Obzor Zdr N 2000; 34: 135-41 135 POKLICNA ORIENTIRANOST ŠTUDENTOV ZDRAVSTVENE NEGE IN ZDRAVSTVENE VZGOJE PROFESSIONAL ORIENTATION OF STUDENTS OF NURSING CARE AND HEALTH EDUCATION Ema Dornik UDKlUDC 614.253.4:614.39:678.6 DESKRIPTORS: študenii zdravstvene nege; zdravstvena vzgoja; zdravstveni poklici Izv1eček - Članek predstavlja rezultate drugega dela raziskave. kije bila opravljena v okviru diplomskega dela v študijskem programu zdravstvena vzgoja. Avtorico zanima, ali so med študenti zdravstvene nege in zdravstvene vzgoje razlike glede pojmovanja pokiicne usmerjenosti. Podatk,, zbrani z anketo na vzorcu 118 študentov zdravstvene nege in zdravstvene vzgoje, so pokazaii nekatere statistično pomembne razlike. Z razvojem izobraževanaa in dejavnosii zdravstvene nege se medicinske sestre tudi v Sloveniji lahko izobražujemo za akademske naslove. Uvod Študij zdravstvene vzgoje (ZV) sta organizirali Visoka šola za zdravstvo in Pedagoška fakulteta Univeze v Ljubljan.. Program je odprl novo stopnjo izobraževanja medicinskim sestram in jim podelil naziv profesor zdravstvene vzgoje. Naj dejstva v prispevku pripomorejo k razumevanju poklicne orientiranosti študentov zdravstvene nege in zdravstvene vzgoje. Opredelitev problema in raziskovalna vprašanja Namen dela ee bil raziskaii razlike v poklicni usmerjenosti med študenii ZN in ZV. Delovna hipoteza pravi, da obstajajo statistično pomembee razlike v poklicni orientiranosti med študenti, ki študirajo na viso-kostrokovni ravni, in tistim,, ki študirajo na fakultetni ravn.. Ničelna hipoteza pravi, da med omenjenimi študenti ni razlik. Metode Uporabljena je bila deskriptivna (opisna) metoda dela. DESCRIPTOR:: students nursing; health education; health occupaiions Abstract - The article deals with proJessional orientaiion of students oJnursing care and health educaiion at the University ojLjubljana. The empirical part deals with the question whether there are any differences among students oj nursing care and health education regarding their views on proJessional activity. Data gathered from a survey oj 118 students oj health care and health education showed some statistically significant differences regarding general values and proJessional orientaiion.. With the development of educaiion and health care activities, also the nurses in Slovenia have the possibility oj study Jor academic degrees. Instrumentarij Podatki so zbrani s vprašalnikom, ki je obsegal 21 vprašanj (Dornik, 1997). Vprašanaa so se nanašaaa na splošne in poklicne vrednostne orientacije študentov. Ker študenii Visoke šole za zdravstvo (VŠZ) niso bili zajeti v raziskavo Vrednoee in življenjski stili študenske mladine 1995 (Nastran-Ule, Miheljak, Rener, Men-cin-Čeplak, Kurdija, 1996), se vprašalnik delno nanaša na vprašanaa iz te raziskav,, kar omogoča primerjvo. Omenjamo jih kot Mladina '95 (Dornik, 1999). Postopek zbiranja in obdelave podatkov Faza zbiranaa podatkov je potekaaa od 14. do 28. februarja 1997. Anketiranje je bilo opravljeno na VŠZ (razen anket, poslanih absolvenoom ZV po pošti) in najavljeoo šele neposredoo na predavanjih, tako daje bila možnott vnaprejšnje selekcije minimalna. Sedemintridetet študentov ZN iz petega semestra je bilo naključnhh obiskovalcev informativnega dneva za vpis v tretji letnik visokostrokovnega študija zdravstvene nege (14.2. 1996); v drugem letniku je bilo po naključnem razporedu (za opravljanee vaj iz predmeaa sociologija) zapovrstjo izbranih 35 prisotnih študentov na predavanju dne 27.2. 1997. Ema Dornik, prof. zdrav, vzgoje, Medicinska fakuteta, Inštitut za biomedicinsko informatiko, Vrazov trg 2/lI, 1105 Ljub1jana 136 ObzorZdrN2000;34 Sedemindvajtet absolventov ZV je bilo 14. februarja 1997 povabljenih k sodelovanju po pošti, poslani na stalno prebivališče. Do zaključka raziskave je v priloženi frankrrani ovojnici vrnilo izpolnjene vprašalnike 25 študentov. Študenee 4. letnika ZV je raziskava zajela v času predavanja iz predmeaa svetovanee (26. 2. 1997). Za sodelovanje so bili povabljeni naključno prisotni, odzvalo se je 21 študentov. Za obdelavo podatkov je bila uporabljena statistična metoda t (s pomočjo računalniškega programa Epi - info 6; (%2 je korigiran po Yatesu) ter grafični in tabelarni prikaz podatko.. V danem trenutku ti študenii lastne prihodnosti ne vidijo kot ugodne. Prav tako se pojavlja problematika pripravništva po fakultetnem študiju, ki lahko prav tako pripomoee k slabši podobi lastne prihodnosti. Študenti ZN so bolj optimistični glede lastne prihodnosti, skoraj tretjina jih vidi le-to boljšo od prihodnosti zdravstva. Pri teh trditvah se pojavi bistvena razlika med raziskanima skupinama (X2 = 12,57; P = 0,001.. Mladina '95 je videla v svoji prihodnosti veliko boljšo perspektivo od sedanjosti v 24,5 %, nekoiiko boljše si je prihodnost predstavljalo 43 %, enako kot sedaj 16,6 %, nekoiiko slabše 5,5 %, veliko slabše 1,1 % in odgovoaa glede prihodnosti ni vedelo 9,3 %. Vzorec V vzorec je bilo zajetih 72 rednih študentov 2. letnika in 5. semestra ZN, 46 študentov 4. letnika in absolvenii ZV v študijskem letu 1996/97 (Dornik, 1999). Starostna, spolna in socialna struktura vzorca študentov Povprečna starost študentov ZN je 21 let, najnižja je 20 let in najvišja 29 let. Študenii ZV so v povprečuu stari 25 let, najmlajši je star 23 let in najstarejši 37 let (X2 = 94,71; P = 0,0000.. Sodelovalo je I1O žensk (od tega 64 študentk ZN in 46 študentk ZV) in 8 moških (7 študentov ZN in 1 študent ZV). Rezultati in razprava Prihodnost zdravstva v primerjavi z lastno prihodnostjo Na vprašanje, kakšno je ocenjevanje prihodnosti zdravstva v primerjavi z lastno prihodnostjo, smo dobili naslednii odgovor (tab. 1). Osebni prispevek k spremembam v zdravstvu 35% 30% 25% 20% 15% 10% 5% 0% imi§ 31 zelo majhen majhen srednjl IZN azv Sl. 1. Osebni prispevek k spremembam v zdravstvu Sprememee v zdravstvu in lastni prispevkk k temu je naslednii kazalec razlike (X2 = 13,04; P = 0,02) med primerjanima skupinama ZN in ZV (sl. 1). Rezultati kažejo premik k optimističnejšim ocenam; študenii ZV bodo veliko prispevali k spremembam, študenii ZN srednje. Morda gre to pripisaii večji možnosti vplivanja študentov ZV v prihodnje, kajti izobrazba in večja ambicioznost jim to možnott prav gotovo ponujata. Ambicioznost se kaže tudi v tem, da jim poklicni uspeh predstavlja poučevanje na visoki šoli in raziskovalno delo. Tab. 1. Prihodnott zdravstva v primerjaii z lastno prihodnostjo. Prihodnott zdravstva v primerjavi z lastno prihodnostjo Boljša Enaka Slabša Skupaj ZN (%) ZV (%) 20 52,2 49,2 30,4 30,8 17,4 100 100 Prikazani podatki v tabeli 1 so izračunani s pomočjo križne tabele in obdelani z računalniškim programom Epi - info 6. Razvidno je, da 20 % študentov ZN, ki so sodelovli v raziskav,, meni, daje prihodnost zdravstva boljša od lastne, skoraj polovica pa enako. Zanimivo je, da so študenii ZV v 52,2 % ocenili lastno prihodnost za slabšo od prihodnosti zdravstva in le 17,4 % vidi prihodnott zdravstva slabšo od svoje. Govorimo lahko o pesimizmu študentov ZV. Vzrok temu je mogoče ta, da poklic profesorja zdravstvene vzgoje ni dovolj znan. Težave študentov pri iskanju zaposlitve v svojem poklicu drugo ne, ker imam zveze ne, ker je poklic Iskan da, ker nimam zvez da, ker ni povpraševanja 1 ¦ ZN HZV i3 1 0% 10% 20% 30% 40% 50% 60% 70% 80% Sl. 2. Ali ocenjuješ, da boš imel-a težave pri iskanju zaposlitve 40% ve k zelo velik ne vem ne vem Dornik E. Poklicna orientiranost študentov zdravstvene nege in zdravstvene vzgoje 137 Manjše težave pri iskanju zaposlitve pričakujejo študenti ZN, kajti poklic medicinske sestre je iskan, poklic profesorja zdravstvene vzgoje pa nepoznnn in zanj ni povpraševanja (sl. 2). Razvidna je različnott med študenii (X2 = 69,34; p = 0,001.. Študenii ZN so odgovoril,, da ne pričakujejo težav ali da so štipendisti bolnišnice; pričakujejo jih le, če se bodo želeli zaposliti blizu doma in če se ne bodo mogli zaposliti na želeno delovno mesto, na primer v zdravstvenem domu. Trije študenii ZV so že našli zaposlitev in v tem ne vidijo težav, težav prav tako ne zaznavaoo tisti, ki se bodo zaposlili izven zdravstva; ostali pa so omenjaii naslednee težave: da to je nov in neformiran poklic, nepoznan, konkurenčnost na višjih položaiih ZN je velika, težave predstavlja tudi stopnja izobrazbe ter to, da ni podpore poklicu. Nihče ni odgovoril, da ima zveze in poznanstva ter da zaradi tega ne pričakuee težav. Tudi Nastran-Ule, Miheljak, Rener, Mencin-Čeplak, Kurdija (1996) so ugotovili, da se tako pri dijaški kot pri študentski mladini (raziskava Mladina '95) najpogosteje pojavlja odgovo,, da se bodo zaradi krize vsi težje zaposlovali (37,4 %). 40,7 % študentov v letu 1995 misli, daje poklic iskan in ne bodo imeli težav. Pokazaoo seje, da so študenii vendarle izbrana populacija, ki bodo imeli zaradi boljše izobrazbe najbrž manj težav pri zaposlovanju. Pri študeniih VŠZ seje pokazaoo obratno: študenii ZV (59,6 %) s fakultetno izobrazbo pričakujejo večje težave pri iskanju zaposlitve kot študenii visokostro-kovnega študija ZN (74,6 %), ki menijo, daee njihov poklic iskan. Probleme z zaposlovanjem lahko rešujemo na različne načine: s sprememoo poklica, kraja bivanja, dodatnim izobraževanjem itn. Mobllnott je tesno povezana s problematiko zaposlovanja, posredno pa z življenjskim slogom posameznikov. Gre za vprašanje, kako dinamični in prožni so mladi v iskanju svoje bodoče zaposlitve. Ta prožnott zajema tako načine zaposlovnja in študija kot tudi menjavo kraja zaposlitve. Mladi lahko na več načinov dosegajo ugodno zaposlitev, če opazijo, da jim običajni in dotedanii študij tega ne omogoča. Lahko se izobražujejo naprej, zamenjajo dotedanji študij, se zaposiijo izven svojegapoklica, lahko spremenijo kraj bivanja ali odidejo za določen čas v tujino itn. Predvsem se od študentov pričakujeta velika prožnost in dinamičnost, študijsk,, poklicna in bivalna mobilnos.. Raziskaee po svetu kažejo, da se mladi niso pripravljeni seliti kamorkoli, temveč le v takšne kraje, ki jim omogočajo sodoben življenjski slog, kakovostno preživljanje prostega časa in veliko stikov z vrstniki. Temuustrezajopredvsemurbanasredišča(Nastran-Ule, Miheljak, Rener, Mencin-Čeplak, Kurdija, 1996). lzboljšanje poklicnih možnosti Naslednaa slika (sl. 3) prikazuee pregled ukrepov, ki so jih študenii pripravljeni izvesti, da bi si povečaii možnott zaposlitve. Politično se angažirati Spremeniti smer študija Dopolnllno se izobraževati Odpovedati se otrokom, družini Nadaljevati s podiplomskim študijem Preselrti se v tujino Preselrti v večje mesto SLO Preseliti se v kateri koli kraj SLO B^^ j wMMnLWBLmmm HIE fflmmlffllfflP 20% 40% 60% 80% o Mladina '95 Sl. 3. Če bi S tem izboljšal-apoklicne možnosti, bi se bil-a pripravljen Slika 3 prikazuee primerjavo med raziskanima skupinama in Mladino '95. Statisiično seje pokazaaa razlika med ZN in ZV (X2 = 5,54; p = 0,01). Za izboljšanje poklicnih možnosti bi se bilo več študentov ZN pripravljenih preseliti v katerikoli kraj v Sloveni.i. Predvidevam, da prihaja več teh študentov iz manjših krajev in pričakujejo preselitve v središča, kjer so npr. slovenske bolnišnice, študenii ZV pa so bodisi iz večjih središč oziroma bi se v ta središča preselili in le v teh pričakujejo povpraševanje po »nepoznanem« poklicu profesorja zdravstvene vzgoje. Morda sta si vprašanji preselitve v katerikoii kraj ali v večje središče preveč podobni in so se zaradi tega bolj odločaii za prvo v vrsti za izbiro odgovoaa in je zaradi tega prišlo do statistično pomembee razlike. 32,8 % študentov ZN in 31,9 % študentov ZV bi se preselilo v tujino. Pri drugih možnih odgovorih med skupinama ni statistično pomembnih razlik. 10,1% anketiranhh študentov ZN in 2,1 % študentov ZV ne bi nadaljevalo s podiplomskim študijem, da bi si izboljšaoo poklicne možnosti. Študenii ZN (98,6 %) se ne bi odpovedali otrokom in družin,, prav tako nihče od študentov ZV. Rezultati kažejo, da odpoved družini in otrokom ne pride v poštev kot pot do zaposlitve. Do enake ugotovitve so prišli v raziskavhh Mladna'93 in Mladina'95. Vse tri skupine bi se dopolnilno izobraževale. 58,6 % anketrranhh študentov ZN in 62,2 % študentov ZV bi spremenilo smer študija, da bi si s tem izboljšalo poklicne možnosti. Politično se ne bi angažiralo 76,5 % študentov ZN in 64,4 % ZV. Študenii ne vidijo političnega angažira- 0% 100% nZN 138 Obzor Zdr N 2000; 34 nja kot »alternative« za zaposlitev. To pa seveda kaže na nizek ugled političnhh dejavnosti med slovensko mladino. Tudi v prej omenjenhh raziskavhh so bile ugotovitve enake. Bistvenhh razlik glede izboljšanaa poklicnhh možnosti ni, večina študentov se ne bi preselila v tujino, ne bi se odpovedala otrokom in družini in se ne bi politično angažirala. Pripravljeni pa so nadaljevati s podiplomskim študijem, se dopolnilno izobraževati in spremeniii smer študija. Morda se v politični neangažira-nosti skriva tudi kritika zaradi slabe organiziranosti, nepojavljanja v javnosti in s tem necenjenost poklica medicinske sestre v družb.. Poklicni uspeh Vprašanee o tem, kaj študenii pojmujejo kot poklicni uspeh, je dalo naslednee rezultate. Tab. 2. Kot hodoči uspeh v pokiicu vidijo: Odgovoii »DA« ZN (%) ZV (%) G1avnaMS 15,5 Poučevanee na srednji šo1i 26,8 Raziskovanee___________________36,6 14,9 19,1 48,9 Obe skupini najpogosteje vidita poklicni uspeh v delovanju na področju raziskovanja, med njima ni bistvenih razlik (tab. 2). Vodenee tirna kot poklicni uspeh kaže slika 4. 25% 20% 15% 10% 5% 0% Sl. 4. Vodenje tirna kot poklicni uspeh Pokazaaa se je statisiična razlika med skupinama (X2 = 9,55 P = 0,001.. Nihče od študentov ZV si ne predstavlja vodenje tirna kot poklicni uspeh. Študenii ZN in ZV so izbiraii kot možnott poklicnega uspeha tudi delovanee v dobro bolnika (sl. 5). 40% 20% Sl. 5. Delati v dobro bolnika Rezultati kažejo, daje 81,7 % študentov ZN poudarilo kot poklicni uspeh delo za bolnika. Študenii ZV so to izrecno poudarili v 44,7 %. Tukaj je med skupinama statistično pomembaa različnost: 0c2= 15,87; P = 0,00006.. Poučevanje na visoki šoli kot poklicni uspeh vidita raziskovani skupini različno (X2 = 5,16; p = 0,02). 30% 25% 20% 15% 10% 5% 0% Sl. 6. Pedagoško delovanje na visoki šoli Obe skupini sta izraziteje usmerjeni v humanistično dejavnost, izstopaoo študenii ZN, ki vidijo svojo prihodnost bolj na oddelkih in ob bolniku. Obe skupini študentov se vidijo v vlogi pedagoškega delavca. Študenii ZV so v večji meri usmerjeni v pedagoško delovanee na visoki šoli, in sicer v 27,7 %. 48,9 % študentov ZV bi ocenilo svojo prihodnost za us~ešno, če bi lahko delali na področuu raziskovanja. Studentom ZN pomeni poklicni uspeh tudi ustvarjalno delo ter dvig ugleda in kakovosti zdravstvene nege, študentom ZV pa preventiva bolezni in promocija zdravja; pedagoško delo v skupnosti (svetovanje), bolnišnici (zdravstveno vzgojno delo z bolniki), zdravstvenem domu (poučevanje otrok); delovanee v skupinah za samopomoč; pospeševanje zdravja v regij;; vodenje delovne organizacije; delovanee v zadovoljstvo in veselje ter napredek in novosii (»kjerkoii bom delala«.. Drugi študiji Kaj bi izbraii študenti: »Če bi se še enkrat vpisova-a« (sl. 7). 80% 60% 40% 20% 0% I ¦ Enako o Drugo Sl. 7. Če bi se še enkrat vpisoval-a, bi izbral-a Razmeroma visok odstotek študentov bi ob ponovnem vpisu izbralo drug študij. Vsi so bolj usmerjeni v družboslovne kot naravoslovne študije. 76,1 % študentov ZN bi še enkrat izbralo isti študij, prav tako 55,3 % študentov ZV (X2 = 4,66; P = 0,03). Študenii ZN bi kot alternativni študij izbraii družboslovne vede (»humanistično področje« 1, pedago- ZN ZV ¦ DA ZN ZV ZV ZN ®DA Dornik E. Poklicna orientiranost študentov zdravstvene nege in zdravstvene vzgoje 139 ško fakulteto 2, psihologijo 1, sociologijo 2, zgodovino 2) ali naravoslovne vede (delovno terapijo 2, medicino 2, biologijo 1, sanitarno delo 1, veterino 1,). Študenti ZV bi med družboslovjem izbrali defekto-logijo ali psihologijo 1, pedagoško fakulteto 3, sociologijo 3, socialno delo 2, menedžment 2, ekonomijo 1; med naravoslovjem pa medicino 2, arhitekturo 1, biologijo 1. Uspešnost pri študiju Za kako uspešne se ocenjujejo študenti pri študiju (sl. 8). manj uspešenaa BZN DZV Sl. 8. Kako uspešen-a si pri študiju Med skupinama je statistično pomembna razlika (X2 - 6,83; P = 0,04). Nihče od študentov se ne vidi kot neuspešnega pri študiju. Večina študentov je pri študiju uspešna, čeprav se je več študenov ZV (19,1 %) ocenilo za zelo uspešne in nihče za manj oziroma neuspešne. 91,5 % študentov ZN se vidi kot uspešne in le 5,6 % teh študentov se ocenjuje kot zelo uspešne. Pomembno vlogo pri tej oceni ima raven izobraževanja in večja zavzetost za študij, morda zaradi priložnosti, ki sojo imeli študenti ZV, da študirajo na fakultetni ravni. Poklicna izbira Poklicno izbiro kaže slika 9. 70% 60% 50% 40% 30% 20% 10% 0% zelo pravilna pravilna nepravilna Sl.9. Ocena poklicne izbire Pojavila se je statistično pomembna razlika (X2 = 8,24; P = 0,04). Svojo poklicno izbiro vidi tretji- na študentov ZN kot zelo pravilno, večina študentov seje pravilno odločila za svoj poklic. 14,9 % študentov ZV pa ne ve, ali je izbrala pravilno. Ta dvom se pojavlja zaradi že omenjenega nepoznavanja poklica in zaradi nepovpraševanja po tem strokovnem kadru. Cenjenost poklica Cenjenost lastnega poklica med MS je prikazana na sliki 10. 60% 50% 40% 30% 20% 10% 0% iZN DZV zelo cenjen cenjen nizko cenjen Sl. 10. Cenjenost lastnega poklica med medicinskimi sestrami Razlika med skupinama glede cenjenosti poklicaje signifikantna (%2 = 11,10; P = 0,003). Večina študentov ZV predstavlja poklic MS kot cenjen ali necenjen. Študenti ZN mu pripisujejo višji ugled. Cenjenost lastnega poklica MS v družbi kaže tabela 3. Tab. 3. Cenjenost poklica MS v družbi po mnenju študentovZN in ZV. ZN (%) ZV (%) Zelo cenjen Cenjen Ni cenjen 2,8 53,5 43,7 2,1 42,6 55,3 Cenjenost poklica v družbi je po mnenju študentov ZN in ZV nekoliko slabša, saj ga obe skupini v visokih odstotkih postavljata med necenjene v družbi. Zanimivo je, zakaj so se kljub mnenju, da gre za necenjen poklic, odločili zanj. Morda so imeli pred vpisom drugačne predstave o poklicu kot sedaj, ko so v konkretnejšemu stiku z drugimi medicinskimi sestrami in bolnikom. V letu 1986 so poklic medicinske sestre v raziskavi v Sloveniji po ugledu postavili na 8 mesto med 16 poklici (Pahor, 1988). Večina študentov bodoče poklicno delo ocenjuje za naporno, višji odstotek (47,9 %) študentov ZN pa misIi, da bo njihovo delo zelo naporno. Bodoče poklicno delo ocenjujejo kot: študenti ZN ZV - zelo naporno -naporno -nenaporno 47,9 % 52,1 % 0 in In In 29,8 % 68,1 % 2,1% 70% zelo uspešenaa uspešenaa neuspešen-a 80°/ ne vem 140 ObzorZdrN2000;34 Delovanje v drugih poklicih Na vprašanje: »Ali si želiš delati v katerem drugem poklicu, čeprav se zanj ne šolaš?« so študenii odgovorili kot kaže tabela 4. Tab. 4. Delovanje v drugih poklicih. Možni odgovori ZN (%) ZV (%) Nevem 35,2 55,3 Ne, vedno sem želel-a opravljaii to delo 35,2 23,4 Da, in sicer___________________________29,6 21,3 Pokazaaa seje usmerjenost študentov tudi v druge poklice. Vedno sije želelo opravljati to delo le 35,2 % študentov ZN in 23,4 % študentov ZV. Pokazaaa seje večja usmerjenost v družboslovne vede, predvsem v pedagoške smeri. Enaindvajset študentov ZN bi opravljalo drugo delo, čeprav se zanj ne izobražujejo, in sicer: šest bi jih delalo v šolstvu (pedagoško delo, izobraževanje), dva bi poučevala razredni pouk, po en odgovor seje glasi:: vzgojiteljica, defektolog, fizioterapevt, farmacevt, laboran,, pomoč odvisnikom, pravnik ali socialni delavec, psihoterapevt, raziskovalec biolog (ali geolog) in delo v vojni policiji. Študenii ZV bi izbraii kozmetičarstvo, organizator-stvo, kongresno dejavnost, socialno delo, šport, super-vizijo, zavarovalništvo ali novinarstvo ter delo vzgojitelja v zavodu s prizadeto mladino. Organiziranott medicinskih sester Kakšna je organiziranost MS po mnenju vprašanhh i—ni *vem^epoz„am V^ pravljenhh preveč neizvedljivih spremem,, prav tako jih moti, da delovne naloge medicinskih sester niso določen,, daje premalo storjenega za priznanee poklica, da ni medsebojne povezanosti in sodelovanja, da obstajajo nesoglasja in nezainteresiranost, da ni akti-vacije pasivnih študentov. Študenii ZV niso pripisaii nobenega pozitivnega komentarja, negativni pa so takšni: neenotnost, nepovezanost, nesodelovanje, neobveščenost, nemotiviranost, neinformiranost medicinskih sester, ne znajo se boriti za skupni cilj, ni poklicne pripadnosti, premalo se pojavljajo v javnosti, organiziranott je preveč formalna in le malo stori za reševanje problemov, preveč je riva1stva, preveč sama sebi namen (skrb za svoje »stolčke«.. Ob koncu vprašalnika so imeli anketirani možnott pripisaii karkoli, kar se jim zdi za obravnavano temo pomembno. To priložnott je izrabllo 14,1 % študentov ZN in 34,8 % študentov ZV. Zapisi so se nanašaii na: a) študij in šolo - »na VŠZ vlada zmedenott ter nemotiviranost profesorjev«, »ni osebne rasti«, »preveč je teorije«, »vaje so slabo vodene«, veseii so »široke razgledanosti študija ZV«. Dana bi morala biti »možnott podiplomskega študija ZN in ZV« oziroma »boljše možnosti za nadaljevanje študija«. b) delo medicinske sestre in položaj poklica - »medicinske sestrelzdravstveni tehniki bi moraii imeti beneficiran delovni čas«. Upajo na »spremembe mentalitete medicinskih sester«. Nekdo je dodal: »Upam, da se bo odnos med medicinskimi sestrami in zdravniki ter družbe do medicinskih sester spremenil«. Sl. 11. Organiziranott medicinskih sester Presenetljiv je rezultat, da 66,7 % študentov ZN in 46,8 % študentov ZV ne ve, kakšna je organiziranost medicinskih sester ali je ne pozna. Gre za statistično pomemboo razliko med skupinam:: (X2= 18,14; P = 0,0001.. Organiziranost medicinskih sester kot dobro ocenjuje 18,8 % študentov ZN in 4,3 % študentov ZV. Komentarje na organiziranost medicinskih sester je pripisaoo šestnajtt študentov ZN in osemnajst študentov ZV. Pozitivni komentarji ZN so bili v zvezi z dobro informiranostjo prek Utripa in Obzornika zdravstvene nege ter dodatnih izobraževanj in strokovnhh seminarjev. Deset študentov ZN je komentiralo negativno, in sicer, da ima Zbornica zdravstvene nege pri- Vprašanje, postavljeno v uvodu, je z raziskavo dobilo odgovo,, ki pravi, da med študenii ZN in ZV obstajajo nekatere statistično pomembee razlike. V empiričnem delu so ugotovljene statistično pomembne razlike med študenii ZN in ZV glede usmerjenosii v poklicno kariero, za delo z ljudm,, pedagoško delovanee ali raziskovanje; prav tako v tem, kakšen vidijo svoj poklicni položaj v družb.. Vzorec raziskave je zajel 118 študentov ZN in ZV na VŠZ, kar je 50,4 % od celotnega števila študentov. Razlike so naslednje: študenii ZV (52,2 %) so ocenili lastno prihodnost za slabšo od prihodnosti zdravstva. Študenii ZN (20 %) vidijo le-to boljšo od svoje lastne. Študenii ZV so glede osebnega prispevka k spremembam v zdravstvu bolj optimistični in pričakujejo veliko možnosti za uvajanee spremem.. Študenii ZN ne pričakujejo težav pri zaposlovanju, kajti svoj poklic ocenjujejo kot iskan. Poklic profesor zdravstvene vzgoje ni iskan, zato študenii ZV pri iskanju zaposlitve pričakujejo težave. Dornik E. Poklicna orientiranost študentov zdravstvene nege in zdravstvene vzgoje 141 V vlogi voditelja oziroma avtoritete se študenii ZV pogosteje vidijo kot študenii ZN. Študentom ZV predstavlja poklicni uspeh pedagoško delo na visoki šoli in raziskovanje. Študenii ZN se poklicno najpogosteje vidijo na delovnem mestu vodje tirna. Če bi se ponovno odločaii za študij, bi večina študentov vpisala isti študij (76,1 % študentov ZN in 55,3 % študentov ZV). Če bi izbraii drugega, bi se v večji meri odločaii za družboslovne študije kot za naravoslovne. Ugotovljene so torej nekateee pomembee razlike med raziskanima skupinam.. Tudi v Sloveniji si medicinske sestre (še vedno) prizadevajo za izobraževanje za ZN na fakultetni ravni. Ugotovitve raziskave so pokazaee nekatere razlike med značilnostmi študentov ZV in ZN. Menim tudi, da bi si bilo potrebno bolj prizadevati za razvoj poklicne pripadnosti medicinskih sester. Organiziranosti medicinskih sester ne pozna ali ne zna oceniii 66,7 % študentov ZN in 46,8 % študentov ZV. Dejstvo da je bil vpis na smer ZV prekineen, je gotovo vplivalo na študente ZV, da so bili bolj negati-vistični in so videli svojo prihodnost manj obetavno od študentov ZN. Bo v prihodnosti bolje? Literatura 1. Dornik E. Splošna in poklicna orientiranost študentov zdravstvene nege in zdravstvene vzgoje. Diplomsko delo. Ljubljana, 1997: 17-20, 33-48,54-8. 2. Dornik E. Splošna orientiranost študentov zdravstvene nege in zdravstvene vzgoje. ObzorZdrN 1999; 33: 33-9. 3. Nastran-Ule M, Miheljak V, Rener T, Mencin-Čeplak M, Kurdija S. Predah za študentsko mladino. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo: Ministrstvo za šolstvo in šport, Urad republike Slovenije za mladino, 1996; 15-247. 4. Pahor M. Nekateii razvojni procesi (osamosvajanja in povezovnja) v zdravstvu. Magistrska naloga. Ljublana: Fakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo, 1988: 63-83.