je dolžan načelnik obrtne zadruge ali, kjer take ni, krajni predstojnik napraviti naznanilo ter oddati punec in tvorniška znamenja.
a)	Zgled naznanila za izvrševanje zlatarskega in srebrarskega obrta.
Jožef Koritnik v Ljubljani, v Wolfovi ulici št. 3.
Naznanilo za izvrševanje zlatar- V Li»bljani, dne 26. junija 19..
skega in srebrarskega obrta. 5 prilog.
Mestni magistrat Kolek	v Ljubljani.
Podpisanec naznanjam, da hočem na Starem trgu št. 5 izvrševati zlatarski in srebrarski obrt.
Zato predlagam krstni list A, iz katerega je razvidno, da sem rojen leta 1 ... v Ljubljani, in domovinski list B, ki izpričuje, da sem pristojen v Višnjo goro.
Mimo tega predlagam izpričevalo C, iz katerega se vidi, da sem se izučil zlatarstva in srebrarstva, in izpričevalo D, ki kaže, da sem delal doslej šest let v zlatarski delavnici.
Na podstavi teh listin in potrdila E zadružnega načelstva o plačani zadružni pristopnini prosim:
Mestni magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane mi izvoli dostaviti
obrtni lisL . -	Jožef Koritnik.
b)	Zglasitev pri punčevališču.
Jožef Koritnik v Ljubljani, v Wolfovi ulici št. 3.
Naznanilo za izvrševanje zlatar-	V t-l^jani, dne 18. julija 19 ..
skega in srebrarskega obrta.
1 priloga.
Davčni urad kot punčevni urad
v Ljubljani.
Podpisanec naznanjam, da mi je mestni magistrat ljubljanski, kakor je razvidno iz priloge •/., izdal obrtni list za izvrševanje zlatarskega in srebrarskega obrta na Starem trgu št. 5.
Z ozirom na to naznanjam, da namerjam dne 1. avgusta t. 1. nastopiti navedeni obrt.	jQŽef
5. Kak oje prositi koncesije za dopuščene ali koncesijo-
nirane obrte.
Kdor hoče nastopiti dopuščen obrt, mora prositi koncesije ali dopustila. Koncesijo dobi samo tak prosilec, ki je sposoben za samostojno obrtovanje in ima poleg tega tudi dokazila, da je zanesljiv glede obrta, ki ga hoče izvrševati.
Za nekatere koncesijonirane obrte, tako n. pr. za koncesijonirane stavbne obrte, za inštalacijski in elektrotehnični obrt, za izdelovanje in popravljanje parnih kotlov itd., je treba prosilcu posebne sposobnosti; pri drugih takih obrtih je podelitev koncesije odvisna od posebnih krajnih razmer.
Vobče pa podeljuje oblastvo koncesije samo tedaj, če iz varnostnih, nravstvenih, zdravstvenih, požarnih in prometnopolicijskih razlogov ni pomislekov proti nameravanemu obrtovanju.
Dokler prosilec ni prejel koncesije, n sme začeti izvrševati obrta.
Tudi take vloge morajo biti kolkovane. Ker mora biti kolkovan tudi koncesijski dekret, je priložiti prošnji tudi kolek zanj.
t
a) Prošnja za koncesijski dekret.
Anton Volk, puškarski pomočnik pri gospodu Ivanu Cvetniču v Ljubljani,
na Emonski cesti št. 6.
V Ljubljani, dne 9. decembra 19 ..
Prošnja za podelitev puškarske
koncesije. 5 prilog in kolek za ... K.
Okrajno glavarstvo Kolek	v Kočevju.
Podpisanec naznanjam, da hočem v Kočevju samostojno izvrševati puškarski obrt.
Zglasitev opiram na te razloge: A	Po priloženem krstnem listu A sem rojen na Skaručni leta 1..., torej
B polnoleten, po priloženem domovinskem listu B pa pristojen v Vodice, torej jugoslovanski državljan.
Po dovršeni meščanski šoli v Celju sem se izučil pri gospodu Lovrencu C Zdražbi v Mariboru puškarskega obrta (učno izpričevalo C), ki sem ga potem izvrševal sedem let kot pomočnik v Mariboru in v Zagrebu. (Izpričevali D, E D in E.)
Glede na te razloge prosim:
Okrajno glavarstvo blagovoli sprejeti to zglasitev in mi izdati koncesijo za izvrševanje puškarskega obrta.
I Anton Volk.
6. Predpisi za gostilničarski in krčmarski obrt.
Gostilničarji in krčmarji smejo:
a)	na stan jemati tujce;
b)	streči- z jedili;
c)	točiti vino, pivo in sadjevec;
d)	točiti in prodajati na drobno žgane opojne pijače;
e)	točiti umetna in polovična vina;
f)	nuditi kavp, čaj, čokolado, druge tople pijače in krepila;
g)	imeti dovoljene igre.
Te pravice sme okrajno oblastvo podeljevati posamez ali v zvezi med seboj in so v koncesiji vselej izrecno navedene.
Ena oseba pa sme v istem kraju za točenje in nadrobno prodajo žganih opojnih pijač zadobiti samo eno koncesijo, za izvrševanje drugih gostilničar-skih in krčmarskih pravic pa največ dve koncesiji, oziroma ju sme vzeti v zakup ali prevzeti kot namestnik.
Kdor prosi koncesije za gostilničarski in krčmarski obrt, mora ustrezati ne le splošnim pogojem za samostojno obrtovanje, ampak biti tudi zanesljiv in neomadeževan.
Koncesijo je odreči, kadar so o prosilcu ali o njegovih z njim v eni družini živečih ljudeh znane take stvari, zaradi katerih se sme po vsej pravici misliti, da bodo zlorabili obrt za prepovedane igre, prikrivanje, nenravnost in pijančevanje.
Pri podelitvi koncesije se mora obrtno oblastvo ozirati na potrebe prebivalstva (izvzeti so hoteli za tujce v večjih mestih in kopališčih), na pripravnost lokala, na krajno lego obrata (cesta, ulica ali trg) in (razen hotelov v gorskih krajih za pospeševanje turistike) tudi na to, ali je mogoče obrt policijsko nadzorovati.
Preden obrtno oblastvo podeli koncesijo, mora zaslišati občino tistega kraja, kjer se bo obrt izvrševal, in kjer je policijsko oblastvo, tudi to oblast. Poleg tega je o vloženi prošnji obvestiti pristojno zadrugo ter jo pozvati, naj izreče in predloži svoje mnenje v 14 dneh. Občina in zadruga se smeta, ako obrtno oblastvo podeli koncesijo navzlic njunemu ugovoru, v 14 dneh pritožiti do političnega deželnega oblastva.
Kdor ima koncesijo za gostilničarski in krčmarski obrt, ga mora praviloma osebno izvrševati. Namestniku ali zakupniku dovoli oblastvo izvrševanje tega obrta samo iz tehtnih razlogov.
Kako je prositi koncesije za gostilničarski in krčmarski obrt.
1. zgled.
Gabrijel Komljanec, zasebnik v Ljubljani, na Cojzovi cesti št. 4.
Zglasitev gostilničarskega in	V Ll'ubl'ani> dne 17■ aPrila ^ ■ ■
krčmarskega obrta. 9 prilog.
Okrajno glavarstvo Kolek	v Ljubljani.
Podpisani nameravam na Brezovici otvoriti gostilnico. Zglasitev podpiram z nastopnimi razlogi: [ A Kakor kaže priloženi krstni list A, sem rojen leta 1..., torej polnoleten, B po domovinskem listu B pa sem pristojen v Kranj, torej jugoslovanski državljan.
| C Poročni list C svedoči, da sem oženjen. Iz tega zakona imam troje otrok, starih 7, 5, oziroma 3 leta.
Oostilničarskega in krčmarskega obrta sem se izučil v Zagrebu (učno iz-D pričevalo D), potem pa sem služil devet let za natakarja v raznih krajih (iz-E,F,G pričevala E, F, G).
Pri obrtu mi bo pomagala moja žena Ana, ki je z mano vred neobrečena. H, / To dokazujeta priloženi nravnostni izpričevali H in /.
Ker je moja hiša na križišču dveh prometnih cest in v neposrednji bližini železniške postaje, kjer ni daleč na okrog nobene gostilne, se usojam poudarjati tudi to dejstvo, ki gotovo govori za mojo namero. Oprl na vse to, prosim:
Okrajno glavarstvo mi blagovoli podeliti koncesijo za izvrševanje gostil-nicarskega in krčmarskega obrta na Brezovici št. 7.
Gabrijel Komljanec.
2. zgled.
Anton Rojko, posestnik v Otoku št. 15.
V Otoku, dne 27. novembra 19 ..
Prošnja za koncesijo za gostilničarski in krčmarski obrt. 4 priloge.
Okrajno glavarstvo Ko!ek	v Radovljici.
A V Otoku je samo ena gostilnica, ki po priloženi izjavi A županstva v Mošnjah nikakor ne zadostuje za tukajšnje potrebe. Vas Otok šteje dokaj
nad 100 prebivalcev, je ob državni cesti v Tržič in blizu okrajne ceste v Radovljico. Tudi ta okolnost dokazuje potrebo druge gojilnice.
Za drugo gostilnico pa je kar najbolj pripravna moja hiša št. 15, ker je ob cesti in ima vse za ta obrt potrebne prostore.
B, C Kakor kaže priloženi krstni list B, sem doleten, po domovinskem listu C D jugoslovanski državljan, po nravnostnem izpričevala D pa brez oponosa.
Oprt na vse to, prosim:
Okrajno glavarstvo mi izdaj koncesijo, da bom smel na stan jemali tujce, ponujati jedila ter točiti vino in pivo.
Anton Rojko.
7. Predpisi za stavbne obrtnike.
Stavbni obrti obsegajo: 1. obrt stavbnih mojstrov, 2. obrt zidarskih mojstrov, 3. obrt kamenoseških mojstrov, 4. obrt tesarskih mojstrov in 5. obrt vodnjakarskih mojstrov.
Stavbni mojster ima pravico, graditi visoke stavbe in druge podobne stavbe ter obenem voditi dela različnih stavbnih obrtov. Za dela, ki spadajo v tesarsko, kamenoseško in vodnjakarsko stroko, mora v Celovcu in v Ljubljani uporabljati za to upravičene obrtnike. Sam sme v teh dveh krajih izvrševati ta dela samo tedaj, ako si je pridobil koncesijo za dotične obrte.
Zidarski mojster je upravičen, voditi in izvrševati visoke stavbe in druge podobne stavbe, toda monumentalne stavbe, velika gledališča, slavnostne dvorane, razstavišča, muzeje, cerkve in druge posebno težke stavbe le pod vodstvom stavbnega mojstra. Za tesarska, kamenoseška in vodnjakar-ska dela mora rabiti za to upravičene mojstre. Ako pa ni takih obrtnikov v političnem okraju, kjer zida, sme s svojimi pomožnimi delavci opravljati tudi ta dela.
Kamenoseški mojster in tesarski mojster imata pravico, izvrševati vsa dela, ki spadajo v njuno stroko. Tesarski mojster je vrhutega upravičen, voditi in izvrševati stavbe, ki so po svojem bistvu lesene, mora pa za tista dela, ki spadajo v zidarsko, kamenoseško in vodnjakarsko stroko, rabiti za to upravičene obrtnike, ako jih je kaj v političnem okraju, v katerem stavi stavbo.
Tista dela, ki spadajo pod pravice rokodelskega obrta (mizarskega, ključavničarskega, steklarskega, pleskarskega, kleparskega, krovskega ...), morajo stavbni obrtniki, zidarski in tesarski mojstri brez izjeme izročati obrtnikom, ki so za dotična dela upravičeni.
Koncesijo za izvrševanje obrtov stavbnih, zidarskih, kamenoseških in tesarskih mojstrov daje (z navadnimi neolajšanimi pogoji) politično deželno oblastvo, koncesijo za izvrševanje vodnjakarskega obrta pa politično oblastvo prve stopnje.
Ker se potrebne pozvedbe vrše pri političnem oblastvu prve stopnje, naj stavbni, zidarski, kamenoseški in tesarski mojstri pošiljajo prošnje za podelitev koncesije okrajnemu glavarstvu, oziroma mestnemu magistratu.
Kdor prosi dovoljenja za stavbni obrt, mora dokazati: 1. da se je izučil dotičnega obrta, 2. da se je v obrtu vežbal, 3. da je napravil predpisano izkušnjo.
V dokaz, da se je prosilec izučil obrta, služi izpričevalo, iz katerega je razvidno, da se je res izobraževal na kaki državni strokovni šoli, kjer traja praktični pouk najmanj tri leta, potem učno izpričevalo (učbenica) ali pa tudi potrdilo, ki izpričuje, da se je dovolj dolgo praktično vežbal v svojem obrtu.
Praktična izobrazba traja:
za stavbne in zidarske mojstre šest let, vendar pa mora prosilec dokazati, da je delal teh šest let najmanj dve leti za polirja ali delovodjo;
za kamenoseške in tesarske mojstre pet let; tudi ti prosilci morajo dokazati, da so bili teh pet let najmanj dve leti polirji;
za vodnjakarske mojstre tri leta z všteto enoletno polirsko službo.
Kamenosekom in vodnjakarskim mojstrom se z ozirom na krajne razmere lahko pregleda predpisana polirska služba.
Strokovne izkušnje se vrše pred nalašč za to postavljeno komisijo tam, kjer je deželno politično oblastvo.
Kdor izkušnje ni prestal, jo lahko ponovi čez eno leto. Izpričevalo izgubi veljavnost, ako izprašanec po prebiti izkušnji deset let ni izvrševal obrta.
Take prošnje morajo biti kolkovane.
a) Zgled prošnje za pripust k izkušnji za zidarskega mojstra.
Anton Hraševec, zidarski polir v Ljubljani, na Privozu št. 6.
V' Ljubljani, dne 15. julija 19 ..
Prošnja za pripust k izkušnji
za zidarskega mojstra. 7 prilog.	■	.
Deželna vlada za Slovenijo Kolek '	v Ljubljani.
A Kakor je razvidno iz priloženega rojstnega lista A, je podpisani 29 let B star, domovinski list B pa kaže, da je pristojen v Ribnico, torej jugoslovanski državljan.
C Od obrtne zadruge v Ljubljani izdana učbenica C priča, da se je izučil D,E,F zidarskega obrta, delavska izpričevala D, E, F pa svedočijo, da je potem delal pet let za pomočnika in štiri leta za polirja.
Podkrajšek, Spisovnik.	19
G Prilagaje dalje izpričevalo G, ki kaže, da je na državni obrtni šoli v Ljubljani z dobrim uspehom dovršil stavbnoobrtno šolo, prosi podpisanec:
Deželna vlada ga blagovoli pripustiti k izkušnji za zidarskega mojstra.
Anton Hraševec. b) Prošnja za koncesijo za izvrševanje obrta zidarskega mojstra.
Anton Hraševec, zidarski polir v Ljubljani, na Privozu št. 6.
V Ljubljani, dne 7. januarja 19 ..
Prošnja za koncesijo za izvrševanje
obrta zidarskega mojstra. 9 prilog, 1 kolek za 2 K.	^
Mestni magistrat
Kolek	v Ljubljani.
Vdano podpisani namer jam v Ljubljani izvrševati zidarski obrt.
Jo zglasitev opiram na nastopne razloge: A Kakor kaže priloženi krstni list A, sem rojen dne 16. novembra leta 1..., B torej polnoleten, iz domovinskega lista B pa je razvidno, da sem pristojen v
Ribnico, torej jugoslovanski državljan. C Učno izpričevalo C dokazuje, da sem se izučil pri gospodu Ivanu Vraniču D, E zidarskega cbrta, iz izpričeval D in E pa je razvidno, da sem potem delal sedem let za pomočnika in naposled tudi štiri leta sedem mesecev za polirja. F (Izpričevalo F.)
G Prilagaje dalje izpričevalo G, ki svedoči, da sem na državni obrtni šoli H v Ljubljani z dobrim uspehom dovršil stavbnoobrtno šolo, in izpričevalo H I o prestani izkušnji za zidarskega mojstra, potem potrdilo l o vplačani zadružni pristopnini in kolka prosti ,prepis te prošnje za davčno oblastvo, prosim:
Mestni magistrat blagovoli to prošnjo za podelitev koncesije za izvrševanje obrta zidarskega mojstra v Ljubljani predložiti deželni vladi v ugodno rešitev.
Anton Hraševec.
8. Predpisi za inštalacijski obrt, a) Koncesijonirani obrt za izvrševanje plinovodov, vodovodov in svetilnih naprav.
Kdor prosi take koncesije, mora dokazati:
1. da se je izučil obrta za inštalacijo plinovodov ali vodovodov ali pa mehaniškega ali ključavničarskega ali kleparskega ali kotlarskega obrta in
2. da je izvrševal v njegovo stroko spadajoča inštalacijska dela štiri leta.
Predpisi — takozvani plinski regulativ — določujejo, kako je narejati, porabljati in vzdrževati naprave za porazdelbo in porabo gorljivih plinov, kakor za ogljikov, vodeni, acetilenski, oljni, generatorski, zračni plin itd., ki služijo za razsvetljavo, za proizvajanje toplote in sile.
Osebe, ki so upravičene, izvrševati take naprave, morajo imeti natančno zabeležnico o vseh prevzetih delih. Politično oblastvo prve stopnje sme te zapiske vsak čas pregledati.
Začetek del je takoj naznaniti navedenemu oblastvu, ki lahko zahteva, da se mu predlože načrti in popisi naprave.
Za napeljavo vode po hišah imajo skoro vsi večji kraji svoje pravilnike (regulative), ki obsegajo z zdravstvenega stališča potrebne predpise.
Klepar prosi koncesije za izvrševanje vodovodov.
Blaž Petrovec, kleparski mojster v Ljubljani.
v	V Ljubljani, dne 11. junija 19 ..
Prošnja za podelitev koncesije
za izvrševanje vodovodov. 5 prilog.
Mestni magistrat
Kolek	v Ljubljani.
Podpisanec sem j)o jiriloženem krstnem listu A rojen leta 1..., torej polnoleten, po priloženem domovinskem listu B pa pristojen v Šoštanj, torej jugoslovanski državljan.
Kakor kaže priloga C, sem napravil leta 19 .. pomočniško izkušnjo, potem pa sem delal za pomočnika pri gospodu Florijanu Ceniču v Mariboru, kjer sem se po priloženem izpričevalu D pečal šest let skoro izključno z inštalacijo vodovodov.
Sedaj izvršujem kleparski obrt v Ljubljani (obrtni list E), ki ga hočem razširiti tudi na inštalacijo vodovodov. Zato prosim:
Mestni magistrat blagovoli to prošnjo predložiti deželni vladi v ugodno rešitev.
Blaž Petrovec.
b) Obrtoma izvrševane naprave za proizvajanje in dovajanje elektrike.
Kdor-hoče osebno izvrševati tak obrt ali prevzeti njega tehnično vodstvo, mora zadostiti vsem pogojem, ki so predpisani za dosego vsakega koncesijo-niranega obrta, ter tudi dokazati potrebno strokovno sposobnost z izpriče-
292
t
valom tehnične visoke šole ali strokovne šole te vrste ali z izpričevali, da je že dalje časa posloval pri električni stroki. Pri podelitvi koncesije se je ozirati na krajne razmere in na to, bo li mogoče policijsko nadzorovati obrt.
c) Izgubljeni obrtni listj in izgubljeni koncesijski dekreti.
Kdor je izgubil obrtni list ali koncesijski dekret, dobi drugega (duplikat, dvojnik), ako ga zaprosi pri obrtnem oblastvu, ki ga je izdalo. Dotični z dvokronskim kolkom opremljeni vlogi je pridejati za dvojnik kolek za 2 K.
Prošnja, da se izda dvojnik obrtnega lista.
Anton Mačkovec, pek v Vipavi.
V Vipavi, dne 22. maja 19 ..
Prošnja za dvojnik obrtnega lista.
Okrajno glavarstvo Kolek	v Postojni.
Pri zadnjem požaru v mojem stanovanju je pogorel tudi moj obrtni list št. 217. Prosim torej, da mi okrajno glavarstvo izda in dopošlje njegov dvojnik.	\	Anlon Mačkovec.
III. O vlogah med obrtovanjem.
1. Kako je zglašati druga stalna obrtovališča, podružnice in zaloge.
Kdor se bavi s svobodnim ali z rokodelskim obrtom, sme imeti na svojem stajališču po več stalnih obrtovališč, to je delavnic ali prodajalnic, in jih premeščati v občini sami. Vendar je treba to vselej naznaniti obrtnemu oblastvu.
Kadar bi hotel tak obrtnik otvoriti glavnemu obratu podrejene podružnice ali zaloge, katerim pa ni prištevati skladišč in prostorov, služečih samo za shrambo blaga, mora to naznaniti ne samo obrtnemu oblastvu, v katerega okolišu hoče napraviti eno ali drugo, temveč tudi tistemu oblastvu, v katerega obrtne imenike je vpisano glavno podjetje.
Kdor ima dopuščen obrt, si mora za- njegovo premestitev na drug kraj v isti občini, za podružnico ali skladišče izposlovati odobrenje obrtnega oblastva, še preden premesti svoj obrt ali ustanovi podružnico ali skladišče. Prošnjo je vložiti pri tistem obrtnem oblastvu, v katerega upravnem okolišu naj se to zgodi.
Obrtnik naznanja, da ustanovi podružnico.
a)	Zglasitev pri obrtnem oblastvu prvotnega obrtovališča.
Ivan Presker, krojač v Ljubljani, na Bregu št. 5.
Naznanilo za ustanovitev	V Llubliani> dne 5- "la!a '9 ..
podružnice v Postojni.
Mestni magistrat
v Ljubljani.
Da bi laže ustrezal svojim naročnikom po Notranjskem, ustanovim v Postojni podružnico svojega krojaškega obrta, ki ga izvršujem v Ljubljani, na Bregu št. 5. To naznanjam, kakor je predpisano.
Ivan Presker.
b)	Zglasitev pri obrtnem oblastvu podružničnega obrtovališča.
Ivan Presker, krojač v Ljubljani, na Bregu št. 5.
Naznanilo za ustanovitev	V ^IjaniMne 5. maja 19 ..
podružnice v Postojni. 2 prilogi.
Okrajno glavarstvo
v Postojni.
Da bi laže ustrezal svojim naročnikom po Notranjskem, ustanovim v Postojni podružnico svojega krojaškega obrta, ki ga izvršujem v Ljubljani, na Bregu št. 5. To sem naznanil tudi mestnemu magistratu ljubljanskemu.
Prilagaje svoj obrtni list in kolka prosti prepis zglasila za davčno oblastvo. prosim okrajno glavarstvo, da blagovoli sprejeti to zglasitev.
Ivan Presker. 2. Kako je zglašati obratne naprave.
Kdor hoče postaviti obratno napravo (parni kotel, vodno napravo itd.), mora zaprositi obrtno oblastvo, da odobri napravo. Prošnja mora obsegati:
1.	načrte leg in višin naprave in njene okolice (legopisne in vodoravninske načrte);
2.	stavbne, konštrukcijske in dispozicijske načrte;
3.	natančen popis naprave, njene uredbe in obratovanja.
Te priloge je pridejati v treh izvodih, ki jih morata podpisati sestavitelj načrtov in prosilec za obrat.
Oblastvo mora najkrajšim potem, morebiti z ogledom na licu mesta, pregledati nameravano napravo iu pi'edpisati potrebne pogoje za njeno uredbo. Pri posebno nevarnih napravah je predpisano posebno postopanje, takozvano oklicno (ediktalno) postopanje. Oblastvo mora odrediti komisijsko obravnavo na kraju samem. Pri tej obravnavi smejo prizadete osebe, ako niso ugovarjale že prej pismeno, ustno izreči ugovore zoper napravo.
Zoper odločbe obrtnega oblastva I. stopnje je prosilcu in prizadetim osebam, ki so ugovarjale, dovoljena pritožba (rekurz) do obrtnega oblastva II. stopnje, ki jo je v 14 dneh vložiti pri obrtnem oblastvu I. stopnje.
a)	Prošnja za odobritev obrtovalnice.
Izidor Belec, ključavničar v Ljubljani, na Dunajski cesti št. 53.
Prošnja za odobritev obrtovalnice. ' V Ljubljani, dne 13. junija 19.. , 3 priloge, vsaka v 3 izvodih.
Mestni magistrat
Kolek	v Ljubljani.
Za izvrševanje svojega strojnega ključavničarstva potrebujem parni stroj z 10 konjskimi silami, ki bi ga postavil v svoji delavnici v hiši št. 53 na Dunajski cesti.
A, B Zglašujoč to svojo namero, prilagam načrt A, opis B in seznam sosedov C C, vsf v treh izvodih, ter prosim:
Mestni magistrat mi blagovoli po dovršenem komisijskem ogledu dovoliti, da postavim v svoji obrtovalnici parni kotel in dimnik.
Izidor Belec.
b)	Zglasitev obrta in prošnja za odobritev obrtovalnice.
Blaž Črnivec, milarski pomočnik v Celju.
Zglasitev milarskega obrta in prošnja za odobritev dotične obrtovalnice.
6 prilog in kolka prosti prepis te prošnje za davčno oblastvo.
Mestni urad
Kolek
V Celju, dne 4. aprila 19 ..
v Celju.
A B
Podpisanec, ki sem po krstnem listu A rojen leta 19.. v Braslovčah in po domovinskem listu B tja pristojen, nameravam v svoji hiši v Celju ustanoviti
C, D milarnico. Zategadelj predlagani uino izpričevalo C in delavsko izpričevalo D ter prosim, da mi mestni urad izda obrtni list.
E, F Milarnica bo napravljena po priloženem načrtu E in po opisu F, ki ju predlagam v treh izvodih.
Prosim torej:
Mestni urad blagovoli odrediti, kar je potrebno, da se preišče, ali je dopustna zgoraj navedena obrtovalnica, ter vpričo občinskega predstojnika in sosedov 1.1., 1.1. in 1.1. izvrši komisijsko obravnavo in mi naposled odobri napravo milarnice.
Blaž Črnivec.
3. O razstavnih omarah in izložbah ob vratih.
Razstavne omare in izložbe ob vratih smejo prodajalci imeti samo, ako jim dovoli stavbno oblastvo, morajo pa biti urejene tako, da niti ne stesnjujejo ulic niti ne ovirajo hoje poleg hiš. Posebna določila v tej stvari obsegajo stavbni redi, ki tudi določajo, ali je treba prošnji priložiti tudi posebne .načrte.
Take naprave nadzira dotično občinsko oblastvo.
1
Prošnja za dovoljenje, da se postavita dve razstavni omari.
Karel Sirnik, starinar v Mariboru, v Kolodvorski ulici št. 7.
V Mariboru, dne 29. septembra 19 ..
Prošnja za dovoljenje, da bi postavil dve razstavni omari. 1 priloga.
Mestni svet
Kolek	v Mariboru.
Podpisanec naznanjam, da bi zaradi uspešnejše prodaje rad 4postavil na obeh straneh svoje prodajalnice v Kolodvorski ulici št. 7 dve razstavni omari., ki bi od hišnega zida segali samo 20 cm.
Prilagaje dotična dva nariska •/., prosim:
Mestni svet blagovoli odrediti ogled na licu mesta ter mi dovoliti, da postavim razstavni omari.
Karel Sirnik.
4. O poslovodjah in zakupnikih.
Vsak obrtnik sme svoj obrt izvrševati po namestniku (poslovodji) ali pa ga dati v zakup. Dopuščeno pa ni, da bi ga dal v podzakup, to je, da bi ga dal zakupnik zopet komu drugemu v zakup.
Namestnik ali zakupnik mora vselej tako kakor obrtnik sam dokazati tiste sposobnosti, ki so potrebne za samostojno izvrševanje dotičnega obrta. Pri svobodnih in rokodelskih obrtih mora obrtnik naznaniti namestnika ali zakupnika obrtnemu oblastvu, pri dopuščenih obrtih pa si dobiti odobrilo tega oblastva.
Ker mladoletne, blazne, bebaste in sodno za zapravljivce proglašene osebe ne smejo izvrševati nobenega obrta, ga more za njih račun s pritrditvijo njih zakonitega zastopnika (varuha, skrbnika in pristojnega sodišča) opravljati namestnik ali zakupnik, ki pa mora ustrezati zakonitim predpisom. Nedo-letniki, ki so bili proglašeni za doletne ali ki jim je varstveno oblastvo dovolilo izvrševanje obrta, zadobe s tem sposobnost za samostojno obrtovanje.
a) Naznanilo o nastavljenju poslovodje.
Ivan Dražil, izdelovalec parnih kotlov v Ljubljani, na Karlovški cesti št. 9.
V Ljubljani, dne 5. novembra 19 ..
Naznanilo o nastavljenju Franca
Strleta za poslovodjo. 6 prilog.
Mestni magistrat
Kolek	v Ljubljani.
A Kakor je razvidno iz koncesije A, smem izdelovati in popravljati parne kotle. Ker pa izročim dne 1. januarja ta obrt Francu Strletu, prosim, da bi mestni magistrat vzel na znanje to namestništvo. Zglasitev podpiram tako: B Kakor kaže krstni list B, je Franc Strle rojen v Mariboru in šteje 38 let, C torej je polnoleten in samosvoj, iz domovinskega lista C pa je razvidno, da D ima domovinsko pravico v Šoštanju. Po izpričevalu D je dovršil strojno-E tehnično strokovno šolo v Pragi, po izpričevalu E pa se je tudi dejansko izučil F omenjenega obrta» ki ga, kakor kaže izpričevalo F, izvršuje že tri leta v moji delavnici.
Ivan Dražil.
b) Na/nanilo o nastavljenju poslovodje za nedoletnika.
Kolek	Okrajno glavarstvo!
Kot varuh nedoletnega Jakoba Koželja, sina v Planini št. 17 umrlega Petra Koželja, naznanjam, da bo gospod Andrej Strehovec kot poslovodja Jakoba Koželja z mojim dovoljenjem izvrševal čevljarski obrt.
A Zato predlagam tega poslovodje krstni list A, iz katerega je razvidno, da je rojen leta 1..., torej upravičen, da sam upravlja svoje imetje in samoti stojno izvršuje obrt, in njegov domovinski list B, ki priča, da ima domovinsko C pravico v Postojni. Po prilogi C je pritrdilo tudi okrajno sodišče, da bi gospod Andrej Strehovec v imenu nedoletnega Jakoba Koželja kot poslovodja izvrševal čevljarski obrt.
Prosim torej, da blagovoli okrajno glavarstvo sprejeti to zglasitev.
V Planini, dne 14. februarja 19 ..	Pavel Sušnik
Okrajno glavarstvo
v Logatcu.
Pavel Suša, stanujoč v Planini, naznanja kot varuh n£doletnega Jakoba Koželja,
da bo Andrej Strehovec kot poslovodja nedoletnega Jakoba Koželja izvrševal čevljarski obrt. S 3 prilogami.
5. Nadaljevanje obrta po vdovi ali nedoletnih dedičih.
Dopuščeni, rokodelski in taki trgovinski obrti, ki je zanje treba dokazil o sposobnosti, se smejo izvrševati po obrtnikovi smrti na račun vdove ali na račun potomcev, ki imajo pravico do dediščine, in sicer, ako vdova ni bila ločena po svoji krivdi, dokler bo vdova, oziroma dokler potomci ne bodo doletni, na podlagi obrtnega lista, oziroma starega dopustila, ki je bilo izdano na ime umrlega obrtnika.
Nadaljevanje obrta se mora priglasiti obrtnemu oblastvu prve stopnje. Ker je navadno treba nastaviti sposobnega namestnika, je tudi njdga prijaviti obrtnemu oblastvu.
Naznanilo o nadaljevanju obrta po vdovi.
KoIek	Okrajno glavarstvo!
Podpisanka naznanjam, da je moj mož Ivan Kunstelj, ki je po priloženem A obrtnem listu A izvrševal v Sevnici mizarski obrt, umrl dne 16. aprila. (Smrtni B list B.)
Ker mi je živiti troje nepreskrbljenih otrok, nameravam na svoj račun in na račun nedoletnih otrok, namreč ieta 19.. rojenega sina Ivana, leta 19..
r
rojene hčerke Amalije in leta 19.. rojenega sina Andreja nadaljevati mizarstvo na podlagi obrtnega lista svojega pokojnega soproga po namestniku gospodu Jožeju Oreharju.
Z ozirom na to, da je imenovani gospod samosvoj (krstni list C), da je jugoslovanski državljan (domovinski list D), da že 8 let izvršuje svoj obrt (učbenica E in izpričevala F, G, H), prosim:
Okrajno glavarstvo blagovoli sprejeti to zglasitev. V Sevnici, dne 28. aprila 19 ..	Manja Kunstljeva.
Okrajno glavarstvo
v Celju.
Marija Kunstljeva, vdova po mizarskem mojstru Ivanu Kunstlju, stanujoča v Sevnici št. 27,
naznanja, da bo nadaljevala mizarski obrt svojega pokojnega soproga.
Z 8 prilogami.
6. Kako je ravnati, kadar obrtnik opusti obrt.
Večinoma smejo obrtniki prostovoljno opustiti svoj obrt, kadar hočejo, samo obvestiti morajo o tem obrtno oblastvo in svojemu naznanilu priložiti obrtni list, odnosno plačilni nalog za pridobnino. Naznanijo to lahko tudi ustno.
Kdor bi ustavil svoj obrt le začasno in ga misli pozneje izvrševati iznova, mora to naznaniti oblastvu, ki odmerja pridobnino, oziroma dohodnino, da mu dohodnine sploh ne bo treba plačevati ali pa da jo bo plačeval vsaj v nižjem znesku. Pridobnino pa mora tudi nadalje plačevati, vendar mu jo odmerjajoče oblastvo lahko zniža na najnižji dopustni davčni postavek.
Obrtnik naznanja, da opusti obrt.
Jernej Primec, pekovski mojster v Kranjski gori.
Opustitev obrta.	V Kranjski gori, dne 27. novembra 19 ..
2 prilogi.	^
Okrajno glavarstvo
v Radovljici.
Podpisanec naznanjam, da od 1. januarja prih. 1. ne bom več izvrševal pekovskega obrta v Kranjski gori.
C D
E, F, G, H
Prilagaje obrtni list, prosim:
Okrajno glavarstvo blagovoli odrediti, da se izbriše moj obrt, ter izročiti davčnemu oblastvu priloženi plačilni nalog za pridobnino, na katerem sem izjavil, da ne bom več izvrševal obrta.
Jernej Primec.
IV. Vloge v stavbnih in stanovanjskih zadevah.
Kdor hoče zgraditi poslopje, za katero je treba odobrila, mora prositi stavbnega dovoljenja (konsenza).
Taki prošnji je priložiti načrt stavbe v dveh od gospodarja in stavbnega mojstra podpisanih izvodih. Natančnemu načrtu stavbe je pridejati seznam hišnih ali parcelnih številk in posestnikov sosednjih hiš in zemljišč. Stavbno oblastvo odredi potem ogled na licu mesta in izda stavbno dovolilo, ako nameravana stavba ne nasprotuje javni koristi ali pravicam sosedov.
Stavbo je izvršiti natančno po odobrenem načrtu. Ko je dodelana, zaprosi gospodar pri stavbnem oblastvu dovoljenja, da sme stavbo rabiti. Na podlagi te prošnje odredi stavbno oblastvo komisijski ogled stavbe in izda, ako je izvršena po načrtu in je vobče rabna, privolilo za uporabo. Brez privolila ne sme nihče stavbe vzeti v rabo.
Priglasitve pri davčnem uradu zaradi uravnave domarinskega katastra se morajo izvršiti v 45 dneh in so proste kolka. Pridejati pa jim je odobreni stavbni načrt in dovolilo za uporabo.
Stavbna oblastva prve stopnje so vobče županstva. Višje stopnje v stavbnih zadevah so različne; katero je to oblastvo, je navadno navedeno v odloku prve stopnje,, toda le, če je dovoljena pritožba do druge stopnje.
Take prizive je pravočasno vlagati.
1.) Prošnja za stavbno dovoljenje.
Anton Poklukar, posestnik v Begunjah št. 31.
Prošnja za dovoljenje za	V Begunjah, dne 22. novembra 19 ..
gradnjo nove hiše. 2 prilogi.
Občinski urad
Kolek	v Begunjah.
Podpisanec nameravam po zidarskem mojstru gospodu Florijanu Zadniku sezidati novo hišo.
Po predpisih stavbnega reda predlagam predpisani načrt te stavbe v dveh izvodih.
Ker bo stala stavba samo 1 m od deželne ceste, prosim, da odobri občinski urad predlagano stavbno črto z višino nivela vred. Dalje prosim, da mi iz-posluje pritrdilo* cestne uprave in okrajnega glavarstva ter izda stavbno dovolilo.
Anton Poklukar.
2.) Prošnja za privolitev uporabe.
Anton Poklukar, posestnik v Begunjah št. 31.
V Begunjah, dne 9. septembra 19 ..
Prošnja za privolitev uporabe.
Občinski urad
Kolek	v Begunjah.
Z dovoljenjem občinskega urada z dne 2. januarja t. L, št. 1, sem postavil v Begunjah novo hišo, ki je izvršena natančno po načrtu, odobrenem od oblastva. Zato prosim:
Občinski urad blagovoli odrediti ogled na licu mesta ter mi izdati privolilo za uporabo.
Anton Poklukar.
3.) Naznanilo davčnemu oblastvu.
(Velja tudi za prizidave in prezidave.)
Anton Poklukar, posestnik v Begunjah št. 31.
V Begunjah, dne 16. septembra 19 ..
Naznanilo o zgradbi nove hiše.
Davčnemu okrajnemu oblastvu.
v Cerknici.
Zaradi uravnave hišnega katastra naznanjam, da sem dozidal v Begunjah na parceli št. 316 dne 10. septembra 1.1. novo hišo, ki je dobila hišno številko 72. To naznanjam zaradi davka.
Anton Poklukar.
* Takega pritrdila pa ni treba prositi, ako stoji poslopje najmanj 4 m od državne ceste ali najmanj 2 m od deželne ceste.
4.)	Naznanilo o gradnji nove hiše, da se zabeleži davčna prostost.
Ivan Brenčič, posestnik v Ljubljani, v Marmontovi ulici št. 16.
V	Ljubljani, dne 12. maja 19 ..
Prošnja za davčno prostost.* 4 priloge.
Davčna administracija
v Ljubljani.
Dne 1. maja sem se preselil v novo hišo v Marmontovi ulici št. 10. Temu naznanilu prilagam:
1.	stavbno dovolilo,
2.	odobreni stavbni načrt,
3.	potrdilo, da je bila hiša dne 30. marca i. 1. dograjena,
4.	popis prostorov.
Prosim, da mi oblast prizna davčno prostost.
Ivan Brenčič.
5.)	Naznanilo, da je stanovanje prazno.**
Janko Pesek, hišni posestnik v Ljubljani, na Privozu št. 5. -—— .
V	Ljubljani, dne 10. maja 19 ..
Naznanilo, da je stanovanje prazno.
Davčna administracija
v Ljubljani.
Podpisanec naznanjam, da je stanovanje št. 4 v moji hiši na Privozu št. 5 po izselitvi Ivana Črmaka prazno in da je najemnina letnih 1200 K plačana do 1. maja t. L
O tem obveščam oblast, da mi odpiše hišnonajemninski davek, dokler
zopet ne oddam stanovanja.	, , ri ,
'	Janko Pesek.
* Tako prošnjo je vložiti v 60 dneh po dograjeni stavbi. — Hišnonajemninskega davka (hišne najmarine) so za 6 let popolnoma proste vse nove zgradbe, vse pri-zidave in prezidave. Za prezidave je plačevati 6 let samo 5 % davek vsega hišnega donosa. .— Hišnorazrednega davka so 6 let proste vse zgoraj navedene zgradbe.
** Kdaj je bilo stanovanje izpraznjeno, oziroma zopet oddano, je v 14 dneh naznaniti davčnemu oblastvu prve stopnje.
6.) Naznanilo, da je stanovanje zopet oddano.
Janko Pesek, hišni posestnik v Ljubljani, na Privozu št. 5.
V Ljubljani, dne 8. avgusta 19..
Naznanilo, da je stanovanje zopet oddano.
' Davčni administraciji
v Ljubljani
naznanjam, da je stanovanje št. 4 v moji hiši na Privozu št. 5, ki ga je naposled imel v najemu Ivan črmak, od 1. avgusta t. L naprej zopet oddano. Najemnik je podpolkovnik Uroš Kajtič, ki plačuje na leto 1800 K najemnine.
Janko Pesek.
Ako ne obstoji ali se ne sklene drugačnajpogodba,veljajo za Ljubljano glede celoletnih stanovanj in enakih najemnih prostorov štirje odpovedni rokovi: od 1. do vštetega 8. februarja, od 1. do vštetega 8. maja, od 1. do vštetega "8. avgusta in od 1. do vštetega 8. novembra. Za izpraznitev so rokovi določeni tako, da mora biti polovica najetega stanovanja ali najetega' podobnega zakupnega predmeta izpraznjena ali izročena do večera 4. februarja, 4. maja, 4. avgusta in 4. novembra, druga polovica pa do opoldne 8. februarja, 8. maja, 8. avgusta in 8. novembra. Ako je zadnji dan roka, določenega za odpoved ali za popolno ali delno izpraznitev, v nedeljo ali v zapovedan pi"aznik, se podaljša rok za odpoved do konca, rok za delno ali popolno izpraznitev pa do opoldne naslednjega delavnika.
Za druge kakor letne najme tudi za Ljubljano ne obstoje posebni predpisi. Ako ni kaj drugega dogovorjeno ali v posebni krajevni navadi določeno, se morajo najmi, katerih pogodbena doba je sicer daljša kakor en mesec, a ne dosega enega leta, odpovedati vsaj 14 dni, vsi drugi najmi vsaj 8 dni poprej, ko je najemno stvar vrniti ali sprejeti.
Odpovedi stanovanj se dostavljajo po pošti. Stranka, ki sodno odpove, se mora obrniti do sodišča ob takem času, da je mogoče vročiti odpoved še pred pretekom določenega odpovednega roka.
Po izvršeni odpovedi najemne pogodbe mora najemnik dopustiti ogledovanje najemnega predmeta ob delavnikih tekom vse ostale najemne dobe ob dnevnem času, ki ga ima on v naprej določiti. Ogledovalni čas, za katerega je določiti najmanj po dve uri, ki se pa smeta razdeliti na dopoldne in na popoldne, mora imetnik najemnega predmeta naznaniti hišnemu lastniku ali njegovemu postavljenemu pooblaščencu v treh dneh po dani, oziroma prejeti odpovedi. Dolžnost, da mora najemnik dopuščati ogledovanje najemnega predmeta, se razteza na vse njegove sestavine, torej tudi na vse postranske prostore, pa naj služijo kakršnimkoli namenom.
Ogledovanje najemnih predmetov se mora vršiti v spremstvu hišnega lastnik^ ali njegovega postavljenega pooblaščenca ali hišnega oskrbnika, drugače imetnik najemnega predmeta ni dolžan dopustiti ogledovanja.
Določila o odpovedi, ogledovanju in izpraznitvi najemnih prostorov v Ljubljani se nahajajo v naredbi deželne vlade za Kranjsko z dne 18. aprila 1890, dež. zak. št. 10, in v razglasu z dne 16. aprila 1897, drž. zak. št. 15. Sodne odpovedi stanovanj morajo biti kolkovane.
7.) Sodna odpoved stanovanja.
Za sodno odpoved služi nastopni obrazec, ki ga mora izpolniti odpovedujoča stranka.
Opravilna številka K......
SODNA ODPOVED ZA LJUBLJANO. Kolek	Okrajnemu sodišču
v Ljubljani.
Odpovedujoča stranka: Janko čebular,
(Ime, opravilo, stanovališče): hišni posestnik na Privozu št. 5. Njen zastopnik (pooblaščenec za vročbo):
(Ime, opravilo, stanovališče): Zastopnikovo pooblastilo z dne ................ je priloženo.
Antonu Čuka sodno odpovedujem v hiši na Privozu št. 5 proti [8. — 14dnevni] četrt — polu — letni odpovedi najeto stanovanje št. 9 v U. nadstropju
za najkasneje dne 8. maja in predlagam, da se naloži najemniku, naj gori navedeni najemni (zakupni) predmet v določenem času ob 12. uri opoldne pod izvršbo preda — [prevzame] — ali pa poda zoper odpoved ugovor.
Podpis odpovedujoče stranke: Janko Čebular.
Na znanje. Odpovedujoča stranka mora izpolniti za sodišče in za vsakega najemnika po en obrazec, za lastno obvestitev pa en nadpis ali odpovedni obrazec in jih vložiti pri sodišču. Za sodišče in za vsakega najemnika določeni obrazci morajo biti kolkovani. Obrazec ali nadpis, določen za odpovedujočo stranko, je kolka prost.
Ako odpovedujoča stranka ne stanuje niti v kraju niti v okolišu pristojnega okrajnega sodišča, si mora postaviti tu stanujočega pooblaščenca za vročbe. Zadostuje, da se nahaja njegovo ime v odpovedi, podpisani po odpovedujoči stranki sami.
8.) Prošnja za prisilno izpraznitev stanovanja.
Janko Pesek, hišni posestnik v Ljubljani, na Privozu št. 5.
V Ljubljani, dne 15. februarja 19 ..
Prošnja za prisilno izpraznitev
stanovanja. 2 krat, 1 rubrika.
Okrajno sodišče	■ <
Ko,ek	v Ljubljani.
Dne 28. oktobra m. 1. sem. gospodu Gregorju Bizilju odpovedal stanovanje, ki ga ima v moji hiši na Privozu št. 5, s pristavkom, da ga zanesljivo izprazni do 4. februarja 1.1. Ker med nama ni bilo glede odpovedi nit dogovorjeno in gospod Gregor Bizilj tudi ni ugovarjal, je bila dne 8. novembra m. L pravnoveljavna.
Ker gospod Gregor Bizilj do danes ni izpraznil stanovanja in se celo brani izseliti, dasi sem ga večkrat opozoril, zato prosim:
Okrajno sodišče blagovoli odrediti, da se to stanovanje takoj s silo izprazni.
Janko Pesek.
9.) Tožba za plačilo neporavnane stanarine.
Janko Pesek, hišni posestnik v Ljubljani, na Privozu št. 5.
Tožba za plačilo neporavnane stanarine v znesku K 297 s pripadki. 2 krat, I rubrika.
Okrajno sodišče
Kolek
V Ljubljani, dne 19. maja 19 ..
v Ljubljani.
Gospod Gregor Bizilj mi je za dve četrtletji dolžan K 297 stanarine. Opominjal sem ga že večkrat, toda zaman. Zalo sem primoran tožiti in prosim: Okrajno sodišče blagovoli toženemu gospodu Gregorju Bizilju naročiti, da mi plača dolžno stanarino v znesku 297 K s pripadki, razpisati dan za obravnavo, zaradi varnosti moje terjatve pa odrediti zastavni popis hišne oprave v stanovanju gospoda Gregorja Bizilja.
Janko Pesek.
V. Ponudbe ali oferti.
Dela, ki jih oddajajo oblastva, uradi, družbe, so navadno razpisana javno. Taki razpisi naj obsegajo vse, kar je treba vedeti ponudniku.
Kdor bi rad dobil razpisano delo, mora vložiti kolkovano ponudbo. V vlogi naj posebno poudari, da je z razpisanimi pogoji popolnoma zadovoljen. Kadar je zahtevana jamščina (vadij), jo mora vložiti s ponudbo vred.*
Razpisana dela čestokrat presegajo moči enega obrtnika. Zato se večkrat oddado zvezi obrtnikov, ne glede na to, ali posreduje zadruga ali ne.
Zgled ponudbe.
Občinsko predstojnišivo
v Ribnici.
V	„Slovenskem Narodu" 2 dne 10. t. m. sem. čital, da je občinsko predstojnišivo razpisalo stavbna in rokodelska dela za novo hiralnico v Ribnici.
Z ozirom na ta razpis prosim, da mi občinsko predstojnišivo izroči ključavničarska dela, ki jih prevzamem za tritisočosemsto kron (3800).
Obenem prilagam za prvo polovico predpisanega desetodstotnega vadij a v znesku stodevetdeset kron (190 K) vložno knjižico Mestne hranilnice ljubljanske št. 96.402 ter se zavezujem — poudarjajoč, da sem z razpisanimi pogoji popolnoma zadovoljen — izvršiti delo točno in natančno po predpisih.
V	Velikih Laščah, dne 14. marca 19..	jakob Pretnar.
Zunaj:
Občinsko predstojništvo
v Ribnici.
j.akob Pretnar, ključavničarski mojster v Velikih Laščah št. 62,
prosi, da bi mu občinsko predstojništvo izročilo ključavničarska dela za novo hiralnico v Ribnici.
Priložena je v lož na knjižica „Mestne hranilnice ljubljanske" šte-_____vitka 96.402 za 190 K.
* Navadno vloži ponudnik prvo polovico jamščine s ponudbo vred, drugo pa, ko je prevzel delo.
Podkrajšek, Spisovaik.
20
VI. Vloge v zadevah državljanstva,* domovinstva in pristojnosti.
Državljanstvo v kraljestvu Srbov, Hrvatov in Slovencev pristoji vsem državljanom kraljevine Srbije in Črne gore, vsem pripadnikom Bosne in Hercegovine in vsem, ki so pristojni v kako občino tistih dežel bivše Avstro-ogrske monarhije, ki so pripadle oblasti tega kraljestva.
Kdor po rojstvu ali narodnem prepričanju ni Slovenec, Hrvat ali Srb, pa živi že 30 let v kaki občini tistih avstro-ogrskih dežel, ki so pripadle kraljestvu, lahko izjavi, sprejme li državljanstvo v kraljestvu ali ne. Izjavo treba podati tekom enega leta državni upravni oblasti prve stopnje. Državljanstvo dobi, ko oblast odobri izjavo. Smatrati pa je izjavo za odobreno, kadar mineta dva meseca od dne, ko je potekel rok za izjavo, a oblast ni priobčila svoje odločbe.
Ako oblast sprejem odkloni, je dopuščen priziv do ministrstva za notranje stvari.
Zakonski otroci imajo državljanstvo očetovo, nezakonski materino in zakonske žene moževo. O komer je državljanstvo neznano, a je bil rojen in živi v kraljestvu, ga je smatrati za državljana kraljestva, dokler se ne dožene, da je inozemec (inostranec).
Inozemec more postati državljan kraljestva:
1.	ako ga kot nezakonskega otroka inozemke pozakoni oče, ki je državljan kraljestva;
2.	ako dobi v kraljestvu državno službo;
3.	ako mu oblast na njegovo prošnjo izrečno podeli državljanstvo.
Kdor išče državljanstva, treba da dokaže:
1.	da je najmanj pet let neprestano živel v kraljestvu;
2.	da je doleten ali da prosi z dovoljenjem svojega zakonitega zastopnika;
3.	da je lepega vedenja;
4.	da so mu urejene imovinske razmere tako, da more s svojim imetjem ali s svojim delom vzdrževati sebe in svojo-rodbino;
5.	da je odpuščen iz inozemskega državljanstva. •
Od določil v gorenjem odstavku so izvzeti tisti, ki jih je po rojstvu ali po narodnem prepričanju smatrati za Srbe, Hrvate ali Slovence, a so inozemski državljani. Takim mora oblast na njih prošnjo priznati državljanstvo v kraljestvu, razen ako jim z dokazi izpriča, da so delali proti koristim kraljestva.
* Podatki o državljanstvu v kraljestvu Srbov, Hrvatov in Slovencev se naslanjajo na dotični državni zakon, ki pa julija meseca t. L še ni bil potrjen.
Državljanstvo šteje od dne, ko novi državljan svečano priseže pristojni upravni oblasti prve stopnje, da hoče biti zvest kralju in državi in da hoče spoštovati zakone Takoj po prisegi mu mora pristojno oblastvo izdati odlok o državljanstvu.
Ako oseba, ki je bila pozvana na prisego, ne pride po predaji poziva leto dni, je smatrati, kakor da ni predložila prošnje za državljanstvo.
Državljanstvo izgube:
1.	nezakonski otrok državljanke, kadar ga pozakoni oče-inozemec, ako po zakonih očetove države s pozakonjenjem dobi očetovo državljanstvo;
2.	osebe, ki so, oziroma bodo brez odobrenja pristojne oblasti stopile v inozemsko javno službo in jih ministrstvo za notranje stvari zato odpusti iz državljanstva;
3.	osebe, ki so se kot uslužbenci Avstro-ogrske monarhije dodelile pod oblast kraljestva, pa bodo odpuščene iz službe, in to, ako niso že prej dobile državljanstva v zmislu prvega odstavka;
4.	osebe, ki so neprestano 10 let v inozemstvu, ako ne bivajo ondi po odredbi vlade;
5.	osebe, ki jih pristojna oblast na njih prošnjo izrečno odpusti iz državljanstva.	i
Prošnjo za sprejem v državljanstvo ali za odpust iz državljanstva je treba nasloviti na ministrstvo za notranje stvari, a jo vložiti pri državni upravni oblasti prve stopnje.
Domovinstvo se pridobi z rojstvom ali s sprejemom v občinsko zvezo ali s podelitvijo javne službe. Ženske pridobe domovinstvo tudi vsled omožitve.
O prošnjah za sprejem v občinsko zvezo ukrepa občinski odbor (mestni ali občinski svet), vendar se sprejemajo v občinsko zvezo samo talci prosilci, ki imajo jugoslovansko državljanstvo.
Sprejem v občinsko zvezo se ne more odreči tistim jugoslovanskim državljanom, ki po zadobljeni polnopravnosti bivajo deset let prostovoljno in nepretrgoma v občini.
Ako bi občina, v kateri biva tak prosilec, ne rešila njegove prošnje za sprejem v občinsko zvezo v 6 mesecih, razsodi o njej politično oblastvo.
Kjer ni podlage za pridobitev domovinske pravice, odloči občina o zaprošenem sprejemu po svojem svobodnem preudarku (proti plačilu takse). Zoper zavrnitev ni pritožbe.
Mnoge.občine smejo svojim občinskim domačinom podeljevati občan-stvo (proti plačilu takse). Z njim so navadno v zvezi pravice do določenih
ustanov in sprejem v gotove zavode.
1.)	Prošnja za sprejem v občinsko zvezo na podlagi desetletnega bivanja.
Anton Lipnik, ključavničar v Ljubljani, na Taboru št. 3.
Prošnja za sprejem v	V pijani, dne 17. avgusta 19 ..
občinsko zvezo. 5 prilog.
Mestni magistrat
v Ljubljani.
Podpisanec prosim, da bi bil sprejet v občinsko zvezo deželnega stolnega mesta Ljubljane.
Svojo prošnjo opiram na nastopne razloge: A Kakor je razvidno iz krstnega lista A, sem rojen l. 1..., torej polnoleten, B domovinski list B pa izpričuje, da imam domovinsko pravico v Cerknici, da
sem torej jugoslovanski državljan. C Kakor kaže priloženo potrdilo C policijskega ravnateljstva v Ljubljani, bivam nepretrgoma od leta 19... do sedaj, torej nad deset let v Ljubljani. Iz D priloge D je razvidno, da ves čas nisem užival nobene ubožne podpore v Ljubljani.
Končno se usojam navesti tudi člane svoje družine, in sicer: svojo leta 1 ... v Moravčah rojeno ženo Ano (Pintarjevo), svojega leta 19.. v Ljubljani rojenega sina Ivana in svojo leta 19.. v Ljubljani rojeno hčer Alojzijo. Oprt na te razloge, prosim:	. .
Mestni magistrat blagovoli mene z ženo in obema otrokoma sprejeti v občinsko zvezo deželnega stolnega mesta Ljubljane.
Anton Lipnik.
2.)	Prošnja za sprejem v občinsko zvezo na podlagi še ne desetletnega bivanja.
Franc Tomec, strojar v Kamniku št. 25.
V Kamniku, dne 10. februarja 19 ..
Prošnja za sprejem v občinsko zvezo.
4	priloge.
Županstvo
Kolek	v Kamniku.
Podpisanec prosim, da bi bil sprejet v občinsko zvezo mesta Kamnika. Svojo prošnjo podpiram takole: A	Domovinski list A kaže, da imam domovinsko- pravico v Mengšu, po
B rojstnem listu B pa štejem štirideset let, sem oženjen in imam troje otrok.
Kakor je razvidno iz izpričevala C, sem se vedel vedno pošteno, bodisi v domači občini, bodisi v sedanji občini, kjer bivam že šest let.
„ V Pologi D je nadrobno označeno, da sem si pridobil toliko, da lahko živim sebe in svojo družino. Na te razloge oprt, prosim:
Županstvo me izvoli sprejeti v občinsko zvezo kamniško
o s n v .	Franc Tomec.
3.) Prošnja za podelitev občanstva (meščanstva).
Dragomir Politar, gostilničar v Ljubljani, na Sv. Jakoba trgu št. 5.
V Ljubljani, dne 18. aprila 19 ..
Prošnja za podelitev meščanstva.
Mestni magistrat stolnega mesta
Kolek	i i,-
Ljubljane.
Vsled tesnih vezi, ki me družijo z Ljubljano, želim postati ljubljanski meščan.
Svojo prošnjo opiram na nastopne razloge:
Rojen v Ljubljani leta 19.. (krstni list A) in v Ljubljano pristojen (domovinski list B) izvršujem tukaj v svoji hiši na Sv. Jakoba trgu št. 5 že 19 let gostilničar ski in krcmarski obrt (koncesijski dekret C). Predpisane davščine sem plačeval redno, kot zasebnik in gostilničar pa sem se resno trudil, da koristim mestu kolikor mogoče. Pripravljen sem plačati predpisano takso. Ker je tudi moje življenje bilo vedno blago/travno, se usojam prositi: Mestni magistrat mi blagovoli podeliti zaprošeno meščanstvo stolnega mesta Ljubljane.
Dragomir Poličar.
4.) Prošnja za domovinski list.
Anton Cerk, kleparski pomočnik v Ribnici št. 37.
V Ribnici, dne 5. marca 19 ..
Prošnja za domovinski list.
Županstvo
v Litiji.
Podpisanec sem pravkar napravil pomočniško izkušnjo in bom sedaj gotovo večkrat jjolreboval domovinski list. Ker je imel moj oče Jožef Cerk domovinsko pravico v Litiji in jaz te z rojstvom pridobljene pravice nisem izgubil, prosim županstvo, da mi izda domovinski list.	Anton Cerk
Ako domača občina prosilcu noče priznati domovinske pravice, naj se obrne do pristojnega okrajnega glavarstva, oziroma pri občinah s svojim statutom do deželnega političnega oblastva, da to določi domovinsko pravico.
5.) Prošnja za določitev domovinske pravice.
Anton Cerk, kleparski pomočnik v Ribnici št. 37.
V Ribnici, dne 8. aprila 19 ..
Prošnja za določitev domovinske pravice.
Okrajno glavarstvo
v Litiji.
Dne 5. marca 1.1. sem prosil županstvo v Litiji, da mi izda domovinski list, ki ga bom kot izprašan rokodelski pomočnik gotovo večkrat potreboval.
Dasi moj oče in moja mati bivata v Litiji že od svojega rojstva in je županstvo obema priznalo domovinsko pravico v Litiji s tem, da je mojemu očetu že leta 19.. izdalo domovinski list, noče meni priznati z rojstvom pridobljene pravice. Zato sem primoran prositi:
Okrajno glavarstvo blagovoli priznati mojo domovinsko pravico v Litiji ter mi izdati domovinski list.	Anton Cerk
6.) Inozemec prosi, da se mu zagotovi sprejem v občinsko zvezo.
Boltežar Korovelj, čevljar v Tržiču.
V Tržiču, dne 12. julija 19 ..
Prošnja za zagotovitev sprejema v občinsko zvezo.
Občinsko predstojništvo
v Tržiču.
A	Kakor je razvidno iz priloženega izpiska A ogrskega stanovskega urada v
Gjuru, sem rojen leta 1... in sem zadostil vojaški dolžnosti. Sedaj izvršujem v Tržiču čevljarski obrt že deset let, in ker sem si tukaj kupil posestvo, želim, da postanem domačinec občine, v kateri živim in v kateri sem si ustanovil dom.
Ker je moje življenje brezmadežno, prosim, da mi občinsko predstojništvo zagotovi sprejem v občinsko zvezo, če si pridobim državljanstvo v kraljestvu Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Boltežar Korovelj.
7.)	lnozemec prosi, da se mu zagotovi jugoslovansko državljanstvo.
Boltežar Korovelj, čevljar v Tržiču.
V Tržiču, dne 13. avgusta 19 ..
Prošnja za zagotovitev jugoslovanskega državljanstva. Kolek 2 K.
Deželna vlada za Slovenijo
V Ljubljani.
A Kakor je razvidno iz priloženega izpiska A ogrskega stanovskega urada v Cijuru, sem rojen leta 1... in sem zadostil vojaški dolžnosti. Sedaj izvršujem v Tržiču čevljarski obrt že deset let, in ker sem si tukaj kupil posestvo, želim, da postanem državljan države, v kateri živim in v kateri sem si ustanovil dom. B Ker mi je občinsko predstojništvo v Tržiču na podlagi priloge B zagotovilo sprejem v občinsko zvezo, ako mi deželna vlada zagotovi jugoslovansko državljanstvo, prosim tega zagotovila.
Boltežar Korovelj.
8.)	Prošnja za izpust iz tuje državne zveze.
Boltežar Korovelj, čevljar v Tržiču.
V Tržiču, dne 17. septembra 19 .. Ministrstvo za notranje stvari
v Budim-Pešti.
Podpisanec, rojen leta 1... v Gjuru na Ogrskem, se je leta 19.. naselil v Tržiču v Sloveniji, kjer izvršuje čevljarski obrt že deset let. Tukaj se je tudi oženil in si pridobil nekaj posestva. Ker mu je zagotovljeno jugoslovansko državljanstvo, če ga ogrska vlada odveže svojega državljanstva, prosi podpisanec z ozirom na to, da ni bil nikoli vojak in da nima na Ogrskem nobenih obveznosti: ministrstvo za notranje stvari mu dovoli izpust iz ogrskega državljanstva.	BMežar Korovelj
VII. Vloge v davčnih zadevah.
Davki so neposredni (direktni) in posredni (indirektni). Od neposrednih davkov sta posebno važni pridobnina in dohodnina. Pridobnino mora plačevati vsak, kdor izvršuje kako pridobitno podjetje, to je podjetje, ki mu donaša dohodke. Plačujejo jo torej obrtniki, tvor-
ničarji, trgovci, zdravniki, odvetniki itd. Osebe, ki so vslužbenem ali delovnem razmerju proti plači (mezdi), kakor posli, delavci, je torej niso dolžni plačevati.
Posebno potrebni mali obrtniki, ki izvršujejo obrt brez pomožnih delavcev ali samo z enim delavcem, smejo začasno biti oproščeni pridobnine. Ako izredne razmere, n. pr. bolezen, požar, vojna itd., bistveno ovirajo obrat, smejo oblastva na prošnjo znižati ali popolnoma izpregledati že odmerjeno pri-dobnino.
Osebe, ki so podvržene pridobnini, morajo vsako drugo leto podati pri davčnem oblastvu popolnoma resnično izjavo o svojih dohodkih, in to ali ustrro ali pismeno po določenem obrazcu. Pridobninska komisija po-pregleda izjavo in določi potem vsakemu zavezancu tisti davčni postavek, ki je primeren srednjim dohodkom njegovega podjetja.
O prizivih razsoja pridobninska deželna komisija.
Začetek pridobnini podvrženega podjetja je takoj priglasiti davčnemu oblastvu. Kdor opusti obrt ali popolnoma ustavi obrat, mora to v štirih tednih naznaniti davčnemu oblastvu, da izbriše davek.
Dohodnino morajo plačevati sedaj vse osebe, ki imajo nad 1600 K letnih dohodkov. Za dohodke je šteti vse prejemke v denarju ali v denarni vrednosti, najsi prihajajo iz kateregakoli vira in najsi bo nanje že kak drug davek naložen ali ne. Kdor plačuje od dohodkov svojega obrata pridobnino, mora torej tudi za odmero dohodnine napovedati te dohodke in pa tudi druge prejemke, ako presegajo vsi najmanjši znesek, namreč 1600 K (davčni minimum).
Gospodarjevim dohodkom se prištevajo dohodki oseb, ki pripadajo k njegovi družini. Izvzeti so tisti dohodki svojcev, o katerih je dokazano, da niso v prilog skupnemu gospodarstvu. Prištevati tudi ni dohodkov, ki si jih ne pridobivajo gospodarjeva žena ali drugi člani gospodarjevi pri gospodarju, ako vsi dohodki skupnega gospodarstva ne presegajo 4000 K. V obeh teh primerih je dotične dohodke posebe obdačiti. Od sirovih dohodkov smemo odbiti mnogo stroškov, tako da se obdačijo samo čisti dohodki.
Vsakdo, čigar dohodki presegajo 2000 K, mora vsako leto nepozvan predložiti davčnemu oblastvu napoved o svojih dohodkih po predpisanem obrazcu.
Dohodnino odmerja cenilna komisija.
Davčna uprava je izročena finančnim oblastvom.
Opravljajo jo na prvi stopnji davčna okrajna oblastva, v večjih mestih davčne administracije in na drugi stopnji finančna okrajna in finančna deželna ravnateljstva.
Finančnim oblastvom podrejeni uradi so mimo drugih tudi davčni uradi.
1.) Priziv zoper plačilni nalog o pridobnini.
Karel Dodič, krojač v Kamniku.
Priziv zoper plačilni	V Kamniku, dne 3. maja 19 ..
nalog o pridobnini. 1 priloga. Kolek.*
Davčno okrajno oblastvo
v Kamniku.
S plačilnim nalogom št. 732 mi je bilo odmerjeno . K pridobnine. Zoper to vsekakor previsoko odmero vlagam v nedoteklem roku nastopni
priziv.
Že v izjavi za odmero pristojbine sem povedal, da izvršujem krojaški obrt samo z enim pomočnikom in enim vajencem, da ne delam za zalogo, temveč samo po naročilih, in da so moja dela po pretežni večini samo popravila.
Pridobninska komisija pa teh dejstev gotovo ni vpoštevala, sicer bi mi ne bila naložila toliko davka kolikor mojim tukajšnjim tovarišem, ki imajo veliko več dela nego jaz. Zato prosim:
Pridobninska deželna komisija blagovoli plačilni nalog davčnega okrajnega oblastva v Kamniku v zmislu te izjave izpremeniti.
Karel Dodič.
2.) Priziv do pridobninske deželne komisije.
Aleksander Stroj, trgovec s šolskimi potrebščinami v Ljubljani, na Starem trgu št. 12.
V Ljubljani, dne 27. februarja 19 ..
Priziv zoper odlok pridobninske komisije v Ljubljani.
Pridobninska deželna komisija Kolek	v Ljubljani.
Mojo prošnjo, da mi davčna administracija za tekočo priredbeno dobo predpisano pridobnino v znesku ... K primerno zniža, je ta oblast z odlokonj. z dne ... št.. .. odbila. Ker se mi je vsled tega očividno zgodila krivica, se usojam ponovno opozoriti, da ni bilo zaradi kanalizacije, ki je trajala dobrih
* Kolek za priziv znaša pri zneskih do 100 K za vsako polo 50 h, pri zneskih nad 100 K za vsako polo 1 K.
šest mesecev, na Starem trgu skoro nobenega prometa in da sem izgubil veliko tudi vsled tega, ker-so bile šole zaradi bolezni nad mesec dni zaprte. Zato prosim:
Pridobninska deželna komisija blagovoli vpoštevati ta dejstva in mi predpisano pridobnino primerno znižati. *
Aleksander Stroj.
3.) Prošnja za odpis pridobnine.
Matija Egalič, mizarski mojster v Martinjaku št. 15.
V Martinjaku, dne 1. maja 19 ..
Prošnja za odpis nadaljnjih, za tekočo priredbeno dobo predpisanih četrtletnih obrokov pridobnine.
1	priloga.
Davčno okrajno oblastvo
v Logatcu.
A Kakor je razvidno iz priloženega potrdila A županstva v Cerknici, je moja le deloma zavarovana mizarska delavnica dne 1. marca 1.1. pogorela. Ker vsled tega do 18. aprila, ko je bila za silo popravljena, nisem ničesar zaslužil, prosim:
Poverjeništvo ministrstva za finance mi blagovoli odpisati nadaljnje, za tekočo priredbeno dobo predpisane četrtletne obroke pridobnine.
Matija Egalič.
4.) Prošnja za oprostitev od pridobnine.
Anton Potrato, čevljarski mojster na Raki št. 6.
Na Raki, dne 17. februarja 19 ..
Prošnja za oprostitev od pridobnine za priredbeno dobo 19 .. do 19..
2	prilogi.	_ v , . ,, ,
Davčno okrajno oblastvo
v Krškem.
Podpisani čevljar na Raki sem plačeval doslej od svojega obrta na leto 4 K pridobnine. Dela, ki jih izvršujem sam brez pomožnih delavcev, so največ samo popravila.
A Kakor je razvidno iz priloženega zdravniškega izpričevala A, sem že vel let bolehen. Vsled tega je tudi ta zaslužek že tako pičel, da ne presega 100 K na leto.
B Prilagaje v dokaz uboštva potrdilo B županstva na Raki, prosim:
Davčno okrajno oblastvo me blagovoli oprostiti pridobnine za priredbeno dobo 19 ..do 19 ..
Anton Potrato.
5.) Prošnja za plačilni odlog.
Milan Rovšek, iotogra! v Mariboru, na Kolodvorski cesti, 4.
V Mariboru, dne 27. aprila 19 ..
Prošnja za plačilni odlog. Kolek 2 K.
Davčno okrajno oblastvo
v Mariboru.
Po plačilnem nalogu z dne 13. t. m., št. 514, mi pridobnina za tekočo priredbeno dobo ni prav nič znižana, dasi sem v svoji izjavi za odmero pridobnine dokazal, da so moji dohodki vediw manjši.
Minula zima pa je bila za moj obrt skrajno neugodna, a ko se je vreme obrnilo nekoliko na boljše, sem nevarno zbolel in nisem mesec dni zaslužil niti vinarja.
Sedaj sem zopet, začel delati, toda obrt mi ne donaša toliko, da bi zmogel pridobnino za doteklo in tekoče četrtletje. Zato prosim:
Davčno okrajno oblastvo mi podaljšaj rok* za plačilo pridobnine za te dve četrtletji do 1. julija t. L
Milan Rovšek.
* * *
Kdor je izgubil plačilni nalog za pridobnino, lahko dobi drugega (duplikat ali dvojnik). Zaprositi pa ga mora pri davčnem oblastvu prve stopnje. Dotični z dvekronskim kolkom opremljeni vlogi je pridejati za dvojnik kolek za 2 K.
* Davčno okrajno oblastvo sme za zneske do 400 K dovoliti podaljšanje plačilnega roka do enega leta, davčna administracija tudi za zneske do 2000 K. Za višje zneske in daljšo dobo pristoji pravica za podaljšanje plačilnega roka samo pover-jeništvu finančnega ministrstva.
*
6 ) Prošnja, da izda oblastvo dvojnik plačilnega naloga.
Ivan Bunčič, trgovec v Košani. - -
V Košani, dne 5. junija 19 ..
Prošnja za dvojnik plačilnega naloga.
Davčno okrajno oblastvo Kolek	"	v Postojni.
Za moje štirinajstdnevne odsotnosti je prešel moj plačilni nalog za pri-dobnino št. 101, ne da bi vedel kako in kam. Prosim torej, da mi davčno okrajno oblastvo izda in dopošlje njegov dvojnik.
Ivan Bunčič.
7.) Priziv zoper odmero dohodnine.
Martin Slivnik, posestnik v Mengšu št. 23.
V Mengšu, dne 14. maja 19 ..
Priziv zoper odmero dohodnine. Kolka prosto.
Davčnemu okrajnemu oblastvu
v Kamniku.
Po plačilnem nalogu z dne 1. maja t. L, št. 224, mi je bilo odmerjeno 49 K dohodnine, to je od skupnih dohodkov v znesku 3500 K.
Proti temu plačilnemu nalogu vlagam v mdoteklem roku nastopni
priziv.
Pred vsem poudarjam, da moji čisti dohodki v minulem letu niso znašali 3500 K. Ko je oblastvo ugotavljalo ta znesek, gotovo ni odštelo dolžnih obresti v znesku 420 K, ki sem jih bil minulo leto po priloženi pobotnici plačal posojilnici v Kamniku. Pri odmeri tega davka gotovo tudi ni vpoštevalo, da imam troje nepreskrbljenih otrok, od katerih se je tretji porodil šele decembra meseca minulega leta.
Sploh je pa odmera tudi nezakonita, kajti poziv za napoved ni bil dostavljen meni v roke, ampak ga je prevzel moj sosed, ki ga je izgubil in mi je to priznal šele te dni.
Zato predlagam, da oblastvo razveljavi prvotni plačilni nalog, odmero pa izvrši v zmislu mojih navedb in davek torej primerno zniža.
Martin Slivnik.
VIII. Vloge v zemljiškoknjižnih zadevah.
Pri okrajnih sodiščih, v večjih krajih pri sodnih dvorih, imajo posebne oddelke za zemljiško knjigo, v kateri so vse nepremičnine popisane. Zemljiška knjiga obsega za vsako posestvo vložek s tremi listi; ti so: imovinski list, na katerem je popisano posestvo, lastninski list z lastnikovim imenom in bremenski list, na katerem morajo biti zabeležena vsa na posestvu vknjižena bremena (služnosti, terjatve, hipoteke itd.).
Ako kdo proda poslopje ali zemljišče, se mora najemnik ali zakupnik te nepremičnine, če ni kaka njegova pravica do nje vpisana v zemljiški knjigi, umakniti novemu posestniku, ko mu je le-ta pravilno odpovedal, čeprav je bila pogodba sklenjena za daljši čas.
Vse listine, ki so v podlago vpisom v zemljiško knjigo, se shranjujejo v zbirkilistin.
K zemljiški knjigi spada tudi m a p a , t. j. črtež, v katerem so vpisana vsa posestva v sodnem okolišu.
V	zemljiško knjigo sme pogledati vsakdo ter si napraviti prepise vpiskov. Na prošnjo mu naredi urad tudi uradne zemljiškoknjižne izpiske.
Kdor pridobi zemljišče ali poslopje, kdor posodi denar na posestvo itd., mora natanko vedeti za vpise v zemljiški knjigi, kajti samo v zemljiški knjigi lahko zve za resnična bremena na posestvu in si zagotovi varnost za svoje pravice.
Pravice na zemljišču so veljavne samo, če so pravilno vknjižene v zemljiški knjigi. Kdor je pridobil nepremičnino, naj torej poskrbi, da bo takoj nanjo vknjižen za lastnika; kdor je posodil na posestvo denar, naj gleda, da sodni urad takoj vknjiži njegovo zastavno pravico.
].) Vknjižba lastninske pravice.
Okrajno sodišče
Kolek	v Ljubljani.
Anton Malnarič, posestnik v Dravljah št. 21,
predlaga,
da sodišče dovoli in izda sledeči
sklep:
Na podlagi ženitne pogodbe z dne 22. maja 19 .. dovoljuje sodišče vknjižbo lastninske pravice pri posestvu Antona Malnariča, vložna št, 27 katastralne občine Dravlje, v korist posestnika Pavla Kljuna iz Podgore.
V	Dravljah, dne 23. julija 19 ..
Anton Malnarič.
Obvestijo naj se:
Anton Malnarič, posestnik v Dravljah, Pavel Kljun, posestnik v Podgori, davčni urad v Ljubljani,
razvidnostni urad zemljarinskega katastra v Ljubljani, okrajno davčno oblastvo v Ljubljani, nadzorstvo deželnih naklad v Ljubljani.
2.)	Vknjižba zastavne pravice.
Okrajno sodišče
Kolek	na Vrhniki.
Peter Kar lin, posestnik na Vrhniki št. 17,
predlaga,
da sodišče dovoli in izda sledeči
sklep:
Na podlagi dolžnega pisma z dne 15. aprila 19.. dovoljuje sodišče pri zemljišču Ivana Streharja iz žažarja, vložek št. 27 katastrske občine žažar, vknjižbo zastavne pravice v varnost terjatve Petra Karlina, posestnika na Vrhniki, v znesku 356 K s štiriodslotnimi obrestmi in petodstotnimi zamudnimi obrestmi ter kavcije za postranske zaveze v znesku 35 K 60 h. Vpisnina je plačana v kolkih.
V Verdu, dne 7. junija 19 ..	Peter Kariin.
Obvestijo naj se:
Peter Kariin, posestnik na Vrhniki, Ivan Strehar, posestnik v žažarju, davčni urad na Vrhniki, okrajno davčno oblastvo v Ljubljani.
3.)	Odpis parcele od prodajalčevega posestva in nje pripis li kupčevemu posestvu.
Okrajno sodišče
Kolck	v Radovljici.
Jernej Kladva, posestnik na Lancovem št. 5,
predlaga,
da sodišče dovoli in izda sledeči
sklep:
Na podlagi kupne pogodbe z dne 27.. decembra 19.. dovoljuje sodišče bremen prosti odpis parcele št. 63 katastrske občine Lancovo od parcel posest-'
nika Jerneja Kladve z Lancovega, vložek št. 36 katastrske občine Lancovo, in nje pripis k posestvu Antona Legata iz Lesec, vložek št. 52 katastrske občine Lesce.
Na Lancovem, dne 16. januarja 19 ..
Obvestijo naj se:
Jernej Kladva, posestnik na Lancovem, Anton Legat, posestnik v Lescah, davčni urad v Radovljici,
razvidnostni urad zemljarinskega katastra v Radovljici, davčno okrajno oblastvo v Radovljici, nadzorstvo deželnih naklad v Ljubljani.
4.) Prenos terjatve.
Na podlagi odstopnega pisma z dne 23. junija 19.. dovoljuje sodišče vknjižbo prenosa zastavne pravice, vknjižene na podlagi dolžnega pisma z dne 2. marca 19 .. za Petra Kavčnika v znesku 384 K s pripadki na posestvu Izidorja Lemeša s Homca, vložek št. 32 katastrske občine Homec, v prid Mihaela Pirca, posestnika na Homcu št. 5.
Na Homcu, dne 24. avgusta 19 ..
Obvestijo naj se:
Mihael Pire, posestnik na Homcu št. 5, Peter Kavčnik, posestnik na Homcu št. 2, Izidor Lemeš, posestnik na Homcu št. 32, davčni urad v Kamniku, okrajno glavarstvo v Kamniku.
Jernej Kladva.
v Kamniku.
Mihael Pire.
5.) Izbris zastavne pravice.
Okrajno sodišče
Kolek	v Litiji.
Metod Kovač, posestnik na Vačah, in Janko Mislej, posestnik v Hotiču,
predlagata,
da sodišče dovoli, in izda sledeči
sklep:
Na podlagi izbrisne pobotnice z dne 29. avgusta 19.. sodišče dovoljuje pri posestvu Metoda Kovača z Vač, vložek št. 37 katastrske občine Vače, izbris zastavne pravice, vknjižene na podlagi dolžnega pisma z dne 5. januarja 19 .. za terjatev Janka Misleja, posestnika v Hotiču, v znesku 854 K s vripadki.
Na Vačah, dne 3. septembra 19..
Janko Mislej.
Obvestita naj se:
/vletod Kovač, posestnik na Vačah, Janko Mislej, posestnik v Hotiču.
IX. Vloge v varuških zadevah.
Sirotam, nezakonskim otrokom postavi varuha navadno tisto sodišče, v katerega okolišu varovanec stanuje in so bili njegovi starši pristojni. Varuštvo je preodgovorno opravilo, katero more vobče prevzeti vsak razen oseb, ki so že dopolnile 60. leto, ali ki morajo skrbeti za petero otrok ali vnukov, ali ki imajo že kako naporno varuštvo ali troje manjših, potem tudi ne osebe; ki bi zaradi oddaljenega bivališča le težko ali z velikimi stroški mogle opravljati ta posel.
Od varuštva so oproščeni tudi duhovniki, aktivni vojaki in javni uradniki.
Varuh je pod sodnim nadzorstvom in mora skrbeti, da varovanca dobro vzgaja in da pravilno gospodari z njegovim imetjem.
Varuh mora vsako leto predložiti sodnemu oblastvu račun o vseh dohodkih in izdatkih za varovanca. Vezan je pri vseh imovinskopravnih odredbah in pri sklepanju pravnih poslov na privolitev tega oblastva ter je odgovoren za vsako škodo, ki bi zadela varovanca po njegovi krivdi.
1.)	Predlog za nakazilo denarja.
Pavel Šlibar, posestnik v Selcih.
V Selcih, dne 28. avgusta 19 ..
Okrajno sodišče
v Škof ji Loki.
Nedoletni Matevž Kiander se uči v Smledniku kolarstva. Učnina znaša 200 K in jo je po učni pogodbi plačati v dveh obrokih, in sicer dne 1. avgusta 19 .. in dne 1. avgusta 19..
Predlagam, da mi sodišče iz vložne knjižice št. 3486, ki jo hrani Mestna hranilnica v Kranju, nakaže 100 K za plačilo prve polovice učnine.
Obenem predlagam, da mi sodišče nadvarstveno odobri priloženo učno pogodbo, po kateri se bo varovanec učil obrta tri leta.
Pavel Šlibar.
2.)	Predlog za nakazilo obresti.
Dominik Salmič, posestnik v Begunjah.
Predlog za nakazilo obresti.	y Begunjah, dne 18. januarja 19 ..
2 prilogi.
Okrajno sodišče
v Senožečah.
Po priloženem depozitnem izpisku A je podedoval moj varovanec Igor Podlesnik po svojem očetu Antonu Podlesniku za 1200 K enotne papirne rente.
Ker sem po dekretu B kot varuh upravičen, da porabljam obresti teh vrednostnih papirjev za vzgojo imenovanega dečka, predlagam:
Okrajno sodišče naroči depozitnemu uradu, da mi izroči te kupone.
Dominik Salmič.
3.) Prošnja za oprostitev od varuštva.
Juri Drašler, posestnik na Dražici.
Prošnja za oprostitev od varuštva. Na Dražici, dne 9. januarja 19 .. 1 priloga.
Okrajno sodišče
na Vrhniki.
Z dekretom A okrajnega sodišča vrhniškega z dne 15. oktobra 19 .. sem bil imenovan za varuha nedoletnim otrokom Ivanu, Jakobu in Marijanici svojega
Podkrajšek, Spisovnik.	21
pokojnega prijatelja Mateja Turšiča. Vsi trije varovanci so sedaj v tistih letih, ko jim. je najbolj treba skrbnega nadzorstva. Tega pa jaz spričo bolehnosti ne zmorem vel. in ker bi varuških dolžnosti sploh ne mogel izpolnjevati, kakor veleva vest, sem prisiljen prositi:
Okrajno sodišče me blagovoli oprostiti varuštva navedenih nedoletnih otrok.
juri Drašler.
4.) Prošnja za podaljšanje varuške oblasti.
Matija Banovec, krojaški mojster na Dobrovi, v
Prošnja za podaljšanje	Na Dobrovi, dne 23. septembra 19 ..
varuške oblasti. 3 priloge.
Okrajno sodišle
v Ljubljani.
Po priloženem dekretu A sem bil imenovan za varuha nedoletnega Mirka Klešiila iz Dolnic. Dasi je moj varovanec po priloženem krstnem listu B dne 3. junija 1.1. dovršil 24. leto, vendar zaradi lahkomiselnosti ni sposoben, da bi svoje imetje sam pametno oskrboval.
V tem naziranju me potrjuje tudi njegov mojster, gospod Ivan Kos, čevljar na Lesnem brdu, ki v priloženem pismu C toži, da bi bilo škoda lepe dedišline, le bi jo Mirko Klešlic sedaj dobil v roke. Zato prosim:
Okrajno sodišle blagovoli varuško oblast nad Mirkom Klešlilem, levljar-skim pomočnikom na Lesnem brdu, podaljšati za nedololen las.
Matija Banovec.
5.) Prošnja za proglasitev polnoletnosti.
Stanko Premrl, bančni uradnik v Celju.
V Celju, dne 29. avgusta 19 ..
Prošnja za proglasitev polnoletnosti. 4 priloge. Kolek 1 K -f 5 K.
Okrajno sodišče
v Celju.
Kakor kaže priloženi dekret A okrajnega sodišča v Celju, sem bil imenovan za varuha Slavku Zebretu, sinu dne 25. oktobra 19 .. umrlega bančnega uradnika Antona Žebreta. Sedaj je moj varovanec kot absolvent stavbnega, oddelka
na državni obrtni šoli v Ljubljani asistent pri stavbni družbi „Unionu v......
kjer si je s pridnostjo in z lepim vedenjem pridobil toliko naklonjenost pred-B nikov, da so mu že enkrat povišali plato. (Priloga B.) Tudi jaz ga štejem za mladega moža, ki obeta najlepšo prihodnjost. Ker je po priloženem nravstvenem C izpriievalu C tudi njegovo življenje v vsakem oziru neoporeteno, prosim, da D ga okrajno sodišče, dasi šteje šele 22 let 9 mesecev (krstni list D), proglasi za polnoletnega.	\
Stanko Premrl.
6.) Prošnja za ženitno dovolitev.
Sikst Ploj, davčni upravitelj v Senožečah.
7-
Prošnja za nadvarstveno ženitno	V Senožečah, dne 23. maja 19 ..
dovolitev.
Okrajno sodišče
Kolek	'	r< v v ,
v Senožečah.
Moja varovanka gospodična Klara Pretnarjeva je po priloženem krstnem A listu A stara 18 let. Gospod Janko Grivon, ravnatelj meščanske šole v Postojni, jo želi poročiti in je v potrdilo te namere podpisal to vlogo z mano vred. Ker ima ženin lepo službo in je premožen ter sploh na dobrem glasu, je le želeti, da se izvrši nameravana zveza. Zato prosim: Okrajno sodišče dovoli to ženitev.
Janko Grivon.	Sikst Ploj.
Doletno osebo, ki sicer ni nesposobna, da bi oskrbovala svoje stvari, pa zaradi slaboumnosti potrebuje pomočnika za pravilno oskrbovanje svojih zadev, sme sodišče omejeno preklicati in ji postaviti skrbnika. Omejeno sme preklicati tudi zapravljivce in pijance iz navade ter jih postaviti pod skrbstvo.
X. Vloge v zapuščinskih zadevah.
Zapuščinsko obravnavo mora navadno izvršiti tisto sodišče prve stopnje, v katerega okolišu je umrla oseba stalno bivala ali, če je umrla v inozemstvu, v katerega okolišu je imela največ imetja. Ako spadajo k tej imovini posestva v takem mestu, kjer posluje deželno ali okrožno sodišče, obravnava zapuščino to sodišče. Če je pa umrla oseba bila lastnik ali družabnik protokolirane firme, pripadejo obravnave trgovinskemu, oziroma deželnemu sodišču. Pa tudi tedaj odredi sodno zaporo pristojno okrajno sodišče, ki priskrbi tudi zapuščinskega skrbnika in sploh ukrene vse, kar je potrebno za varnost zapuščine, Oglasitev za dediča je lahko pogojna ali nepogojna.
Pogojna oglasitev za dediča je primerna vselej, kadar ne vemo natanko, kakšna je zapuščinska masa. Kdor se pogojno oglasi za dediča, si pridrži pravico do odstopa toliko časa, dokler ni natanko sestavljena zapuščinska inventura. Kdor se nepogojno oglasi za dediča, prevzame tudi vsa pasiva zapuščinske mase in jih mora tudi plačati celo tedaj, kadar zapuščina ne zadostuje za pasiva. •
Napoved imovine mora obsegati vse v zapuščino vzete premičnine in nepremičnine, cenjene po dejanski ali izračunjeni vrednosti, torej gotovino, vrednostne papirje, dragotine, pohištvo, obleko, perilo, posestva itd. Od vsote aktiv se odštejejo dolgovi in zastanki, ki obremenjujejo zapuščino, stroški za zadnjo bolezen in za pogreb (vse izkazano s pobotnicami). Po odbitih pasivih se kaže čista zapuščina.
1.) Nepogojna oglasitev za dediča.
Stojan Protovič, davčni uradnik na Brdu.
Nepogojna oglasitev za dediča.	Na Brdu> dne 17' iuni'a 19 '"
Kolek 1 K.
Okrajno sodišče
na Brdu.
Moj oče Albert Protovič, ki je umrl dne 12. t. m., me je po priloženi poslednji volji A, razglašeni dne 16. t. m., imenoval za dediča vse zapuščine. Oglašam se torej nepogojno in brez sklicevanja na pravno dobroto inventarja za dediča ter prosim, da okrajno sodišče sprejme to mojo dedno oglasitev.
\ Stojan Protovič.
2.) Pogojna oglasitev za dediča.
Ana Hostnikova, zasebnica v Kamniku.
Pogojna oglasitev za dediča.	y Kamniku, dne 5. oktobra 19 ..
Kolek 1 K.
Okrajno sodišče
v Kamniku.
Dne 29. septembra 1.1. je bila razglašena oporoka moje dne 23. septembra umrle tete Marije Zihrlove, ki me je imenovala za dediča vse zapuščine. Oglašam se zato pogojno za dediča s pridržkom pravne dobrote inventarja ter prosim okrajno sodišče, da sprejme to mojo dedno oglasitev.
Ana Hostnikova.
3.)	Odklonitev dediščine.
Antonija Mazovčeva, zasebnica v Leskovcu.
Odklonitev dediščine.	V Leskovcu, dne 12. junija 19 ..
Kolek 1 K.
Okrajno sodišče
v Krškem.
Dne 1 . junija t. L je umrla tukaj moja prijateljica Ana Lukšičeva, ki me je v svoji oporoki z dne 15. oktobra m. L, razglašeni dne 10. t. m., imenovala za dediča vse $voje zapuščine.
Okrajno sodišče blagovoli vzeti na znanje, da iz tehtnih razlogov odklanjam to dediščino.
Antonija Mazovčeva.
4.)	Prošnja, da se razveljavi ozka zapora.
Ambrož Grdina, posestnik v Hrenovkah.
Prošnja, da se razveljavi ozka zapora.
Kolek 1 K.	Okrajno sodišče
v Postojni.
Z odlokom z dne 25. septembra je odredilo okrajno sodišče za zapuščino moje dne 18. septembra umrle matere Margarete Grdinove ožjo zaporo, to pa zaradi tega, ker sem bil ob njeni nenadni smrti v nekem zdravilišču v Gradcu. Ker sem zopet doma in že polnoleten, prosim: Okrajno sodišče blagovoli razveljaviti ožjo zaporo.
V Hrenovkah, dne 1. oktobra 19 ..	Ambrož Grdina.
5.)	Priglasitev terjatve k zapuščini.
Gašper škrl, čevljar v Rakitni.
Priglasitev terjatve k zapuščini. Kolek 1 K.
Okrajno sodišče
na Vrhniki.
Iz priloženega prepisa A mojega računa z dne 13. marca 1.1. je razvidno, da mi je bil dne 7. maja 1.1. umrli rakiški posestnik Anton Kržič za izvršena čevljarska dela dolžan 97 K 60 h.
To terjatev priglašam k zapuščinskemu skladu po umrlem posestniku Antonu Kržiču ter prosim, da okrajno sodišče odredi nje likvidacijo in plačilo. V Rakitni, dne 12. maja 19..	Qašper škrl
6.) Prošnja za prisojilo zapuščine.
Luka Jelen, trgovec v Vipavi.
V Vipavi, dne 17. oktobra 19 ..
Prošnja za prisojilo zapuščine. Kolek 1 K.
Okrajno sodišče
v Vipavi.
Kakor je razvidno iz priloženih prilog, so glede zapuščine umrlega gospoda Ivana Ribarja, posestnika v Budanjah, izpolnjeni vsi zakoniti predpisi. Zato prosim:
Okrajno sodišče mi blagovoli po izvršeni obravnavi prisoditi to zapuščino.
Luka Jelen.
\	XI. Sodno izterjavanje dolgov.
Kdor hoče iztožiti dolg, mora vložiti tožbo. Tožbo je navadno vložiti tam, kjer biva toženec. Zoper razsodbo prve stopnje se je moči pritožiti na drugo stopnjo. Ako je n. pr. na prvi stopnji razsodilo okrajno sodišče, razsodi na drugi stopnji deželno ali okrožno sodišče.
O pritožbah, o katerih je na prvi stopnji razsodilo okrožno, oziroma deželno sodišče, sodi na drugi stopnji višje deželno sodišče.
Ako sporni predmet ni vreden nad 100 K, razsodi okrajno sodišče kot prva in zadnja stopnja ter razglasi pričujočima strankama takoj veljavno razsodbo. Zoper njo je možen priziv samo zaradi ničnosti, ki so označene v zakonu (n. pr. zaradi nepristojnosti sodišča). To postopanje se imenuje bagatelno postopanje.
Velikega pomena za vsakega tožnika je o p o m i n j a 1 n o postopanje, ki se vrši jako hitro in ceno. Z opominjalnim postopanjem upnik lahko udobi terjatve, ki znašajo največ 1000 K. Vložiti mu je treba le opominjalno prošnjo ali jo izročiti tudi ustno na zapisnik brez dokazil. Dolžnik prejme plačilno povelje, v katerem mu sodišče naroča, naj plača dolg v 14 dneh ali v tem roku vloži ugovor zoper plačilno povelje. Ako dolžnik ugovarja, mora upnik začeti z redno tožbo. Če je vložil opominjalno tožbo, odredi sodišče ustno obravnavo takoj, ko je preiskalo ugovor.
Pismena tožba bodi kakor vsaka vloga sploh kratka in točna, jasna in stvarna.
Tožba obsegaj: 1. rubrum, to je nadpis, 2. kratek popis dejstva, 3. ponudbo dokaza, 4. tožbeni zahtevek, ki obsega po navadi predlog, da je dolžnika obsoditi v plačilo dolga z obrestmi in tožbenih stroškov, vse pa v 14 dneh pod izvršilom.
Ko je tožnik vložil tožbo pri pristojnem sodišču in je sodišče ni odklonilo, dobita*obe stranki povabilo k ustni obravnavi. Temu vabilu se morata odzvati obe stranki, sicer sme navzočna stranka zahtevati, da sodišče obsodi nenavzočno stranko, čeprav ni bila zaslišana. Tako razsodbo imenujemo zamudnorazsodbo.	v
1.) Zgled tožbe za plačilo računa.
Kolek 60 h. 2 izvoda, 1 rubrika.
Okrajno sodišče
v Krškem.
Tožnik: Ivan Ploj, klepar v Leskovcu št. 6. Toženec: Ivan jereb, posestnik v Krškem št. 37.
Zaradi 73 K 60 h s pripadki.
Oospod Ivan jereb mi je dolžan za izvršena kleparska dela 73 K 60 h. Dasi sem mu poslal svoj račun že pred 6 meseci in sem ga potem že večkrat opominjal, vendar do danes nisem prejel plačila.
Dokaz: račun, katerega izvirnik naj dolžnik predloži, moje knjige in zaslišanje prič.
Ker izlepa ni plačila,
predlagam
razpis ustne sporne obravnave ter razsodbo po sledečem
tožbenem zahtevku:
Toženec gospod Ivan Jereb je dolžan plačati tožniku Ivanu Ploju znesek 73 K 60 h s 5 % obrestmi od dne vložene tožbe in pravdne stroške, vse to pa v 14 dneh pod izvršilom.
V Leskovcu, dne 10. maia 19..	. p, ■
\
2.)	Tožba za plačilo posojila.	!
Kolek 2 K.
2 izvoda, 1 rubrika, 1 priloga.
Okrajno sodišče
v Celju.
Tožnik: Filip Iiacin, posestnik v Celju.	m
Toženec: Anton Orgurina, trgovec v Celju.
Zaradi 421 K s pripadki.
Gospod Anton Grgurina mi je po priloženem dolžnem pismu dolžan 420 K posojila in štiriodstotne obresti te glavnice za eno leto. Tega denarja pa do danes nisem prejel od njega, dasi bi mi ga bil moral plačati že dne 15. maja 1.1. Opomnil .sem ga na dolg tudi dvakrat pismeno. Ker izlepa ni plačila,	predlagam
razpis ustne sporne obravnave ter razsodbo po sledečem
tožbenem zahtevku:
Toženec gospod Anton Grgurina je dolžan plačati tožniku Filipu Hacinu 420 K s 4 % obrestmi za eno leto in pravdne stroške. Obenem prosim:
Okrajno sodišče blagovoli zaradi varnosti moje terjatve odrediti eksekutivno rubežen dolžnikovega pohištva.
V Celju, dne 22. julija 19 ..	Filip Hacin.
3.)	Tožba na podlagi sodno priznane zahtevane odškodnine.
Kolek 2 K-
2 izvoda, 1 rubrika, 1 priloga.
Okrajno sodišče
v Škof ji Loki.
TOŽBA.
1 Tožnik: Blaž Torkar, zasebnik v Žabnici. Toženec: Medija Držaj, posestnik v Žabnici.
Zaradi 237 K s pripadki.
Po priloženi razsodbi okrajnega sodišča v Škof ji Loki z dne 7. septembra t. L, št. 947, je bil toženec zaradi prestopka zoper telesno varnost obsojen, meni pa je bila priznana pravica do odškodnine, ki naj jo uveljavim s pravdo.
Vsled pravnomočnosti navedene razsodbe zahtevam nastopno odškodnino:
1.	po priloženem računu sem plačal zdravniku, ki me je zdravil od 7. do 25. avgusta, 97 K;
2.	ker ves čas bolezni nisem ničesar zaslužil, mi je to povzročilo za 15 dni 90 K izgube. Dokaz: zaslišanje moje žene Ane, mojega soseda Florijana Pusta, posestnika v Žabnici, in moja prisega.
Za bolečine zahtevam 50 K. Vsega skupaj mi torej gre 237 K.
Toženec gospod Matija Držaj pa mi tega zneska noče plačati. Zalo sem primoran tožiti in prosim:
Toženec gospod Matija Držaj je dolžan plačati tožniku Blažu Torkarju znesek 237 K s 5 % obrestmi od dne vložene tožbe in pravdne stroške, da se ogne izvršilu.
V Žabnici, dne 13. novembra 19 ..
Blaž Torkar.
4.) Prošnja za preložitev obravnave.
Otokar črne, trgovec v Hrenovicah.
V Hrenovicah, dne 20. februarja 19 ..
Prošnja za preložitev obravnave. 2 izvoda, 1 rubrika, 1 priloga. Kolek 30 h.
Okrajno sodišče
v Postojni.
Na tožbo tukajšnjega kovaškega mojstra gospoda Josipa Čelivška zaradi dolžnih mu 73 K s pripadki je odredilo okrajno sodišče z odlokom z dne 15. t. m., št. 407, ustno obravnavo na 28. t. m.
Po priloženem zdravniškem izpričevalu pa zaradi hude bolezni še najmanj mesec dni ne bom mogel iz hiše. Zato prosim:
Okrajno sodišče blagovoli dan za to ustno obravnavo preložiti vsaj do 1. aprila 1.1.
Otokar Črne.
5.) Predlog v zavarovanje dokaza.
Marko Butalič, posestnik v Radomlju.
V Radomlju, dne 27. marca 19 ..
Predlog v zavarovanje dokaza. 2 prilogi.
Kolek 2 K.	_ .
Okrajno sodisce
v Kamniku.
Dne 7. januarja 1.19.. sem posodil gospodu Jožefu Zmavcu, posestniku v Vranji peči, 2000 K, za katere pa mi ni napisal potrdila. To posojilo bi mi bil moral vrniti že pred enim letom. Ker mi gospod Jožef Zmavec noče plačati dolga, sem ga moral tožiti.
Edina priča, ki dobro ve, koliko sem mu posodil in kdaj je dobil ta denar, pa je po priloženem zdravniškem izpričevalu sedaj hudo bolni posestnik Jernej Kregar iz Zlatega polja. Če bi ta priča umrla, nimam nikogar, ki bi pred sodiščem potrdil resničnost mojega zahtevka. .
Zato prosim, da sodišče zasliši posestnika Jerneja Kregarja iz Zlatega polja v zavarovanje dokaza o tej reči.
Marko Butalič.
6.) Predlog, -da sodišče dovoli izvršbo z rubežem, s shranitvijo in prodajo premičnin.
Oton Kristič, trgovec na Vinici.
Na Vinici, dne 17. marca 19 ..
Predlog, da sodišče dovoli izvršbo z rubežem, s shranitvijo in prodajo premičnin.
Okrajno sodišče
v Črnomlju.
Po priloženi poravnavi z dne 1. oktobra 19.. se je gospod Anton Kuhar, zasebnik na Vinici, zavezal plačati dolžnih mi 160 K in 20 K sodnih stroškov v mesečnih obrokih po 20 K. To je dne 1. oktobra, dne 1. novembra in dne 1. decembra m. 1. tudi storil, od takrat naprej pa ni plačal nič več, dasi sem ga opominjal. Zato predlagam, da mi sodišče za zgoraj navedeno terjatev dovoli izvršbo z rubežem premičnega premoženja, shranitev in prodajo zarubljenih predmetov.
Oton Kristič.
7.)	Zgled opominjalne tožbe.
Kolek 2 K.
Okrajno sodišče	/
v Borovljah.
Tožnik: Friderik Želez nikar, puškar v Borovljah. Toženec: Peter Lavrin, posestnik v Borovljah.
Zaradi 196 K s pripadki.
Toženi gospod Peter Lavrin mi je dolžan za izvršena puškarska dela 196 K.
Dokaz temu rrtoje knjige in zaslišanje strank. Ker vkljub opominu ni plačila,
tožim
in predlagam, naj sodišče s plačilnim poveljem naloži tožencu, da mi je dolžan plačati znesek 196 K s 5 % obrestmi od 1. maja lanskega leta ter tudi spodaj navedene pravdne stroške v 14 dneh pod izvršilom.
Ako bi se toženec uprl, predlagam, da sodišče odredi ustno sporno obravnavo in izda razsodbo v zmislu gorenjega mojega predloga.
V	Borovljah, dne 11. januarja 19 ..
Friderik Železnikar.
Stroški: 2 kolka za tožbo po 2 K, kolek za plačilno povelje 2 K, poštnina 45 h.
8.)	Zgled upora.
Kolek 1 K.
Okrajno sodišče
v Borovljah.
Tožnik: Friderik Železnikar, puškar v Borovljah. Toženec: Peter Lavrin, posestnik v Borovljah.
Zaradi 196 K s pripadki.
UPOR.
Proti plačilnemu povelju z dne 15. januarja 19 .. vlagam v nedoteklem roku upor in predlagam, da sodišče odredi narok za ustno sporno obravnavo.
V	Borovljah, dne 18. januarja 19 ..	'' ,
Peter Lavrin.
9.) Zgled tožbe pri fakturni podsodnosti.
Kolek 2 K. 2 izvoda, 1 rubrika.
Okrajno sodišče
v Radovljici.
Tožnik: Simon Tičar, protokoliran suknarničar v Zgoši pri Radovljici.
Toženec: Ivan Rubežnik, trgovec z manujakturnim blagom v Kranju.
FAKTURNA TOŽBA
zaradi 315 K■ s pripadki.
toženec mi je dolžan na prodanem in izročenem mu suknu znesek 315 K, ki je najkesneje dne 15. avgusia 1.1. zapadel v plačilo in 'od katerega dne teko tudi 6 % trgovske obresti.
Z blagom vred je prejel toženec tudi fakturo z zaznamkom: „plača in toži se v Radovljici", ki ji ni ugovarjal in je tudi ni vrnil.
Dokaz temu originalna faktura v toženčevih rokah, katere prepis predlagam sodišču, če bi ga potrebovalo, in dovoljujem tožencu pogled vanjo, dalje moje trgovske knjige in zaslišanje strank.
Ker vkljub zapadlosti in opominu izlepa ne dobim plačila,
predlagam,
da sodišče razpiše ustno sporno obravnavo o tej tožbi in potem razsodi:
Toženi gospod Ivan Rubežnik mi je dolžan plačati za prodano mu sukno znesek 315 K s 6 % obrestmi od 15. avgusia 1.1. ter povrniti pravdne stroške, vse to pa v 14{ dneh pod izvršilom.
V Zgoši pri Radovljici, dne 26. oktobra 19 ..
Simon Tičar.
Tudi neimovitim osebam je mogoče si poiskati pravice. Kdor namreč ne zmore pravdnih stroškov, ne da bi sebi in svoji rodbini ne prikrajšal za silo potrebnih reči, sme prositi pravice ubožnlh. S to pravico je oproščen vseh stroškov za kolke, pristojbine, takse in poštnine. Ima pa tudi pravico, da ga brezplačno zastopa odvetnik ali sodni uradnik, če je za dotično pravdo predpisano prisilno pravno zastopstvo ali če se mora obravnava vršiti zunaj pristojnega okrajnega sodišča.
Prošnjo za pravico ubožnih je brez kolka vložiti pri sodišču prve stopnje pismeno ali ustno (na zapisnik). Hkrati se mora prosilec izkazati z ubožnim listom, ki ga je izdal občinski urad njegovega bivališča in potrdilo politično okrajno oblastvo. Ako bi se občina neopravičeno branila mu izdati ubožni list, se sme pritožiti pri pristojnem političnem oblastvu.
10.) Zgled prošnje za pravico ubožnih.
Izidor Kavčič, zasebnik v Zagradcu.
V Zagradcu, dne 26. septembra 19 ..
Prošnja za pravico ubožnih. 1 priloga.
Okrajno sodišče
•	v Žužemberku.
Od 1. januarja 19.. do 30. junija 19 .. sem služil pri posestniku gospodu Antonu Plestenjaku v Žužemberku za hlapca. Ko sem odhajal, mi je ostal imenovani gospod na zaslužku dolžan 72 K, ki mi jih do danes ni še plačal, dasi sem ga že večkrat opominjal.
Kakor je razvidno iz priloženega izpričevala županstva v Zagradcu, nimam nikakršnega premoženja, in ker sem tudi bolehen, le malokdaj kaj zaslužim, tako da je domača občina primorana skrbeti zame. Da bi si v tej stiski vsaj nekoliko izboljšal siromašno življenje, nameravam svojega dolžnika tožiti. Ker pa ne zmorem stroškov za tožbo, prosim:
Okrajno sodišče mi blagovoli za to pravdo priznati pravico ubožnih in določiti v pravu zvedenega zastopnika, ki naj jo izvede.
Izidor Kavčič.
XII. Konkurzno in poravnavno postopanje.
Kdor plačilnim obveznostim ne more več zadoščati, osobito torej tisti, ki ustavi plačila, mora takoj pri konkurznem sodišču prositi, da se razglasi konkurz o njegovem imetju.
Kadar ustavi dolžnik plačila ali postane vsaj nezmožen jih vzdrževati, sme tudi vsak upnik, ki svojo terjatev in dolžnikovo plačilno nezmožnost verjetno dokaže, prositi, da se razglasi konkurz o dolžnikovem imetju.
Konkurzno sodišCe je vobče zborno sodišče prve stopnje, v katerega okolišu ima dolžnik svoje podjetje, oziroma, kjer biva. Za trgovinski konkurz (konkurz proti trgovskim družbam in protokoliranim trgovcem) je ondi, kjer imajo trgovinsko sodišče, pristojno to sodišče.
Po razglašenem konkurzu je proti upnikom vsaka odredba in vsako pravno dejanje prezadolženca neveljavno, če se tiče k masi pripadajočega premoženja; tako zlasti so neveljavne prodaje, zastave ali obremenitve. Prezadolžencu je prepustiti samo to, kar si je pridobil s pridnostjo in mu je neogibno potrebno, da preživi sebe in najbližje sorodnike.
Ko je bil konkurz razglašen, ni mogoče začeti proti prezadolžencu s pravno zadevo, ki ji je namen, da jo kak upnik uveljavi na premoženju, pripadajočem k masi. Kdor ima pri prezadolžencu kaj terjati, ne more dobiti zastavne ali pridržbene (retencijske) pravice in ne more izposlovati izvršila in ga tudi ne izvesti, čeprav mu je bilo že poprej dovoljeno.
1.)	Zgled prezadolženčeve prošnje, da razglasi sodišče konkurz o njegovem imetju.
Okrožno sodišče-
v Novem mestu.
Jožef Roblek, ključavničarski mojster v Metliki št. 17,
predlaga, da sodišče razglasi konkurz o njegovem imetju, lkrat.
Podpisanec izvršujem od dne 1. januarja leta 19.. ključavničarski obrt. v Metliki št. 17.
Ker nisem več zmožen zadoščati plačilnim obveznostim in bom (sem) moral ustaviti plačila, naznanjam to in prosim, da sodišče razglasi konkurz o mojem imetju.
V	Metliki, dne 23. januarja 19..	Jožef Roblek.
2.)	Zgled upnikove prošnje, da sodišče razglasi konkurz o dolžnikovem imetju.
Kolek 5 K-
Deželno sodišče
v Ljubljani.
' Oton Fabrič	gospodu Feliksu Rupniku,
v Križih št. 37	proti	trgovcu v Tržiču št. 93.
prosi, da sodišče razglasi konkurz	2 krat, 1 rubrika, 2 prilogi.
Gospod Feliks Rupnik mi je po priloženi razsodbi A okrajnega sodišča v Tržiču z dne 15. septembra 19.. dolžan 874 K s pripadki.
Kakor je razvidno iz priloženega izpiska B in zapisnika o rubežni, preganjajo dolžnika od več strani z eksekucijo. Iz tega se vidi, da ni več zmožen plačila.
Zato prosim, naj sodišče razglasi konkurz o njegovem imetju.
V	Križih, dne 21. februarja 19 ..	Oton Fabrič.
■
Ako se vidi sodišču umestno, razglasi konkurz javno s konkurznim oklicem (ediktom). Obenem imenuje tudi konkurznega komisarja in upravitelja mase (imovine).
V	konkurznem oklicu naznani sodišče konkurznega komisarja in začasnega upravnika mase ter pozove tudi upnike, naj pridejo k naroku, kjer bosta izvoljena definitivni upravitelj mase in upniški odbor. Obenem pozove še posebe upnike, naj priglese svoje terjatve, da se na dan preizkušnje, ki se obenem določi za poznejši narok, ugotovijo in po redu uvrste.
3.) Zgled za priglasitev terjatve v konkurzu.
Kolek 1 K.
Okrožno sodišče
Karel Plečnik,	'	v Celju,
pek v Žalcu št. 5,
priglaša h konkurzni masi gostilničarja Edvarda Sušnika v Žalcu št. 33, zastopani po konkurznem upravitelju dr. /. Št ur mu, terjatev 364 K s pripadki v III. razredu in imenuje zase prejemnika listin.
2 krat, 1 rubrika, 8 prilog.
Gospod Edvard Sušnik mi je po priloženih treh računih v izvirniku in prepisu in po priloženem izpisku iz moje glavne knjige dolžan za prodano mu pecivo 364 K s pripadki.
Ker je o dolžnikovem imetju razglašen konkurz, priglašam h konkurzu svojo terjatev v znesku 364 K s 5 %. obrestmi od dne 1. januarja 19.. ter prosim., da prizna sodišče resničnost tej terjatvi v III. razredu upnikov.
Z ozirom na to, da ne bivam v kraju konkurznega sodišča, bo sprejemal vse spise v tem konkurzu gospod dr. Jernej Klavžar, odvetnik v Celju.
V	Žalcu, dne 17. junija 19 ..	Karel Plečnik.
* * *
Konec konkurz a. Kadar je samo en osebni upnik ali kadar imovina ne zadostuje niti za razpravne stroške, tedaj sodišče konkurz prekliče.
Konkurz prekliče sodišče tudi, kadar privolijo v to vsi imovinski in prijavljeni konkurzni upniki in kadar sklenejo upniki s prezadolžencem (krida-tarjem) poravnavo.
Poravnava se pa sklene na predlog prezadolženca tudi lahko prisilno, ako se s tem strinja pri naroku, ki se ne sme vršiti pred preizkusnim narokom,
večina navzočnih konkurznih upnikov z najmanj dvetretjinsko vsoto vseh upravičenih terjatev.
Prezadolženec, ki bi moral priglasiti konkurz, tudi lahko predlaga pri konkurznem sodišču, da se namesto konkurza začne poravnavno postopanje.
Ako hoče to, mora v predlogu navesti vsebino predloga na poravnavo (ponuditi mora plačilo vsaj ene četrtine terjatev v teku dveh let) in predložiti natančen izkaz premoženja. Ta izkaz mora dolžnik lastnoročno podpisati in ponuditi prisego, da so njegove navedbe resnične in da ni ničesar zamolčal (manifestacijska prisega).
Začetek poravnavnega postopanja se mora razglasiti kakor konkurz. Dolžnik ne sme po začetku postopanja ne prodati, ne zadolžiti nepremičnin, ničesar zastaviti, ne prevzeti poroštva, ne podariti ničesar. Nasproti upnikom so vsa taka dejanja neveljavna,-
Za vsa opravila, ki ne spadajo k njegovemu navadnemu obratu, potrebuje dolžnik privoljenja poravnavnega upravitelja, ki je postavljen kakor v konkurzu konkurzni upravite^. Ta ima sploh pravico, omejiti tudi navadna opravila in osobito kasirati ves denar in opravljati vsa plačila.
Dolžnik ima pa pravico do potrebne oskrbe zase in za svojo rodbino.
O predlogu na* poravnavo se sklepa pri poravnavnem naroku upnikov (upniškega zbora) z isto absolutno večino upnikov kakor v konkurzu, ki pa morajo imeti tri četrtine vseh upravičenih terjatev.
Poravnavno postopanje se ustavi, kadar je poravnava sodno odobrena.
XIII. Vloge do obrtnih sodišč.
V krajih, kjer je kaj več obrtnosti, so ustanovljena obrtna sodišča, ki razsojajo o sporih med podjetniki in delavci istega obrata ter med delavci in delavci.
Prvi naroki se vrše pri teh sodiščih, ustne obravnave pa, razen če se stranki odpovesta, pred senati, ki so sestavljeni iz predsednika, enega sodniškega uradnika in pa dveh prisednikov, katerih eden je izbran izmed podjetnikov, eden pa izmed delavcev.
Postopanje pred temi sodišči je hitro in ceno. Spori do 100 K se razsojajo dokončno. Vloge, pri katerih gre do 100 K vrednosti spornega predmeta, so proste pristojbine. Odvetniško zastopanje na prvi stopnji sploh ni dovoljeno, pa tudi pri prizivnem postopanju ni potrebno. Priziv gre do sodišča prve stopnje, ki z dvema obrtniškima prisednikoma dokončno razsodi in odloči.
Kjer ni obrtnih sodišč, razsojajo o obrtnih sporih okrajna sodišča in zadružni razsodiški odbori na podlagi odkazanega jim področja.
1.)	Mojster loži pomočnika.
Obrtno sodišče
v Ljubljani.
TOŽBA.
Tožnik:	Toženec:
Ivan Korošec, -	Feliks Korun,
mizarski mojster v Ljubljani,	mizarski pomočnik v Ljubljani,
na Bregu št. 3.	na Privozu št. 2.
7 erjatev za odškodbo v znesku	2 krat 1 rubrika.
20 K in za povračilo stroškov.
Dne 24. januarja t. L sem vzel v službo mizarskega pomočnika Feliksa Koruna. Dogovorila sva se, da mu bom plačeval na teden po 28 K, odpovedni rok pa je bil določen na 14 dni.
Feliks Korun pa je dne 17. marca zapustil delo brez zakonitega vzroka. Ker takrat nisem mogel dobiti primernega namestnika in mi vsled tega ni bilo mogoče pravočasno izvršiti večjega dela, mi je naročnik odtrgal od mojega zaslužka 20 K. To je razvidno iz priloženega računa A. Zato sem primoran tožiti in prosim:
Obrtno sodišče blagovoli toženega Feliksa Koruna obsoditi, da mora meni Ivanu Korošcu povrniti zgoraj navedeno škodo ter plačati stroške te pravde, oboje ob takojšnji izvršbi.
V Ljubljani, dne 2. aprila 19 ..	Ivan Korošec.
2.)	Pomočnik loži mojstra.
Obrtno sodišče
v Ljubljani.
TOŽBA.
Tožnik:	Toženec:
Jožef Lokar,	Anton Modic,
ključavničarski pomočnik v Ljubljani, ključavničarski mojster v Ljubljani, na Žabjaku št. 6.	na Emonski cesti št. 4.
Terjatev za odškodbo v znesku	2krat,il rubrika.
7 K 60 h in za povračilo stroškov.
Dne 14. t. m. sem stopil pri ključavničarskem mojstru gospodu Antonu Modicu redovito iz službe. Dasi ni bilo nikakršnega vzroka, mi gospod Anton Modic vendar ni hotel izročiti delavske knjižice. Ker me moj novi mojster gospod Štefan Klavžar brez knjižice ni hotel vzeti v službo, sem si moral
oo
Podkrajšek, Splsovnik.
nabaviti novo, toda preden sem jo dobil, je minul en dan. Vsled tega sem izgubil na zaslužku 7 K 60 h, ki mi jih pa gospod Anton Modic nikakor noče povrniti.
Zato sem primoran tožiti in prosim:
Obrtno sodišče blagovoli toženega gospoda Antona Modica obsoditi, da mora meni Jožefu Lokarju povrniti zgoraj navedeno škodo ter plačati stroške te pravde, oboje ob takojšnji izvršbi.
V Ljubljani, dne 23. maja 19 ..	Jožef Lokar.
XIV. Vloge v kazenskosodnih zadevah.
Kazniva dejanja so ali hudodelstva ali pregreški ali prestopki. Kakor hitro sodišče zve o kaznivem dejanju, uvede kazensko postopanje. Za vsako preiskavo je treba prič.
Vsakdo ima pravico, da ovadi kaznivo dejanje sodišču ustno ali pismeno. Za hudodelstva in pregreške gre ovadba na pristojno zborno sodišče prve stopnje, za prestopke pa na pristojno okrajno sodišče.
Kadar je'v zakonu določena kazen največ enega meseca ali globa, lahko prisodi sodnik kazen, ki pa ne sme presegati 3 dni zapora ali 30 K globe, na predlog opravitelja državnega pravdništva brez poprejšnjega postopanja s kazenskim nalogom.
Zoper kazenski nalog je dopusten upor, ki ga je podati v 8 dneh, računjeno od dne dostavitve. Tak upor je lahko usten ali pismen, vselej pa je navesti vsa v obrambo služeča dokazila.
1.) Kazenska ovadba zaradi razžaljenja časti.
Kolek 3 K.
lkraL	. Okrajno sodišče
v Ljubljani.
Podpisanec sem sedel dne 16. maja 1.1. zvečer s svojima prijateljema Antonom Cirmanom, posestnikom v Dravljah št. 5, in Ivanom Kosom, čevljarskim mojstrom v Pržanu št. 3, v gostilni pri Novem svetu v Ljubljani na Marije Terezije cesti.
Pozneje je prisedel k naši mizi meni in mojima zgoraj imenovanima prijateljema dobro znani Filip Cedilnik iz Podgore. V pogovoru, ki se je zasukal na sedanje razmere, je Filip Cedilnik večkrat namignil, da sem tudi jaz med vojno zelo obogatel. Ko sem mu odvrnil, da krojaški mojster v tako majhnem kraju, kakor je Št. Vid, pač nima prilike zbirati bogastvo, me je začel dolžiti oderuštva in sleparstva ter me imenoval oderuha in sleparja.
To sta slišala in lahko s prisego potrdita zgoraj navedena Anton Cirman in Ivan Kos.
Prosim torej, da okrajno sodišče spozna toženega Filipa Cedilnika iz Pod-gore krivega prestopka zoper varnost časti in ga postavno kaznuje.
V Št. Vidu nad Ljubljano, dne 24. maja 19 ..
Konrad Mirtič.
* * #
Pri ovadbah zaradi lahke telesne poškodbe ovaditelj lahko zahteva odškodnino in se s tem zahtevkom pridruži kazenskemu postopku kot zaseben udeleženec.
Zahteva pa lahko: odškodnino za zdravila in za zdravniško izpričevalo, bolestnino, povračilo za izgubo na zaslužku, odškodnino za raztrgano ali zamazano obleko itd.
2.) Ovadba zaradi lahke telesne poškodbe, Okrajno sodišče
v Ljubljani.
Podpisanec sem bil dne 2. septembra 1.1. popoludne s svojo ženo Ano v gostilni gospoda Metoda Koracina v Kožarjih. Pri najini mizi je sedel tudi čevljarski mojster Peter Drobnič iz Draževnika št. 7. Mož me je začel zbadati ter je postajal čimdalje nasilnejši. Naposled me je zgrabil za suknjo ter me udaril z neko rečjo tako silno po glavi, da se mi je ulila kri po obrazu. Šele ko je priskočil krčmar in me rešil še kaj hujšega, je Peter Drobnič ostavil gostilno. V dokaz temu navajam za priči svojo ženo Ano in gostilničarja Metoda Koračina.
Po priloženem zdravniškem izpričevalu nisem mogel vsled tega dva dni na delo.
To dejstvo naznanjam sodišču in izjavljam, da zahtevam nastopno odškodnino, in sicer:
za zdravniško izpričevalo.............K 10'—
za izgubo na zaslužku (dva dni po 8 K)........ 16—
za raztrgano in zamazano suknjo..........„ 15'—
skupaj ... K 41'—.
5 tem zahtevkom se pridružujem kazenskemu postopku kot zaseben udeleženec.
Na Dobrovi, dne 10. septembra 19 ..	Kajetan Turšič
tvorniški delavec.
3.)	Ovadba zaradi gozdne tatvine.
Ivan Sokolič, posestnik v Kosezah pri Ljubljani.
V Kosezah, dne 27. novembra 19 ..
Ovadba zaradi gozdne tatvine.
Okrajno sodišle-
v Ljubljani.
Dne 16. t. m. sem bil s svojim prijateljem Anionom Koralinom v Smodi-novcu na lovu. Ta gozd spada v moj lov, ki ga imam v najemu od šentviške obline pri Ljubljani. Kakor že prej velkrat, sem tudi to pot v gozdu zalotil brezdelnega Ivana Orašila iz Glinice. Mož je imel pri sebi puško in ustreljenega zajca. Ker sva s prijateljem Antonom Koralinom kakih 15 minut poprej slišala strel v gozdu, ni dvoma, da je streljal imenovani Ivan Grašic. To dokazuje tudi dejstvo, da je Ivan Grašit, ko naju je zagledal, hitro zbežal. Vse to lahko s prisego potrdi navedeni g'ospod Anton Koralin, posestnik v Št. Vidu.
Prosim torej, da okrajno sodišle spozna toženega Ivana Grašila krivega gozdne tatvine in ga postavno kaznuje.	]yan Sokolič
4.)	Prošnja, da sodišče odloži nastop kazni.
Okrajno sodišče
v Višnji gori.
Z razsodbo okrajnega sodišia z dne 11. januarja t. L, št. 36, sem bil zaradi prestopka proti telesni varnosti obsojen na tri dni zapora in pozvan, da nastopim to kazen dne 16. t. m. Zaradi hudega prehlajenja pa po priloženem zdravniškem izprilevalu nikakor ne morem z doma in zato prosim: Okrajno sodišle mi dovoli za nastop kužni deset dni odloga.
V Stilni, dne 13. februarja 19 ..	>	Anton Cestnik.
XV. Zavarovalstvo.
a) Zavarovanje delavcev za bolezen.
Za bolezen so zavezani se zavarovati ne samo delavci in obratni uradniki, ki se morajo zavarovati proti posledicam nezgode pri obratu, ampak tudi vsi tisti delavci in obratni uradniki, ki imajo posla pri podjetju, katero spada pod obrtni red, ali pri takem, ki se obrtno izvršuje.
/
Zavarovane so bolniške podpore, otročniške podpore in pogrebni stroški.
Bolnemu zavarovancu gre najmanj:
1.	da ga brezplačno zdravijo zdravniki in da ima zastonj zdravila;
2.	če je nezmožen za delo, da dobiva od tretjega dne bolezni bolniščino, ki je odmerjena po 11 plačilnih razredih* od 75 h do 5 K 50 h.
Bolniško podporo je dajati, dokler traja bolezen, in če ne mine prej, celih 30 tednov.
Ljubljanska bolniška blagajnica izplačuje članom, ki so do dne bolezni že eno leto zavarovani, to bolniščino 40 tednov, tistim, ki so zavarovani že dve leti, pa 52 tednov.
Ob zavarovančevi smrti dobe preostali za pogrebščino trideseteren znesek poprečnega dnevnega zaslužka, toda ne manj nego 60 K.
Bolniške blagajnice so naslednjih vrst:
1. okrajne bolniške blagajnice, 2. obratne bolniške blagajnice, 3. stavbne bolniške blagajnice, 4. zadružne bolniške blagajnice, 5. bratovske skladnice ali rudarske bolniške blagajnice, 6. društvene bolniške blagajnice.
Najbolj razširjene so okrajne bolniške blagajnice." Te naj se praviloma ustanove za vsak sodni okraj.
Člani okrajne bolniške blagajnice so vse osebe, ki služijo v njenem okolišu in so dolžne se zavarovati, ako ne pripadajo h kateri drugi njim primerni blagajnici. Njih članstvo se začne z dnem, ko nastopijo dotično opravilo. Tudi osebe, ki niso zavezane se zavarovati, lahko pristopijo k blagajnici, ako niso prekoračile 35. leta življenja.
Obrtnik mora vsakega na novo vstopivšega pomožnega delavca priglasiti v treh dneh potem, ko je začel delati; v istem roku je prijaviti tudi izstop pomožnega delavca.** Obrtniki morajo natančno izpolnjevati to dolžnost, ker jih sicer zadene kazen ter so tudi zavezani blagajnici povrniti podpore, ki bi jih dobili nepriglašenci.
Za plačevanje zavarovalničnih obveznosti potrebna sredstva se zlagajo po prispevkih, katerih velikost je določena v pravilih. Podjetnik plačuje eno tretjino, pomožni delavec dve tretjini prispevkov; delež, ki zadeva pomožnega delavca, pa ne sme znašati določenih odstotkov njegove plače, ki se vpošteva pri odmeri bolniščine. Za tiste člane, ki ne prejemajo zaslužka v gotovini, mora delodajalec plačevati ves prispevek. Dolžnost za plačevanje prispevkov zadeva samo delodajalca; bolniška blagajnica nima praviloma nobene neposredne pravice proti zavarovancu. Spori med zavarovanci in okrajnimi bolniškimi blagajnicami o podporah spadajo edinole pred blagajnično razsodišče.
* Ljubljanska bolniška blagajnica ima tudi poseben razred, v katerem izplačuje po 6 K bolniščine na dan. Glej tabelo na str. 416.!
** Za priglasitve in odglasitve je dobiti pri bolniških blagajnicah posebne tiskovine.
b) Zavarovanje delavcev za nezgode.
Za nezgode morajo biti zavarovani vsi obrati in opravki, s katerimi je združena nevarnost za zaposlene pomožne delavce in obratne uradnike.
K tem obratom in opravkom spadajo: a) vse tvomice sploh;
A) topilnice, rudniki, ladjedelnice in njih skladišča, kamenolomi, obrti, ki izvršujejo stavbna dela — semkaj spadajo tudi tisti delavci, ki opravljajo pri stavbah postranska dela, kakor: pleskarska, steklarska, inštalacijska, mizarska, ključavničarska in kleparska — vsi železniški obrati, obrati (tudi avtomobilski) za prevažanje oseb ali blaga po kopnem ali po rekah in jezerih, rečne trebilnice, snaženje cest in poslopij, skladišča za blago, les in premog, gledališča, požarni gasilci po poklicu, trebilci kanalov, dimnikarji, kamenarji, vodnjakarji, izdelovalci železnih konštrukcij (železarji), obrati, v katerih izdelujejo razpočne tvarine; c) obrati s porabo razpočnih tvarin, obrtni ali kmetijski in gozdarski obrati, pri katerih se rabijo parni kotli ali taka gonila, ki jih giblje elementarna sila (veter, voda, para, plin, vroč zrak, elektrika itd.) ali živali. Nezgodam pri obratu se prištevajo tudi nezgode pri domačih ali drugih opravkih, ki jih morajo izvrševati zavarovanci po naročilu podjetnika ali njegovega namestnika, ter tudi nezgode, ki se dogajajo na potu od doma do obrtovališča ali od dela domov s tem pridržkom, da pota ni pretrgal kak dogodljaj, ki ni z delom pri obratu v nikaki zvezi.
Podjetniki sami niso dolžni biti zavarovani, vendar se smejo zavarovati. Tudi pri obratih, ki niso podvrženi zavarovanju, podjetniki lahko prostovoljno zavarujejo sebe, svoje delavce in služabnike (tudi prostovoljne požarne brambe).
Zavarovanje opravljajo delavskezavarovalnice za nezgode. Za Slovenijo imamo sedaj „Začasno delavsko zavarovalnico za nezgode v Ljubljani", ki obsega območje deželne vlade v Ljubljani.
Podjetnik mora začetek obrta prijaviti zavarovalnici najkasneje v 14 dneh po določenem obrazcu. Vsako poznejšo izpremembo obrata (n. pr uporabo novih strojev) in ustavitev obrata je naznaniti v 8 dneh.
Različni obrati so razdeljeni po velikosti (stopnji) nevarnosti v nevarnostne razrede* (podrazreda A in B in nevarnostni razredi I-XII). Vsak razred pa je razdeljen v več pododdelkov po nevarnostnih odstotkih. Na ta način se razdeljujejo obrati od petih do petih let na podlagi statistike o nezgodah.
Zavarovalnica uvrsti obrat na podlagi zglasitve v dotični nevarnostni razred in v odstotni postavek, obvesti s tem podjetnika in mu naznani tarifo,
* Glej str. 417.!
t. j. prispevni postavek, ki se izračuni za vsak nevarnostni odstotek in za vsakih 100 K zaslužka.
Podjetnik sme v 14 dneh pri političnem deželnem oblastvu ugovarjati zoper izvršeno uvrstitev. Proti odločbi tega oblastva sme v štirih tednih vložiti še rekurz do ministrstva za sociialno skrbstvo.
Neresnične navedbe kaznuje zavarovalnica z globo 10 do 1000 K, oziroma z zaporom do treh mesecev.
Kdor bi v zavarovanje zavezanega obrata ne zglasil, je zavarovalnici ' odgovoren za sleherno škodo, ki bi jo zadela vsled tega. Naknadno mora torej plačati vse v plačilo dospele zavarovalne prispevke s 4% zamudnimi obrestmi vred in povrniti vse izdatke, ki jih je imela zavarovalnica za ponesrečenega, a ne priglašenega obrtnega pomožnega delavca.
Na podlagi prispevnega postavka izračuni podjetnik s pomočjo doposlanega mu preračunskega obrazca prispevke za svoj obrat in jih odda vsakega pol leta zavodu s popisanim preračunskim obrazcem vred.
Dnevni zaslužek, ki ga je zaračuniti za vajence, praktikante, volonterje, mladostne pomožne delavce, mora znašati najmanj toliko kolikor najnižji dnevni zaslužek spolnoma plačanega delavca. Zaračuniti pa se mora najmanj 600 K in največ 1200 K na leto. Če služi kdo na leto nad 1200 K, je v preračunu zaračuniti ves višji znesek.
Zavarovalne prispevke, ki jih predpisuje tarifa, plačuje podjetnik zavarovanju zavezanega podjetja sam.
Podjetniki za nezgode zavarovanih obratov so zavezani pisati zapiske, ki so potrebni za izračunanje pri zavarovanju vpoštevanih prejemkov poedinih zavarovancev, jih hraniti najmanj za dobo petih let ter pokazati pristojnim organom, kadar zahtevajo.
Podjetnik mora vsako nezgodo, vsled katere je pri zavarovanem obratu služeča oseba bila usmrčena ali tako poškodovana, da je umrla ali da ni bila najmanj tri dni zmožna za delo, naznaniti najkasneje v petih dneh po nezgodi pismeno v dveh izvodih političnemu oblastvu prve stopnje. En izvod odpošlje to oblastvo takoj zavarovalnici za nezgode, ki sme odrediti pozvedbe o nezgodi.
Če bi bil kdo vsled nezgode telesno poškodovan, ima pravico do rente, ki mu jo mora zavarovalnica za nezgode plačevati od začetka petega tedna po nezgodi ves čas, dokler je nezmožen za prislužek. Prve štiri tedne pa dobiva praviloma podporo od bolniške blagajnice. Ta renta se določi vselej po takozvanem letnem zaslužku poškodovančevem. (Glej naznanitev nezgode na str. 390.!) V ta namen se izračuni, koliko je zaslužil v zadnjem letu. Ta vsota se deli s številom delovnih dni in končni znesek kaže poprečni dnevni zaslužek. Tristokratni pomnožek velja potem za letni zaslužek, ki se sme vpoštevati največ s 3600 K.
Renta znaša ob popolni nezmožnosti za prislužek dve tretjini letnega zaslužka, ob delni nesposobnosti za prislužek del te rente, ki ga je vselej odmeriti po manjši sposobnosti za prislužek.
Ako kdo vsled nezgode pri obratu umrje, mora zavarovalnica plačati pogrebne stroške, ki jih je odmeriti po krajevni navadi, toda največ s 100 K, in pa preostalim rento od dne smrti dalje. Vdova ima n. pr. pravico do 20 %, vsak otrok do dopolnjenega 15. leta do 15 % letnega pokojnikovega zaslužka, vdova in otroci skupaj pa smejo dobivati največ dve tretjini njegovega zaslužka.
Na podlagi naznanila o nezgodi in morebiti nadaljnjih pozvedb prizna zavarovalnica poškodovancu odškodnino in mu mora o tem izdati pismen odlok, v katerem je navesti znesek odškodnine, način, kako je izračunana, in zlasti tudi stopnjo nezmožnosti za prislužek. Rente se plačujejo vnaprej v mesečnih obrokih.
Zoper zavrnitev zahtevane odškodbe ali zoper odmero odškodnine je dopuščena kot edini pravni lek tožba do razsodišča delavske zavarovalnice za nezgode, vložiti jo pa je, preden doteče eno leto po vročitvi odloka.
1.) Priziv zaradi previsoko odmerjenih zavarovalnih prispevkov.
Jožef Ivančič, mizarski mojster v Ljubljani, na Bregu št. 6.
pri2iv	V Ljubljani, dne 22. februarja 19 ..
zoper odlok „Začasne delavske zavarovalnice za nezgode v Ljubljani" z dne IS. februarja 19 .., št. 176. 1 priloga.
Deželna vlada
v Ljubljani.
Dne 5. januarja sem naznanil „Začasni delavski zavarovalnici za nezgode v Ljubljani", da izvršujem od 1. januarja 1.1. v Ljubljani, na Bregu št. 6, mizarski obrt.
Po priloženem odloku navedene zavarovalnice z dne 18. t. m., št. 176, je moj obrt uvrščen v XI. nevarnostni razred z 78 nevarnostnimi odstotki. Zoper to uvrstitev vlagam v nedoteklem roku nastopni
priziv,
ki ga opiram na sledeče razloge:
Kakor sem že izjavil ob zglasitvi obrata, so pri meni prostori za strojno in ročtw delo ločeni. To zdaj še enkrat izrecno poudarjam.
Dalje mi je omeniti, da mezda delavcev pri strojih ne presega 15 % dnine.
Tudi so plačilni izkazi za delavce pri strojnem in ročnem obratu ločeni. Vobče pa delam s stroji tako malo, da znaša ta zaslužek komaj 8 % dnine.
Zato prosim:
Deželna vlada blagovoli z ozirom na ta dejstva razveljaviti zgoraj navedeni odlok ,,Začasne delavske zavarovalnice za nezgode v Ljubljani" ter uvrstiti moj obrat v primerno nižji nevarnostni razred in mi za ta razred odmeriti
najnižje nevarnostne odstotke.	, v . ,
Jožef Ivancic.
* * *
Kadar odmeri zavarovalnica obrtniku zavarovalne prispevke za že preteklo daljšo dobo in mu s plačilnim nalogom dela krivico, sme v 14 dneh vložiti priziv pri deželni vladi.
2.) Priziv zoper doplačilo zavarovalnih prispevkov.
Peter Žgur, mizarski mojster v Trebnjem št. 6.
V Trebnjem, dne 7. maja 19 ..
Priziv
zoper doplačilo zavarovalnih prispevkov.
1 priloga.
Deželna vlada
v Ljubljani.
Začasna delavska zavarovalnica za nezgode v Ljubljani mi je s priloženim odlokom z dne 30. aprila t. L, št. 578, ukazala doplačilo zavarovalnih prispevkov za mojo mizarnico v Trebnjem, ki je nisem pravočasno zglasil.
Zoper ta odlok vlagam v nedoteklem roku nastopni
priziv.
Res je, da izvršujem v Trebnjem mizarski obrt že od leta 19.., res je pa tudi, da sem v svoji delavnici postavil motor šele dne 1. januarja leta 19.., torej sem šele od tega časa dolžan zavarovati svoj obrat. Zato prosim:
Deželna vlada blagovoli razveljaviti zgoraj navedeni odlok „Začasne delavske zavarovalnice za nezgode v Ljubljani", kolikor je po moji izpovedbi neutemeljen.
Peter Žgur.
3.)	Prošnja za določitev in nakaz rente.
Ivan Šalamun, zidarski pomočnik na Jesenicah št. 31.
Na Jesenicah, dne 24. februarja 19 ..
Prošnja za določitev in nakaz
pristoječe rente. 1 priloga.
Začasna delavska zavarovalnica za nezgode
v Ljubljani.
P odpisane c sem dne 15. junija m. I. pri zgradbi nove hiše na Jesenicah padel z odra in si zlomil nogo. Vsled tega sem ležal 3 tedne 4 dni v deželni bolnici v Ljubljani.
Ker sem se pri padcu tudi notri hudo poškodoval, nisem bil potem še 6 mesecev 18 dni za nobeno delo. Dokaz temu priloženo zdravniško izpričevalo A.
Dasi je zidarski mojster gospod Matija Kadilnik to nezgodo takoj naznanil okrajnemu glavarstvu v Radovljici, vendar do danes nisem prejel rente, ki mi gre za čas od 3. novembra m. L, ko mi je okrajna bolniška blagajnica ustavila izplačila, pa do 28. januarja t. L, ko sem bil popolnoma ozdravel. Zato prosim:
Začasna delavska zavarovalnica za nezgode blagovoli določiti in mi nakazati pristoječo mi rento za čas od dne 3. novembra m. 1. do dne 28. januarja 19..
Ivan Šalamun.
4.)	Zgled priziva zaradi prenizko odmerjene rente.
Ivan Šalamun, zidarski pomočnik na Jesenicah št. 31.
Na Jesenicah, dne 21. marca 19 ..
Priziv
zaradi prenizko odmerjene rente. 1 priloga.
Razsodišče Začasne delavske zavarovalnice za nezgode
v Ljubljani.
Podpisanec sem dne 15. junija m. 1. pri gradbi nove hiše na Jesenicah padel z odra in si, zlomil nogo. Vsled tega sem ležal 3 tedne 4 dni v deželni bolnici v Ljubljani.
Ker sem. se pri padcu tudi notri hudo poškodoval, nisem bil potem še 6 mesecev 18 dni za nobeno delo. To sem dokazal z zdravniškim izpričevalom.
Nato mi je „Začasna delavska zavarovalnica za nezgode v Ljubljani" z dne 10. marca t. L, št. 308, priznala za čas od 3. novembra m. 1. do 28. januarja t. L, torej za 87 dni, 174 K rente.
Zoper to odmero vlagam v nedoteklem roku nastopni
priziv.
Pred vsem se sklicujem na zdravniško izpričevalo, ki sem ga dne 24. februarja 1.1. priložil svoji vlogi do ,Začasne delavske zavarovalnice za nezgode v Ljubljani".
Iz tega izpričevala je namreč razvidno, da od 15. junija m. 1. do 28. januarja 1.1. nisem bil za nobeno delo. To tudi lahko s prisego potrdita moja tovariša gospod Anton Likar na Jesenicah in gospod Blaž Brvar na Savi.
Po zakonitih določilih znaša renta za ponesrečence, ki so za delo povsem nesposobni, 60% njih dnevne mezde. Moja renta pa kaže, da mi je zavarovalnica prisodila le 50 % moje dnevne mezde, da sem torej vsak dan za 10 % prikrajšan.
Poudarjaje to dejstvo in z ozirom na to, da sem moral ves čas bolezni skrbeti za svojo družino, kar je. bilo toliko težje, ker je življenje na Jesenicah jako drago, prosim:
Razsodišče „Začasne delavske zavarovalnice za nezgode v Ljubljani" mi blagovoli priznati zakonito mi pristoječo rento, ki je odmerjena za delo povsem nesposobnim ponesrečencem s 60% njih dnevne mezde in ki znaša zame za čas od dne 3. novembra m. 1. do dne 28. januarja t. L, to je za 87 dni 208 K 80 h.
Ivan Šalamun.
* * *
Najvažnejša določila novega zakona o zavarovanju delavcev za bolezen in nezgode, ki ga je pripravila vlada v Belgradu.
Zavarovanje delavcev za bolezen in nezgode je v kraljestvu Srbov, Hrvatov in Slovencev izročeno državnemu uradu za zaščito delavcev. Ta urad posluje v Belgradu, podrejeni pa so mu o k r o ž n i uradi za zaščito delavcev in bolniške blagajnice prometnih podjetij.
Državno nadzorstvo nad državnim uradom za zaščito delavcev in nad okrožnimi uradi tega urada izvršuje minister za socijalno politiko. To ministrstvo odločuje tudi o tistih spornih vprašanjih, ki se glede zavarovanja pojavljajo med državnim uradom za zaščito delavcev in njegovimi okrožnimi uradi.
Tam, kjer je sedež okrožnega urada za zaščito delavcev, je ustanoviti sodišče za zaščito delavcev, ki je pristojno za to okrožje. Vsako sodišče za zaščito delavcev ima predsednika in enega ali več namestnikov ter 20 porotnikov in prav toliko namestnikov. Predsednika in namestnike mu imenuje justični minister izmed sodnikov za tri leta, porotnike in njih namestnike pa izvoli izmed sebe glavna skupščina okrožnega urada za zaščito delavcev, in sicer 10 izmed delodajalcev in 10 izmed zavarovancev. Izvolitev velja za tri leta.
Za bolezen morajo biti zavarovani delavci, pomočniki, trgovski pomočniki, vajenci, strežniki, dninarji, sluge, in sicer ne'glede na višino zaslužka, uradniki, poslovodje in drugi tem podobni nameščenci, ki so plačani na mesec ali na leto, pa samo, če njih prejemki na leto ne presegajo 6000 dinarjev. Izvzeti so vsi tisti, ki na podlagi službenih predpisov dobivajo ob bolezni svojo plačo najmanj 26 tednov.
Za nezgode morajo biti zavarovane vse zgoraj navedene osebe, in sicer brez ozira na višino dohodkov. Izvzeti so pa tisti, ki imajo sami ali njih rodbine ob nezgodah pravico do take pokojnine, katera je enaka odškodnini, ki jo za nezgode določuje ta zakon.
Pri določitvi rente in pri razdelitvi in razredbi stroškov zavarovanja za nezgode pa se jemljejo v poštev letni zaslužki do 4800 dinarjev.'
Delodajalec mora v zavarovanje zavezane osebe najkasneje v 8 dneh priglasiti (prijaviti) in jih najkasneje v 8 dneh odglasiti (odjaviti). Prav tako je dolžan v istem roku priglasiti vse izpremembe, ki se tičejo obveznosti za zavarovanje za bolezen in nezgode, vse uredbe podjetja in vse izpremembe v plačah.
V zavarovanje zavezane osebe, ki so nastavljene za manj nego osem dni, je naznaniti takoj. Taka prijava velja obenem tudi za odjavo. „ Kdor bi ne storil tega, kar predpisuje zakon glede priglašanja in od-glašanja v zavarovanje zavezanih oseb, mora državnemu uradu za zaščito delavcev plačati:
1.	prispevke, ki so zapadli od dne, katerega je nastopil službo nepriglašeni delavec, do dne izvršene prijave, oziroma, ako bi se delovno razmerje prej končalo, dokler je delovno razmerje trajalo;
2.	škodo, ki bi jo povzročila neprijavljena izprememba v delovnem razmerju;
3.	denarno podporo in stroške zdravljenja, kateri bi nastali vsled bolezni zavarovanca, ki ni bil prijavljen v zakonitem roku, in to za bolezen, ki je nastala pred izvršeno prijavo ali najdalje osem dni po izvršeni zakasneli prijavi;
4.	stroške postopanja.
Okrožni urad za zaščito delavcev izdaja za plačevanje takih odškodnin posebne plačilne naloge. Zoper tak plačilni nalog je pripuščen v S dneh priziv
do državnega urada za zaščito delavcev, a proti odloku državnega urada v istem roku priziv do ministrstva za socijalno politiko.
Okrožni urad za zaščito delavcev mora izvršene prijave in odjave delodajalcu potrditi, zavarovanemu članu pa izdati člansko knjižico.
. Pristojbino za te knjižice mora plačati delodajalec, ki ima pravico, da jo odtegne od plače ali dnine nameščenčeve.
Kadar zavarovanec pri okrožnem uradu za zaščito delavcev zahteva podporo, ki mp gre po tem zakonu, mora s potrdilom delodajalca dokazati, da je res zaposlen.
Pri zavarovanju za bolezen se računi prispevek zavarovanih članov od povprečne dnine, ki pa ne sme presegati 20 dinarjev. Prispevek znaša najmanj 4 %, največ pa 7 % povprečne dnevne mezde.
Podjetjem, ki so zdravju delavcev posebno škodljiva ali so spojena s posebno nevarnostjo za zdravje, sme državni urad za zaščito delavcev predpisati še nadaljnje prispevke, ki jih porablja za obolele zavarovane člane t&kih podjetij. Take prispevke plača delodajalec iz svojega.
Prispevek je plačati za ves teden (7 dni). Ako delovno razmerje ne traja sedem dni, je plačati prispevek samo za dotične delovne dni. Vsak začeti dan se računi za celega. Začasno prekinjeno delovno razmerje se ne vpošteva, to je plačati se mora za vse dni.
Polovico zavarovalnega prispevka plača zavarovanec, polovico pa delodajalec, ki zavarovancu njegov prispevek lahko odtrga od mezde, toda le, če ni še poteklo, odkar bi bil lahko to storil, pri dninarjih mesec dni, pri mesečno plačanih pa dva meseca.
Zoper plačilni nalog je moči vložiti priziv v osmih dneh pri okrožnem uradu.
O zavarovanju delavcev za nezgode sestavi državni urad za zaščito delavcev nevarnostno tabelo z nevarnostnimi razredi in sorazmernimi številkami za pristojbinske enote, povabi vsako leto vse delodajalce, da do 15. februarja sporoče, koliko mezd so izplačali v svojih obratih v minulem letu, pregleda potem od okrožnih uradov prejete prijave in podatke ter uvrsti posamezna podjetja v njim primerne nevarnostne razrede.
O uvrščenih podjetjih vodi državni urad razvidnice, in sicer za vsak okrožni urad za zaščito delavcev in za vsako vrsto poklicev posebe.
O uvrstitvi podjetja je pismeno obvestiti delodajalca in pristojni okrožni urad za zaščito delavcev. Proti odloku državnega urada o uvrstitvi podjetja je v 15 dneh dovoljen priziv do ministrstva za socijalno politiko.
Prav tako je v 15 dneh dovoljen priziv zoper plačilni nalog, ki ga izda državni urad.
Prispevke za zavarovanje za nezgode mora delodajalec plačati iz svojega ter jih izročiti državnemu uradu za zaščito delavcev najkasneje 15 dni po prejemu plačilnega naloga.
Ako delodajalec prispevkov in pristojbin za zavarovanje delavcev za bolezen in nezgode ne plača v določenem roku, mora poravnati tudi 6 % zamudne obresti, ki jih je računiti od dne v plačilo zapadlega zneska do dne plačila. Tem obrestim je prišteti tudi stroške postopanja.
Vsak zavarovanec ima ob bolezni pravico do brezplačnega zdravljenja z zdravili in drugimi pomočki vred; dalje ima pravico, ako je bolan nad tri dni in je nezmožen si kaj prislužiti, do dnevne bolniščine (boleznine), ki znaša 60 % povprečne dnine. Bolniščina se izplačuje 30 tednov. Ob smrti mora izplačati za pogrebne stroške trideseterna dnina.
Porodnicam dovoljuje ta zakon babiško pomoč in zdravljenje, poleg tega pa še porodniško podporo, ki znaša 75 % povprečne dnevne mezde in se izplačuje štiri tedne pred porodom in šest tednov po porodu. Podpora za otroka znaša štirinajstkratno povprečno dnevno mezdo, podpora za dojiljo tistim materam, ki same ne doje, pa 50 % povprečne dnevne mezde in se izplačuje dvanajst tednov, začenši z dnem, ko je prenehala porodniška podpora.
Dokler je zavarovanec vsled bolezni nesposoben si kaj prislužiti, mu tudi ni plačevati zavarovalnih prispevkov.
Za vsako nezgodo dovoljuje zakon ponesrečencu tiste pripomočke za zdravljenje kakor v bolezni, in sicer od enajstega tedna naprej, ali, če je bila bolniščina prej ustavljena, od dne ustavljene bolniščine naprej.
Če je ponesrečenec povsem nezmožen si kaj prislužiti, mu gre popolna odškodnina, ki znaša 60 % letnega zaslužka, če je pa sposobnost za delo le zmanjšana, pa samo tisti del popolne rente, ki je primerna nesposobnosti za delo. Do delne odškodnine pa ima ponesrečenec samo tedaj pravico, kadar zmanjšana nezmožnost za delo presega 10 %.
Ako zavarovanec umrje vsled nezgode, je njegovim svojcem izplačati po-grebščino in jim nakazati letno rento, ki je za posamezne primere natanko določena.
Vsako nezgodo, ki se je pripetila pri obratu, mora delodajalec, oziroma njegov zaupnik v 24 urah naznaniti okrožnemu uradu ža zaščito delavcev. Za taka naznanila služijo posebni uradni obrazci.
Rento je nakazati ponesrečencu precej, da mu je ni čakati, ko mu je bila ustavljena bolniščina. Kdor bi rente ne dobil pravočasno, se lahko pritoži do državnega urada za zaščito delavcev ali do kateregakoli okrožnega urada.
Pritožbe je vložiti v enem letu po nezgodi, če je ponesrečenec med tem umrl, pa v šestih mesecih po njegovi smrti.
O pravici do odškodnine in o njeni višini odločuje ravnateljstvo državnega urada za zaščito delavcev.
Proti odloku ravnateljstva se je v treh mesecih po okrožnem uradu pritožiti pri sodišču ze zaščito delavcev.
Proti odloku okrožnega urada za zaščito delavcev, ki se nanaša na bolniške podpore ali začasne rente, se je moči v 15 dneh pritožiti pri sodišču za zaščito delavcev.
Kadar se zdravstveno stanje poškodovanca, ki ima rento, izpremeni tako, da mu gre druga renta, lahko v treh mesecih zahteva, da ga ravnateljstvo državnega ali okrožnega urada za zaščito delavcev iznova preišče in mu prisodi novo odškodnino.
Prometna podjetja, ki segajo v področje več okrožnih uradov za zaščito delavcev ter imajc nad 1000 v zavarovanje zavezanih nameščencev, morajo ustanoviti svoje bolniške blagajnice.
Prometno podjetje je s svojim premoženjem odgovorno za to, da se vrši poslovanje njegove bolniške blagajnice po zakonitih predpisih.
c) Pokojninsko zavarovanje nameščencev.
Za pokojnino so dolžni se zavarovati vsi zaposleni nameščenci, ki so dovršili 18. leto življenja, dobivajo od istega gospodarja najmanj po 600 K prejemkov na leto in imajo po svoji službi ali uradniški značaj ali opravljajo redno največ duševna dela.*
Osebe, ki so dolžne se zavarovati, so po višini svojih letnih prejemkov razvrščene v šest plačilnih razredov.
Zavarovanec, ki postane nezmožen za delo, dobi invalidsko rento (rento za onemoglost), ako umrje, pa gredo vdovi vdovska renta, otrokom vzgojni prispevki in pa enkratna odpravnina vdovi, oziroma otrokom ali pokojnikovi potrebni materi.
Pravico do rente za onemoglost, katere višina se ravna po plačilnih stopnjah, ima zavarovanec brez ozira na starost, ako postane nezmožen za pri-služek. Če ima zavarovanec pravico do bolniščine pri bolniški blagajnici, začne rento za onemoglost prejemati 20 tednov po pričetku pravice do bolniške podpore.
Renta za onemoglost pristoji brez dokaza nezmožnosti za prislužek kot starostna renta:
1.	zavarovancem po 480 prispevnih mesecih;
2.	zavarovankam po 420 prispevnih mesecih, toda ne pred 55. letom življenja;
* Pretežno duševna dela so zlasti: vsako opravilo z vzgojo in s poukom, izvrševanje svobodnih umetnosti, vsako opravilo absolventov tistih študij, vsled katerih so le-ti po vojnem zakonu oproščeni dolžnosti, služiti tretje prezentno službeno leto, ter absolventov še višjih študij, dalje vodstvo obratov, višje nadzorstvo nad delom drugih oseb, pisarniška in kontorska služba ter višja kupčijska vnanja služba.
3. zavarovancem, ki so dovršili 70., zavarovankam, ki so dovršile 65. leto življenja, prebili pa, oziroma prebile najmanj 60 prispevnih mesecev.
Pravico do vdovske rente ima vdova zavarovanca, ki je ob svoji smrti prejemal rento za onemoglost ali starostno rento ali pa se je nadejal take *rente. Vdovska renta znaša polovico rente, ki jo je prejemal zavarovanec, oziroma ki je je pričakoval.
Vsak otrok izpod 18 let ima, kadar mu umrje zavarovani oče ali zavarovana mati, ako sta že prejemala rento ali sta je pričakovala, pravico do vzgojnega prispevka.
Ako umrje zavarovana oseba brez nezgode v službi, preden poteče 60 prispevnih mesecev, in so izpolnjeni pogoji za prejemanje vdovske rente ali vzgojnega prispevka, ima vdova ali, če ni vdove, imajo otroci pravico do enkratne odpravnine, katere prejme vsak otrok enoliko. Če ni niti vdove niti otrok, ima preostala ubožna mati pravico do te odpravnine.
Če upravičeni prejemnik prejema rento na podlagi predpisov o zavarovanju delavcev za nezgode, mu ne gre pravica do prejemanja invalidskih in vdovskih rent ter vzgojnih prispevkov do višine rente za nezgode.
V zagotovitev pravice je za vsak mesec plačati premije, ki so urejene po plačilnih razredih. V prvih štirih plačilnih razredih plačuje dve tretjini teh premij gospodar, eno tretjino zavarovanec, v višjih razredih pa vsak polovico. Pri letnih prejemkih nad 7200 K morajo zavarovanci plačevati premije docela iz svojega.
d) Zasebno zavarovanje.
Poleg javnega prisilnega zavarovanja imamo svobodno zasebn? zavaro-, vanje. Z njim se bavijo zasebne družbe, delniške družbe ali vzajemna društva.
Zasebno zavarovanje je ali zavarovanje za škodo ali osebno zavarovanje.
Zavarovanje za škodo.obsega zavarovanje za škodo po ognju, toči, za škodo pri živini, pri prevozu in pri jamstvu. Razen tega obsega zavarovanje za škodo tudi zavarovanje za vlom, tatyino, za poškodbo stekla, vodovodov, za škodo po viharju ter kreditno zavarovanje.
Pri zavarovanju za ogenj jamči zavarovalec (družba, društvo) za škodo, ki jo povzročijo požar, strela ali razpok, kakor je v pogodbi označeno (n. pr. razpok svetilnega plina). Zavarovancu mora povrniti škodo, ki je nastala vsled razdejanja ali pokvarjenja zavarovanih reči, kolikor je ogenj neposredno ali posredno zakrivil razdejanje ali pokvarjenje predmetov (jih raztopil, obžgal) ali kolikor so bili uničeni ali poškodovani vsled gašenja, podiranja, izpraznjevanja ali podobnega ravnanja. Isto velja tudi o škodi, ki je nastala s tem, da so zavarovane reči izginile pri požaru. Zavarovalec pa ne jamči za škodo vsled požara ali razpoka, ki ga je povzročil potres ali kak vojni dogodek ali pa upor ali vstaja.
Nastali požar je naznaniti tri dni po požaru.
Pri zavarovanju za točo jamči zavarovalec za škodo, ki jo učini toča na zavarovanih zemljiških pridelkih. Povračilo se ravna po dohodku, ki bi ga bili dali zemljiški pridelki, ko bi jih ne bila toča potolkla.
Uimo je naznaniti v štirih dneh.
Pri zavarovanju živine jamči zavarovalec za škodo, ki nastane s smrtjo zavarovane živali, če je poginila ali v sili bila zaklana.
Dogodek je naznaniti v dveh dneh. •
Pri prevoznemzavaro vanju trpi zavarovalec nevarnosti, katerim je izpostavljeno blago pri prevažanju po kopnem ali po vodah ali katerim so izpostavljene ladje pri plovbi po rekah.
Zavarovalec ne jamči:
1.	pri zavarovanju blaga za škodo, ki jo povzroči odposlatelj ali prejemnik namenoma ali z malomarnostjo;
2.	za škodo, ki jo povzročijo naravna kakovost blaga, pomanjkljivo spravilo ali podgane in miši, razen če je taka škoda nastala vsled zakasnele vožnje in je zakasnitev povzročila nezgodo, za katero mora jamčiti zavarovalec;
3.	pri zavarovanju ladje za škodo, ki nastane odtod, da ni bila ladja pri odhodu sposobna za vožnjo ali ne pravilno opremljena ali ni imela pravega moštva, ali ki jo povzročijo navadna obraba, starost, gniloba ali črvojedina;
4.	za škodo, ki nastane vsled vojnih dogodkov ali vsled upora ali vstaje;
5.	za škodo, ki jo prizadenejo vsled zamude pri vožnji konjunkturne, kurzne ali obrestne izgube;
6.	za škodo, ki jo povzročijo razpočne tvarine ali led.
Pri zavarovanju jamstva je zavarovalec zavezan, odškodovati zavarovanca za dajatev, ki jo mora ta na podlagi v pogodbi označenega jamstvenega razmerja dati komu drugemu vsled dogodka, ki je nastal med dogovorjenim časom.
To zavarovanje obsega tudi sodne in nesodne stroške za zagovarjanje ob kazenskem postopanju, ki se je začelo zaradi dejanja, katero bi moglo zahtevek uveljaviti. Ako je zavarovanec zavarovan za jamstvo iz opravilnega obrata, se razteza zavarovanje na jamstvo, ki je naloženo osebam, katere je zavarovanec nastavil za vodstvo ali nadzorstvo obrata ali enega dela obrata.
Osebno zavarovanje obsega zavarovanje življenja in zavarovanje za nezgode.
Pri zavarovanju življenja je zavarovalec zavezan, po nastopu zavarovanega dogodka plačati v pogodbi določeni znesek glavnice ali rente. Zavarovanje se lahko sklene na življenje zavarovančevo ali na življenje koga drugega (dosmrtno zavarovanje ali zavarovanje na dožitek).
Podkrajšek, Spisovnik.	0	23
Posebna vrsta zavarovanja življenja je ljudsko zavarovanje za tiste, ki žive od dnevnega ali tedenskega zaslužka. Ljudsko zavarovanje se večinoma sklene brez zdravniške preiskave, zavarovana vsota je majhna, pri-< spevke (premije) je plačevati v majhnih zneskih na teden.
Zavarovanje za nezgode veže zavarovalca, da izvrši v pogodbi določeno plačilo glavnice ali rente ali drugo dogovorjeno dajatev, če zadene tistega, na čigar osebo je sklenjeno zavarovanje, kakšna taka nezgoda, kakršne so označene v pogodbi.
XVI. Vloge v društvenih zadevah.
Državljani smejo ustanavljati društva in prirejati shode, ravnati se pa morajo pri tem po obstoječih predpisih.
Poleg društev, ki merijo na dobiček (banke, hranilnice, zavarovalnice, delniške družbe itd.) in morajo biti odobrena od ministrstva, so politična društva, ki jim je namen, vplivati na zakonodajstvo in upravo, in nepolitična, katerih smoter je jako različen (dobrodelen, znanstven, družaben, športen itd.).
Društvo mora ustanovitev, pravila in sedež, dalje člane vodstva v treh dneh naznaniti političnemu oblastvu prve stopnje
Kdor hoče sklicati javen, vsakomur pristopen shod, ga mora 24 ur poprej pismeno naznaniti političnemu oblastvu prve stopnje in obenem povedati, kje, kdaj in čemu se bo vršil. Tega naznanila pa ni treba, ako se snidejo samo povabljene, sklicatelju znane osebe. Za shode pod milim nebom in za javne shode je treba izrecne oblastvene dovolitve. Volilnih shodov ob času razpisanih volitev ni treba naznanjati, če se ne vrše pod milim nebom.
1.) Naznanilo o ustanovitvi društva.
Ustanovitev društva.
Mestni magistrat
v Ljubljani.
Podpisanec vljudno naznanja, da se je dne 1. julija 1.1. ustanovilo v Ljubljani, na Bregu št. 4, politično društvo „Jug".
Prilagaje imenik članov vodstva in društvena pravila, prosi podpisani:
Mestni magistrat blagovoli ustanovitev tega društva vzeti na znanje.
V Ljubljani, dne 2. julija 19 ..
Albert Skok,
t. i. predsednik.
2.) Prijava ljudskega shoda.
Prijava ljudskega shoda.
Okrajno glavarstvo
v Logatcu.
Podpisana nameravava dne 17. t. m. ob treh popoldne v Idriji v gostilni pri „Orlu" prirediti javen shod, na katerem bo govor o delavskem gibanju. Zato prosiva:
Okrajno glavarstvo blagovoli ta po zakonitih predpisih 24 ur poprej prijavljeni shod vzeti na znanje.
V Ljubljani, dne 15. junija 19..	Sklicatelja:
Ivan Gruntar,
---Jožef Pristo v.
XVII. Vloge v zakonskih zadevah.
Vloge v zakonskih zadevah rešujejo knezoškofijski ordinarijati in politična oblastva prve stopnje.
Kdor prosi za izpregled zakonskega zadržka, izvirajočega iz sorodstva, se mu je obrniti do knezoškofijskega ordinarijata. V dotični od obeh zaročencev lastnoročno podpisani vlogi je natanko navesti rojstne podatke in pa sorodstvo. Navada pa je, da se rodovnica razkaže v prošnji sami, in sicer ob levi strani besedila. V rodovnici pomenijo krogi moške, trikotniki pa ženske. (Glej spodaj navedeni zgled!)
Olajšave, ki jih je v taki prošnji navesti, so za ženina dovršeno 24. leto, za nevesto pa poleg tega tudi neimovitost in pa kraj, kjer živi. Če je namreč ta kraj tako majhen (da ni v njem nad 300 ognjišč), nima dekle za omožitev toliko prilike kakor v velikem mestu. Krstni list naj priloži samo tisti, ki ga ima na razpolago.
1.) Prošnja za izpregled zakonskega zadržka, izvirajočega iz sorodstva.
Knezoškofijskemu ordinarijatu
v Ljubljani.
O	Podpisanec nameravam poročiti hčer pokojnega strica, sestrično gospodično
q \ Ivanko Komanovo.
Proseč, da se mi izpregleda zakonski zadržek, izvirajoč iz drugega kolena U o sorodstva, opiram svojo namero na nastopne razloge:
A	Po priloženem krstnem listu A sem rojen dne 27. septembra leta 1... v
Rov t ah pri Logatcu. B Po namestilnem dekretu B sem poštar k Cerkniči.
C Moja sestrilna je po priloženem krstnem listu C rojena dne 22. maja 1...
v Ložu, torej tudi doletna. Odkar mi je dne 27. oktobra 1... umrla žena, D opravlja gospodična Ivanka Komanova, ki je po priloženem smrtnem listu D že šestnajst let sirota, moje gospodinjstvo in skrbi za moja dva otroka. Ker izvršuje ta posel požrtvovalno in nesebično, si ne morem misliti boljše gospodinje zase. Poročiti jo pa hočem tudi zaradi njenega blagega značaja, zaradi katerega sem ji že davno iz srca vdan in jo visoko čislam.
Ker gospodična Ivanka Komanova nima premoženja in v tem neznatnem kraju skoro ni prilike za omožitev, priznava tudi, da bi bila kot moja zakonska E družica najbolje preskrbljena. To potrjuje njena priložena izjava E. Zato prosiva oba:
Knezoškofijski ordinarijat blagovoli izpregledati zakonski zadržek, ki izvira iz najinega sorodstva.
V	Cerknici, dne 12. maja 19 ..	Serafin Kulm.
Ivanka Komanova.
2.)	Prošnja za izpregled drugega in tretjega oklica.
Prošnja za izpregled drugega in tretjega oklica.
Okrajno glavarstvo Kolek	v Črnomlju.
Podpisanec prosim v svojem in v imenu sopodpisane neveste gospodične Klare Štepančičeve in njenih staršev, da bi se zakoniti trikratni oklic nadomestil z enkratnim oklicem na dan 28. t. m.
Kakor kaže vse, bom moral v kratkem k vojakom, ne da bi vedel, kdaj se vrnem. Da se vsled tega moja poroka z gospodično Klaro Štepančičevo ne zavleče predolgo, prosim:
Okrajno glavarstvo blagovoli dovoliti, da se trikratni oklic izpregleda.
V	Podzemlju, dne 7. julija 19 ..	Janko Koren.
Klara, Štepančičeva. Zadovoljni kot nevestini starši: Peter Grom. Pavlina Gromova.
3.)	Prošnja za sporazumno ločitev.
Prošnja za sporazumno ločitev. 3 priloge.
Deželno sodišče
.Kolek	v Ljubljani.
A Zakon, ki sva ga podpisana po priloženem poročnem listu A sklenila dne 27. avgusta leta 19.., je ostal brez otrok.
f
Davno že ne marava drug za drugega nit vet in vsled tega sva se tudi že tako odtujila, da odločno zahtevava lolitev od mize in postelje.
Ta svoj sklep sva po priloženem izpričevalu B naznanila pristojnemu žup-nernu uradu in ga tudi zadostno utemeljila. Dasi naju je gospod župnik v večjih presledkih trikrat, povabil k sebi in nama odsvetoval ločitev, vendar vztrajava dosledno na razporoki.
Prilagaje dalje po notarju sestavljeno pogodbeno listino C, s katero sem priznal svoji ločeni ženi primerno vzdrževalnim, prosiva:
Deželno sodišče blagovoli po odrejeni poprejšnji obravnavi o tej prošnji za ločitev dovolili sporazumno ločitev od mize in postelje.
Na Grosupljem, dne 29. avgusta 19 ..	Anton Bobek.
Ana Bob ko v a.
4.) Tožba na ločitev vsled krivde enega zakonca.
Tožba na ločitev vsled krivde
enega zakonca. 2 prilogi.
Deželno sodišče
Kolek	v Ljubljani.
Po priloženem poročnem listu A župnega urada pri Sv. Jakobu v Ljubljani sem poročila v tej cerkvi dne 13. januarja leta 19.. gospoda Ivana Trtnika,
čevljarskega mojstra v Ljubljani, na Karlovški cesti št. 7.
i
V zakonu pa je moj mož kmalu začel popivati in ker v pijanosti ni samo skrajno sirov, ampak tudi nasilen, sem vsled tega veliko pretrpela. Dne 7. maja t. L je prišel zopet pijan domov. Začel je razsajati in me pretepati. Samo krepki roki sosedovi gre hvala, da me ni ubil. Stvar je prišla vsled policijske ovadbe pred sodišče, kjer je bil moj mož obsojen zaradi telesne poškodbe. Priloga B.	'
Pripomnim naj še, da s ve z možem oba katoliške vere in da imava troje otrok: desetletnega sina Jurja, petletno hčer Amalijo in triletnega sina Alojzija.
Da se rešim dolgega trpljenja, ki mu nisem kriva jaz, sem sklenila zaprositi sodno ločitev od mize in postelje.
Zato blagovoli deželno sodišče ukreniti vse potrebno, da se mi zaprošena ločitev od mize in postelje dovoli čimpreje.
V Ljubljani, dne 27. junija 19 .
Gabrijela Trtnikova.
5.)	Prošnja za dovoljenje začasnega ločenega bivanja.
Prošnja za dovoljenje začasnega ločenega bivanja.
Okrajno sodišče
Kolek	v Kostanjevici, i
Vsled silovitosti svojega moža sem prestala že toliko muk, da sem bila primorana zaprositi sodno ločitev od mize in postelje. Odkar je moj mož to zvedel,\je moje življenje vsak dan ogroženo. To me je prisililo, da sem se za čas do končne rešitve svoje zgoraj navedene prošnje preselila k svojemu očetu Jakobu Triplatu, posestniku v Pleterjih št. 7. Zato prosim:
Okrajno sodišče blagovoli dovoliti moje ločeno bivanje in odobriti mojo preselitev.
V	Pleterjih, dne 21. avgusta 19 ..	Marija Hočevar jeva.
6.)	Naznanilo o zopetni združitvi po sodno dovoljeni ločitvi.
Naznanilo o zopetni združitvi po sodno dovoljeni ločitvi.
Okrožno sodišče
v Novem mestu.
Okrožno sodišče nama je z razsodbo z dne 27. marca leta 19.št. 516, dovolilo sporazumno zaprošeno ločitev od mize in postelje.
Najina navzkrižja pa so se sedaj tako poravnala, da hočeva zopet skupaj živeti v zakonski sreči in zvestobi.
To blagovoli okrožno sodišče vzeti na znanje.
V	Metliki, dne 22. februarja 19 ..	Mihael Potnik.
Ivana Potnikova.
XVIII. Vloge v vojaških zadevah.
Vojna dolžnost je dolžnost, ki veže državljane v službo v vseh oddelkih oborožene sile in je splošna. Vsak za vojno sposoben državljan mora to dolžnost osebno izvrševati. Začne se s 1. januarjem tistega leta, v katerem vojnoobvezna oseba dovrši 21. leto življenja.
Vsak, ki mu je priti na prvi prihodnji nabor, se mora zglasiti novembra meseca prejšnjega leta pri občinskem predstojništvu svoje domovinske občine- ali pa tam, kjer biva stalno. Kdor se ne zglasi, zapade globi.
Potem mu je osebno priti k naborni komisiji tistega okraja, kjer ima domovinsko pravico, da ona odloči o njegovi sposobnosti za vojno službo. Kdor želi, da bi smel na nabor ne v domovinski občini, ampak tam, kjer biva, mora meseca novembra prejšnjega leta vložiti prošnjo za dovoljenje.
Ako komisija spozna nabornika za sposobnega, t. j., ako ga potrdi (asen-tira), se začne njegova službena dolžnost s 1. oktobrom nabornega leta.
Vojna služba v nadomestni reservl je v mirnem času omejena na osem tednov vojaškega vežbanja in na obdobne (perijodne) orožne vaje.
Vojno dolžnost je opravljati samo sposobnim možem. Nesposobni morajo ves čas svoje vojne dolžnosti (dvanajst let) plačevati vojaško takso. Izvzeti so samo tisti, ki si zaradi hudih telesnih napak ne služijo ničesar. Taksa se odmerja po dohodkih in je dvojna: službena nadomestna taksa in roditeljska taksa. Službena nadomestna taksa je naložena takšnim zavezancem samim, roditeljsko takso pa morajo plačevati njih roditelji, ako imajo na leto najmanj 4000 K obdavčenih dohodkov.
Službeno nadomestno takso morajo plačevati samo tiste za vojaščino nesposobne osebe, ki imajo več nego 1600 K obdavčenih dohodkov na leto. Takšni zavezanci morajo meseca januarja vsakega leta izpolniti dva predpisana obrazca ter ju izročiti občinskemu predstojništvu.
Vojaške takse se stekajo v vojaškotaksni zaklad, ki služi v preskrbo invalidov, vdov in sirot padlih vojakov in v podporo družin tistih mož, ki so poklicani v vojno službo (mobilizirani).
Domačinci, ki so dovršili vsaj 17. leto in so duševno in telesno dovolj sposobni, smejo prostovoljno iti v vojake. Ker pa niso še svojepravni, jim mora oče ali varuh to dovoliti. Prostovoljec si sme sam izbrati vojno krdelo, pri katerem hoče služiti.
Kdor je dovršil višjo šolo (javno višjo gimnazijo, višjo realko ali tema enak višji učni zavod — učiteljišče, višjo državno obrtno šolo itd.) in dokaže višjo izobrazbo, temu se v mirnem času dovoli enoletna prezentna vojaška služba (enoletno prostovoljstvo). Prošnje za to ugodnost je vložiti najkasneje 8b glavnem naboru.
Ugodnosti pri izpolnjevanju vojne dolžnosti uživajo kandidati duhovskega stanu (bogoslovci), učitelji, posestniki podedovanih kmetij in takozvani družinski hranitelji (redniki), t. j. vojni zavezanci, ki kot edini sinovi, vnuki ali brati vzdržujejo svoje za prislužek nezmožne očete, ovdovele matere, oziroma dede (stare očete) in babice (stare matere) ali osirotele brate in sestre. Tem osebam je olajšana vojaščina na ta način, da jih takoj uvrste v nadomestno reservo in tako oproste službe v liniji.
Vloge v vojaških zadevah sprejemajo pristojna vojna dopolnilna poveljstva, oziroma pristojna politična oblastva prve stopnje. Kateremu teh oblastev je predložiti vlogo in kaj je vlogi priložiti, je razvidno iz sledečih zgledov.
Kadar je vlogi priložiti vstopnico, naj si jo prosilec priskrbi pri pristojnem političnem oblastvu prve stopnje. Iz vstopnice bodi razvidno, da je prosilec jugoslovanski državljan, da je blagonraven in da je sposoben za enoletnega prostovoljca.
Kdor potrebuje rodbinsko polo,mujo napravi pristojni župni urad. V tej poli je popisana prosilčeva rodbina.
Včasih je treba posestnega lista ali tudi izkaza o zem-' ljiškem in hišnem davku. Oboje napravi pristojni davčni urad.
Kadar mora prosilec priložiti izpričevalo, ki potrjuje, da je prosilec doma neogibno potreben, mu ga napravi občinski urad, potrditi pa ga morata dva občinska domačinca, ki imata sinove pri vojakih.
Prošnjo v vojaških zadevah, razen prošnje za oprostitev od vojaških vaj, je vložiti, preden pride prosilec na vojaški nabor.
Kadar je v vlogi dokazati, da prosilčev oče, dasi še ne 65 let star, ni sposoben za nobeno delo, je priložiti posebno izpričevalo, ki ga ob navadnih razmerah napravi naborna komisija, sedaj pa izjemoma okrajni zdravnik.
1.)	Prostovoljna priglasitev za enoletnega prostovoljca.
Vojno dopolnilno poveljstvo
v Ljubljani.
A Podpisanec sem po priloženem zrelostnem izpričevalu A dovršil letos stavbni oddelek višje državne obrtne šole v Ljubljani. Ker štejem šele 18 let in bi rad opravil vojaško dolžnost, preden stopim v službo, prosim, da mi poveljstvo prizna enoletno prostovoljstvo in me asentira k 8. pešpolku z nastopom aktivne službe dne 1. oktobra 1.1. g Prošnji prilagam tudi vstopnico B mestnega magistrata ljubljanskega in q dovolilo C svojih staršev.
V Ljubljani, dne 14. julija 19 ..	Ivan Sirotnik.
2.)	Prošnja nabornik^, da se nm dovoli dveletna prezentna služba.*
I
Okrajno glavarstvo
v Celju.
Podpisanec sem pristojen na Vransko ter obiskujem v tekočem šolskem leta tretji letnik kiparskega oddelka na državni obrtni šoli v Ljubljani. To učenje potrjuje priloženo izpričevalo ravnateljstva tega zavoda.
* Ta olajšava velja za tiste, ki so dovršili nižja obrtna učilišča.
Ker pridem spomladi na nabor in je skoro gotovo, da bom potrjen, prosim: Okrajno glavarstvo mi blagovoli dovoliti dveletno prezenlno službo.
V	Ljubljani, dne 23. januarja 19..	stojan MagdiL
3.)	Prošnja nabornika (kmečkega sina), da se mu za olajšavo dovoli služba nadomestnega reservista.*
Okrajno glavarstvo
v Ptuju.
Podpisanec pridem spomladi na vojaški nabor. Ker je skoraj izključeno, da ne bi bil potrjen, prosim, da bi smel služiti v nadomestni reservi. Prošnjo opiram na sledeče razloge:
Kakor je razvidno iz priložene rodbinske pole A, imam 4 brate in 3 sestre. Razen petnajstletnega brata Ivana in sedemnajstletne sestre Ivane so vsi v šoloobvezni starosti. Priloženi posestni list B in priloženi izkaz C o zemljiškem
in hišnem davku izpričujeta naše posestne in davčne razmere, iz izpričevala, ki ga napravi občinski urad ob navzočnosti dveh občinskih domačincev, pa bo razvideti, da sem. na domu neogibno potreben. Oprt na vse to, prosim:
Okrajno glavarstvo mi priznaj za olajšavo službo nadomestnega reservista.
V	Ormožu, dne 23. januarja 19..	/w/j/ Pitamec.
i
4.)	Prošnja nabornika (kot rednika rodbine), da se mu za olajšavo prizna služba
nadomestnega reservista.
Mestni urad
v Celju.
Podpisanec bom spomladi pozvan na vojaški nabor. Ker je skoro gotovo, da me potrdijo, prosim, da se mi za olajšavo prizna služba nadomestnega reservista.
Prošnjo opiram na sledeče razloge:
Kakor je razvidno iz priložene rodbinske pole A, šteje naša družina osem članov, med njimi tri šoloobvezne dečke in eno še mlajšo deklico. Mati je že dalje časa bolehna, oče pa, dasi šele 64 let star, že več časa ni za nobeno delo.
* Taka prošnja je dovoljena po naboru samo tedaj, če so razmere, ki opravičujejo prošnjo, nastale po naboru, oddati pa jo je pri pristojnem županstvu.
Sklicujoč se dalje na izpričevalo, ki ga izda mestni urad ter ga bosta potrdila dva občinska domačinca, ki imata sinove pri vojakih, in kateri kaže, da me doma nujno potrebujejo, prosim še enkrat:
Mestni urad mi priznaj za olajšavo službo nadomestnega reservista.
V	Celju, dne 7. decembra 19 ..	Kantelič.
5.)	Prošnja nabornika (nedoletnega lastnika podedovanih posestev), da se mu za olajšavo prizna služba nadomestnega reservista.
Okrajno glavarstvo
v Kranju.
A Kakor kaže priložena izročilna listina A, sem podedoval po svojem stricu B Metodu Zalarju posestvo, ki zadostuje za pet oseb, rodbinska pola B pa priča, da sem na tem posestvu popolnoma sam. Ker bo iz izpričevala, izdanega od tukajšnjega občinskega urada in potrjenega od dveh občinskih domačincev, ki imata sinove pri vojakih, razvidne, da sem na tem posestvu neogibno potreben, prosim:
Okrajno glavarstvo mi dovoli za olajšavo službo nadomestnega reservista.
V	Zgornjih Dupljah, dne 25. januarja 19 ..
Mihael Gindrič.
6.)	Prošnja za dopust ined žetvijo.
Poveljstvo 3. topničarskega polka
v Celju.
Podpisani vojak sem posestnik večje kmetije v Žalcu. To oskrbuje sedaj moja žena z eno deklo. Zaradi obilega dela ob žetvi, ki se prične prihodnji mesec, pa sama nikakor ne zmore vsega.
Oprt na priloženo potrdilo žalskega županstva, s katerim je uradno dokazano, da me ob tem času doma nujno potrebujejo, prosim:
Poveljstvo 3. topničarskega polka mi dovoli štiritedenski dopust za žetev, ki ga želim nastopiti dne 5. julija.
V	Celju, dne 23. junija 19 ..	Jožef Podržaj.
7.)	Prošnja za oproščenje od orožne vaje.*
Vojno dopolnilno poveljstvo
v Mariboru.
Podpisanec imam v Slovenjgradeu posestvo. Kakor je razvidno iz priložene rodbinske pole A, imam ženo in štiri nepreskrbljene otroke. Žena pa je po zadnjem porodu meseca marca 1.1. tako oslabela, da leži skoro neprestano.
V	teh skrajno neugodnih rodbinskih razmerah sem bil poklican na šest-tedensko orožno vajo, ki se začne dne 16. maja 1.1.
Ker bo županstvo v svojem od dveh domačinov, ki imata sinove pri vojakih, potrjenem izpričevalu gotovo priznalo, da sem doma nujno potreben, prosim: Vojno dopolnilno poveljstvo me blagovoli oprostiti predpisane orožne vaje.
V	Slovenjgradeu, dne 17. aprila 19 ..	juri šlajko.
8.)	Prošnja za preložitev predpisane orožne vaje.
Okrajno glavarstvo
v Črnomlju.
Podpisanec sem poklican k orožni vaji, ki se začne dne 15. maja 1.1. Prav sedaj pa moram zaradi nujnih trgovinskih poslov za tri tedne z doma. Zato prosim:
Okrajno glavarstvo blagovoli odrediti, da opravim predpisano orožno vajo jeseni tekočega leta.
V	Metliki, dne IS. aprila 19 ..	Ciril Zarnik.
9.)	Prošnja bogoslovca za oprostitev od vojaške službe.
Mestni magistrat
v Ljubljani.
Podpisanec sem po priloženem izpričevalu ravnateljstva bogoslovnih študij v Ljubljani sedaj bogoslovec prvega letnika. Ker pridem spomladi na vojaški nabor, prosim:
Mestni magistrat ukreni potrebno, da se mi prizna vojna olajšava za bogoslovce.
V	Ljubljani, dne 6. januarja 19 ..	Pavel Tičar.
* Tako prošnjo mora potrditi občinsko oblastvo.
** Taki vlogi je priložiti vse vojaške listine, ki jih ima prosilec v rokah.
t
10.)	Prošnja za sprejem v kadetnico.
Poveljstvo pehotne kadetnice
v I.
Podpisanec prosim, da hi bit moj sin Igor sprejet v prvi letnik pehotne kadetnice v L
Prošnji prilagam njegov krstni in domovinski list, njegovo nravnostno izpričevalo, šolska izpričevala zadnjih treh let in vojaškozdravniško izpričevalo o telesni sposobnosti njegovi.*
Obenem izjavljam, da so mi dobro znani predpisi za sprejem v kadetnico in da se bom natanko ravnal po njih. Ako bo sin sprejet, bom plačal predpisano sprejemnim, sinu pa ves čas njegovega šolanja v kadetnici pošiljal na mesec po ... K-
V	Sevnici, dne 13. maja 19 ..	'	Ivan Cvar,
posestnik.
11.)	Pritožba zaradi previsoko odmerjene vojaške takse.
Deželna vlada
v Ljubljani.
Mestni magistrat ljubljanski mi je z odlokom z dne 14. aprila t. L, št. 2618, predpisal ... K vojaške takse. Odmerjena taksa je z o žirom na dohodke državnega uradnika X. činovnega razreda veliko previsoka in zato prosim: Deželna vlada blagovoli navedeni odlok mestnega magistrata ljubljanskega razveljaviti in mi predpisati takso, ki je primerna mojim zgoraj navedenim dohodkom.
V	Ljubljani, dne 29. aprila 19 ..	Stanko Krč,
davčni pristav.
XIX. Pomočniške izkušnje.
Pomočniške izkušnje so obvezne za vse vajence rokodelskih obrtov. Pomočniške izkušnje se vrše pred izpraševalno komisijo dotične zadruge. Stroške za izkušnje, ki se vrše pred zadružno komisijo, mora plačevati zadruga. Zato ji tudi pripadajo takse, kf jih morajo plačevati vajenci.
* Predpisi glede starosti in dovršenih študij so razvidni iz razglasov, priobčenih v časopisih.
Ubožnim vajencem se sme ta taksa izpregledati.
Za vajence, ki so se izučili v tvorniškem obratu ali pri mojstru, ki ni zadružni član, velja oblastvena izpraševalna komisija, ki posluje v Ljubljani v četrtletnih rokih.
Kdor hoče delati pomočniško izkušnjo, mora kolka prosto prošnjo predložiti zadružnemu načelništvu, oziroma izpraševalni komisiji.
Prošnji mora vajenec priložiti:	>
1.	od mojstra izdano in od zadruge potrjeno učno izpričevalo, če se je učil pri več mojstrih, pa vsa učna izpričevala;
2.	šolsko izpričevalo obrtne nadaljevalne šole (če jo je obiskoval);
3.	potrdilo trgovinske in obrtne zbornice, oziroma zadružnega načelništva o plačani pristojbini za pomočniško izkušnjo ali pa potrdilo, da ga je zbornica, oziroma zadružno načelništvo oprostilo te pristojbine.
Ako bi zadružno načelništvo ali izpraševalna komisija odklonila prošnjo, ima prosilec pravico, pritožiti se pri krajno pristojnem obrtnem oblastvu prve stopnje.
Pri pomočniški izkušnji naj vajenec pokaže, kakšne spretnosti si je pridobil za svoj obrt. Zato mora do izkušnje napraviti pod primernim nadzorstvom pomočniško delo. Na dan izkušnje pa mu je dokazati, kako je izvežban v svojem obrtu (ima li potrebne strokovne vednosti v orodju, gradivu itd.) in kako je teoretično izobražen.
Kdor je izkušnjo prebil z dobrim uspehom, dobi pomočniško pismo ter mu gre naslov pomočnik. Vsi drugi so pomagači.
Izpričevalo o dobro prebiti pomočniški izkušnji je navadno neogibno potrebno vsakomur, ki hoče samostojno izvrševati rokodelski obrt. Izvzeti so samo tisti, ki so obiskovali kak obrtni učni zavod, katerega izpričevalo nadomešča to izkušnjo.
Vajencu, ki ni napravil pomočniške izkušnje pred doteklo učno dobo, se sme učna doba podaljšati do prebite izkušnje, najdalje pa za pol leta.
Zadruge za druge nego rokodelske obrte lahko sklenejo, da morajo njih vajenci pred doteklo učno dobo napraviti vajenško izkušnjo. Kjer je taka izkušnja predpisana,* jo mora napraviti vsak vajenec še pred doteklo učno dobo, ki se mu sicer lahko podaljša za pol leta. Na podlagi te izkušnje, učnega izpričevala in odhodnega izpričevala obrtne nadaljevalne šole dobi učbenico in je prost.
* Kjer take izkušnje niso predpisane, dobi vajenec učbenico na podlagi učnega izpričevala in odhodnega izpričevala obrtne nadaljevalne šole.
1.) Zgled prošnje do zadružne izpraševalne komisije.
Načelništvo......zadruge
Vdano podpisani naznanja načelništvu, da h°e-dne......pri gospodu
J. L,......mojstru v....... dovršil učno dobo. Zato prosi, da bi bil
pripušlen k pomočniški izkušnji, ter prilaga prošnji: učno izpričevalo,
šolsko izpričevalo obrtne nadaljevalne šole v......in
predpisano pristojbino . . . K.
V......dne ...... 19 . .	I.L
2.) Zgled prošnje do oblastvene izpraševalne komisije.
Oblastvena izpraševalna komisija za pomočniške izkušnje
Vdano podpisani naznanja oblastveni izpraševalni komisiji, da -°e dne
.......pri gospodu 1.1.,.......mojstru v........ dovršil učno
dobo. Zato prosi, da bi bil pripuščen k pomočniški izkušnji, ter prilaga prošnji: učno izpričevalo,
šolsko izpričevalo obrtne nadaljevalne šole v.......in
potrdilo trgovinske in obrtne zbornice
izkušnjo.
pristojbina za pomočniško izkušnjo.
V......dne......19. .	I I.
XX. Druge važne vloge, i.) Prošnja za oproščenje od porotniškega posla.
Janko Hlebanja, hišni posestnik v Ljubljani, na Starem trgu št. 11.
Prošnja za oproščen/e od	V Ljubljani, dne 29. aprila 19..
porotniške službe. 1 priloga.
Mestni magistrat
v Ljubljani.
Iz prvotnega imenika porotnikov, ki je razgrnjen na magistratu, sem raz-videl, da zadene ta posel za prihodnjo porotno dobo tudi mene. Kakor je
razvidno iz priloženega zdravniškega izpričevala, sem tako bolan, da se brez zlih posledic za svoje rahlo zdravje ne morem udeležiti niti ene obravnave. Ker sem v 60. letu in mi tudi po zakonu pristoji pravica, odkloniti to častno službo, prosim:
Mestni magistrat me blagovoli črtati iz imenika porotnikov.
Janko Hlebanja.
2.) Prošnja za sodno znižbo stroškovnika.
V Novem mestu, dne 17. marca 19..
Prošnja za sodno znižbo stroškovnika.
Okrajno sodišče
v Novem mestu.
Tukajšnji odvetnik gospod dr. Karel Zdražba me je dne 13. februarja 1.1. zastopal pri okrajnem sodišču v Trebnjem v moji pravni zadevi proti gospodu Jožefu Telčiču iz Trebnjega zaradi dolžnih mi 196 K 35 h s pripadki. Dasi gospod zastopnik ni imel veliko truda in se je pravda končala s sodno poravnavo, zahteva od mene za to zastopstvo po priloženem stroškovniku 78 K 60 h. Zato prosim:
Okrajno sodišče blagovoli ta stroškovnik pregledati in primerno znižati.
Vrh Gestrin, * * *	posestnik.
Umazan tekmovalec jako rad očitno naznanja prodajo blaga kot razprodajo, dejansko pa ne namerava razprodati blaga, t. j., ne ga razprodati v ta namen, da bi napravil konec obratu docela ali samo glede neke vrste blaga, marveč neprenehoma dopolnjuje zalogo. Take „razprodaje" lahko škodujejo dostojnim obrtnikom, slepe pa kupovalce z varljivimi najnižjimi cenami. V zaščito obrtnikov in kupovalcev so zato v tem oziru izdani naslednji predpisi.
Javne razprodaje se smejo vršiti samo z dovoljenjem obrtnega oblastva. V prošnji, ki jo je vložiti za to dovoljenje, je navesti množino in kakovost blaga, kje se bo razprodajalo in koliko časa. S trikronskim kolkom kolko-vana prošnja mora nadalje obsegati natančne podatke o lastnikih blaga, o osebah, ki bodo razprodajale, in o nagibih, iz katerih naj se izvrši razprodaja (taki nagibi so n. pr. obrtnikova smrt, prestanek obrata, uničenje enega dela zaloge po požaru, preselitev itd.).
Dovoljenje za razprodajo za najdalje tri mesece da obrtno oblastvo I. stopnje
Za daljši čas, in sicer največ do enega leta sme razprodajo dovoliti politično deželno oblastvo ob prav posebno ozira vrednih okolnostih.
Razprodajati se sme samo blago, ki je bilo izprva naznanjeno. Na to mora obrtno oblastvo strogo paziti. Obrtniku, ki se pregreši zoper ta predpis, vzame oblastvo takoj dovoljenje, mu zaseže dokupljeno blago in ga vrhutega še strogo kaznuje.
3.) Obrtnik prosi dovoljenja za prostovoljno razprodajo.
Jožel škrjanec, mizar v Kranju št. 17.
Prošnja za prostovoljno	V Kranju, dne 25. julija 19 ..
razprodajo. 1 priloga.	Okrajno glavarstvo
Kolek	v Kranju.
Zaradi bolehnosti namerjam opustiti svoj mizarski obrt v Kranju in razprodati zalogo izdelanega pohištva, ki je izkazano v priloženem seznarnkti. Z o žirom na to prosim:
Okrajno glavarstvo mi dovoli zaprošeno razprodajo, ki naj bi trajala dva meseca, in sicer od dne 1 .septembra do dne 31. oktobra t. L Razprodajal bom sam v svoji prodajalnici v Kranju št. 17.
Jožef Škrjanec.
* * *
Pri vseh obrtih so dovoljena ob nedeljah neodložna dela, ki jih je izvršiti iz javnih ozirov ali v sili, n. pr. poprave pri plinovodih in vodovodih, ključavnicah, vozovih in avtomobilh.
Delavce, kateri opravljajo navedena dela, je vpisati v poseben seznamek, ki ga je na zahtevo predložiti oblastvu ali obrtnemu nadzorniku.
4.) Prošnja za dovoljenje, da se smejo ob nedeljah izvrševati neodložna začasna dela.
Vojteh Meden, kotlar v Ljubljani, v Kolodvorski ulici št. 3.
_ „ . , . . , ,. , V Ljubljani, dne 31. januarja 19.. Prošnja za dovoljenje, da bi smel
v nedeljo dne 6. in v nedeljo dne
13. februarja izvršiti nekatera
neodložna začasna dela.
\	Mestni magistrat
v Ljubljani.
V poslopju državne obrtne šole v Ljubljani je neogibno potreba popraviti parni kotel za centralno kurjavo. Dokler trajajo popravila, pa ni mogoče kuriti in je zato tudi izključeno, da bi bile učne sobe dovolj tople.
Da zaradi popravil ne bo treba ustaviti pouka, nameravam začeti naročeno delo v nedeljo dne 6. februarja in ga dokončati v nedeljo dne 13. februarja.
Ker je popravilo neodložno, vendar pa začasno in ga moram iz javnih ozirov izvršiti ob nedeljah, prosim, da mi mestni magistrat dovoli delo ob navedenih nedeljah.
Vojteh Meden.
* * *
Smodnik prodajajo vobče državne postaje za prodajanje smodnika, kjer je treba, pa tudi trgovci, ki se jim je priznala sposobnost za to prodajo in imajo za shranitev smodnika primerne prostore.
Kolkovano prošnjo je vložiti pri podružnici skladišča za artiljerijske potrebščine.
5.) Prošnja za pcdelitev licence za prodajanje smodnika na drobno.
Peter Bajželj, trgovec z mešanim blagom v Kranju.
V Kranju, dne 6. septembra 19 ..
Prošnja za podelitev licence za prodajanje smodnika.
Podružnica skladišča za artiljerijske potrebščine
Kolek	v Ljubljani.
Vsled smrti tukajšnjega prodajalca smodnika gospoda Jožefa Ogrina je poverila finančna straža podpisanemu začasno prodajo smodnika-
Podpisanec izvršuje v Kranju trgovino z mešanim blagom že 18 let in je med someščani po svojem poštenem poslovanju in po svoji redoljubnosti na dobrem glasu. Ker ima v svoji hiši veliko, suho klet, blizu mesta pa za zalogo primerne prostore, kjer lahko shranjuje za nadrobno prodajo dovoljeno množino smodnika, prosi, da se mu prodaja tega samotržnega blaga dokončno poveri.
Peter Bajželj.
Kdor hoče prodajati poštne vrednotnice, mu tako prošnjo do poštnega ravnateljstva lahko sestavi tisti poštni urad, v katerega okolišu namerava prosilec izvrševati prodajo. Če pa hoče prošnjo spisati sam, naj mu za to služi nastopni zgled.
Podkrajšek, Spisovnik.	24
6.) Prošnja za dovoljenje za prodajo poštnih vrednotnic.
Andrej Gorišek, trgovec z mešanim blagom na Mirni.
„V>.	,. .	, .	Na Mirni, dne 15. maja 19..
Prošnja za dovoljenje za prodajo
poštnih vrednotnic.
1 priloga.
Poštno in brzojavno ravnateljstvo Kolek	v Ljubljani.
Podpisanec prosi, da bi mu poštno in brzojavno ravnateljstvo dovolilo prodajati poštne vrednotnice. . Prošnjo opira na sledeče razloge:
1.	Podpisanec je v mirenski občini, ki šteje nad 2000 prebivalcev, edini trgovec.
2.	V" tem kraju se dobivajo znamke in druge poštne vrednotnice sedaj samo pri poštnem uradu.
3.	Podpisanec je nravstveno popolnoma neomadeževan; to dokazuje priloženo izpričevalo.
Zato se nadeja, da poštno in brzojavno ravnateljstvo ugodi njegovi prošnji.
Andrej Gorišek.
* * *
Kdor hoče dobiti razpisano prodajo tobaka (zalogo, trafiko), mora prošnjo spisati na predpisanem uradnem obrazcu. Iz tega obrazca, ki ga dobi prosilec brezplačno pri vsakem oddelku finančne straže ali pri priglednem okrajnem vodstvu finančne straže, je tudi razvidno, kaj je prošnji priložiti.
Kje mora prosilec zahtevano jamščino vložiti, je določeno v razpisu, vselej pa mora ponudbi priložiti potrdilo, da je že plačana.
Kdor prosi za tobačno trafiko v takem kraju, kjer je še ni, mora prošnjo sam sestaviti in ji priložiti krstni in domovinski list in nravnostno izpričevalo. S kolkom za 3 K opremljeno prošnjo je odposlati na dotično okrajno finančno ravnateljstvo.
7.) Prošnja za tobačno trafiko.
Prošnja za tobačno trafiko.	Na Dražici, dne 3. novembra 19 ..
3 priloge.
Finančno okrajno ravnateljstvo Kolek	v Ljubljani.
Podpisani sem rojen leta 1... v Preserjih in tam pristojen. Kakor kaže priloženo nravstveno izpričevalo, sem tudi neomadeževan.
Oprt na vse to, prosim, da mi ravnateljstvo dovoli na Dražici tobačno trafiko, ki je tukaj potrebna posebno zaradi tega, ker je vas precej osamljena in je do bližnje trafike pol ure hoda.
Stanko Drašler.
Kadar je razpisana prodaja tobaka, ki je združena s prodajo kolkov, je za oboje prositi na istem uradnem obrazcu, ki je predpisan za oddajo tobačnih prodaj.
Kdor želi prodajati samo kolke, menične golice in vozne liste, mora s kolkom za 3 K opremljeno prošnjo vložiti pri okrajnem finančnem ravnateljstvu.
8.) Prošnja za dovoljenje za prodajo kolkov, meničnih golic in voznih listov. Slavko Ahčin, trgovec s kolonijalnini blagom v Kamniku.
V Kamniku, dne 10. februarja 19..
Prošnja za dovoljenje za prodajo kolkov, meničnih golic in voznih listov.
Finančno okrajno ravnateljstvo Kolek	v Ljubljani.
Podpi.sanec prosim, da bi smel v svoji prodajalnici v Kamniku št. 30 proti dotični licenci prodajati: kolke do desetih kron,
uradne menične golice s kolkom do desetih kron, železniške vozne liste z vtisnjenim kolkom vsake vrste.
Slavko Ahčin.
* * *
Kdor izgubi menico, mora takoj obvestiti trasata, da je ne izplača neupravičeni osebi. Obenem je izposlovati pri trgovinskem sodišču plačilnega kraja nje amortizacijo.
Amortizacijo imenujemo sodno proglasitev menice za neveljavno. Postopek pa je ta: Sodišče objavi trikrat v časopisih edikt, v katerem pozivlje vsakogar, ki ima kako terjatev iz te menice, naj naznani svoje pravice v 45 dneh od dne zadnjega edikta. Ko preteče 45 dni, je sodišče zaprositi iznova, naj proglasi izgubljeno menico za neveljavno.
0.) Prošnja, da se uvede amortizacijsko postopanje za izgubljeno menico. Konrad Malic, trgovec v Ljubljani, v Prešernovi ulici št. 7.
V Ljubljani, dne 12. avgusta 19 ..
Prošnja, da sodišče uvede amortizacijsko postopanje za izgubljeno menico.
Deželno kot trgovinsko sodišče Kolek	I	v Ljubljani.
Dne 18. junija 1.1. sem potegnil na gospoda Luko Svetlina v Kranju menico za
K 270, plačljivo dne 18. septembra 1.1. Ker sem ta akcept izgubil, prosim:
Deželno kot trgovinsko sodišče blagovoli uvesti amortizacijsko postopanje za to menico in odrediti vse potrebno.
Konrad Malič.
I p.) Prošnja, da se izreče amortizacija izgubljene menice.
Konrad Malič, trgovec v Ljubljani, v Prešernovi ulici št. 7.
V Ljubljani, dne 15. oktobra 19 ..
Prošnja, da sodišče izreče amortizacijo izgubljene menice. 4 priloge.
Deželno kot trgovinsko sodišče Kolek	v Ljubljani.
Deželno kot trgovinsko sodišče je s priloženim odlokom z dne 22. avgusta t. L, št. 1078, dovolilo, da se uvede amortizacijsko postopanje za izgubljeno menico, potegnjeno v Ljubljani dne 18. junija 1.1. Ta oklic je bil razglašen trikrat v priloženem „Uradnem listu", in sicer dne 24., 26. in 28. avgusta 1.1.
Ker 45 dni po razglasitvi ni nihče predložil te menice deželnemu kol trgovinskemu sodišču in tudi ne naznanil kake zahteve iz te menice, prosim:
Deželno kot trgovinsko sodišče blagovoli menico za K 270, plačljivo dne 18. septembra, ki sem jo izdal dne 18. junija na gospoda Luko Svetlina v Kranju, proglasiti za neveljavno.
/ Konrad Malic.
11.)	Prošnja za državno službo.
Finančno okrajno ravnateljstvo
KoIek	v Ljubljani.
Sklicujoč se na razpis finančnega okrajnega ravnateljstva v Ljubljani z dne 22. maja 19.., št. 756, priobčenega v „Uradnem listu" št. 56 z dne 28. maja, prosim, da mi ravnateljstvo podeli razpisano službo uradnega sluge. Prošnjo opiram na sledeče razloge: B, Po priloženem krstnem listu A sem star 34 let, po domovinskem listu B pa pristojen v Polšnik, torej jugoslovanski državljan. Kakor kaže priložena D, doslužnica C, sem doslužil vojaška leta brez kazni, nravstveno izpričevalo D pa posvedočuje, da sem neomadeževan.
Sedaj izvršujem čevljarski obrt v Kresnicah, kjer so moji do!wdki tako pičli, da prav težko preživljam sebe, svojo ženo in troje majhnih otrok.
Poudarjajoč, da sem slovenščine dovolj zmožen in da govorim nekoliko tudi srbohrvaščino, ponavljam izrečeno prošnjo kar najspoštljiveje.
V Kresnicah dne 30. maja 19 ..
AntOn Čonžek. •
12.)	Prošnja za premestitev.
Prošnja za premestitev.	I
3 priloge.
Okrajno sodišče
Kolek .	v Kranju.
Pri okrajnem sodišču v Kranju je vsled smrti tamošnjega sluge Andreja Vrtina oddati njegovo službo.
Proseč, da bi bil premeščen na to mesto, opiram svojo prošnjo na sledeče razloge:
Rojen leta 1... v Krašnji in tam pristojen, sem doslužil leta 19 .. vojake ter dobil nato službo za slugo v Črnomlju, ki jo opravljam sedaj že 17. leto. S svojimi skromnimi dohodki mi ni živiti samo žene in troje, domačo šolo obiskujoči/! otrok, ampak tudi sina, ki študira na novomeški gimnaziji. Če bi mi bila podeljena zaprošena služba sodnega sluge v Kranju, bi se vse razmere moje bistveno obrnile na boljše.
Sin dijak bi lahko študiral doma v Kranju, za družino pa bi dobival potrebna živila iz bližnjega Struževega, kjer je moja žena doma, veliko ceneje, če že ne brezplačno. Tako bi si prihranil izredno mnogo stroškov.
Razlogi, ki so me napotili do te prošnje, so torej dovolj tehtni. Na njih podlagi ponavljam svojo prevdano prošnjo z zagotovilom, da bom tudi na novem mestu izpolnjeval svoje službene dolžnosti s tisto vnemo in tako vztrajno kakor doslej.
V	Črnomlju, dne 11. avgusta 19..	Ignacij Cerar.
13.) Prošnja za službo pri zasebni firmi.
Slavno ravnateljstvo!
Vdano podpisani prosi, da bi mu slavno ravnateljstvo podelilo službo pisarniškega uradnika v papirnici v Vevčah.
Svojo prošnjo opira na nastopne razloge: A Kakor je razvidno iz priloženega izpričevala A, je podpisanec dovršil leta B 19 .. meščansko šolo v Postojni, izpričevalo B pa dokazuje, da je bil leta 19 .. z dobrim uspehom dokončal trgovsko šolo v Ljubljani. Na podlagi teh študij je vstopil v službo pri špedicijskem podjetju gospoda Antona Starina v Ljubljani, kjer opravlja pisarniške posle na popolno zadovoljmst svojega C gospodarja (priloga C).
Slednjič se usoja vdano podpisani ravnateljstvo zagotavljati, da bo vestno opravljal službo in se s pridnostjo trudil pridobiti naklonjenost njegovo.
V	Ljubljani, dne 14. marca 19..	Anton Trček
Ravnateljstvo papirnice
v Vevčah.
Anton Trček, pisarniški uradnik pri špediterju gospodu Antonu Stari nu v Ljubljani,
prosi službe pisarniškega uradnika.
S 3 prilogami.
# * *
Kdor služi vojake 12 let, dobi certifikat in se zato imenuje certifikat i s t. Certifikat daje certifikatistom pravico do državne službe. Certifikatist, ki je dovršil ljudsko šolo, lahko postane uradni sluga, certifikatist, ki je dovršil

nižjo gimnazijo ali nižjo realko, pa lahko zaprosi službe pisarniškega uradnika. Za tako službo pa mu je dokazati prakso, ki si jo je pridobil pri kakem takem uradu, kjer želi službovati.
Z dvekronskim kolkom kolkovano prošnjo za podelitev službe je nasloviti na predsedstvo tistega oblastva, v katerega področje spada razpisana služba.
14.) Certilikatist prosi kancelistovske službe pri okrajnem glavarstvu.
Predsedstvo deželne vlade za Slovenijo
Kolek	v Ljubljani.
Pri okrajnem glavarstvu v Kamniku je razpisana služba kance list a s prejemki XI. činovnega razreda.
Podpisanec se usojam prositi te službe, opiraje se na nastopne razloge: Rojen leta 1... in pristojen v Cerklje na Gorenjskem, sem po priloženem A, B certifikatu A služil vojake 12 let 7 mesecev ter potem po priloženem potrdilu B prakticiral 6 mesecev pri okrajnem glavarstvu v Litiji.
K svoji prošnji naj še dostavim, da sem slovenščini v govoru in pisavi, hrvaščini pa v govoru popolnoma vešč.
V Ljubljani, dne 2. maja 19 ..	Stmko pgzdlr ,
Predsedstvo deželne vlade za Slovenijo v Ljubljani.
Stanko Pezdir, vojaški certifika-tist v Ljubljani, na Sv. Petra cesti št. 26,
prosi razpisane kancelistovske službe pri okrajnem glavarstvu v Kamniku. 2 prilogi.
15 ) Prošnja za potni list.
Vid Piš, trgovski sotrudnik v Celju, na Mestnem trgu št. 3.
Prošnja za polni list.	V Celju dne 22. maja 19..
Mestni urad
v Celju.
Da se v svoji stroki temeljito izobrazim, namerjam za dalje časa odpotovati v inozemstvo.'
Proseč mestni urad, da mi napravi potni list, se sklicujem na priloženi krstni B list A, iz katerega je razvidno, da sem doleten, na priloženi domovinski list B, ki kuže, da sem jugoslovanski državljan, in na priloženo nravstveno iz-: pričevalo C.	yid piš
16.)	Prošnja za legitimacijo.
Konrad Rožnik, trgovec v Ljubljani, na Emonski cesti št. 6.
Prošnja za legitimacijo.	. V Ljubljani, dne 5. marca 19 ..
Policijsko ravnateljstvo
v Ljubljani.
Da na svojem trgovinskem potovanju lahko vsak čas dokažem svojo osebnost, potrebujem uradne legitimacije. Proseč policijsko ravnateljstvo, da mi jo izda, prilagam v dokaz svojega domovinstva in svojih državljanskih razmer za to potrebne listine.	Konrad Rožmk
17.)	Prošnja za orožni list.
Peter Lampič, posestnik v Soteski pri Ljubljani.
Prošnja za orožni list.	V Soteski, dne 29. januarja 19 ..
Okrajno glavarstvo
v Ljubljani-
Zaradi večje varnosti svojega in svoje družine življenja in imetja na svojem samotnem posestvu si hočem nabaviti revolver predpisane dolžine. Proseč okrajno glavarstvo, da mi izda za to orožje potrebni orožni list, naj omenim, da sem bil vojak, da sem torej vajen orožju.	Peter Lampič
Dodatek.
Telefon.
Telefon je priprava, s katero se lahko pogovarjamo na razne daljave.
Kakor za brzojavno občevanje je treba tudi za telefonski pogovor žice, ki jo napelje poštna uprava iz centrale h govorilnicam posameznih naročnikov. Vsak naročnik ima svojo številko. Kadar želita dva naročnika govoriti, zvežejo v centrali dotični dve žici.
I elefon, ki veže naročnike v enem kraju (tvornice, prodajalnice, železniške postaje, hotele, oblastva, pisarne, zasebna stanovanja itd.), je kraj ni (lokalni), telefon, ki veže kraje s kraji, pa m e d k r a j n i ali medmestni (interurbanski).
Telefonski naročnik je lahko vsak, ki zaprosi pri poštni upravi in plača potrebne stroške za napravo, vzdrževanje in uporabo telefona. Pristojbina za uporabo se ravna po velikosti prometa, po oddaljenosti govorilnic od centrale in po številu aparatov, ki jih želi naročnik.
Za nenaročnike so napravljene pri brzojavnih uradih javne govorilni c e. V takih govorilnicah je plačati pri lokalnem prometu za vsake tri minute 20 h, za medkrajni promet pa veljajo predpisane tarife. To pristojbino |5lača tisti, ki kliče, ne plača pa nič, kadar kliče naročnik za lokalni promet tudi takega naročnika.
Naročniki lokalnega telefona lahko oddajajo ali sprejemajo po telefonu tudi brzojavke, če se za to zglase in plačajo predpisano pristojbino.
Telefonska poročila pošilja centrala tudi adresatom, ki nimajo svoje govorilnice ali ki bivajo v takih krajih, kjer ni telefona. Za taka poročila, imenovana fonogrami, je plačati poleg navadne pristojbine še posebe 10h in lh za vsako besedo. Kadar se dostavi poročilo po brzojavu, je poleg brzojavne pristojbine plačati tudi 10 h posredovalne pristojbine.
Kako je ravnati s telefonom, razlaga knjižica, ki jo ima vsak naročnik in vsaka javna govorilnica. Mimo potrebnega pouka je v njej seznamek vseh naročnikov lokalnega omrežja.
Kdor želi, da mu napravijo telefonsko naročniško postajo, mora napisati uradni obrazec, ga kolkovati z dvema kronama in doposlati pristojnemu poštnemu in brzojavnemu ravnateljstvu.
Kraljevi poštni čekovni urad v Ljubljani.
Ko je c. kr. poštna hranilnica na Dunaju za naše slovenske dežele izgubila pomen in veljavo, je ustanovila deželna vlada za Slovenijo v Ljubljani za prvo potrebo poštni čekovni urad.
Čekovni* promet obstoji v tem, da imajo osebe, ki se ga udeležujejo pri poštnem čekovnem uradu, poseben račun ali konto. Na ta račun prejemajo te osebe plačija drugih oseb ter nakazujejo njim izplačila.
Čekovni promet ima velike prednosti. Z njim je postalo vplačevanje in izplačevanje bistveno enostavnejše. Ker se denarni' zneski na konto pripisujejo in od konta odpisujejo, ne prihaja denar v obtek. Na ta način je poslovanje veliko hitrejše in varnejše in tudi pri obratu potrebni denar se lahko skrči na najmanjšo množino. Poleg vsega tega pa donaša v čekovnem prometu naložena imovina v najkrajšem času tudi primerne obresti.
Kdor hoče biti član čekovnega prometa, mora napisati na poseben obrazec, ki ga dobi na vsaki pošti brezplačno, izjavo o pristopu. Ako poštni čekovni urad prosilcu dovoli sprejem, mora najkasneje v enem mesecu vplačati 100 K prvotne vloge, ki ostane pri poštnem čekovnem uradu, dokler se dotični član udeležuje čekovnega prometa. Ta znesek prosilec tudi lahko vplača obenem z izjavo o pristopu. Vsekakor pa mora s to izjavo naročiti položnice in čeke. Položnic lahko naroči vsak katerokoli število ter velja ena 6 h, čeki pa so v zvezkih po 50 komadov ter stane zvezek 12 K.
Položnice in čeki se naročajo prvikrat s pristopno izjavo vred, pozneje pa na posebnih obrazcih, ki se pošiljajo lastnikom računa v ta namen.
Rabiti se smejo samo položnice in čeki, ki jih je izdal poštni čekovni urad.
Brž ko je poštni čekovni urad prejel prvotno vlogo 100 K, obvesti prosilca, da mu je odkazan konto, na katerega sprejema vsaka pošta vplačila zanj, oziroma izplačuje denar njemu ali njegovemu pooblaščencu.
Osebe, ki smejo izdajati čeke, morajo predložiti svoj podpis poštnemu čekovnemu uradu na treh izvodih za to predpisanega obrazca, ki ga pošlje poštni čekovni urad lastniku konta brezplačno. Poštni čekovni urad lahko zahteva, da se podpisi na obrazcih uradno poverijo.
* Beseda ,,Cek" pomeni nakaznico, s katero imetnik konta ali njegov pooblaščenec naroči čekovnemu uradu, naj izplača na njegov račun določeno vsoto.
Na najnavadnejši način se vrši vplačevanje v čekovnem prometu s položnicami.
Vsaka položnica ima tri dele: prejemnico, pravo položnico in vpisnico.
Prejemnica služi za pobotnico o vplačanem znesku; zato jo uradnik odreže in svojeročno podpisano in opremljeno s poštnim pečatom vrne plačniku, pravo položnico in vpisnico pa pošlje poštnemu čekovnemu uradu v Ljubljani. Poštni čekovni urad obdrži vpisnico zase, pravo položnico pa pošlje z računskim izpiskom- imetniku konta.
Da je plačniku mogoče povedati, čemu je vplačal denar, ima vsaka položnica na zadnji strani prazen prostor, ki ga lahko porabi kakor dopisnico; pritisniti pa je na ta prostor tako znamko kakor na dopisnico.
Za datum mora plačnik vpisati tisti dan, katerega je plačilo v resnici opravil.
Na položnice poštnega čekovnega urada lahko opravlja plačila vsak; zato jih pošiljajo zlasti trgovci in obrtniki svojim naročnikom obenem z računi o prodanem blagu.
Ker je raba položnic tako obširna, jih naročajo trgovci, obrtniki in tudi zasebniki s pristavkom, naj čekovni urad uradno nanje natisne njih firmo.
Za davčne in druge določene urade in blagajnice se opravljajo plačila i"azen z navedenimi zelenimi položnicami, ki se glase na račune teh uradov, lahko tudi s posebe pripravljenimi položnicami (vplačilnicami) z rdečim tiskom, ki jih je dobiti pri vseh poštnih uradih in prodajalnicah poštnih vrednotnic. Blagajnice in uradi, za katere se lahko opravljajo plačila s temi vplačilnicami, so navedeni v dotični naredbi deželne vlade za Slovenijo. Dosedanje dvojezične davčne vplačilnice se lahko rabijo, dokler ne pridejo v promet samo slovenske.
Pri plačilih, ki se opravljajo za te blagajnice in urade z zelenimi ali rdečimi položnicami, nadomestuje poštno potrdilo o prejemu vobče tudi potrdilo tiste blagajnice, kateri je plačilo namenjeno. Posebno potrdilo izda dotična blagajnica samo tedaj, kadar stranka to želi in če je svojo željo izrazila s tem, da je prilepila na zadnjo stran položnice znamko, ki je predpisana za dopisnico ali za pismo, ali če je treba vplačani znesek zaračuniti drugače, nego je zahtevala stranka.
Vsak lastnik računa lahko poštni urad, ki mu dostavlja poštne pošiljke, primerno pooblasti, da se poštne nakaznice, ki prihajajo zanj, razen brzojavnih in pa tistih, ki se morajo dostavljati ekspresno, pripisujejo na njegov čekovni račun. Poštni urad odkaže vsak dan poštnemu čekovnemu uradu po položnici, ki se glasi na račun prejemnika poštnih nakaznic, znesek poštnih nakaznic ter pošlje lastniku računa v zavitku vse odrezke poštnih nakaznic s prejemnico vred.
Lastnik računa naj v ta namen odstopi poštnemu uradu primerno število položnic in naj to zalogo vselej pravočasno dopolni.
Vsak imetnik računa tudi lahko zahteva, da poštni urad iz poštnih nalogov in iz poštnih povzetij pobrane zneske neposredno odkaže njegovemu čekovnemu , računu. V ta namen pa mora kontnik zapisati na koncu poštnonaložnega obrazca ali neposredno pod povzetim zneskom:
Znesek naj se odkaže poštnemu čekovnemu uradu za pripis na račun št.....
1.1. v I.
Ker imetnik konta s svojim imetjem lahko po svoji volji razpolaga, zato tudi lahko nakazuje zneske s čeki, in sicer do 20.000 K, dokler znaša prvotna vloga 100 K.
Ček je izpolniti vselej natančno. Kadar pišeš število s črkami, začni z najvišjim mestom, nadaljuj z bližnjim nižjim in'končaj z najnižjim. Število 3518 bi 'torej zapisal tritisočpetstodesetinosem. Tudi mora izdatelj čeka nakazano vsoto na kontrolnih številih ob desni strani čeka izraziti tako, da odreže številke, ki so večje od ednic, desetič, stotic, tisočic in desettisočic v zapisanem številu.
Kadar ostane na koncu izpisanega števila kaj prostora, potegni ondi debelo črto; nikdar pa ne smeš na čeku kaj popravljati, radirati ali dostavljati kaj takega, kar se ne ujema s tiskanim besedilom. Pokvarjene obrazce vrni križema prečrtane poštnemu čekovnemu uradu v Ljubljani.
Čeki, v katerih ni naveden prejemnik nakazane vsote, so blagajnični čeki. Take čeke izplačuje blagajnica poštnega čekovnega urada takoj vsakemu, ki jih prinese.
Pri izdaji blagajničnega čeka.je prazni prostor med nakazanim zneskom in izdateljevim podpisom izpolniti z debelo črto.
Imetnik blagajničnega čeka sme od poštnega čekovnega urada tudi zahte- • vati, da mu po čeku nakazani znesek dopošlje. Ako ima imetnik blagajničnega čeka svoj čekovni račun, lahko odredi, da mu poštni čekovni urad pripiše čekovni znesek na njegov račun. Na zadnjo stran blagajničnega čeka pa je tedaj zapisati:
„Za pripis na čekovni račun gospoda I. L v /."
Kadar pa izdatelj določi sebe ali drugo osebo za prejemnika plačila, je ček i m e n s k i. To ime se zapiše v prazni prostor med nakazanim zneskom in izdateljevim podpisom.
Prejemnikov naslov mora biti zapisan tako določno, da ni dvoma niti glede kraja niti glede ulic^ ali ceste in hišne številke.
Imenski čeki se neposredno pošiljajo poštnemu čekovnemu uradu, ki odredi za dotično osebo izplačilo denarja s poštno nakaznico, z denarnim pismom ali s pripisom na drug konto (klirinški promet). Izdatelj imenskega čeka mora označiti na čeku samem, kako naj se izplača nakazana vsota. Tako n. pr. lahko zapiše: „Izda naj se poštna nakaznica za gospoda 1.1. v /."
Imenski čeki so:
1.	skupni čeki. Kadar hoče lastnik računa hkratu opraviti več plačil enake vrste (n. pr. s čekovno nakaznico ali s pripisom na druge čekovne račune), tedaj mora to plačilo opraviti z enim čekom. Posamezni s skupnim čekom nakazani zneski, ki naj se izplačajo s čekovno nakaznico, pa ne smejo presegati 20.000 K. Vselej pa je čeku priložili seznam, ki obsega imena prejemnikov plačila in zneske, ki morajo biti sešteti. Ček mora biti izdan na skupni znesek ter opremljen s pripombo: „Za odpravo nakazil, ki so navedena t' priloženem seznamu".
Za sezname se smejo rabiti samo obrazci, ki jih izdaja poštni čekovni urad po 50 h.
2.	trajni čeki. Lastnik čekovnega računa, ki izplačuje ob določenih obrokih (istega dne vsakega tedna, meseca, četrtletja itd.) istemu prejemniku enake zneske, lahko naroči ta izplačila enkrat za vselej s trajnim čekom. Na trajnem čeku je zapisati: „Dne 15. vsakega meseca naj se do preklica gospodu 1. /. v I. nakaže v gotovini ....."
ali: „Dne 1. februarja, dne 1. maja, dne 1. avgusta in dne 1. novembra naj se do preklica pripiše na čekovni račun št.... gospoda 1.1. v I. znesek ...
Na podlagi takega trajnega čeka pripisuje, oziroma odpisuje poštni čekovni urad določene zneske v določenih rokih toliko časa, dokler lastnik računa ne prekliče trajnega čeka. Vendar si poštni čekovni urad pridržuje pravico, da pod gotovimi pogoji odkloni trajen ček, oziroma ustavi nadaljnje izplačilo trajnega čeka.
Za promet s trajnimi čeki veljajo sledeča določila:	\
1.	Pri trajnih čekih, ki naj se izplačujejo v gotovini, je v pripombi navesti, katerega dne naj poštni čekovni urad nakaže izplačilo, ne pa, katerega dne naj se v istini izplača.
2.	Če se glasi nakazilo na enega zadnjih treh dni v mesecu, naj se z ozi-rom na to, da nimajo vsi meseci enakega števila dni, navede kot rok „zadnji dan1', ,,predzadnji dan", „dva dni pred zadnjim".
3.	Trajni čeki morajo imeti pripombo „do preklicaČekov brez te pripombe ali v katerih je naveden samo končni rok izplačil, poštni čekovni urad ne sprejema.
Lastnik računa je dolžan paziti na to, da trajni ček pravočasno prekliče. Ker za te preklice ni tiskovin, jih mora spisati. V pismu naj bodo navedeni vsi znaki, da poštni čekovni urad lahko ugotovi istost trajnega čeka, ki naj ga stornira. Vsak prejeti preklic potrdi poštni čekovni urad pismeno.
Za škodo, ki bi nastala vsled prepoznega preklica ali vsled nenatančno označenega preklica trajnega čeka, ne jamči poštni čekovni urad.
4.	Za vsako izplačilo, ki se ponovi, je napraviti poseben ček. Skupni čeki kot trajni čeki niso dovoljeni.
5.	S trajnimi čeki ni mogoče naročati vplačil na položnice, na menice ali druge listine.
6.	Za določitev prvega izplačila na podlagi trajnega čeka je merodajen dan, katerega je dospel ček k poštnemu čekovnemu uradu. Trajen ček, ki dospe k poštnemu čekovnemu uradu n. pr. dne 4. aprila in se glasi na 1. dan vsakega meseca, se izplača dne 1. maja. *
7.	Večje število trajnih čekov je poslati poštnemu čekovnemu uradu najkasneje osem dni, manjše število ali posamezne trajne čeke pa najkasneje tri dni pred dnem prvega izplačila.
Da se čeki hitreje rešujejo, naj bi jih vsak pošiljal v posebnih od poštnega čekovnega urada izdanih zavitkih. Kdor rabi druge zavitke, naj na naslovni strani zapiše besedi: „Čekovni promet11.
Pismenemu ali brzojavnemu preklicu imenskega čeka ugodi poštni čekovni urad samo tedaj, kadar čekovna nakaznica (poštna nakaznica, denarno pismo), ki ga izda poštni čekovni urad, še ni bila odpravljena ali kadar znesek še ni bil pripisan na prejemnikov račun.
Preklic blagajničnega čeka pa se vpošteva samo tedaj, ako lastnik računa prekliče ček, ko je že potekel za prezentacijo zakonito določeni rok, ali pa čeka ne predloži v plačilo v predložilnem roku.
Čeke lahko uporabljamo tudi za vplačevanje na tuje položnice ali na davčne vplačilnice. V takih primerih je izdati ček za znesek, ki je naveden na položnici, oboje, položnico in ček, pa je poslati blagajnici poštnega čekovnega urada s pripomnjo:
„Za vplačilo zneska na priloženo položnico" ali pa
„Zc pripis na račun davčnega urada (finančne blagajnice) v.........po
priloženi vplačilnici".
Kdor želi plačati s čekom več položnic (davčnih vplačilnic), jim mora priložiti seznam, v katerem so zneski, določeni za posamezne položnice, vpisani in sešteti po aritmetični vrsti številk računov, za katere so položnice namenjene.
Sezname je dobiti pri poštnem hranilničnem "uradu po 6 h.
Ček se mora glasiti na skupno plačilno vsoto.
Prejemnice se vrnejo izdatelju čeka s plačilnim potrdilom vred ali pa se mu pošljejo z računskim izpiskom.
Obrestovanje imovine se začne 1. ali 16. dne tistega meseca, ki sledi vpisu vloge, in preneha 15. ali zadnji dan meseca pred odpisom od računa. Dne 31. decembra vsakega leta se obresti pripišejo h glavnici in se z novim letom z glavnico vred obrestujejo.
Obrestna mera se določi naredbeno, lahko pa se tudi odloči, da se vloge sploh ne obrestujejo.
V čekovnem prometu se pobirajo razen kolkovine 4 h za vsak ček še naslednje pristojbine:
1.	manipulacijska pristojbina 6 h od vsakega uradnega opravila, ki se izvrši za račun (od vloge, vknjižbe, nakazila, pripisa, obremenitve);
2.	Vi promilne provizije od vsake obremenitve;
3.	1-50 K na leto za trajne čeke.
Te pristojbine se pobirajo z odpisom.
Izpremembe v pravnih razmerah, ki so važne za njegov čekovni račun, mora lastnik računa naznaniti poštnemu čekovnemu uradu, ki drugače ni odgovoren za škodo, katera bi utegnila nastati iz tega, ker mu niso bile znane izpremembe.
Lastnik računa, ki hoče stopiti iz čekovne zveze, mora to pismeno naznaniti poštnemu čekovnemu uradu, ki mu nato imovino s temeljno vlogo vred izplača v 15 dneh. Vendar pa lastnik računa tudi ta čas lahko po čekih razpolaga s svojo imovino.
Pa tudi poštni čekovni urad ima pravico, lastniku računa odpovedati račun in mu takoj izplačati imovino.
Preden poštni čekovni urad izplača temeljno vlogo, mu mora lastnik računa poslati položnice in čekovne obrazce, kolikor jih še ima.
Za neporabljene čekovne obrazce se mu na zahtevanje povrne po 4 h kolko-vine za vsakega.
Kadar prihajajo plačila za račun, ki je že izbrisan, se vplačani zneski vrnejo vplačnikom s pristavkom, zakaj so se vrnili.
Vse dopisovanje imetnikov čekovnih računov s poštnim čekovnim uradom in s poštnimi uradi je prosto poštnine.
Klirinški promet je uredba, po kateri poštni čekovni urad vplačila in izplačila na račun enega udeležnika pripisuje in obenem na račun drugega udeležnika odpisuje. Potemtakem ni plačil v gotovini do končnega obračuna.
Klirinškemu premetu sme pristopiti vsak, ki ima v poštnem čekovnem uradu svoj konto.
Pristop h klirinškemu prometu se zglasi na odrezku k dotičnemu povabilu, ki ga dobi vsak, komur se je v poštnem čekovnem uradu odkazal konto.
Za udeležnike klirinškega prometa posreduje poštni čekovni urad pri vseh blagajničnih poslih, ki rfiu jih nalaga imetnik konta.
O zadrugah.
Zadruge so ali obrtne ali pa pridobitne in gospodarske. Obrtne zadruge so poklicne združbe obrtnikov določenega okoliša in njih pomožnih delavcev v ta namen, da zastopajo in pospešujejo skupne namene. Samostojni obrtniki in zakupniki obrtov se imenujejo č 1 a n i, pri njih delajoči pomožni delavci (pomočniki, pomagači, vajenci) pa pripadniki zadruge.
Obrtne zadruge (gremiji i. dr.) so prisilne združbe, to je, vsak, ki izvršuje v okraju take zadruge obrt, kateri ji je odkazan, postane že po zakonu z nastopom tega obrta zadružni član; prav tako postane vsak pomožni delavec takega obrta z vstopom v delo zadružni pripadnik.
Obrtniki, ki tvorniško izvršujejo svoj obrt, niso dolžni biti zadružniki. Imajo pa pravico pristopiti za člane k zadrugi, ki obstoji za dotično obrtno vrsto, ako zadruga privoli.	»
Namen zadrugi je, gojiti skupnost zadružnikov, vzdrževati in pospeševati njih stanovsko čast ter jih podpirati v rečeh, ki se tičejo dobrodelstva, gospodarstva in izobrazbe. Zadruge morajo vrhutega opravljati tudi nekaj uradnih poslov.
Zadruge pospešujejo lahko dobrodelne namene zlasti s tem, da ustanavljajo bolniške in podporne blagajnice za člane in pripadnike, da posredujejo pri zavarovanju članov, snujejo podporne zaloge, iz katerih plačujejo potrebnim članom prispevke pri bolniški blagajnici popolnoma ali deloma itd. V gospodarskem oziru podpirajo člane s tem, da uvajajo skupen otrojni obrat in boljšo izdelavo, napravi jajc skladišča za sirovine, prodajalnice, vzornice, posojilnice in da odpravljajo take uredbe, ki so v kvar poštenemu .tekmovanju.
Glede pospeševanja izobrazbe je pred vsem stvar zadruge, da skrbi za urejeno vajenštvo V tem oziru je zlasti poudariti določila o pogojih za rabo vajencev sploh, o strokovni in verskonravni izobrazbi vajencev in o učni dobi, o vajenški in pomočniški izkušnji. Dalje je njena dolžnost, ustanavljati in podpirati obrtna učilišča (strokovne in nadaljevalne šole, učne delavnice i. e.), prirejati strokovne tečaje, razstave vajenških del itd.
Uradna opravila zadrug so med drugimi: potrjevanje učnih in delovnih izpričeval, izdajanje učnih pisem, poročila obrtnemu oblastvu, pojasnila in mnenja.
Dve važni napravi obrtnih zadrug so tudi razsodiški odbori za spore med zadružnimi člani in njih pomožnimi delavci in posredovanje za delo.
Vsaka zadruga mora imeti od političnega oblastva druge stopnje odobren pravilnik, v katerem je določen tudi njegov okoliš.
Zadružne posle opravljajo:
1.	zadružni zbor;
2.	zadružno načelstvo, ki obstoji iz zadružnega odbora pod načelnikovim vodstvom;
3.	zadružni načelnik;
4.	zaupniki, ki so postavljeni za opravljanje posameznih poslov.
Za posebne zadeve pomggačev skrbi pomagaški zbor, ki obstoji razen vajencev iz vseh zadružnih pripadnikov, ki so dopolnili 18. leto življenja.
Dohodki zadruge so:
1.	sprejemnine ali pridružnine članov;
2.	najemnine in oprostnine vajencev; najmanj polovico teh pristojbin je uporabljati v take namene, ki so v prid izobrazbi in drugim potrebam vajencev;
3-v doklade, ki jih zadruga pobira od članov, da z njimi plačuje vse potrebščine za poslovanje razen stroškov za zavarovanje pomagačev.
V pospeševanje skupnih zadev se zadruge lahko združijo v zvezo. Ako obsega zveza vse zadruge določenega ozemlja (okraja, okrožja, okoliša trgovinske in obrtne zadruge), govorimo o okrajni,- okrožni zvezi, o zvezi za okoliš trgovinske in obrtne zbornice. Ce pripadajo zvezi samo strokovne zadruge določenega obrta, se imenuje strokovna zveza.
Zadruge in njih zveze so pod nadzorstvom obrtnega oblastva, v katerega okraju imajo sedež.
Za pospeševanje zadružništva so postavljeni posebni organi, zadružni inštruktorji. Njih opravilo je, zadrugam in zvezam svetovati in jih podpirati, da dosezajo svoje namene, in delovati na to, da se zadruge, njih naredbe in naprave namenu primerno izpopolnjujejo.
Zadruge in zveze so dolžne, dajati tem organom zaželjena pojasnila in jim dovoljevati pogled v svoje knjige in seznamke.
Zadružni inštruktorji so tudi presojevalni strokovni organi obrtnih oblastev.
* * *
Pridobitne in gospodarske zadruge so združbe, ki naj pospešujejo pridobivanje in gospodarjenje svojih članov s skupnim obratom ali z danim kreditom. Članstvo ni prisilno, ni obvezno kakor pri obrtnih zadrugah, ampak prostovoljno.
Pridobitne in gospodarske zadruge so ustanovljene ali z neomejeno ali z omejeno zavezo. Pri zadrugah z neomejeno zavezo (z. z n. z.) jamčijo člani skupno za zadružne obveznosti, in sicer vsak z vsem svojim premoženjem, pri zadrugah z omejeno zavezo (z. z o. z.) pa jamči vsak član praviloma samo z dvojnim zneskom svojega opravilnega deleža. Tudi po izstopu jamči vsak član še eno do dve leti ali več let za vse obveznosti, ki jih je zadruga vzela nase do njegovega izstopa. Zadružni delež izstopivšega člana sme zadruga izplačati šele potem, ko je jamstvo končano.
Po namenu zadrug razločujemo:
1.	nakupovalne ali sirovinske zadruge; s skupno nabavo sirovin in negotovih izdelkov ter z njih prodajo članom naklanjajo te zadruge le-tem korist, ki izvira iz kupovanja na debelo*
2.	orodne zadruge, ki dobavljajo svojim članom gonilne in delovne stroje; ti stroji se postavijo v skupnem obrtovališču, kjer jih vsak član lahko rabi proti določeni pristojbini;
Podkrajšek, Spisovnik.
25
3.	strojne zadruge za nabavo motorjev ali orodnih strojev, ki se oddajajo posameznim članom proti odplačilu v obrokih'; člani jih pa postavijo v svojih lastnih delavnicah;
4.	delavniške zadruge za napravo skupnih delavnic za člane;
5.	s k 1 a d i š k e zadruge za skupno napravo ali skupni najem skladišč ali prodajalnic;
6.	produktivne zadruge za izgotavljanje in prodajanje blaga na skupen račun; te družbe imajo lahko popolnoma skupen obrat (skupen nakup sirovin, skupne delavnice in stroje, skupno izdelovanje in prodajanje);
Zadruge pod 1 do 6 se zovejo tudi obratne zadruge.
7.	posojilne in kreditne z a d r u g e (hranilnice in posojilnice), ki dobavljajo svojim članom cenen kredit za njih obrt;
8.	konsumna društva in
9.	stavbne zadruge za zidanje cenenih stanovanj članom.
Vsaka pridobitna in gospodarska zadruga mora imeti tvrdko (firmo), ki je imenovana po predmetu podjetja, in pristavek: registrovana zadruga z omejeno (ali z neomejeno) zavezo. N.pr. Hranilnica in posojilnica „Sloga", reg. z. z o. z. — Sodarska zadruga v Solkanu, reg. z. z n. z.
Pravilnik ali zadružna pogodba se vpiše v zadružnem vpisniku trgovinskega sodišča ali sodišča, ki je določeno za opravljanje trgovinskega sodstva, in se na kratko objavi.
Pristop se izvrši s pismeno izjavo.
Vsaka zadruga mora imeti načelstvo in poleg njega nadzorstveni svet.
Vsako leto se mora vršiti občni zbor. Zadruge so dolžne, dati vsaj vsako drugo leto pregledati vse poslovanje in upravo izvedenemu pregledovalcu, ki ne pripada k zadrugi, oziroma k društvu in ki ga pošlje ali kaka zveza, katera ima pravico za pregledovanje, ali je za to postavljen od trgovinskega sodišča.
Vozni (tovorni) listi.
Blago pošiljamo lahko po pošti, železnici, ladji ali po vozniku. Blagu, ki ga odpošljemo po železnici ali ladji, treba dodati vozni 1 i s t, ako ga pošljemo po pošti, pa poštno spremnico.
Na zadnji strani tiste polovice voznega lista, ki je namenjena za naslov, sme izdatelj pritisniti svojo štampiljo. Prav tam je dovoljeno zapisati kratka, prejemniku namenjena sporočila, kakor: „Na razpolago gospodu 1.1", ali: „Za odpravo gospodu I. /.", ali: „Zavarovano pri gospodu /. /.". Vselej pa je izrecno pristaviti: ..Brez obveznosti za železnico".
Pogodba za pošiljatev je sklenjena, kakor hitro odpravna postaja sprejme vozni list, ki ga je spisal pošiljatelj. V dokaz, da je tovor sprejet, udari postaja na vozni list svoj dnevni pečat.
Radiranih ali popravljenih voznih listov železnica ne sprejema.
Po železnicah in parobrodih je moči pošiljati blago kot navadno vozno b 1 a g o ali pa kot b r z o v o z n o blago. Za brzovozno blago rabimo vozne liste z rdečim robom, ki jih pa pišemo prav tako kakor vozne liste za navadno vozno blago.
Na vsaki železnici je določena doba, v kateri se mora blago dostaviti.
Kdor ne vzame voznega blaga v dobi, ki je prosta ikladiščnine, določene od železniške uprave, mora plačati skladiščnino, ki se ravna po železniških tarifah.
Blago, ki ga naslovljenec ne vzame po dotekii skladiščnine prosti dobi, proda železnica. Prodati ga sme tudi prej, če bi se utegnilo pokvariti.
Kakar rabimo za pošiljatve cele vagone, moramo spisati vozni list v dveh izvodih. Na drugega zapišemo na zgornjem robu besedo „Duplikat".
Vozni listi so kolkovani. Ta pristojbina znaša sedaj za tovorke, težke do 5000 kg, 30 h, za težje pošiljatve pa 1 K 20 h.
Kdor hoče vozni list pravilno popisati, naj pomni še to:
1.	Kadar je moči dostaviti blago po različnih železniških progah, mora označiti pot, ki jo želi.
2.	Ako je pošiljatelju do tega, da dospe blago pravočasno v označeni kraj, naj zapiše znesek, ki mu ga mora železnica izplačati, ako bi se blago zakasnilo. Za to dostavo je plačati primerno pristojbino.
3.	Kdor pošlje blago proti povzetju, naj zapiše na dotičnem mestu Jranko proti povzetju". Ako ni povzeti nobenega zneska, lahko zapiše na tistem mestu: „Voznino plačal pošiljatelj", ali JVa/ se dostavi prejemniku brez stroškov", ali „Carino in vse stroške plačam sam", ali pa ostane predelek prazen (se prečrta), ako mora prejemnik sam plačati vso voznino in carino.
4.	Ako dovoli železniška uprava pošiljatelju na račun povzetja kaj predplačila, se zapiše dotični znesek v predelku, ki je za to določen.
5.	Ker je znesek, ki naj ga plača prejemnik za povzetje, zapisati s črkami, je tudi za to določen poseben predelek.
6.	Ako je ta znesek sestavljen iz več različnih delov, se ti deli zapišejo v posebnem predelku.
Zgled učne pogodbe.
Vsak vajenec mora imeti delavsko knjižic o, izdano od občine, v kateri prebiva. Najbistvenejše pogoje pogodbe naj občima vpiše v delavsko knjižico.
Po § 99. obrtnega reda prosto kolka in pristojbine.
Št........19..
(Obenem število vajenškega zapisnika.)
UČNA POGODBA.
1.	Ime Rojstno leto,
mesec in dan Obrt Bivališče
2.	Ime Rojstno leto,
mesec in dan Rojstni kraj Pristojnost Stanovanje Delavska knjižica, izdala
3. Ime Opravilo Bivališče
mojstra
vajenca
staršev, varuha ali drugega vajenčevega zastopnika
Anton Kotnik
rojen dne 27. septembra 1...
.......mojster
Ljubljana, Gradišče št. 7.
Peter Cestnik
rojen dne 5. aprila 19 ..
Hotedražica Hotedražica
Ljubljana, Gradišče št. 7.
občina: Horjulj, dežela: Slovenija, datum: 2. januarja 19 .., št. 31.
Anton Cestnik posestnik Horjulj št. 23.
4.	Začetek in doba učnega razmerja. Učna doba se je začela dne 15. januarja 19.. in bo trajala tri leta, to je do 15. januarja 19 ..
5.	Sprejemnino in oprostnino plača*. Sprejemnino plača mojster, oprostnino pa vajenčev oče.	,
6.	Takso za pomočniško izkušnjo plača* vajenčev oče.
7.	Stroške za šolski obisk plača mojster gospod Anton Kotnik.
8.	Dogovorjena učnina sto kron, plačljiva v dveh obrokih dne 1. maja 19.. in dne 1. maja 19 .. naprej.
9.	Vajenec dobi.......plačila.
* Ako v pogodbi ni dogovorjeno kaj drugega, plača po obrtnem redu te stroške vajenec.
10.	Vajenec dobi v učni dobi
hrano pri mojstru gospodu Antonu Kotniku, stanovanje in posteljo pri mojstru gospodu Antonu Kotniku, obleko in perilo od očeta gospoda Antona Cestnika, perilo mu bo oskrbovala mojstrova žena.
Ako zboli in ga ne bo treba oddati v bolnico, ga bo oskrboval mojster gospod Anton Kotnik v svoji hiši. Prispevke za bolniško blagajnico bo plačeval mojster. (§§ 4. in 34. zakona z dne 30. marca 1888.)
11.	Med poskusno dobo, ki bo. trajala štiri tedne in jo bo všteti v učni čas, smeta oba pogodnika odstopiti od pogodbe. Po tej dobi je mogoče učno razmerje razdreti predčasno samo v primerih, ki sc izrecno določeni v obrtnem redu.
12.	Razen tega se je dogovorilo:
13.	Mojster je vzel na znanje, da je zavezan:
a)	vajenca v ročnostih obrta, ki se ga naj od njega nauči, poučevati sam ali pa po usposobljenem namestniku, ga navajati k pridnemu delu pri tem obrtu in mu ne z nalaganjem drugih opravil kratiti časa in prilike, ki sta mu potrebna za izučitev v njem;
b)	nadzorovati nrav in vedenje nedoletnega vajenca v delavnici in zunaj nje;
c)	navajati vajenca k delavnosti, k lepim navadam in k izpolnjevanju verskih dolžnosti;
d)	nikakor ne z njim grdo ravnati in ne dopuščati, da bi tovariši in domačini z njim grdo postopali;
e)	skrbeti, da se mu ne nalagajo opravila, ki niso primerna njegovim telesnim močem;
f)	dajati mu potrebnega časa za obisk splošne obrtne nadaljevalne šole ali strokovne nadaljevalne šole, ga siliti k obisku in nadzorovati, da redno hodi v šolo;
g)	skrbeti za njegovo bolniško zavarovanje;
h)	ako bi nedoletni vajenec zbolel ali utekel ali bi se primerilo kaj drugega važnega, takoj obvestiti starše, varuhe ali druge rodovince njegove ali pa zadrugo;
. i) pred končano učno dobo pravočasno naznaniti vajenca zadružnemu načelniku, da ukrene, kar je treba, da vajenec opravi izkušnjo, oziroma da bo oproščen.
14.	Vajenec, oziroma njegovi zakoniti zastopniki so vzeli na znanje:
a)	da mora vajenec biti poslušen, zvest, molčljiv in priden ter da se mora dostojno vesti do svojega mojstra in pa delati tako, kakor mu ukazuje mojster;
b)	da je podvržen očetovskemu strahovanju mojstrovemu;
c)	da mora — ako ni še z dobrim uspehom dovršil obrtnega nadaljevalnega pouka — redno obiskovati obrtno nadaljevalno šolo, kjer pa imajo strokovno nadaljevalno šolo, vsekakor to, in sicer tako, kakor predpisuje učni načrt;
d)	da mu sme obrtno oblastvo podaljšati učno dobo, če po svoji krivdi ne doseže zadostnega učnega uspeha ali če bo disciplinarno izključen od šolskega pouka;
e)	da mu sme obrtno oblastvo tudi takrat podaljšati učno dobo, ako ne prebije predpisane vajenške, oziroma pomočniške izkušnje.
15. Oba pogodnika se podvržeta v sporih, izvirajočih iz delovnega, učnega ali plačilnega razmerja, razsodbi razsodiškega odbora.
V Ljubljani, dne 10. februarja 19 .. Podpis mojstra:	Podpis vajenčevega očeta (zastopnika):
Anton Kotnik.	Anton Cestnik.
Podpis zadružnega načelnika: Ivan Brus.
Zadružni pečat.
NAZNANILO O NEZGODI
okrajnemu glavarstvu...................
mestnemu magistratu v Ljubljani.
	Ime podjetnikovo, oziroma obrt-	
	nikovo (firme)..........	Anton Kapelj, stavbni in pohi-
		štveni mizar
1.	Kraj, kjer se vrši delo......	Ljubljana, Privoz št. 2
	Število izkaznice (katastra) za-	
	časne delavske zavarovalnice za	
	nezgode v Ljubljani.......	Št. 763
	Krstno in rodbinsko ime pone-	
	srečenca ..............	Anton Borštnar
	Opravilo pri obrtu........	mizarski pomočnik
	Zaslužek (v gotovini in v natu-	
	ralijah)..............	5 K 50 h na dan
	Starost, bivališče, stanovanje . .	rojen leta 1..., stanuje v Vod-
		motu, v Jenkovi ulici št. 3
	Dan, kdaj se je pripetila nesreča	dne 27. junija 19 ..
3.	Ob kateri uri...........	ob desetih dopoludne
	Kje se je pripetila nezgoda . . .	v skobljarnici
4.	Kje je ponesrečenec........ Ime in stanovanje zdravnika, ki ga leči...............		v kirurškem oddelku deželne bolnice v Ljubljani, kjer ga leči primarij dr. Ivan Stoje
5.	Pri kateri bolniški blagajnici je poškodovanec zavarovan ....		pri okrajni bolniški blagajnici v Ljubljani
6.	a)	Kako se je poškodoval? b)	Ali je vsled nezgode umrl, ali bi še morda lahko umrl? c)	Ako ne, ali bo ponesrečenec vsled tega popolnoma ali deloma nesposoben za delo? d)	Ali utegne vsled nezgode postati trajno ali začasno nesposoben za delo?	Če je mogoče, naj odgovori zdravnik	Poškodovanec ni umrl, pač pa je poškodba taka, da bo najmanj 6 tednov nesposoben za delo.
7.	Ponesrečenec bi zapustil, ako bi vsled nezgode umrl: vdovo? otrok do 15 let (koliko)? starše (očeta, mater), ki jim je edini reditelj?		
8.	Kaj je bilo vzrok nezgode, ki naj se popiše kolikor mogoče natanko. Anton Borštnar je delal dne 27. junija od sedmih zjutraj dalje v skobljarnici. Ker je ondi vse urejeno po predpisih za varnost zdravja in življenja pomožnih delavcev, se domneva, da je Anton Borštnar iz nepazljivosti ali iz neprevidnosti stopil preblizu motorju, kjer ga je ročica udarila po nogi s tako silo, da mu je zlomila kost nad kolenom. Ko so ga njegovi tovariši slišali klicati na pomoč, so me obvestili o tej nezgodi. Potem sem takoj odredil, da so ponesrečenca z rešilnim vozom pripeljali v deželno bolnico v Ljubljani.		
	Priče nezgode, njih imena in stanovanja.
	Pomočnik Jožef Peskar, stanujoč na Viču št. 93.
9.	Pomočnik Albin Prepeluh, stanujoč v Ljubljani, v Prešernovi
	ulici št. 3.
	Vajenec Leopold Zaletel, stanujoč pri podpisancu.
	Druge pripombe.
no.	
V Ljubljani, dne 28. junija 10 ..	
Podpis podjetnika:	
Anton Kapelj.	
Metrske mere in uteži.
1. Dolgostna mera.
Enota dolgostne mere je meter (m). Meter ima 10 decimetrov (dni), oziroma 100 centimetrov (cm), oziroma 1000 milimetrov (mm).
Deli:
1 dm = 0-1 m 1 cm = 0-01 m 1 mm = 0-001 m
Mnogokratnika:
1 .kilometer (km) = 1000 m 1 mirijameter (um) = 10.000 m.
2. Ploskovna mera.
Enota ploskovne mere je kvadratni meter (/ti2), to je ploskev, ki ima štiri po 1 m dolge stranice.
1 m- ima 100 kvadratnih decimetrov (dm2), oziroma 10.000 kvadratnih centimetrov (cm2), oziroma 1,000.000 kvadratnih milimetrov (mm2).
Mnogokratniki: 1 a = 100 m2
1 ha = 10.000 m2, oziroma 100 a 1 km2 = 1,000.000 m2
1 ju/n2 = 100 km2.
1 dm-
1 črti1 1 mm2
Deli: 0-01 m2 0-0001 m2 0-000001 m2
3. Telesna mera.
Enota telesne mere je kubični meter (m3), to je telo, ki je 1 m dolgo, 1 m široko in 1 m visoko.
1 m? ima 1000 kubičnih decimetrov (dm3), oziroma 1,000.000 kubičnih centimetrov (cm3), oziroma 1.000,000.000 kubičnih milimetrov (mm3).
1 dm3 1 eni" 1 mm"
Deli: 0-001 m3 0-001 dm3 0-001 cm"
Mnogokratnika: 1 km3 = 1.000,000.000 m3 1 um3 = 1000 km3.
4. Votla me ra.
Enota votle mere je liter (/). Liter je enak posodi, ki meri 1 dm3 in ima 10 decilitrov (dl), oziroma 100 centilitrov (cl).
Deli:	Mnogokratnik:
1 dl = 0-1 l 1 cl = 0-01 /
1 hektoliter (hI) = 100/.
5. Uteži.
Utežna enota je kilogram {kg). Toliko tehta 1 din? destilirane (prekapane) vode pri 4° toplote po Celsiju.
1 kg ima 100 dekagramov (dkg), oziroma 1000 gramov (g).
Deli:
1 dkg = 0-01 kg 1 g = 0-001 kg 1 decigram (dg) — 0-1 g 1 centigram (cg) = 0-01 g 1 miligram (mg) = 0-001 g
Mnogokratnika:
1 metrski cent (q) = 100 kg 1 tona ali bečva (t) — 1000 kg.
Mere in uteži, ki so v rabi v javnem prometu, morajo biti pri posebnem, za to postavljenem uradu preizkušene.
Najvažnejše tuje mere in uteži,
primerjane z metrskimi merami in utežmi.
Dolgostne mere:
Dansko .... vatel' = 0-628 m Vel. Britanija . yard = 0-914 m
Rusija ..... aršin = 0-711 m
Rumunija, Turčija, Srbija .
Votle mere:
tona = 139-121 l imperial
quarter == 290-781 / četvrt = 209-907 l
Trgovinske uteži:
funt (<U.) = 500 g
funt (#.) = 500 g funt (40 = 1 pud) = 409-512 g
oka = 1282-945 g.
1 nemška milja = 7420 m 1 avstrijska milja = 7586 m 1 angleška milja == 1524 m 1 morska milja = 1855 m 1 vrsta	= 1067 m
1 čevelj (') 1 vatel 1 m 1 m
0-316 m
0-78	m 3-16'
1-276	vatla.
1 oralo = 0-571 ha 1°' = 0-1 m?
1 kvadr. milja (nemška) = 55-06 knfi
1 m? = 10 C'	i
1 ha = 1-75 orala 1 km* = 0-018 kvadratne milj*
lrp-,' = 32 dm»
1 dm? = 31 -6 %'.
* * «
1 vagan = 0-615 hI 1 vedro == 0-562 hI 1 bokal = 1-4/
1 hI 1 hI 1 l
1 -625 vagana 1-778 vedra 0-714 bokala.
1 <ti = 0-556 kg
1 kg = 1-8 fa
časovne in druge mere.
Leto ima 12 mesecev, mesec (pri obrestnem računu) 30 dni, dan 24 ur (h), ura 60 minut ('), minuta 60 sekund ("), teden 7 dni.
Polni kot ima 360 stopinj (°), stopnja 60 minut ('), minuta 60 sekund (")•
Dvanajsterica (ducat) ima 12 kosov; gros (veliki ducat) ima 12 ducatov ali 144 kosov.
Bala papirja ima 10 risov, 1 ris 10 knjig, 1 knjiga 10 leg, 1 lega 10 pol.
Toploto merimo s toplomerom, ki je ali Celsijev (C) ali Reaumurjev (R). Celsijev toplomer je razdeljen na 100 delov, Reaumurjev na 80. Vsak del se imenuje stopnja (°). Na Celsijevem toplomeru je torej razdalja med lediščem in vreliščem razdeljena na 100°, na Reaumurjevem pa na 80°.
100°C -.= 80° R; 1°C = = 0-8° R, 1° R = 6/»° = 1-25®C
Najvažnejši inozemski novci in bankovci.
Argentinija. Enota: 1 peso ima 100 centavosov. Zlati novci po 5 pesov. Srebrni novci po 1, % pesa. Na ozemlju Avstro-ogrske monarhije nastale države:
Jugoslavija, Čehoslovaška, Nemška Avstrija in Ogrska računijo še
na krone in vinarje. Enota: Krona (K), ki ima 100 vinarjev (h). Zlati novci po 20 in 10 kron. Krožijo še osemgoldinarski zlatniki po 20 fr, štirigoldinarski zlatniki po lOfr, stokronski zlatniki. Srebrni novci po 5, 2, 1 krono. Bankovci po 1000, 100, 50; 20, 10, 2, 1 krono. Nemška Avstrija in Čehoslovaška imata tudi bankovce po 10.000 K-
Belgija.* Enota kakor na Francoskem.
Zlati novci po 20 fr.	»
Srebrni novci po 5, 2, 1- fr in po 50 centimov (cts).
Bankovci po 5, 10, 25, 50, 100, 500, 1000 frankov.
Bolgarija. Enota kakor na Francoskem, imenuje se lev, ki ima sto stotink. Zlati novci po 100, 50 in 10 levov. Srebrni novci po 5, 2%, 1 lev in po 50 stotink. Bankovci po 5, 10, 25, 50, 100, 500, 1000 levov.
Brazilija. Enota kakor na Portugalskem, imenuje se pa milreis. Zlati novci po 10 milreisov. Srebrni novci po 2000, 1000 in 500 reisov.
Čilensko. Enota: 1 peso ima 100 centavosov.
Zlati novci po 1 condor, po 10 in 5 pesov. Srebrni novci 1 peso, po 50, 20, 10, 5 centavosov.
Dansko." Enota: Skandinavska krona, ki ima 100 orov. Zlati novci po 20, 10, 5 kron. Srebrni novci po 2, 1,	1/io krone.
Bankovci po 5, 10, 20, 50, 100, 1000 kron.
Egipt. Enota: 1 lira (— 1 funt šterlingov) = 100 piastrov. Zlati novci po 1 liro in po 50 piastrov. ' Srebrni novci po 20, 10, 5, 2, 1 piaster.
Ekvador. Enota: 1 sueres — 10 decimosov = 100 centavosov. Zlati novci po 10 sueresov = 1 condor. Srebrni novci po 1, V2 sueresa, 20, 10, 5 centavosov.
Finlandija. Enota: 1 markka = 100 penniav. Zlati novci po 20, 10 markk.
Srebrni novci po 2, 1 markko, po 50, 25 penniav.
* Francija, Italija in švica so se leta 1865. združile v takozvano latinsko novčno zvezo ter se zavezale, da bodo kovale novce francoskega kova. Teh držav novci se razlikujejo samo po imenu. Pozneje so se njih zvezi pridružile tudi Belgija, Bolgarija, Grčija, Rumunija, Srbija in Španija.
** Dansko, Švedija in Norvegija izdajajo svoje novce kot skandinavska Hovčna unija. Tudi te države kujejo novce iste vrednosti, imenujejo se pa skandinavske krone.
Francija. Enota: Frank (fr), ki ima 100 centimov.
Zlati novci po 100, 50, 40, 20, 10 in 5 frankov. Srebrni novci po 5, 2, 1 frank in po 50 centimov. Bankovci po 5, 10, 20, 50, 100 in 1000 frankov.
. Grčija. Enota kakor na Francoskem, imenuje se pa drahma, ki ima 100 lept. Zlati novci po 20, 10 drahem. Srebrni novci po 5, 2, 1 drahmo in po 50 in 20 lept. Bankovci po 5, 10, 25, 50, 100, 500, 1000 drahem.
Indija (britanska). Enota: Funt šterlingov -- 15 rupij. Zlati novci: Moliur = 22 rupij po 16 annasov. Srebrni novci: 1, Vi>, % rupije, 2 annasa.
Indija (nizozemsko). Enota: 1 goldinar = 100 centov. Zlati novci po 10 goldinarjev. Srebrni novci po 2'/2, 1, V% V\, V« goldinarja.
Italija. Enota kakor na Francoskem, imenuje se pa lira (L), ki ima 100 cen-tesimov. Zlati novci po 20, 10 lir. Srebrni novci po 5, 2, 1 liro. Bankovci po 1,2, 5, 10, 25, 50, 100, 500, 1000 L.
Japorjsko. Enota: 1 jen = 100 senov.
Zlati novci po 40, 20, 10, 5, 4, 2 jena. Srebrni novci po 50, 20, 10 senov.
Kitajsko. Enota: 1 dolar (trgovinski novec).
Zlati in srebrni novci shoes. Cena jim je določena po množini čistega zlata ali srebra.
Maroko. Enota. Rial = 5 pesetas hassani = 500 centimosov. Zlatih novcev še ni.
Srebrni novci po 1, V2, % riala, po 50 in 25 centimosov.
Mehika. Enota: 1 peso =100 centavosov. Zlati novci po 10, 5 pesov.
Srebrni novci po 1 peso, po 50, 25, 20, 10 centavosov.
Nemčija. Enota: Marka, ki ima 100 pfenigov (pfen.). Zlati novci po 20, 10, 5 mark. Srebrni novci po 5, 2, 1, % marke. Bankovci po 1, 2, 5, 10, 20, 50, 100 in 1000 mark.
Nizozemsko. Enota: Holandski goldinar (fl), ki ima 100 centov (cts). Zlati novci po 10 fl (1 tjentje), 5 fl (poltjentje). Srebrni novci po 2Yz, 1, Ms goldinarja in po 25, 10 in 5 centov. Bankovci po 5, J O, 20, 50, 100, 1000 fl.
Norvegija. Kakor Dansko.
Peru. Enota: 1 libra = 10 solov = 100 dinerosov. Zlati novci po 1, % libre. Srebrni novci po 1, V2, 1U sola, po 1, % dinerosa.
Perzija. Enota: 1 kran — 20 šahijev = 1000 deinarjev.
Zlati novci po 2, 1, %, */» tomana (1 toman = 10 kranov). Srebrni novci po 5, 2, 1 kran, po 5, 3 šahije.
Portugalsko. Enota: milreis, ki ima 1000 reisov. Zlati novci po 10, 5, 2 milreisa. Srebrni novci po 500, 200, 100, 50 reisov. Bankovci po 5, 10, 25, 50, 100, 500, 1000 reisov.
Rumunija. Enota kakor na Francoskem, imenuje se pa lej, ki ima 100 banov. Zlati novci po 10 lejev. Srebrni novci po 5, 2, 1 lej in po 50 banov. Bankovci po 1, 2, 5, 10, 20, 50, 100, 500, 1000 lejev.
Rusija. Enota: Rubelj (R°), ki ima 100 kopejk.
Zlati novci po 10 (imperial), 5 rabljev (polimperial). Srebrni novci po 1 rubelj, po 50, 25, 20, 15, 10, 5 kopejk. Bankovci po 1, 3, 5, 10, 20, 50, 100, 5fr0 in 1000 rabljev.
Siam. Enota: 1 tikal = 4 salung = 8 fuang. Zlatih novcev sedaj še ni. Srebrni novci po 1 tikal, 1 salung, 1 fuang.
Srbija. Enota: Dinar, ki ima 100 par.
Zlati novci po 20, 10 dinarjev. Srebrni novci po 5, 2, 1 dinar in po 50 par. _ Bankovci po 1, 2, 5, 10, 20, 50, 100, 1000 dinarjev.
Straits-Settlements-Hongkong. Enota. 1 dolar = 100 centov. Zlati novci: 1 funt šterlingov. Srebrni novci po 1 dolar, po 50, 20, 10, 5 centov.
špansko. Enota kakor na Francoskem, imenuje se pa peseta, ki ima 100 centov. Zlati novci po 20 in 10 peset. Srebrni novci po 5, 2, 1 peseto in po 50 centimov. Bankovci po 5, 10, 25, 50, 100, 500, 1000 peset.
Švedija. Kakor Dansko.
Švica. Enota kakor na Francoskem in se imenuje frank, ki ima 100 rapov. Zlati novci po 20 frankov. Srebrni novci po 5, 2, 1, y2 franka. Bankovci po 5, 10, 25, 50, 100, 500, 1000 rapov.
Transvaal. Enota kakor v Veliki Britaniji. Zlati novci po 1, % sovereigna.
Srebrni novci po 1, V2 crowna (1 crown = 5 shillingov).
Tunezija. Enota: 1 frank = 100 centimov. Zlati novci po 20, 10 frankov. Srebrni novci po 2, 1 frank, 50 centimov.
Turčija. Enota: Piaster, ki ima 40 par.
Zlati novci po 500, 250 piastrov.
Srebrni novci po 20, 10, 5, 2, 1, V2 piastra.
Uruguay. Enota: 1 peso = 100 centesimov. Zlatih novcev sedaj še ni. Srebrni novci po 1 peso, 50, 20, 10 centesimov.
Velika Britanija in Irska. Enota: Souvereign = 1 funt šterlingov .(£), ki ima 20 šilingov (sh) po 12 pene (d) po 4 farthinge. Zlati novci po 5, 2, 1, % £. Srebrni novci po 2%, 2, 1, % sh, po 4, 3, 2, 1 d. Bankovci po 1, 5, 10, 20, 50, 100, 1000 £.
Veiezuela. Enota: 1 bolivar = 100 centimov.
Zlati novci po 100, 25, 20 bolivarjev. Srebrni novci po 5, 2%, 2, 1, % bolivarja.
Zedinjene države severnoameriške. Enota: Dolar, ki ima sto centov. Zlati novci po 20, 10, 5, 2V2, 1 dolar ($). Srebrni novci po 1, % dolarja. Bankovci po 100, 50, 20, 10, 5, 2, 1 dolar.
Primera notranje vrednosti novčnih enot posameznih držav z
	Države iz bivše Avstro-Ogrske	Latinska novčna zveza	Nemčija
Argentinija.......	4 K 76 h	5 /rs.	4 M.b pfen.
Države iz bivše Avstro-Ogrske		1 frs. 5 cts.	85 pfen.
Belgija........	95 h	1 frs.	81 pfen.
Bolgarija....... .	95 h	1 frs.	81 pfen.
Brazilija........	1 K 60 h		1 M. 36 pfen.
Čile.........	1 K 80 h	1 frs. 89 cts.	1 M. 55 pfen.
Dansko........	1 K 32 h	1 frs. 39 cts.	1 M. 12 V® Pfen.
Egipt.........	24 K 40 h	25 frs. 62 cts.	20 M. 75 p J en.
Ekvador........	2A K 2 h	25 frs. 22 cts.	20 M. 43 pfen.
Finlandija.......	95 h	1 frs.	81 pfen.
Francija........	95 h	1 frs.	81 pfen.
Grčija.........	95 h	1 frs.	81 pfen.
Indija, britanska.....	1 K 60 h	1 frs. 68 cts.	1 M. 36 pfen.
Indija, nizozemska ....	1 K 98 h	2 frs. 8 cts.	1 M. 69 pfen.
Italija.........	95 h	\ frs.	81 pfen.
Japonska ........	2 K 46 h	2 frs. 58 cts.	2 M. 90 pfen.
Kitajska........	2 K 40 h	■ 2'/, frs.	2 M.
Maroko........	3 K 6 h	3 frs. 21 cts.	2 M. 60 pfen.
j Mehika........	2 K 46 h	2 frs. 58 cts.	2 M. 9 pfen.
Nemčija........	1 K 177* h	1 frs. 23»/, cts.	1 M. 69 pfen.
Nizozemsko.......	1 K 98 h	2 frs. 8 cts.	
Norvegija........	1 K 32 h	1 frs. 39 cts.	1 M. 12'/, pfen.
Peru.........	24 K 2 h	25 frs. 22 cts.	20 M. 43 pfen.
Perzija.........	40 h	42 cts.	34 pfen.
Portugalsko....... .	4 K 94 h	5 frs. 18 cts.	4 M. 20 pfen.
Rumunija........	95 h	1 frs.	81pfen.
Rusija.........	2 K 54 /j	2 frs. 67 cts.	2 M. 16 pfen.
Siam.........	1 K 40A	1 frs. 48 cts.	1 M. 20 pfen.
Srbija.........	95 h	1 frs.	81 pfen.
Straits-Settlements-Honkong .	2 K 35 h	2 frs. 50 cts.	2 M.
Španija........	95 h	1 frs.	81 pfen.
Svedija ........	1 K 32 h	1 frs. 39 cts.	1 M. 12 72 pfen.
Švica.........	95 h	1 frs.	81 pfen.
Transvaal........	24 K 2 h	25 frs. 22 cts.	20 M. 43 pfen.
Tunezija........	95 h		81 pfen.
Turčija.........	20 h	21 cts.	17 pfen.
Uruguay........	5 K 12 h	5 frs. 37 cts.	4 M. 35 pfen.
Velika Britanija.....	24 K 2 h	25 frs. 22 cts.	20 M. 43 pfen.
Venezuela.......	95 h	1 frs.	81 pfen.
Zed. države severnoameriške .	4 K 94 h	5 frs. 18 cts.	4 M. 20 pfen.
notranjo vrednostjo novčnih enot v tabeli navedenih osmih držav.
Nizozemsko
Rusija
Skandinavska novčna unija
Velika Britanija in Irska
Zedinjene države severnoameriške
2 //. 40 c/s. 50 c/s. 48 cts. 80'/, cts. 48 cts. , 90'/, cts. 66 V, cts. 12 //. 30 cts. 11//. 11 cts.
48 cts. ■ 48 cts. ,
48 cts. 80'/, cts.
48 cts. 1 //. 24 cts. 1 //. 20 cts. 1 //. 54 c/s.
1	//. 24 m. 59 c/s.
66 '/j c/s. 12//. 11 cts. 20 c/s.
2	//. 49 c/s. 48 c/s.
1 /V. 28 c/s. 71 c/s. 48 c/š.
1	//. 20 cts. 48 c/s.
66 V, c/s. 48 c/s. 12 //. 11 c/s. 48 c/s. 10 c/s.
2	//. 58 cts. 12//. 11 c/s.
48 c/s. 2 //. 49 c/s.
1 /T/6. 87«/, 397« kop. 37»/, £0/7. 63
37'/, kop. 707« Ao/j. 52 kop. 9 /v/6. 60 V« 9 /7/6. 46 kop. 377, Aro/?.
37 7, AO/7. 37 7, kop. 63 kop. 78 kop. 37 •/,
96 7„ kop. 93 kop. 1 rub. 20 kop.
96*/« Aro/'-
467« *o/7.
78 &o/>. 52 kop. 9 rub. 46 £o/>. 15 7,
1	/t/6. 94 kop. 377, £0/7.
55 kop. 37 7, fco/7.
93 Aro/7. 377, Azo/>.
52 kop. 37 7, £0/7. 9 rub. 46 /jo/7. 37 7, Aro/7. 8 šop.
2	rub. 1 kop. 9 rub. 46 kop.
37 7, /to/7. 1 rub. 94 kop.
3 K. 60 0. 75 7, 0.
72 0. 1 K. 21 0.
11 <3. 1 K. 36 0.
18 K. 44 o. 18 A'. 16 <3. 72 0. 72 <3. 72 <3. 1 iT. 21 <3. 1 A'. 50 d. 72
1 A'. 86 <3.
1	A". 80 (3.
2	A. 31 <5. 1 A. 86 0.
89 (3. 1 A. 50 <5.
18 K: 16 o. 30 0.
3	K. 75 0. 72 0
1 A. 92 c>. 1 A. 70 ČS.
1 A. 78 (3. 72 <3.
72 o. 18 A. 16 0. 72 0. 15 0. 3 K. 87 (5. 18 A. 16 <3.
72 o. 3 K. 73 <3.
5 s/;. 117, d. 10 d. 971 d. 1 sh. 4 d. 97, d. 1 s/z. 6 d. 1 s/i. 1 74 d.
1	t 37, d.
1 * 9 7
97, d. 97, rf-
1 s/z. 4 d. 1 s/z. 8 z/. 9 7, d.
2	s/z. 7, d.
2 s/z. 2 s/z. 6 7, z/. 2 s/z. 7, z/. 11% d. 1 s/z. 8 d. 1 s/z. 1 7« z/. 1 ii 4 d.
1	s/z. 1 7, z/.
97, d.
2	s/z. 1 7, z/. .1 s/z. 2 z/.
9 7, d. 2 s/z. 9 7„ z/. 1 s/z 1 7« zi. 97, z/.
97, z/. 2 d. 4 s/z. 3 z/.
9 7, d. 1 sh. 17, d.
967, c. 20 7«c. 191/« c. 317, c. 197« c. 367, c. 267« c. 4 dol. 94 c. 4 z/o/. 86 7, c.
197« c. 19 V« c. 197« c. 327, c-
40 c. 197« c-
7, z/o/. 48 c. 62 c. 497« c. •237« c.
40 c. 267« c. 4 dol. 867, c. 8 c. 1 z/o/.
197« c.
29 c.
197« t-
48 c. 197« c. 26'/« t. 197« c. 4 do/. 86 7, c.
197« c:
4 c. 1 dol. 37, c. 4 do/. 86 7, c. 197« c.
Podkrajšek, Spisovnik.
26
O kolkih in kolkovini.
Kolki so vrednotnice, ki jih izdaja država za posredno plačevanje pristojbin. Tako pristojbino moramo plačati, kadar izdamo listino, oziroma spišemo vlogo do političnega ali do sodnega oblastva. Vse druge pristojbine plačujemo neposredno davčnemu uradu v gotovini. V ta namen dostavlja davčni urad plačilne naloge.
Za sedaj imamo še kolke kronske vrednote po 1,2, 4, 6, 8, 10, 14, 20, 24, 25, 26, 30, 38, 40, 50, 60, 72, 80, 88 h in po 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 10, 12, 20, 30, 40, 50 K.
Kolkovina je umerjena po treh stopnjah, izmed katerih je določena prva menicam in trgovskim denarnim nakaznicam, druga in tretja sta namenjeni listinam in vlogam. Te stopnje imenujemo kolkovnice.	j
Ko 1 ko vn i ce.
Kolkovnica I.				Kolkovnica II.			Kolkovnica III.			
K			K	K		K	K			K
	do 100		— 10		do 40	—•20		do	20	—•20
nad	100	„ 150	—•20	nad	40 „ 80	—•40	nad	20 „	40	— •40
n	150	„ 300	—•40	n	80 „ 120	—•60	«	40 „	60	—•60
a	300	„ 600	—•80	»	120 „ 200	1—	. ii	60 „	100	r—
■ a	600	„ 900	1-20	11	200 „ 400	2-—	ii	100 „	200	2 —
a	900	„ 1200	160	11	400 „ 600	3 —	ii	200 „	300	3-—
a	1200	„ 1500	2-—	11	600 „ 800	4 —	ii	300 „	400	4-—
a	1500	„ 1800	2-40	11	800 „ 1600	8-—	n	400 „	800	8"—
„	1800	„ 2400	3-20	11	1600 „ 2400	12 —	ii	800 „	1200	12 —
a	2400	„ 3000	4"—	11	2400 „ 3200	16 —	ii	1200 „	1600	16 —
a	3000	„ 4500	6-—	11	3200 „ 4000	20-—	ii	1600 „	2000	20-—
a	4500	„ 6000	8-—	11	4000 „ 4800	24-—	ii	2000 „	2400	24'—
itd. od vsakih 3000 K za 4 K več. Zneski pod 3000 K veljajo za polne zneske.				Nad 4800 K se plača od vsakih 1600 K po 8 K več. Zneski pod 1600 K veljajo za polne zneske.			Nad 2400 K se plača od vsakih 800 K po 8 K več. Zneski pod 800 K veljajo za polne zneske.			
Za listine in vloge rabimo takozvano kolkovnopapirno obliko, namreč polo, ki je dolga 39 cm in široka 50 cm, ako jo razgrnemo. Ploščina tej poli je torej zakonito določena z 1950 cm2 in pristojbina ostane neizpremenjena, ako popišemo vso polo ali samo nekoliko. Kadar rabimo večjo obliko, moramo plačati do 1 K prvotnega zneska dvojno kolkovino.
Poleg listin kolkujetno tudi vloge do državnih, deželnih in občinskih za-stopov, potem vloge do uradov, oblastev in javnih zavodov, ki jih vzdržujejo država, dežele in občine, in vloge do oseb, ki zastopajo te urade. Prav tako moramo kolkovati dvojnike, priloge in rubrike takih vlog.
Vlogo je smatrati za nekolkovano:
1.	kadar manjka nekaj kolka; .
2.	kadar je kolek sestavljen iz več delov, najsi bodo posamezni kosci deli enega ali več kolkov;
3.	kadar kolek ni prepisan, a je to predpisano, ali kadar ni prepisan pravilno;
4.	kadar na vlogi kolek ni prilepljen po predpisih.
Ukazoma ni dovoljeno kolka prilepiti tako, da bi z njim prekrili del že spisane listine in da bi potem ta del prekritega pisanja iznova na kolku popisali; ni pa proti predpisom, ako prilepimo kolek na tako mesto, ki smo ga prej popisali s svinčnikom.
Tudi ni dovoljeno kolka prepečatiti z zasebnim pečatom ali ga križana prečrtati. Kdor bi ne pisal čez kolek, ampak ga prečrtal, zapade globi, ki je predpisana za nekolkovane vloge.
Pri vlogah prilepimo kolek vselej v levem kotu nad nadpisorn. Čez ta kolek ne smemo pisati, niti ga ne smemo prepečatiti z zasebnim pečatom.
Kadar ima vloga več pol, prilepimo predpisani kolek na prvi strani vsake pole v levem kotu zgoraj.
Priloge k vlogam do uradov se kolkujejo s 50 h. Prilog ne kolkujemo, kadar so to listine in so vsled tega že kolkovane ali kadar so proste vsake pristojbine.
Tudi na prilogah je prilepiti kolek v levem kotu zgoraj.
Prepise rubrik, s katerimi kratko navajamo vsebino vloge, kolkujemo s 50 h, Te pristojbine sd proste tiste rubrike, ki uradnik pri vložnem zapisniku v posebnih primerih in na izrecno vložnikovo željo z njimi potrdi, da je prejel vlogo
Pristojbine za listine in vloge.
Č e k i po 4 h.
Dekreti (diplome), izdani od javnih oblastev ali občin, po 3 K.
Dekreti (diplome), izdani od drugih oseb, po 2 K.
Diplome, glej dekreti!
Dvojniki obrtnih listov po 2 K.
Dvojniki plačilnih nalogov za dohodnino po 2 K.
Dvojniki plačilnih nalogov za pridobnino po 2 K.
Izkaznice krošnjarske po 3 K od prve pole. Izkaznice popotne:
a)	za posle, pomočnike, vajence, delavce, dninarje po 50 h;
b)	za vse druge po 3 K.
I z p i s k i iz matic (matrik) o rojstvu, krstu, poroki in smrti po 2 K od pole. Izpričevala delavska za posle, pomočnike, vajence, dninarje po 50 h. Izpričevala nravnostna za posle, pomočnike, vajence, dninarje po 50 h,
za druge po 2 K. Izpriče vala pomočniška po 2 K. Izpričevala poselska po 50h. Izpričevala ubožna so prosta kolka. Izpričevala učna po 50 h.
Izpričevala zdravniška državnih zdravnikov po 4 K. Izpričevala zdravniška zasebnih zdravnikov po 2 K.
Kadar izpričevalo zasebnega zdravnika potrdi državni zdravnik, je dvekronski kolek zvišati na 4 K. Knjige obrtne. Bistvene knjige: vsaka pola, ki meri manj nego 5040cm2, po 50 h; vsaka pola, ki meri več nego 5040 cm2, po 1 K. Pomožne knjige: vsaka pola, ki meri manj nego 2640 cm2, po 10 h; pole, ki merijo več nego 2640 cm2, pa ne nad 5040 cm2, po 20 h; večje pole po 30 h. Pisemski prepisniki, potem knjige, ki služijo samo za manipulacijo, zlasti beležnice, ki jih trgovci in obrtniki nosijo pri sebi, so proste kolka.
Vpisovalne knjige, ki jih dajo delodajalci delojemalcem, so le pogojno proste kolka. Knjižice delavske, kadar služijo za popotne izkaznice, po 50 h. Knjižice delavske obrtnih pomožnih delavcev so proste kolka. Knjižice popotne za posle, dninarje in delavce po 50 h, za druge po 3 K. Knjižice prejemne za razstrelila in strupe so proste kolka. Legitimacije popotne so proste kolka. Licence prejemne za razstrelila in strupe so proste kolka. Licence za javne plesne godbe po 3 K. Licence za obrte, ki se izvršujejo obhodoma, po 3 K. Licence za podaljšanje policijske ure po 3 K.
Listi domovinski za posle, pomočnike, vajence, dninarje po 50 h, za druge po 2 K.
Listi lovski, izdani od občine, po 2 K.
Listi lovski, izdani od okrajnega glavarstva, po 3 K.
Listi lovski za posle in dninarje po 50 h.
L j s t i nakladni po 20 h.
Listi orožni po 3 K.
Listi prejemni za razstrelila in strupe so prosti kolka.
Listi prevozni za špediterje o blagu, ki jim je bilo oddano za prevoz, so
prosti kolka. Listi rojstni po 2 K. Listi vozni ali tovorni:
a)	kadar blago ne tehta nad 5000 kg, po 30 h za vsak komad;
b)	vsi drugi po 1-20 K. L. i s t i zastavni:
a)	ki jih izdajajo trgovci v posojilnih poslih za največ osem dni, po 40 h;
b)	vsi drugi po 2 K od pole, ako ne pripada po II. kolkovnici na dolžni znesek manjša pristojbina.
Menice inozemske do 12 mesecev po I. kolkovnici. Menice inozemske nad 12 mesecev po II. kolkovnici. Menice tozemske do 6 mesecev po 1. kolkovnici. M e n i c e tozemske nad 6 mesecev po II. kolkovnici. Načrti stavbni kakor priloge po 50 h.
Nakaznice trgovcev za osem dni kroženja po 10 h, pri daljšem kroženju kakor menice.
Naznanilo, da je stanovanje prazno, je prosto kolka. Naznanilo, da je stanovanje zopet oddano, je prosto kolka. Naznanila o gradnji nove hiše, da se zabeleži davčna prostost, so prosta kolka.
Naznanila o opustitvi obrta so prosta kolka.
Odpovedi: Kadar velja sodna odpoved za četrt leta, naj se kolkuje prvi izvod z 2 K, drugi z 1 K. Za enomesečne odpovedi je prilepiti na prvi izvod kolek za 50 h, na drugega za 30 h. Kadar napiše enomesečno odpoved stranka sama, zadostuje za oba izvoda tudi kolek za 30 h. O i e r t i, glej ponudbe! . Pisma dolžna po II. kolkovnici. Pisma pomočniška po 2 K. Pobotnice po II. kolkovnici.
Pogodbe dobavne, s katerimi je izrečena dobava dela, ne pa tudi tvarina, po II. kolkovnici.
Pogodbe dobavne, s katerimi je izrečena dobava stvari ali dela s tvarino
vred, po III. kolkovnici. Pogodbe hranilne:
a)	kadar je dogovorjeno plačilo, kakor službene pogodbe;
b)	kadar ni dogovorjeno plačilo, po 1 K za vsako polo. Pogodbe kupne:
a)	za premičnine po III. kolkovhici;
b)	za. nepremičnine po 2 I< od pole. Pogodbe najemne po II. kolkovnici.
Pogodbe naposodne, kadar so brezplačno prepuščeni predmeti za določen čas, po 2 K od pole.
Pogodbe plačilne po III. kolkovnici, kadar se delavec izreče za dobavo snovi;
po II. kolkovnici, kadar je delavcu izvršiti samo delo, vendar samo takrat, kadar gre za pomočnike, dninarje in posle, sicer pa po III. kolkovnici.
Pogodbe pooblastilne, kakor službene pogodbe, ako je plačilo izrecno ali molče dogovorjeno; kadar plačilo ni dogovorjeno, po 2 K od pole.
Pogodbe posojilne, ki se glase na ime, po II. kolkovnici.
Pogodbe službene •
a)	za službe, s katerimi so spojena trajna ali ponovna opravila, ki so pa drugačna nego tista, ki jih izvršujejo dninarji, posli, pomočniki itd., se kolkujejo pogodbe po III. kolkovnici; merilo za kolek pa je znesek vseh s službo spojenih letnih dohodkov;
b)	kadar se je delavec zavezal dati tvarino, po III. kolkovnici;
c)	vse druge pogodbe o delovršbah po II. kolkovnici. Za vrednost delo-vršbe služi pogojena mezda, ki naj se določi od vseh ponovnih opravil, ali, če se je določila po obsežnosti opravila, tako n. pr. po komadih, po m2 itd., od vsega pogojenega dela.
Pogodbe stavbne kakor službene pogodbe.
Pogodbe učne pri sprejemanju mladoletnih vajencev so proste kolka.
Pogodbe zakupne po II. kolkovnici.
Pogodbe založne po II. kolkovnici.
Ponudbe dobavne po 2 K za vsako polo.
Ponudbe za sklenitev pogodbe po 2 K od pole.
Pooblastila:
a)	kadar je obljubljeno plačilo, kakor plačilne pogodbe;
b)	kadar ni obljubljeno plačilo, po 2 K za vsako polo;
c)	za prevzet je poštne pošiljke so prosta kolka.
Potrdila prejemna po navadi kakor pobotnice.
Potrdila prejemna za zneske pod 4 K in za reči, ki niso vredne 4 K, so prosta kolka.
Predlogi za dovolitev izvršbe z rubežem, s shranitvijo in prodajo premičnin so prosti kolka.
Predlogi v zavarovanje dokaza so prosti kolka.
Priglasitve patentov po 12 K.
Priloge pri vlogah, ki so podvržene kolkovini, po 50 h.
Priloge prošnjam za ustanovitev novih, oziroma za preureditev že obstoječih obrtnih zadrug so proste kolka.

Pristojbina'za plačilno povelje znaša
pri terjatvah	do 50 K 50 h,
od 50 K do 100 K 1 K, od 100 K do 400 K 2 K, od 400 K do 600 K 4 K, od 600 K do 800 K 8 K, ' „ „ od 800 K do 1000 K 10 K. Pritožbe izvensodne:
a)	proti razsodbam ali ukrepom nižjih stopenj po 3 K od prve pole, od vsake naslednje po 2 K;
b)	proti kazenskopolicijskim razsodbam so proste kolka. Prizivi do pridobninske deželne komisije so prosti kolka. P r i z i v i od prve pole po 3 K.
Prizivi v kazenskih rečeh so prosti kolka. Prizivi zoper odmero dohodnine so prosti kolka. Prizivi zoper odmero pridobnine so prosti kolka. Prizivi zoper plačilni nalog za pridobnino:
a)	za zneske do 100 K po 50 h;
b)	za zneske nad 100 K po 1 K.
Prošnje za določitev domovinske pravice so proste kolka. Prošnje za dovolitev prodaje kolkov po 2 K od pole. Prošnje za dovolitev prodaje pisemskih znamk po 2 K od pole. Prošnje za dovolitev prodaje smodnika so proste kolka. Prošnje za dovolitev prodaje tobaka:
a)	na podlagi razpisa po 2 K,
b)	brez razpisa po 3 K.
Prošnje za izdajo delavske knjižice kot popotne legitimacije so proste kolka. P r o š n j e za izdajo orožnega lista so proste kolka. Prizivi v tej zadevi so
prosti kolka. « Prošnje za izdajo popotne izkaznice so proste kolka. Prošnje za proglasitev amortizacije izgubljene menice po 1 K od pole. P r o š n j e za uvedbo amortizacijskega postopanja za izgubljeno menico po 1 K od pole.
Prošnje do javnih uradov za vsake vrste oprostitve po 2 K od pole.
Uradni odpravki v teh zadevah so prosti kolka. Prošnje gostilničarjev za dovoljenje godbe za javne plese po 3 K od prve pole.
Prošnje gostilničarjev in kavarnarjev za podaljšanje policijske ure po 3 K
od prve pole. Prošnje stavbne po 2 K od pole. Prošnje v kazensko-policijskih zadevah so proste kolka. Prošnje za domovinski list so proste kolka.
Prošnje za dovoljenje začasnega ločenega bivanja po 2 K. Prošnje za državljanstvo, za občanstvo in za $prejem v občinsko zvezo
po 8 K od prve pole. Prošnje za izrecni sprejem v občinsko zvezo vsled desetletnega bivanja v
občini so proste kolka. Prošnje za izpregled drugega in tretjega oklica po 2 K. Prošnje za izpregled policijske kazni so proste kolka. Prošnje za izpremembo imena po 20 K.
Prošnje za krcšnjarsko izkaznico po 3 K od prve pole, od vsake naslednje po 2 K.
Prošnje za lovske karte po 2 K.
Prošnje za meščanstvo po 8 K.
Prošnje za nadvarstveno ženitno dovolitev po 2 K.
Prošnje za nravnostno izpričevalo po 2 K.
Prošnje za obrtno koncesijo kakor zglasitev svobodnih in rokodelskih obrtov.
Prošnje za odobrenje zakupnikov in namestnikov pri koncesijoniranih obrtih po 2 K.
Prošnje za odobritev ustanovitve podružnice ali zaloge koncesijoniranega
obrta v občini stajališča ali zunaj nje po 2 K. Prošnje za odpis pridobnine so proste kolka. Prošnje za oprostitev od pridobnine so proste kolka. Prošnje za plačilni \odlog po 2 K. Prošnje za podelitev meščanstva po 8 K. Prošnje za podporo po 2 K.
Prošnje za prejemne knjižice, za prejemne liste in za prejemne licence za
razstrelila in strupe po 2 K od pole. Prošnje za pripustitev k izkušnji za zidarskega mojstra po 2 K. Prošnje za privolitev uporabe stavbe po 2 K. Prošnje za proglasitev polnoletnosti po 1 K od pole.
Kolek za odločitev 5 K. Prošnje za prostovoljno razprodajo po 2 K. Prošnje za službe za vsako polo 2 K. Prošnje za sporazumno ločitev po 2 K. Prošnje za stavbno dovoljenje po 2 K.
Prošnje za ustanovitev novih, oziroma za preureditev že obstoječih obrtnih
zadrug so proste kolka. Prošnje za vpis firme s podružnicami v trgovinski zapisnik po 20 K. Prošnje za vpis firme brez podružnic v trgovinski zapisnik po 15 K. Prošnje za vpis vzorca po 2 K od pole. Prošnje za vpis znamke po 2 K od pole.
Račune trgovcev in obrtnikov do vštetih 20 K je kolkovati z 2 h, račune od 20 do 100 K z 10 h za vsako polo, ■ „ nad 100 do 1000 K z 20 h „ ,, nad 1000 K	s 50 h „
Reverzi vzdrževalni ali sustentacijski:
a)	po II. kolkovnici,
b)	kadar znesek ni določen, po 2 K od pole.
Rubrike in njih prepisi po 50 h.
Tožbe in druge vloge v pravdah je kolkovati po vrednosti spornega predmeta takole:
za zneske	do 100 K po 30 h za vsako polo,
„ „ od 100 K do 1000 K po 2 K „ „ „ „ od 1000 K do 5000 K po 4 K „ „ „ „ od 5000 I< do 10.000 K po 5 K „ „ ., „ nad 10.000 K	po 6 K „ „
Za prvo polo prvega izvoda se ta kolkovina podvoji.
Tožbe zaradi razžaljenja časti so proste kolka.
U č b e n i c e po 2 K.
Vloge v varuških zadevah so proste kolka.
Vloge v zemljiškoknjižnih zadevah:
za zneske	do 100 I< po 1 K,	\
„ „ od 100 do 200 1< po 2 K, „ „ od 200 do 500 K po 3 K, „ „ od 500 do 1000 K po 4 K, „ „ nad 1000 K	po 5 K.
Z g 1 a s i t v e davčnemu oblastvu za uravnavo hišnega katastra so proste kolka.
Z g lasi t ve nadaljevanja obrta na račun vdove ali nedoletnih otrok, na račun konkurzne ali zapuščinske mase pri vseh obrtih so proste kolka.
Z g 1 a s i t v e nadaljnjih stalnih obrtovališč v občini stajališča, zglasitve podružnic in zalog v občini stajališča ali zunaj nje za svobodne in rokodelske obrte so proste kolka.
Zglasitve patentov po 12 K.
Zglasitve svobodnih in rokodelskih obrtov:
a)	v mestih z več nego 50.000 prebivalci po 16 K od prve pole;
b)	.„ „' z 10.000 do 50.000 prebivalcev po 12 K „ „
c)	„ „ s 5.000 do 1.0.000 prebivalcev po 8 K „ „
d)	„ vseh drugih krajih po 6 K od prve pole, od vsake naslednje pole po 2 K.
Zglasitve zakupnikov in namestnikov pri svobodnih in rokodelskih obrtih po 2 K.
Politična in sodna razdelitev nekdanjih avstrijskih dežel, v katerih žive Slovenci.
Na štajerskem je:
okrajno glavarstvo v Celju z okrajnimi sodišči v Celju, na Vranskem, v Gornjem gradu, Šmarjah, Laškem trgu; „	„ v Konjicah z okrajnim sodiščem v Konjicah;
„	„ v Ljutomeru z okrajnima sodiščema v Ljutomeru in v
,	Zgornji Radgoni;
„	„ v Mariboru z okrajnimi sodišči v Mariboru, Sv. Lenartu,
Slovenski Bistrici;
„	„ v Ptuju z okrajnimi sodišči v Ormožu, Ptuju, Rogatcu;
„	„ v Radgoni z okrajnima sodiščema v Cmureku in Radgoni •
„	„ v Brežicah z okrajnimi sodišči v Brežicah, Kozjem, Sevnici;
„	„ v Slovenjgradcu z okrajnimi sodišči v Marenbergu,
Slovenjgradcu, Šoštanju.
Maribor, Celje, Ptuj so mesta s svojim štatutom.
Na Koroškem je:
okrajno glavarstvo v Celovcu z okrajnimi sodišči v Borovljah, Celovcu, Trgu; „	„ v Beljaku z okrajnimi sodišči v Beljaku, Paternijonu,
Podkloštru, Rožeku, Trbižu; „	„ ' v Šmohorju z okrajnima sodiščema v Kočah, Šmohorju;
„	„ v Špitalu z okrajnimi sodišči v Zgornji Beli, Greifenburgu.
Millstattu, Sovodju, Špitalu, Vogličah; „	„ v Velikovcu z okrajnimi sodišči v Dobrli vasi, Pliberku,
Velikovcu, Železni Kapli; „	„ v Št. Vidu z okrajnimi sodišči v Brežah, Krki, Svincu,
Starem dvoru, Št. Vidu; „	„ v Volišpergu z okrajnimi sodišči v Št. Lenartu, št. Pavlu,
Volfšpergu.
Celovec je mesto s svojim štatutom.
Na Kranjskem je:
okrajno glavarstvo v Radovljici z _ okraj nima sodiščema v Radovljici, Kranjski gori;
„	„ v Kranju z okrajnimi sodišči v Kranju, Tržiču, škofji
Loki;
„	„ v Kamniku z okrajnima sodiščema v Kamniku, na Brdu;
„	„ v Ljubljani z okrajnima sodiščema v Ljubljani, na
Vrhniki;
okrajno glavarstvo v Litiji z okrajnima sodiščema v Litiji, Višnji gori; „	„ v Krškem z okrajnimi sodišči v Krškem, Kostanjevici,
Mokronogu, Radečah; „	„ v Novem mestu z okrajnimi sodišči v Novem mestu,
Žužemberku, Trebnjem; „	„ v Črnomlju z okrajnima sodiščema v Črnomlju, Metliki;
„	„ v Kočevju z okrajnimi sodišči v Kočevju, Velikih Laščah,
Ribnici;
„	„ v Postojni z okrajnimi sodišči v Postojni, Ilirski Bistrici.
Senožečah, Vipavi; „	„ v Logatcu z okrajnimi sodišči v Logatcu, Ložu, Cerknici,
Idriji.
Ljubljana je mesto s svojim štatutom. Trst je bil doslej upravno ozemlje zase.
Na Goriškem in Gradiščanskem so imeli doslej:
okrajno glavarstvo v Gorici z okrajnimi sodišči v Gorici, Kanalu, Ajdovščini ;
„	„ v Gradiški z okrajnima sodiščema v Gradiški, Korminu;
„	„ v Tržiču z okrajnima sodiščema v Tržiču, Črvinjanu;
„	„ v Sežani z okrajnima sodiščema v Sežani, Komnu;
„	„ v Tolminu z okrajnimi sodišči v Tolminu, Bolcu, Cerk-
nem, Kobaridu.
V Istri so imeli doslej:
okrajno glavarstvo v Kopru z okrajnimi sodišči v Kopru, Buzetu, Piranu; „	„ v Poreču z okrajnimi sodišči v Poreču, Bujah, Motovunu;
„	„ v Pazinu z okrajnimi sodišči v Pazinu, Labinu;
„	„ v Pulju z okrajnimi sodišči v Pulju, Rovinju, Vodnjanu;
„	„ v Volovskem z okrajnima sodiščema v Volovskem, Pod-
gradu;
„	„ 1 v Lošinju z okrajnimi sodišči na Lošinju, Čresu, Krku.
Okrajna glavarstva v Sloveniji so podrejena deželni vladi za Slovenijo v Ljubljani.
Deželna in okrožna sodišča v Sloveniji so podrejena višjemu deželnemu sodišču v Ljubljani. Za sedaj mu pripadajo:
okrožno sodišče v Mariboru z okrajnimi sodišči v Mariboru, Ljutomeru, Zgornji Radgoni, Sv. Lenartu, Slovenski Bistrici, Ormožu. Ptuju in Marenbergu;
okrožno sodišče v Celju z okrajnimi sodišči v Celju, na Vranskem, v Gornjem gradu, Šmarjah, Laškem trgu, Konjicah, Rogatcu, Brežicah. Kozjem, Sevnici, Slovenjgradcu, Šoštanju;
deželno sodišče v Celovcu z okrajnimi sodišči v Borovljah, Trgu, Podkloštru, Rožeku, Kočah, Šmohorju, Vogličah, Dobili vasi, Pliberku, Velikovcu, Železni Kapli;
deželno sodišče v Ljubljani z okrajnimi sodišči v Radovljici, Kranjski gori, Kranju, Tržiču, Škofji Loki, Kamniku, na Brdu, v Ljubljani, na Vrhniki, v Litiji, Postojni, Ilirski Bistrici, Senožečah, Vipavi, Logatcu, Ložu, Cerknici in Idriji;
okrožno sodišče v Novem mestu z okrajnimi sodišči v Višnji gori, Krškem, Kostanjevici, Mokronogu, Radečah, Novem mestu, Žužemberku, Trebnjem, Črnomlju, Metliki, Kočevju, Velikih Laščah in Ribnici.
Deželno sodišče v Ljubljani in okrožna sodišča v Mariboru, Celju in v Novem mestu poslujejo tudi kot trgovinska sodišča.
Naslovi.
1.)	Kralju.
Njega Veličanstvo Peter 1., kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Nagovor: Vaše kraljevo Veličanstvo! Premilostivi kralj in gospod! V pismu: Vaše kraljevo Veličanstvo! Podpis: Preposlušni (prezvesto vdani). Nadpis: Njega Veličanstvu Petru /., kralju Srbov, Hrvatov in Slovencev.
2.)	Ministre, poverjenike, predsednike in podpredsednike je nagovarjati samo z gospodom brez drugih pridevkov.
3.)	Osebam posvetnega stanu.
Nagovor: Velespoštovani gospod okrajni glavar! Velecenjeni gospod sodnik! Spoštovana gospa! Cenjena gospodična! V pismu enako. Podpis: Vdani... Nadpis: Cenjeni gospod 1.1. Velespoštovani gospod 1.1. Vele-cenjena gospa 1.1. Spoštovana gospodična 1.1. (nato stan, delo itd.).
Pridevki, kakor: blagorodni, preblagorodni, visokorodni, so odpravljeni za vse osebe.
4.)	Papež u.
Nagovor: Vaša Svetost! Sveti Oče!
5.)	Kardinalu, ki je obenem knez-nadškof.
Nagovor: Vaša Eminenca! Visokočastiti gospod knez-nadškoj! V pismu: Vaša Eminenca! Podpis: Z najodličnejšim spoštovanjem podpisani. Nadpis: Njega Eminenci, visokočastitemu gospodu kardinalu I. L (nato vsi drugi njegovi naslovi), knezn-nadškoju ... skemu.
6.)	Knezu nadškofu.
Nagovor: Vaša knežja Milost! Visokočastiti gospod knez-nadškof! V pismu' Vaša knežja Milost! Podpis: Z globokim spoštovanjem podpisani. Nadpis: Njega knežji Milosti, visokočastitemu gospodu l.L (tukaj se napišejo drugi naslovi), knezu-nadškofu ...skemu.
7.)	Knezu škofu in sploh škofu.
Nagovor: Vaša knezoškojovska (škofovska) Milost! Premilostni gospod knez in škof (škof)! V pismu: Vaša knezoškofovska (škofovska) Milost! Podpis: Najposlušnejši sin (najponižnejši). Nadpis: Njega knezoškofovski (škofovski) Milosti, visokocastitemu gospodu 1.1. (tukaj se napišejo drugi naslovi), knezu-škofu (škofu) ... skemu.
8.)	Proštom in duhovnikom sploh.
Nagovor za prošta: Milostni gospod prost! V pismu: Vi, milostni gospod prost. Podpis: Prevdani. Nadpis: Milostni gospod 1.1., (stolni) prošt v I.
Duhovnike sploh nagovarjamo: Častiti gospod! Prečastiti gospod! Visokočastiti gospod! Torej: Nagovor: Prečastiti gospod (kananik, dekan, župnik)! Nadpis: Prečastiti gospod 1.1., (kanonik, dekan, župnik) v /.
9.)	V vlogah.
V	vlogah pišemo naslov oblastva brez kakega pridevka, torej: Ministrstvo za uk in bogočastje! Deželna vlada! Višji šolski svet! Deželno sodišče! Okrajno sodišče! Davčni urad! Davčna administracija! Okrajni šolski svet! Trgovinska in obrtna zbornica! Mestni magistrat! Mestni urad! Mestni svet!
V	vlogah se je ogibati besed, kakor: vdani, prevdani, vljuden, spoštljiv, ponižen, pokoren itd.
Kratice.
Najnavadnejše kratice v naši pisavi so:
1. Kratice, za katerimi mora stati pika:
a.	= anno	= leta,	B.p. =	bon pour = velja za,
a. c.	= anno	currente — tekočega	c. =	currente, 17. c. = 17. teko-
	leta,			čega meseca,
a. f.	— anni	futuri = prihodnjega	# =	cekin,
	leta,		ca. =	circa = okrog, približno,
a. p.	= anno	perfecto = minulega	c. j. =	courts jours = kratek rok,
	leta,		cpt. -	compt = comptant = takoj,
a. v.	= a vista = na pokaz,		č., čast.	— častiti,
D. =, debet,
ddt. = 'de dato = od datuma, od
dne, z dne, div. = diversi = razni, Dr. = Doktor, dr. = doktor,
Dr. J. U. = doktor juris utriusque •=
doktor obojega prava. Dr. M. U. = doktor medicinae uni-versae = doktor vsega zdravilstva, dtto. = detto = isto, etc. = et cetera == itd., excl. = exclusive = ne všteto, ex offo. = ex officio = uradno,
f.	= F. = frater = brat, fol. = folio = list,
g.,	gosp. = gospod, gpa. = gospa, goifi. = gospodična, S1- = glej,
gimn.= gimnazija, gimnazijski,
h.	št. = hišna številka,
ibid. = ibidem = ravnotam,
i.	e. in enako,
I. I. = ime in priimek,
incl. = inclusive = vštevši,
itd., ivt. d. = in tako dalje,
i. dr. t. stv. = in druge take stvari,
jun. = junior == mlajši,
kr. — kraljev, kraljevski,
1. c. = loco citato == na navedenem
mestu, L 1. = lanskega leta, 1. r. = lastnoročno, L. S. = loco sigilli = na mestu pečata,
m. = maior = polnoleten,
m. = minor = mladoleten,
m. p. = manu propria == s svojo roko,
nam. = namesto,
n. b. = nota bene = dobro pomni, noe. = nomine = v imenu, n. pr. = na primer = na priliko, o., O. = oče, otec pri redovnikih,
menihih, o. o. = očetje pri redovnikih,
menihih, p. a. = pro anno = na leto, pag. = pagina = stran, p. n. = s polnim naslovom, po Kr. == po Kristusu, po Kr. r.= po Kristusovem rojstvu, pred Kr.== pred Kristusom, pred Kr. r. = pred Kristusovim
rojstvom, prim. = primer, primerjaj, prof. = profesor, Prof. = Profesor,
P. S. = postscriptum = dodatek v
pismu, pripis, p. t. = P. T. = pleno titulo = s
polnim naslovom, R. z. z n. z. = Registrovana zadruga
z neomejeno zavezo, R. z. z o. z. == Registrovana zadruga
z omejeno zavezo, S. E. & O. = salvo errore et omis-sione = pomota pridržana, sen. = senior = starejši, sig. = signum = znamenje, si. = slavni, s. r. = svojeročno, Spo. = sporco = kosmata teža, str. = stran.
sv.	= sveti,	t. L	= tega, tekočega leta,
Sv.	= Sveti, - *	t. m.	= tega, tekočega meseca,
št.	= šent,	t. q.	= tel quel = povprečno,
Št.	= Šent,	u. r.	= ut retro = kakor spredaj
št.	štev. = številka,	u. s.	= ut supra = kakor zgoraj
t. č.	= ta čas,	v.	= vide = glej,
t. j.	= to je,	va.	= valuta = vrednota.
B«.
bruto, teža,
2. Kratite, za katerimi ne sme stati pika: kosmata ali nečista
Ntt0 = neto, čista teža,
Ta = tara = teža spravila, voza.
m	= meter,	a	—	ar,
km	= kilometer,	ha	—	hektar,
fj/n	— mirijameter.	km2	=	kvadratni kilometer,
m2	— kvadratni meter,	km?	—	kubični kilometer,
ms	= kubični meter,	1	—	liter,
dm	= decimeter,	hI ■		hektoliter,
dm2	= kvadratni decimeter,	t	=	tona,
dm3	= kubični decimeter,		=	kvintal, metrski stot, cent,
cm	= centimeter,	kg	=	kilogram,
cm2	= kvadratni centimeter,	dkg	=	dekagram,
cm8	= kubični centimeter,	S	=	gram,
mm	— milimeter,	cg	=	centigram,
mm~	= kvadratni milimeter,	mg	-	miligram.
mmi	= kubični milimeter,			
» » *
C = credit,	f = fino, ff = najfinejše,
/c = centum = sto, 6/c = 600,	fro =. franko = prosto,
c/ = contra = nasproti,	/m = mille = tisoč, 2/m = 2000. c/mio, c/suo = conto mio, conto suo == moj, njegov račun,
Krstna imena moramo krajšati tako, da tudi preprost človek lahko razbere, kaj pomeni kratica. Piši torej: Valentin Vodnik, Anton Aškerc, Janez Bleiweis, Jožef (ali Jos.) Jurčič, ne pa: V. Vodnik, A.Aškerc, J. Bleiweis, J. Jurčič ...
Tabela k zavarovanju delavcev za bolezen.
1			Povprečna dnevna mezda	Mesečni prispevek*						
Mezdna stopnja	zasiuzeK na aan			bolniškozavarovalni		za izredni podporni sklad		Skupaj	Bol-niščina na dan	Pogrebnina
	od	do		delodajalčev	delo- jemalčev	delodajalčev	delo-jemalčev			
1.		1-25	v r—	— •55	1-09	2	6	1-72	—•75	60 —
2.	1-25	1'75	1-50	—•82	1 64	4	8	258	—•94	60 —
3.	1-75	2-25	2 —	1-09	219	6	10	3-44	1-31	75-—
4.	2-25	275	2 50	1 37	273	6	14	4-30	1 69	93-75
5.	2-75	3 25	3 —	1 64	3-27	8	17	, 5-16	2-06	112-50
6.	• 325	3 75	350	. 1 91	3 82	10	19	602	2 44	13025
7.	3 75	4 50	4 —	2-25	450	11	23	7 09	2-81	154-50
8.	4 50	550	5 —	273	546	14	27	8-60	3-37	187-50
9.	5 50	650	6 —	3 28	6-55	16	33	1032	412	225-—
10.	6 50	7 50	7'—	3-82	7 65	19	38	12-04	487	262 50
11.	7-50		8-30	4-53	907	23	45	14-28	5-50	311-25
Posebni razred				5-46	10-92	27	55	1720	6-—	370 25
* Ti prispevki obsegajo bolniškozavarovalne prispevke, ki znašajo 6-3 7. pov dnevne mezde, in prispevke za izredni podporni sklad, ki znašajo 5 7o bolniškozavarov prispevka.										prečne alnega
Prispevna tarifa*
začasne delavske zavarovalnice za nezgode v Ljubljani za območje deželne vlade v Ljubljani.
Nevarnostni		Za vsakih 100 K plačane ali vštevne mezdeplačlji-vi zavarovalni prispevek		Nevarnostni		Za vsakih 100 K plačane		Nevarnostni		Za vsakih 100 K plačane	
-a (V v-N	•M O) "o cn •o O			■o v u. N	<u o Cfl	ali vštevne mezde plačljivi zavarovalni prispevek		-o <u	<v "o	ali vštevne mezde plačljivi zavarovalni prispevek	
u.		krone		ro i—	O	krone		TO	O	krone	
A	1 2 s	0 07 014 021	0 07 015 0-22	III.	13 14	091 098	095 102		23 24 25	1 61 1'68 175	1 68 1-75 183
					13 14 15 16 17 18	091 0-98 105 112 119 1-26	095 102 110 1-17 1 24 1-31				
B	3 4 5	021 028 035	022 0-29 037	IV.				VI.	26 27 28 29	1-82 1-89 1 96 203	1 90 1-97 2-04 212
	4	0 28	0 29						30	210	2-19
I	5 6 7 8	035 0-42 0-49 0 56	0-37 0-44 0-51 058		19	1-33	1-39		25	1-75	1-83
					16 17 18	112 1-19 1-26	117 1-24 1 31		26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37	1 82 1-89 1-96 203 2-10 2-17 224 2-31 2-38 2-45 2 52 259	190 1-97 204 212 219 2-26 2-34 241 2-48 256 2-63 2-70
II.	7 8 9 10 11	049 056 063 0 70 0-77	051 0 58 0-66 0 73 080	v.	19 20 21 22 23 24	1-33 1-40 1 47 1-54 161 1-68	1-39 1-46 1-53 1-61 ' 1-68 1-75	VII.			
III.	10 11 12	070 0-77 0 84	0 73 0 80 088	VI.	20 21 22	1 40 1-47 1-54	146 1 53 1-61				
* Začasna delavska zavarovalnica za nezgode v Ljubljani posluje za območje bivših delavskih zavarovalnic za nezgode v Trstu in v Gradcu. Ker sta ti dve zavarovalnici pobirali različno visoke prispevke, je začasna delavska zavarovalnica za nezgode v Ljubljani odredila, da plačujejo zavarovalci v območju nekdanje tržaške zavarovalnice še naprej svoje nekdanje prispevke, prav tako svoje pa tudi zavarovalci v območju nekdanje graške zavarovalnice.
V koloni z nadpisoni ,,Za vsakih 100 K plačane ali vštevne mezde plačljivi zavarovalni prispevek" pomenijo potemtakem prvi zneski prispevke za nekdanjo tržaško, drugi pa prispevke za nekdanjo graško zavarovalnico.
Podkrajšek, Spisovnik.	27
Nevarnostni		Za vsakih 100 K plačane		Nevarnostni		Za vsakih 100 K plačane	
		ali vštevne				ali vštevne	
		mezde plačlji-				mezde plačlji-	
	JC OJ	vi zavarovalni			O)	vi zavarovalni	
T3 <V	"o Vi	prispevek		T3 tU t-a N	o M	prispevek	
r;	-a o	krone		nj	■ o	krone	
	31	217	2 26		51	357	372
	32	2-24	2-34		52	364	3-80
	33	231	2-41		53	3-71	3 87
	34	238	2-48		54	3-78	394
	35	2-45	2 56		55	385	4-02
	36	252	2 63		56	3 92	409
	37	2-59	2-70		57	399	416
	38	266	2-77		58	4'06	4-23
VIII.	39	2-73	2 85		59	413	431
	40	2-80	292	X.	60	4-20	4-38
	41	2-87	2 99		61	4-27	4'45
	42	2-94	3-07		62	4-34	4 53
	43	301	314		63	441	4-60
	44	3 08	321		64	448	4-67
	45	315	329		65	455	475
	46	3-22	3 36		66	4-62	4-82
	47	3-29	343		67	4-69	4-89
					68	476	496
							
	39	2-73	2-85		69	4-83	504
	40	2 80	2-92		70	490	511
	41	2-87	2 99				
	42	2-94	3-07		59	4-13	431
	43	3 01	3-14		60	420	4-38
	44	3 08	321		61	4-27	4 45
	45	3 15	3 29		62	434	453
	46	322	3 36		63	441	-460
	47	329	343		6-t	4-48	4 67
IX.	48	336	350		65	4-55	4-75
	49	343	3-58		66	4-62	4 82'
	50	3-50	365		67	4-69	489
	51	3-57	372	XI.	68	4 76	4 96
	52	364	3-80		69	483	504
	53	3-71	3-87		70	4 90	511
	54	378	394		71	4-97	5-18
	55	385	4 02	•	72	5-04	5 26
	56	392	409		73	5-11	5-33
	57	3 99	4-16		74 75	518 525	5-40 548
	48	3-36	3 50		76	532	5-55
X.	49	343	3-58		77	539	5 62
	50	3'50	3-65		78	5-46	569
Nevarnostni
•o
• O
Za vsakih 100 K plačane ali vštevne mezde plačljivi zavarovalni prispevek
krone
XI.
XII.
79
80 81 82
83
84
85
86 87
5-53 5-60 567 5-74 581 5 88 5-95 602 609
5 77 584
5-91 559 606 613
6-21 6-28 635
73
74
75
76
77
78
79
80 81 82
83
84
85
86
87
88
89
90
91
92
93
94
95
96
97
98
99 100
5 11 518
5-25 5 32 539
6-46 553 560 567
5-74 5 81 5 88 595
6-02 609 616 6-23 6-30 6-37 6-44 6-51 658 665 6-72 679 686 6-93 7'00
5-33 540 548 5-55 5-62 5-69 5-77 5-84 591
5-99 606 613 621 628
6-35 642 6-50
6-57 6 64 672 679 6-86 6 94 701 708 715
7-23 7-30
Obrestnoobrestna števila za dobo 1 do 30 let.
Leta	2 %	2'/a0/.	3%	4%	5%
1	102	1-025	103	104	1-05
. 2	1-0404	1-050625 -	10609	10816	1-1025
3	1061208	1 076891	1092727	1 124864	1-157625
4	1082432	1-103813	1-125509	1 169859	1-215506
5	1-104081	1131408	1-159274	1-216653	1-276282
6	1-126162	1 159693	1 194052	1-265319	1-310096
7	1-148686	1-188686	1-229874	1-315932	1-407100
8	1-171659	1-218403	1266770	1-368569	1-477455
9	1-195093	1-248863	1-304773	1-423312	1-551328
10	1-218994	1-280085	1-343916	1-480244	1-628895
11	1-243374	1-312087	1-384234	1-539454	1-710339
12	1-268242	1-344889	1-425761	1-601032	1-795856
13	1-293607	1-378511	1-468534	1 665074	1-885649
14	1-319479-	1-412974	1-512590	1-731676	1-979932
15	1-345868	1-448298	1-557967	1-800944	2078928
16	1-372786	1-484506	1-604706	1-872981	2-182875
17	1-400241	1-521618	1-652848	1-947901 "	2-292018
18	1-428246	1-559659	1-702433	2-025817	2-406619
19	1-456811	1-598650	1-753506	2106849	2-526950
20	1-485947	1-638616	1-806111	2-191123	2-653298
21	1-515666	1-679582	1-860295	2-278768	2 785963
22	1-545980	1-721571	1-916103	2-369919	2-925261
23	1-576899	1-764611	1-973587	2-464716	3 071524
24	1-608437	1-808726	2032794	2-563304	3-225100
25	1-640606	1-853944	2 093778	2-665836	3-386355
26	1673418	1-900293	2156591	2 772470	3-555673
27	1-706886	1-947800	2-221289	2 883369	3 733456
28	1-741024	1-996495	2-287928	2-9987H3	3-920129
29	1-775845	1 046407	2-356566	3118651	4-116136
30	1-811362	1097568	2-427262	3-243398	4-321942
Ako glavnico pomnožiš z enim teh števil, dobiš zmnožek, ki ti pove, koliko znaša ta glavnica z 2, 2%, 3, 4, odnosno petodstotnimi obrestmi vred v 1, 2, 3 ... do 30 let. N. pr.: V hranilnici, ki plačuje 4 % obresti in jih pripisuje h glavnici ob koncu leta, je naloženih 760 K. Koliko znaša glavnica z obrestmi vred ob koncu petega leta.
Glavnico s štiriodstotnimi obrestmi za pet let dobim, ako število 760 pomnožim z 1-216653.
Obrestnoobrestno naložena glavnica znaša potemtakem 924-65 K.

Kaz
a I o.
Stran
Uvod (Slovniške iti pravopisne pripombe.) ..........1
Samoglasnika e in o v sklonilih, obrazilih in v sestavljenkah ...	2 Dvojina ....,...'...	2
Sklanjatev osebnih imen.....2
Določna in nedoločna oblika pridevnikov ..........4
Predlogi..........5
Osebni zaimki........
Kazalni zaimki........6
Svojilni zaimki........6
Nikalnica ,,ne"........7
Glagol ...........7
Rodilnik poleg zanikanih prehajal-
nih glagolov........8
Sestavljenke s predponami (predlogi) iz, s (z), u in v . ." . .	9
Besedni red v stavku......9
Velike začetnice........10
Ločila...........12
I. Vejica . . . ......12
II. Podpičje........13
III.	Dvopičje........14
IV.	Pika.........15
V.	Vprašaj........15
VI. Klicaj.........15
Kako delimo besede, kadar moramo en zlog ali več zlogov prenesti v
drugo vrsto........16
Še nekaj jezikovnih pripomb ...	16
Straa
Prvi del. Pisma.
O pismih vobče........21
I. O zunanji obliki in o vsebini
pisem.........22
II. O zavitku in zunanjem naslovu 23
A. Zasebno dopisovanje. I. Sporočila o bolezni.....25
1.	Mojster sporoča očetu, da je obolel njegov sin-vajenec . . 25
2.	Brat sporoča sestri, da je obolela mati......26
3.	Sestra sporoča bratu, da je obolel oče.......26
4.	Gospodinja sporoča materi, da njena hči-služkinja že dalje časa boleha.......27
5.	Gospodinja sporoča očetu, da
je zbolel njegov sin-dijak . . 27
6.	Sporočilo očetu, da je zbolel
v tujini njegov sin .... 27
7.	Hči sporoča materi, da ji je zbolel sinček .......28
II. Sporočila o okrevanju .... 29
1.	Mojster sporoča očetu, da je vajenec ozdravel.....29
2.	Brat sporoča sestri, da je ozdravela mati.....29
3.	Gospodinja sporoča očetu, da
je okreval njegov sin-dijak . 30
4.	Sporočilo očetu, da je okreval njegov sin.......30
5.	Hči sporoča materi, da je ozdravel sinček.....31
III.	Naznanila o smrti . . . . . 32
1.	Sestra piše bratu, da je umrl oče.....,..-.. 32
2.	Brat piše sestri, da mu je umrla žena.......33
3.	Mož sporoča materi, da mu
je umrla žena......33
4.	Uslužbenec sporoča svojemu predstojniku, da mu je umrl oče..........34
5.	Gospod prosi svojega prijatelja, da sporoči očetu smrt njegovega sina-dijaka ... 34
6.	Sestra piše sestri, da je umrla njiju prijateljica.....35
7.	Pomočnik sporoča mojstru o smrti njegovega nekdanjega vajenca........35
IV.	Pisma z veselimi sporočili . . 37
1.	Sin piše očetu, da je dobil zaprošeno službo......37
2.	Ženin naznanja nevestinemu .očetu, da mu je podeljena zaprošena služba .......37
3.	Prijatelj sporoča prijatelju,
da odpotuje v Italijo ... 38
4.	Predstojnik piše očetu, da je njegov sin napredoval v službi 38
V.	Pisma z žalostnimi sporočili . 39
1.	Sporočilo očetu o nezgodi, ki
je zadela sina ...... 39
2.	Oskrbnik sporoča posestniku
o požaru v bližini njegove vile 40
3.	Sestra piše bratu o nevarnosti, da mati oslepi ... 40
4.	Prijatelj sporoča o družinski nesreči, ki je zadela skupnega prijatelja ... 41
5.	Prijateljica sporoča prijateljici o konkurzu mladega trgovca .........41
VI. Pismena naznanila o zaroki in poroki......... 42
1.	Sin sporoča staršem, da se
je zaročil <......43
2.	Brat sporoča bratu, -da se
je zaročil.......43
3.	Uslužbenec sporoča svojemu, predstojniku, da se je zaročil........43
4.	Prijateljica sporoča prijateljici, da se je zaročila 44
5.	Oče naznanja prijatelju zaroko svoje hčere .... 44
6.	Prijatelj sporoča prijatelju,
da se je oženil.....45
7.	Sin piše staršem, da se je oženil.......^ 45
8.	Prijateljica piše prijateljici, ' da se je omožila .... 46
9.	Pomočnik, sporoča svojemu bivšemu mojstru, da se je oženil........46
VII. Sporočila o rojstvu .... 48
1.	Mož sporoča materi svoje žene, da je dobil sina . .. 48
2.	Prijatelj piše prijatelju, da
se mu je porodila hčerka . 48
3.	Brat naznanja bratu rojstvo prvega otroka in ga prosi botrstva.......48
4.	Mož naznanja teti svoje žene rojstvo ljubega sinčka
in jo prosi botrstva ... 49
5.	Mož prosi znano gospo, da
bi bila botra.....49
VIII. Pisma z voščili za novo leto,
za rojstni dan in za god . .	50
J. Otrok vošči staršem . .	50
2.	Sin vošči očetu ....	51
3.	Hči vošči materi ....	51
4.	Vnukinja vošči staremu očetu........52
5.	Vnuk vošči stari materi .	52
6.	Brat vošči sestri ....	52
7.	Sestra vošči bratu . . .	53
8.	Varovanec vošči varuhu .	53
9.	Birmanec vošči botru . .	53
10.	Prijatelj vošči prijatelju .	54
11.	Voščilo dobrotniku ...	54
12.	Voščilo učitelju.....54
13.	Voščilo zaročenki ...	54
14.	Hči vošči očetu za petdesetletnico ........55
15.	Sin vošči materi za god .	55
16.	Sin vošči očetu za god . .	55
17.	Vnuk vošči dedu za sedemdesetletnico . . . . . .56
18.	Vnukinja vošči stari materi
za god.......56
19.	Nečakinja vošči teti za god	56
20.	Stric piše nečaku ža god .	57
21.	Brat piše sestri za god .	57
22.	Ženin vošči nevesti za god	58
23.	Nevesta vošči ženinu za god........ .	58
IX. Čestitke ozdravelim osebam .	60
1.	Sin čestita očetu . ....	60
2.	Hči čestita materi ....	60
3.	Prijatelj piše prijatelju . .	60
4.	Nečakinja čestita teti . .	61 X. Voščila ob zaroki in poroki .	62
1.	Oče čestita sinu ob zaroki .	62
2.	Prijatelj čestita prijatelju
na zaroki.......62
3.	Uslužbenec čestita svojemu predstojniku na poroki . .	63
Stran
4.	Sestra čestita bratu ob poroki 63
5.	Prijateljica čestita prijateljici k poroki.....63
6.	Mojster čestita svojemu nekdanjemu pomočniku k poroki ........ . 63
XI. Voščila ob rojstvu.....64
1.	Mati čestita hčeri ob rojstvu sina..........64
2.	Prijatelj čestita prijatelju
na rojstvu hčerke .... 65
3.	Prijateljica čestita prijateljici ob rojstvu sina . . 65
XII. Voščila ob raznih prilikah . . 66
1.	Oče čestita sinu na podelitvi službe........66
2.	Sin čestita staršem ob srebrni poroki......67
3.	Prijatelj vošči prijatelju za zlato poroko......67
4.	Voščilo zlatomašniku . . 67
5.	Prijatelj vošči prijatelju srečno pot .......68
6.	Voščilo starejšemu znancu ob njegovem tridesetletnem službovanju......68
7.	Prijatelj čestita prijatelju na prejeti dediščini .... 69
8.	Prijatelj čestita prijatelju na srečno dokončani pravdi . 69
XIII. Sožalna in tolažilna pisma 70
1.	Sin piše materi ob očetovi smrti........70
2.	Brat piše sestri ob smrti njenega moža.....71
3.	Mati piše hčeri ob smrti otrokovi.......71
4.	Pismo prijatelju ob smrti matere........72
5.	Pismo prijateljici ob moževi smrti........ 72
6.	Mati piše hčeri ob smrti ženina........ 73
7.	Tolažilno pismo vdovi ob prijateljevi smrti .... 73
8.	Tolažilno pismo prijatelju
v nesreči.......73
9.	Tolažilno pismo prijatelju, ki mu preti nevarnost, da oslepi ......... 74
10.	Tolažilno pismo prijatelju,
ki ni dobil zaprošene službe 74
11.	Tolažilno pismo prijateljici, ker se je razdrla zaroka . 75
12.	Prijatelj tolaži prijatelja,
ki mu je pogorelo posestvo 75 XIV. Priporočilna in prosilna pisma 76 1. Nekdo priporoča županu človeka za občinskega taj-
nika ........77
2.	Priporočitev vdove župniku 77
3.	Prošnja za nesrečno družino ........78
4.	Priporočilo vzgojiteljice . 78
5.	Priporočilno pismo zaslugo 79
6.	Priporočilo prosilca za službo........79
7.	Priporočilo hčere visoki gospe........ 79
8.	Sestra priporoča sestro prijateljici .......80
9.	Priporočilo upniku, da iz-pregleda dolžniku dolg . 80
10.	Priporočilo prijatelja, ki išče posojila.....81
11.	Gospodinja priporoča svojo nekdanjo služkinjo ... 81
12.	Nekdo priporoča mladega moža za vzgojitelja ... 81
13.	Očitek, da priporočenec ni vreden priporočila ... 82
XV. Svarilna in opominjalna pisma 83
1.	Svarilo nestrpnemu prijatelju .........83
2.	Mati svari hčer ob nastopu službe........84
3.	Teta piše nečakinji zaradi njenega vedenja .... 84
4.	Opomin prijatelju, naj vrne izposojene knjige .... 85
5.	Drugi ostrejši opomin . . 85
6.	Opomin prijateljici, naj plača dolg.......85
XVI. Prošnje za svet.....87
1.	Oče vpraša, kam naj da sina
v šolo........87
2.	Oče prosi, kam naj da hčer
na stanovanje.....87
3.	Botra vpraša, kakšno darilo naj kupi svoji birmanki-nevesti....... . 88
4.	Pomočnik vpraša svojega bivšega mojstra, kam bi mu svetoval potovati .... 88
5.	Sin prosi starše, naj mu svetujejo k zaroki .... 89
6.	Hči vpraša mater, ker se ji približuje mlad gospod . . 89
7.	Hči, ki bi rada zamenjala službo, vpraša mater za svet 90
8.	Trgovinski sotrudnik vpraša trgovca, če mu svetuje, da
prevzame neko trgovino . 90 9- Šivilja želi otvoriti svoj salon in vpraša za svet . . 91
10.	Pomočnik vpraša svojega nekdanjega mojstra, kje naj
se ustanovi......91
11.	Prošnja za svet, kako naložiti denar......92
XVII. Pisma z nasveti.....93
1. Svet prijatelju, ki se hoče poročiti........93
2.	Oče svetuje sinu, naj počaka s poroko .... 94
3.	Prijatelj svetuje prijatelju, naj se oženi ... 94
4.	Materin odgovor hčeri . 95
5.	Prijateljica odsvetuje pri-jateljici-vdovi drugi zakon 95
6.	Svet prijatelju-vdovcu, naj
se oženi.......96
7.	Skrbnik svetuje varovancu
ob izbiri poklica .... 96
8.	Mojster svetuje pomočniku, ki se hoče ustanoviti 97
9.	Stričev svet za nečakovo potovanje......97
XVIII. Spremna pisma pri darilih . 98
1.	Pismo z darilom za mater 99
2.	Spremno pismo k svatbenemu darilu za prijateljico 99
3.	Spremno pismo k darilu
za sestrin rojstni dan . 100
4.	Spremno pismo k darilu
za bratov god .... 100
5.	Spremno pismo k novoletnemu darilu za učitelja . 100 Odklonilni odgovor . . 101
6.	Spremno pismo k božičnemu darilu nevesti . . 101
7.	Pismo neznanega dobrotnika z darilom za sramežljivo revo......101
8.	Spremno pismo k darilu
za služkinjo.....102
9.	Spremno pismo k darilu
za občinske reveže . . . 102
10.	Spremno pismo k darilu predstojniku ...... 102
Odklonilni odgovor . . 102
11.	Spremno pismo k darilu prijatelju......103
12.	Odgovor z drugim darilom 103
XIX. Zahvalna pisma.....104
1.	Zahvala očetu za darilo .	105
2.	Zahvala sestri za darilo za rojstni dan......105
3.	Zahvala prijatelju za posojene knjige.....105
4.	Zahvala prijatelju za svatbeno darilo ......	106
5.	Zahvala za botrsko darilo .........106
6.	Zahvala za posredovanje .	106
7.	Zahvala učitelju ....	107
8.	Zahvala za izraze sočutja	107
9.	Zahvala za sporočilo in svarilo.......107
10.	Zahvala za dober svet .	103
11.	Zahvala za priporočilno pismo.........108
12.	Zahvala za čestitke ob poroki ........108
13.	Zahvala za tolažilo ...	109
14.	Zahvala za sožalje . . .	109 XX. Pisma za slovo.....110
1.	Slovo materi.....110
2.	Slovo sestri......111
3.	Slovo hčere......111
4.	Slovo prijatelju . . . .	111
5.	Slovo prijateljici . . . .	112
6.	Slovo nevrednemu zaročencu ........112
7.	Slovo ob hudi bolezni . .^412 XXI. Očitanja in pritožbe . . .	113
1.	Oče očita sinu, da predolgo
ne piše.......113
2.	Prijateljica očita prijateljici dolgi molk.....114
3.	Prijatelj očita prijatelju,'
da ga ni obiskal . . . .	114
4.	Očitek zaradi zlorabljenega zaupanja.......115
5.	Očitek zaradi obrekovanja	115
6.	Očitek prijatelju, ki ni prišel na izlet . . . . 115
7.	Pritožba zaradi vajenčeve neposlušnosti.....116
8.	Pritožba zaradi šolarjeve-
ga nespodobnega vedenja 116
9.	Pritožba zaradi hišnika . 116 XXII. Opravičevalna pisma . . . 118
1.	Sin se opravičuje zaradi dolgega molka . . . . 118
2.	Sin se opravičuje zaradi lahkomiselnega življenja . 118
3.	Prijatelj se opravičuje zaradi nepremišljenega govorjenja ......119
4.	Prijatelj se opravičuje, ker
se ni udeležil izleta . . 119 .
5.	Prijateljica se opravičuje prijateljici, ki ji je očitala,
da je zlorabila zaupanje 120
6.	Nekdo se opravičuje, ker
ga dolže obrekovanja . . 120
7.	Prijateljica se opravičuje, ker je terjala že poravnan dolg........120
XXIII. Pisma z vabili ob raznih prilikah ........121
1.	Mož vabi starše svoje žene na godovanje . . . 121
2.	Vabilo sinu, da se udeleži materine šestdesetletnice . 122
3.	Vabilo ob srebrni poroki staršev.......122
4.	Vabilo na zlato poroko . 123
5.	Vabilo na zlato mašo . . 123
6.	Prijateljica povabljena za družico.......123
7.	Vabilo prijatelju, da bi bil
za pričo . .....124
8.	Vabilo na svatovanje . . 124
9.	Vabilo na obed .... 124
10.	Vabilo na lov . . . . 125
11.	Vabilo na domač ples . 125
12.	Vabilo h gledališki predstavi .......126
13.	Vabilo na popoldansko zabavo.......126
14.	Vabilo na izlet .... 126
15.	Vabilo na cerkveno pro-ščenje .......127
16.	Vabilo na trgatev ... 127
17.	Vabilo na letovišče . . 128
18.	Vabilo na obisk bolne prijateljice.....128
19.	Vabilo na pogreb ... 129
XXIV.	Ženitna pisma.....130
1.	Mladenič želi znanja . . 130 Odgovor......131
2.	Ljubimska izjava po krajšem znanju.....131
Nepovoljen odgovor . . 131
3.	Ljubimska izjava po daljšem znanju.....132
Povoljen odgovor . . . 132
4.	Ljubavna izjava mladega gospoda.......132
5.	Ljubavna izjava starejšega gospoda.....133
6.	Ženitna ponudba vdovi . 133 Povoljen odgovor . . . 134
7.	Mlad mož snubi pri očetu 134 Povoljen odgovor . . . 135 Nepovoljen odgovor . . 135
8.	Mož snubi pri materi . . 135 Povoljen odgovor . . . 136
9.	Ljubezen piše .... 136
10.	Ljubezen odgovarja . . 136
11.	Žeriinova odpoved . . . 137
12.	Nevestina odpoved ... 137
XXV.	Prosilna pisma . . . . . 139
1.	Prošnja za podporo . . 139
2.	Prošnja za pomoč . . . 139
3.	Prošnja za posojilo . . .	140
Ugoden odgovor.....140
Neugoden odgovor ....	141
4.	Prošnja za posredovanje .	141 Odgovor........141
5.	Nevesta prosi prispevka za opremo........142
6.	Dekla prosi posredovanja za službo........142
7.	Oče prosi za sina, ki išče službe.........143
8.	Brat prosi za brata, da bi bil sprejet za trgovinskega vajenca . . . . ^ . . .	143 Odgovor........144
Dopisnice..........145
Biljeti ..........147
Brzojavke.........148
B. Trgovsko dopisovanje.
Najvažnejša določila trgovinskega
zakonika.........149
Najvažnejši trgovinski pojmi . .	151
O trgovskem dopisovanju ....	155
I. Okrožnice........155
1.	Otvoritev trgovine ....	156
2.	Premestitev trgovine . . .	156
3.	Prodaja trgovine ....	156
a)	Prodajalčeva okrožnica .	156
b)	Naslednikova okrožnica .	157
4.	Opustitev trgovine ....	157
5.	Opustitev trgovine vsled smrti.........158
6.	Nadaljevanje trgovine po trgovčevi smrti brez izpre-membe tvrdke ....'..	158
7.	Podelitev prokure ....	158
8.	Vstop javnega družabnika .	159 II. Ponudbe........159
1 .a) Ponudba s priloženim cenikom .......160
Sti-au
1 .b) Odgovor ... i ..	160
2.	Ponudba z vprašanjem, zakaj
so minila dosedanja naročila	160
3.	a) Ponudba s priloženim
vzorcem......161
3. b) Odgovor......161
III. Naročilna pisma in pisma s fakturami........161
1.	Naročilo proti plačilu v gotovini .........162
2.	Izvršitev naročila ....	162
3.	Vzorec fakture.....162
4.	Prejemno potrdilo ....	163
5.	Naročilo proti kontokorent-nemu zaračunu . . ... .	163
6.	Fakturno pismo.....163
7.	Faktura........164
8.	Naročilo, pri katerem se fakturni znesek poravnam menico	164
9.	Izvršitev naročila in obvestilo
o potegnjeni trati ....	165
10.	Faktura........165
11.	Potrdilo o prejetem blagu. Izdana trata vzeta na znanje	166
12.	Naročilo po nakaznici, ki ji
je pridejan dobavni list . .	166
13.	Naročilo, po dopisnici . . .	167
14.	Naročilo po memorandu . .	167
15.	Drugo naročilo.....167
16.	Brzojavno naročilo ....	168
17.	Pismeno ponovilo brzojavnega naročila......16S
18.	Brzojavni preklic naročila .	168
19.	Pismeno ponovilo brzojavnega preklica......16S
20.	Naročnik vrne fakturo, ker so cene višje, nego so bile dogovorjene ......	169
21.	Pismo s popravljeno fakturo	169
22.	Obvestilo, da naročila ni mogoče izvršiti......169
23.	Obvestilo o delni izvršitvi naročila.......170
24.	Obvestilo o izvršitvi ostalega naročila.....170
25.	Naročeno blago poslano
po povzetju......171
26.	Obvestilo, da je izdan poštni plačilni nalog . . 171
IV. Pisma pri pošiljanju tekočih
računov........172
1.	Pismo s tekočim računom . 172
2.	Odgovor, da je tekoči račun
v redu ........173
3.	Odgovor, da je tekoči račun napačen.......173
4.	Odgovor s popravljeno napako.........173
5.	Prošnja, naj se pošlje tekoči račun......174
V. Pozvedna pisma v trgovskih kreditnih zadevah.....174
1.	Prošnja za kredit .... 174
2.	Pozvedno pismo o osebi, ki
želi kredita......175
3.	Ugoden odgovor .... 175
4.	Kredit dovoljen .... 175
5.	Neugoden odgovor . . . 176
6.	Kredit odklonjen .... 176 VI. Priporočilna pisma .... 176
1.	Priporočilno pismo za trgovca ........177
2.	Priporočilno pismo za trgovinskega potnika .... 177
3.	Priporočilno pismo za trgovinskega potnika prijateljske Krme........178
4.	Priznauilno pismo . . . 178 VII. Pisma v komisijskih zadevah 178
1.	Ponudba za komisijsko prodajo blaga......179
2.	Ugoden odgovor .... 179
3.	Obvestilo o poslanem kon-signiranein blagu . . . 179
4.	Komisijska faktura . . . 180
5.	Obvestilo o izvršeni prodaji 180
6.	Prodajni račun .... 180
7.	Podrobni prodajni račun . 181 VIII. Pisma v špedicijskih in zavarovalnih zadevah.....181
1.	Naročilo špediterju . . . 182
2.	Špediterjevo obvestilo s priloženim stroškovnikom . . 182
3.	Naročilo, naj se blago pošlje voznine prosto . . . 183
4.	Špediterjevo naznanilo prejemniku .......183
5.	Odgovor pošiljatelju s priloženim stroškovnikom . . 183
6.	Naročilo špediterju, da pridrži pošiljatev .... 184
7.	Prošnja, da se preskrbi zavarovanje ......184
8.	Naznanilo o zavarovanju 185 IX. Opominjalna pisma .... 185
1.	Prvo opominjalno pismo . 186
2.	Odgovor.......186
3.	Prošnja, da se za plačilo dovoli mesec dni odloga . 186
4.	Odlog dovoljen za mesec
dni.........187
5.	Drugo opominjalno pismo 187
6.	Plačilo na račun s prošnjo za podaljšek plačilnega roka......187
7.	Odgovor s potrdilom o prejetem plačilu .... 188
8.	Zgled zadnjega opominjal-nega pisma......183
9.	Dolžnik prosi, da upnik opusti sodno postopanje . 188
10. Prezadolženec predlaga izvensodno poravnavo . . 189
	Stran		Stran
X. Prošnje za službo......	189	II. Dopisovanje pri rimesah . .	201
1. Izučen trgovski vajenec prosi		1. Menica se pošlje v vnovčenje	
službe za komija ....	191	trgovinskemu prijatelju, s ka-	
2. Komi prosi druge službe . .	191	terim irnamo tekoči račun .	201
XI. Brzojavke........	192	2. Odgovor.......	202
Trgovčevo brzojavno naročilo .	192	3. Menica se pošlje v vnovčenje	j*
Pismo k brzojavki.....	192	trgovinskemu prijatelju, s ka-	
		terim nimamo tekočega ra-	
C. Dopisovanje pri meničnih		čuna .........	202
poslih.		4. Odgovor.......	202
Najvažnejša določila meničnega		5. Menica se pošlje v diskon-	
reda..........	192	tiranje........	203
I. Dopisovanje pri tratah . . .	196	6. Odgovor.......	203
1. Obvestilo o trati, izdani v		7. Pošlje se več menic v diskon-	
tekoči kupčijski zvezi . . .	196	tiranje........	203
2. Odgovor.......	196	8. Odgovor z diskontnim raču-	
3. Obvestilo o trati, izdani ob		nom v pismu ......	204
posameznem kupčijskem do-		9. Odgovor s priloženim di-	
godku ........	197	skontnim računom ....	204
4. Odgovor.......	197	10. Račun........	204
5. Obvestilo o trati, izdani v		11. Prošnja za diskontiranje me-	
poravnavo večjega števila ra-		nice s pristavkom, da se di-	
čunov .........	197	skontirani znesek dopošlje v	
6. Odgovor.......	198	gotovini........	205
7. Obvestilo o večjem številu iz-		12. Odgovor.......	205
danih trat.......	198	13. Prejemno potrdilo ....	205
8. Odgovor.......	198	III. Dopisovanje pri domiciliranju	
9. Obvestilo o trati, izdani za		menic..........	206
saldo kontokorentnega izpiska	199	1. Menica se pošlje v akcepta-	
10. Odgovor.......	199	cijo in v domiciliranje . .	206
11. Dolžnik obvesti upnika . .	199	2. Prošnja do domicilijata . .	206
12. Akreditiranje......	200	3. Pritrdilni odgovor ....	207
13. Upnikovo (trasantovo) po-		4. Akceptirana in domicilirana	
ročilo trasatu, da je izdal		menica vrnjena.....	207
trato .........	200	5. Obvestilo domicilijatu . . .	207
14. Enako obvestilo dolžniku . .	200	6. Prejemno potrdilo s prilože-	
N 15. Trasatov odgovor na trasan-		' no vnovčeno trato ....	208
tovo pismo.......	201	IV. Dopisovanje pri zasilnih naslo-	
16. Trasatovo obvestilo dolžniku,		vih in pri protestih.....	208
da je obremenil njegov račun		1. Prošnja, da se dovoli zasilni	
za menični znesek ....	201	naslov........	209
2.	Odgovor.......209
3.	Obvestilo, da se je zasilni naslov uporabil.....210
4.	Odgovor ...:... 210
5.	Obvestilo o posredovanju . 210
6.	Odgovor.......211
7.	Neporavnana menica se pošlje s plačilnim protestom in povratnim računom ... 211
8.	Sporočilo častnega prejemnika, da je plačal menični znesek........212
D. Obrtno dopisovanje.
I.	Okrožnice ali cirkularji . . . 212
1.	Obrtnik naznanja, da je ustanovil svojo delavnico . . . 213
2.	Sin naznanja, da bo nadaljeval mizarski obrt po svojem očetu . ........ 213
3.	Obrtnik naznanja, da je sinu izročil obrt......213
4.	Obrtnik naznanja, da se je preselil........214
5.	Krčmar naznanja, da je prevzel popolnoma prenovljeno gostilnico.......214
6.	Dvojna okrožnica .... 214
a)	Obrtnik naznanja, 3a je prodal delavnico ... . 214
b)	Obrtnik naznanja, da je prevzel to delavnico . .215
II.	Ponudbe ali oferti.....215
1.	Mizar se priporoča za naročila .........216
2.	Krojač ponuja svojo zalogo narejene obleke.....216
3.	Krovec prosi, da bi se mu izročila krovska dela na gospodarskem poslopju . . . 217
4. Mizar prosi trgovca s papirjem, da bi pri njem naročal
risalne deske......217
III.	Naročilna pisma.....217
1.	Obrtnik naroča blago . . 218
2.	Gospod naroča srajce . . 213
3.	Stavbni mojster izroči mizarskemu mojstru mizarska dela pri novi hiši . . . 219
IV.	Povpraševalna pisma pri nejasnih naročilih.....219
1.	Tesarski mojster , vpraša, kdaj bi moral postaviti naročeno strešje.....220
2.	Mojster nasvetuje izpre-membo v načrtu .... 220
V.	Pisma z računi.....221
1.	Ključavničar pošilja račun 221
2.	Čevljar pošilja račun za izvršena dela.....222
VI. Spremna pisma pri plačilih . 223
1.	Obrtnik naroča krožno žago ter pošilja zanjo 52 K 223
2.	Obrtnik poravna račun . 223
3.	Obrtnik plača na račun . 224
4.	Obrtnik plača, svoj dolg in
si odračuni 1% skonta . 224 • VII. Potrdilna pisma.....224
1.	Obrtnik potrjuje prejeti denar .........225
2.	Obrtnik potrjuje, da je prejel zadnji obrok svoje terjatve.......225
VIII. Pozvedna- pisma.....225
1.	Obrtnik pozveduje o naročnikovih denarnih razmerah 226
2.	Mojster pozveduje o pomočniku .......226
3.	Mojster pozveduje o kakovosti blaga......226
IX. Prosilna pisma.....227
1.	Pomočnik, ki namerja začeti na svoje, prosi posojila 227
2.	Obrtnik prosi, da bi se mu podaljšal plačilni rok . . 227
3.	Zidarski pomočnik prosi po-lirske službe.....228
4.	Pomočnik prosi službe . 228 X. Zahvalna pisma.....229
1.	Zahvala za posojilo . . . 229
2.	Obrtnik zahvaljuje naročnika, ki mu je poveril delo 229
3.	Zahvala za svarilo . . . 230 XI. Opominjalna pisma .... 230
1.	Zgled opominjalnega pisma 230
2.	Zgled prvega, drugega in tretjega opominjalnega pisma........231
XII. Opravičevalna pisma . . . 232
1.	Obrtnik se opravičuje, ker ni mogel pravočasno poslati naročila.....232
2.	Obrtnik se opravičuje, zakaj ni mogel vzeti v službo priporočenega pomočnika . 232
3.	Obrtnik se opravičuje, ker
ne more vrniti posojila . 233
•4. Pomočnik se opravičuje, za-- kaj ni nastopil službe . . 233
XIII.	Pritožbe........234
1.	Obrtnik se pritožuje, da ni zadovoljen s stavbnim lesom . . \......234
2.	Obrtnik se pritožuje, da ni prejel naročenega blaga . 234
XIV.	Odpovedi.........235
1.	Pomočnik odpoveduje mojstru delo...... . 235
2.	Odpoved posojila . . . 235
3.	Odpoved stanovanja . . 236
Stran
Drugi del.
Listine.
I. Dolžna pisma, hipotečna dolžna
pisma in zastavni listi . . . 237
1.	Dolžno pismo za prejeto posojilo .........238
2.	Dolžno pismo za prejetoblago 238
3.	Obrtnik napravi hipotečno dolžno pismo......239
4.	Upnik potrjuje, da je prejel zastavilo .......240
II.	Poroštveni listi......240
1.	Porok spiše poroštveni list . 240
2.	Dolžno pismo s poroštvenim listom...... ... 241
III.	Pobotnice in prejemni listi . . 241
1.	Upnik potrjuje vračilo posojila in plačilo obresti . . . 242
2.	Obrtnika spišeta splošno pobotnico ........242
3.	Upnik spiše izbrisno pobotnico ...... ... 242
4.	Gospodar potrjuje prejeto stanarino....... 243
5.	2enin potrjuje prejeto doto . 243
6.	Zgled prejemnega lista . . 243
IV.	Odstopna in darilna pisma . . 244
1.	Odstop dolžnega pisma z jamstvom.......244
2.	Odstop dolžnega pisma brez jamstva........245
3.	Odstop knjižne terjatve med trgovci...........245
4.	Darilno pismo med živimi . 245
5.	Pogojno darilno pismo med živimi........246
6.	Darilno pismo za smrt kot volilo..........246
7.	Darilno pismo za smrt kot pogodba........246
V. Umrtvilni listi......247
1.	Upnik izjavlja, da je dolžno pismo neveljavno . . 247
2.	Upnik izjavlja, da je zastavni list neveljaven . . 247
VI. Izpričevala.......248
1.	Trgovec da trgovskemu so-trudniku izpričevalo . . 248
2.	Mojster da pomočniku dobro izpričevalo .... 243
3.	Mojster da pomočniku slabo izpričevalo . . . . . 248
4.	Trgovec da vajencu učno izpričevalo......249
5.	Trgovec da slugi izpričevalo 249
6.	Mojster da vajencu učno izpričevalo......249
7.	Mojster napravi proizvodno izpričevalo.....250
VII. Reverzi........250
1.	Zgled vzajemnega reverza 250
2.	Zgled odpovednega reverza 251
3.	Zgled zaveznega reverza . 251
4.	Zgled odškodninskega re-
verza ........251
5. Zgled vzdrževalnega reverza ........252
VIII. Pogodbe........252
1.	a) Zgled kupne pogodbe .	253 b) Zgled kupne pogodbe .	253
2.	Zgled najemne pogodbe .	254
3.	Zgled zakupne pogodbe .	255
4.	Zgled pogodbe o meni . .	256
5.	Zgled družbene pogodbe .	257
6.	Zgled plačilne pogodbe .	257
7.	Zgled stavbne pogodbe .	258
8.	Zgled namestilne pogodbe	259
9.	Zgled službene pogodbe .	260
10.	Zgled ženitne pogodbe .	261
11.	Zgled učne pogodbe za trgovinskega vajenca . .	262
IX.	Pooblastila .......262
1.	Pooblastilo za zastop pri sodni obravnavi.....263
2.	Pooblastilo za izplačilo terjatve .........263
3.	Pooblastilo za sprejemanje plačil.........264
4.	Pooblastilo sotrudniku za izvrševanje trgovskih poslov . 264
5.	Pooblastilo za hišnega oskrbnika .........264
X.	Oporoke in kodicili.....265
1.	Oporoka, ki jo je zapustnik sam spisal in podpisal . . 266
2.	Oporoka, ki je zapustnik ni sam spisal, pač pa sam podpisal .........266
3.	Kodicil za primer, če bi dedič umrl pred zapustnikom . . 267
4.	Dodatni kodicil.....267
5.	Preklic oporoke.....267
6.	Izjava o razdedimbi . . . 268
7.	Omejitev na dolžni delež . 268
Tretji del. Vloge do oblastev.
1.	O zunanji obliki vlog .... 269
2.	Oblastva.............270
I. Vloge v trgovinskih zadevah.
Prošnje za vpis in izbris firme in prokure . . . . . . . 271
a)	Prošnja za vpis Krme v trgovinski zapisnik.....272
b)	Prošnja za izbris firme iz trgovinskega zapisnika . . 273
c)	Prošnja za vpis prokure . 273
d)	Prošnja za izbris prokure . 274
e)	Prijava, da se je ustanovila javna trgovinska družba . 274
f)	Zgled prošnje za vpis znamke 275
g)	Zgled prošnje za vpis vzorca 276
. Vloge v obrtnih zadevah.
1.	Nastop samostojnega obrta . 277
2.	Kako je zglašati svobodne obrte.........279
a)	Zglasitev svobodnega obrta 279
b)	Zglasitev trgovine z mešanim blagom......280
3.	Kako je zglašati rokodelske obrte . , ....... 230
a)	Zglasitev rokodelskega obrta . .......281
b)	Prošnja za izpregled predpisanega dokaza sposobnosti ........282
c)	Prošnja za izpregled dokaza usposobljenosti za ženske obrte . . . . . 283
4.	Kako naj zglašajo zlatarji in srebrarji svoj obrt .... 283
a)	Zgled naznanila za izvrševanje zlatarskega in sre-brarskega obrta .... 284
b)	Zglasitev pri punčevališču 234
5.	Kako je prositi koncesije za dopuščene ali koncesijonirane
obrte . ........285
Prošnja za koncesijski dekret 285
6.	Predpisi za gostilničarski in
krčmarski obrt.....286
Kako je prositi koncesije za
gostilničarski in krčmarski obrt........287
1.	zgled ....... 287
2.	zgled.......287
7.	Predpisi za stavbne obrtnike 283
a)	Zgled prošnje za pripust k izkušnji za zidarskega mojstra ....... 289
b)	Prošnja za koncesijo za izvrševanje obrta zidarskega mojstra .... 290
Podkrajšek, Spisovnik.
Stran
8. Predpisi za inštalacijski obrt 290
a)	Koncesijonirani obrt za izvrševanje plinovodov, vodovodov in svetilnih naprav ........290
Klepar prosi koncesije za izvrševanje vodovodov . 291
b)	Obrtoma izvrševane naprave za proizvajanje in dovajanje elektrike . . . 291
c)	Izgubljeni obrtni listi in izgubljeni koncesijski dekreti ........292
Prošnja, da se izda dvojnik obrtnega lista . . . 292
III. O vlogah med obrtovanjeni.
1.	Kako je zglašati druga stalna obrtovališča, podružnice in
zaloge........292
Obrtnik naznanja, da ustanovi podružnico .... 293
a)	Zglasitev pri obrtnem oblastvu prvotnega obrtovališča ........293
b)	Zglasitev pri obrtnem oblastvu podružničnega obrtovališča ......293
2.	Kako je zglašati obratne naprave .........293
a)	Prošnja za odobritev obr-tovalnice......294
b)	Zglasitev obrta in prošnja
za odobritev obrtovalnice 294
3.	O razstavnih omarah in izložbah ob vratih.....295
Prošnja za dovoljenje, da
se postavita dve razstavni omari.......295
4.	O poslovodjah in zakupnikih 295 a) Naznanilo o nastavljen ju
poslovodje......296
28 '
b) Naznanilo o nastavljenju poslovodje za nedoletnika 296
5.	Nadaljevanje obrta po vdovi
ali nedoletnih dedičih ... 297 Naznanilo o nadaljevanju obrta po vdovi.....297
6.	Kako je ravnati, kadar obrtnik opusti obrt.....298
Obrtnik naznanja, da opusti obrt . . .......298
IV.	Vloge v stavbnih in stanovanjskih zadevah.......299
1.	Prošnja za stavbno dovoljenje .........299
2.	Prošnja za privolitev uporabe 300
3.	Naznanilo davčnemu oblastvu 300
4.	Naznanilo o gradnji nove hiše, da se zabeleži davčna prostost........301
5.	Naznanilo, da je stanovanje prazno........301
6.	Naznanilo, da je stanovanje zopet oddano......302
7.	Sodna odpoved stanovanja . 303
8.	Prošnja za prisilno izpraznitev stanovanja.....304
9.	Tožba za plačilo neporavnane stanarine.......304
V.	Ponudbe ali oferti.....305
Zgled ponudbe......305
VI. Vloge v zadevi državljanstva,
domovinstva in pristojnosti . . 306
1.	Prošnja za sprejem v občinsko zvezo na podlagi desetletnega bivanja......308
2.	Prošnja za sprejem v občinsko zvezo na podlagi še ne desetletnega bivanja . . . 308
3.	Prošnja za podelitev občan-stva (meščanstva) .... 309
4.	Prošnja za domovinski list . 309
5.	Prošnja za dovolitev domovinske pravice.....310
6.	Inozeinec prosi, da se mu zagotovi sprejem v občinsko zvezo......310
7.	Inozemec prosi, da se mu zagotovi jugoslovansko državljanstvo ......311
8.	Prošnja za izpust iz tuje državne zveze ..... 311
VII. Vloge v davčnih zadevah . . 311
1.	Priziv zoper plačilni nalog
o pridobnini.....313
2.	Priziv do pridobninske deželne komisije.....313
3.	Prošnje za odpis pridob-nine........314
4.	Prošnje za oprostitev od pridobnine ...... 314
5.	Prošnja za plačilni odlog 315
6.	Prošnja, da izda oblastvo dvojnik plačilnega naloga . 316
7.	Priziv zoper odmero dohodnine .......316
VIII. Vloge v zemljiškoknjižnih za- '
devah.........317
1.	Vknjižba lastninske pravice 317
2.	Vknjižba zastavne pravice 318
3.	Odpis parcele od prodajalčevega posestva in nje pripis h kupčevemu posestvu 318
4.	Prenos terjatve . . . . 319
5.	Izbris zastavne pravice . 320 IX. Vloge v varuških zadevah . 320
1.	Predlog za nakazilo denarja ........321
2.	Predlog za nakazilo obresti 321
3.	Prošnja za oprostitev od varuštva.......321
4.	Prošnja za podaljšanje varuške oblasti . . . . . 322
5.	Prošnja za proglasitev polnoletnosti ......322
6.	Prošnja za ženitno dovolitev ........323
X. Vloge v zapuščinskih zadevah 323
1.	Nepogojna oglasitev za dediča ........324
2.	Pogojna oglasitev za dediča ........324
3.	Odklonitev dediščine . . 325
4.	Prošnja, da se razveljavi ozka zapora.....325
5.	Priglasitev terjatve k zapuščini .......325
6.	Prošnja za prisojilo zapuščine .......326
XI. Sodno izterjevanje dolgov . 326
1.	Zgled tožbe za plačilo računa.......327
2.	Tožba za plačilo posojila 328
3.	Tožba na podlagi sodno priznane zahtevane odškodnine ..... ... 328
4.	Prošnja za preložitev obravnave .......329
5.	Predlog v zavarovanje dokaza ........ . 330
6.	Predlog, da sodišče dovoli izvršbo z rubežem, s shranitvijo in prodajo premičnin 330
7.	Zgled opominjalne tožbe . 331
8.	Zgled upora.....331
9.	Zgled tožbe pri fakturni podsodnosti......332
10. Zgled prošnje za pravico
ubožnih.......333
XII. Konkurzno in poravnavno postopanje ........333
1. Zgled prezadolženčeve prošnje, da razglasi sodišče konkurz o njegovem imetju 334
Stran
2.	Zgled upnikove prošnje, da sodišče razglasi konkurz o dolžnikovem imetju . . . 334
3.	Zgled za priglasitev terjatve v konkurzu .... 335
XIII.	Vloge do obrtnih sodišč . . 336
1.	Mojster toži pomočnika . 337
2.	Pomočnik toži mojstra . 337
XIV.	Vloge v kazenskosodnih zadevah .........338
1.	Kazenska ovadba zaradi razžaljenja časti .... 338
2.	Ovadba zaradi lahke telesne poškodbe .... 339
3.	Ovadba zaradi gozdne tatvine ........340
4.	Prošnja, da sodišče odloži nastop kazni.....340
XV. Zavarovalstvo......340
a)	Zavarovanje delavcev za bolezen ....... 340
b)	Zavarovanje delavcev za nezgode.......342
1.	Priziv zaradi previsoko odmerjenih zavarovalnih prispevkov .......344
2.	Priziv zoper doplačilo zavarovalnih prispevkov . . 345
3.	Prošnja za določitev in nakaz rente......346
4.	Zgled priziva zaradi prenizko odmerjene rente . . 346
Najvažnejša določila novega zakona o zavarovanju delavcev za bolezen in nezgode, ki ga je pripravila vlada v Belgradu . . . 347
c)	Pokojninsko zavarovanje nameščencev . . . . . 351
d)	Zasebno zavarovanje . . 352
XVI. Vloge v društvenih zadevah 354
1.	Naznanilo o ustanovitvi društva . ......354
2.	Prijava ljudskega shoda 355 XVII. Vloge v zakonskih zadevah . 355
1. Prošnja za izpregled zakonskega zadržka, izvira-
jočega iz sorodstva . . 355
2.	Prošnja za izpregled drugega in trojega oklica . 356
3.	Prošnja za sporazumno ločitev.......356
4.	Tožba na ločitev vsled krivde enega zakonca . . 357
5.	Prošnja za dovol jenje začasnega ločenega bivanja 358
6.	Naznanilo o zopetni zdru žitvi po sodno dovoljeni ločitvi'.......358
XVIII. Vloge v vojaških zadevah . 358
1.	Prostovoljna priglasitev
za enoletnega prostovoljca 360
2.	Prošnja nabornika, da se mu dovoli dveletna pre-zentna služba .... 360
3.	Prošnja nabornika (kmečkega sina), da se mu z"a olajšavo dovoli služba nadomestnega reservista . 361
4.	Prošnja nabornika (kot rednika rodbine), da se mu za olajšavo prizna služba nadomestnega reservista .......361
5.	Prošnja nabornika (nedo-letnega lastnika podedovanih posestev), da se mu za olajšavo prizna služba nadomestnega reservista . 362
6.	Prošnja za dopust med žetvijo.......362
7.	Prošnja za oproščenje od orožne vaje ...... 363
8.	Prošnja za preložitev predpisane orožne vaje . . . 363
9.	Prošnja bogoslovca za oprostitev od vojaške službe 363
10.	Prošnja za sprejem v kadetnico .......364
11.	Pritožba zaradi previsoko odmerjene vojaške takse . 364
XIX. Pomočniške izkušnje . . . 366
1.	Zgled prošnje do zadružne izpraševalne komisije . . 366
2.	Zgled prošnje do oblastvene izpraševalne komisije . 366
XX. Druge važne vloge.
1.	Prošnja za oproščenje od porotniškega posla . . . 366
2.	Prošnja za sodno znižbo stroškovnika.....367
3.	Obrtnik prosi dovoljenja
za prostovoljno razprodajo 368
4.	Prošnja za dovoljenje, da se smejo ob nedeljah izvrševati neodložna začasna dela........368
5.	Prošnja za podelitev licence za prodajanje smodnika na drobno.......369
6.	Prošnja za dovoljenje za prodajo poštnih vrednotnic 370
7.	Prošnja za tobačno trafiko 370
8.	Prošnja za dovoljenje za prodajo kolkov, meničnih golic in voznih listov . . 371
9.	Prošnja, da se uvede amortizacijsko postopanje za izgubljeno menico .... 372
10.	Prošnja, da se izreče amortizacija izgubljene menice 372
11.	Prošnja za državno službo 373
12.	Prošnja za premestitev . 373
13.	Prošnja za službo pri za-
sebni iirmi......374
14.	Certifikatist prosi kanceli-stovske službe pri okrajnem glavarstvu ....	375
15.	Prošnja za potni list . .	376
16.	Prošnja za legitimacijo .	376
17.	Prošnja za orožni list . .	376
Dodatek.
Telefon..........377
Kraljevi poštni čekovni urad v Ljubljani ..........378
O zadrugah.........383
Vozni (tovorni) listi......386
Zgled učne pogodbe......388
Naznanilo o nezgodi.....390
Metrske mere in uteži.....393
1.	Dolgostna mera.....393
2.	Ploskovna mera.....393
3.	Telesna mera......393
4.	Votla mera.......393
5.	Uteži .........394
Stran
Najvažnejše tuje mere in uteži . .	394
Časovne in druge mere.....395
Najvažnejši inozemski novci in bankovci ..........395
Primera notranje vrednosti novčnih enot posameznih držav z notranjo vrednostjo novčnih enot v tabeli navedenih osmih držav . 400
O kolkih in kolkovini.....402
Pristojbine za listine in vloge . . 403 Politična in sodna razdelitev nekdanjih avstrijskih dežel, v katerih žive Slovenci...... 410
Naslovi ..........412
Kratice..........413
Tabela k zavarovanju delavcev za
bolezen.........416
Prispevna tarifa začasne delavske zavarovalnice za nezgode v Ljubljani za območje deželne vlade
v Ljubljani . . . ......417
Obrestnoobrestna števila za dobo
1 do 30 let........419
Kazalo...........421