NOVI TEDNIK NT&RC
Direktor NI&RC d.o.o. Jože Cerovšek  ŠT. 4 LETO 50 CELJE,26.1/95 - CENA 170 SIT Odgovorni urednik NT Branko StomeičK
Kdo se boji nekdanjih lastnikov?

Moda v cerkvi
Stran 19.



DOGODKI

Kdo ho krojil usodo Kozjanskega?
Sestali so se vsi občinski sveti na območju nekilanle šmarske občine
Na območju dosedanje obči-
ne Šmarje pri Jelšah so se pre-
tekli teden ter v ponedeljek
zvrstili sestanki vseh občin-
skih svetov petih novih občin.
Tokratne seje so bile v zname-
nju volitev funkcionarjev
svetov.
Najprej so se sestali v občini
Rogaška Slatina, kjer je postal
predsednik občinskega sveta
Tone Krivic (SKD), podpred-
sednik pa Silvo Žgajner (SLS).
Začasna sekretarka bo Suzana
Smerdej, svetniki pa so se še
odločili za najem prostorov
bivšega hotela Turist, kjer že-
lijo urediti občinske prostore.
Na sestanku občinskega
sveta nove, manjše občine
Šmarje so sklenili, da bo pred-
sednik občinskega sveta Vinko
Habjan (LDS), podpredsednik
Stanko Javomik (SLS), sekre-
tarka pa Suzana Smerdej.
Svetniki so župana Čakša poo-
blastili za odločanje v sprotnih
finančnih zadevah, v tričlan-
sko komisijo za mandatna
vprašanja, volitve in imenova-
nja pa so imenovali še dva do-
datna člana, tako da je sestav-
ljena iz petih članov.
V petek so se že tretjič po
vrsti sestali svetniki nove ob-
čine Rogatec. Med obema do-
sedanjima rednima sestanko-
ma so se udeležili izredne seje,
ko so odločili da se do sprejet-
ja predpisov nove občine upo-
rabljajo dosedanji, iz stare
šmarske občine. Na petkovi
redni seji pa so za predsednika
občinskega sveta izvolili An-
tona Roškarja (SKD), za pod-
predsednika Andreja Beleta
(LDS), za začasnega tajnika
občine  pa  imenovali  Pavla
Strajna. Imenovali so tudi ko-
misijo za pripravo statuta in
poslovnika, ki ji predseduje
Anton Bukšek (SKD), glede
začasnega poslovnika pa so se
odločili za nekatere spremem-
be in dopolnitve. Občina Ro-
gatec je Sklad stavbnih zem-
ljišč pooblastila, da lahko
v prehodnem obdobju dokon-
ča nekatere odprte projektne
naloge. Prav tako so se odloči-
li, da bo pravne naloge za po-
trebe nove občine opravljala
Suzana Smerdej. Sprejeli so
tudi odločitev za javni razpis
za opravljanje lekarniške de-
javnosti ter pridobitev potreb-
ne koncesije za potrebe Rogat-
ca, saj bodo poslej postopek
vodili v novi občini.
Konec tedna se je v Podsredi
sestal občinski svet Kozjega,
ki je sprejel začasni poslovnik.
imenoval komisijo za volitve
in imenovanja, pa tudi za pri-
pravo statuta in poslovnika.
Sprejeli so tudi statutarni
sklep o veljavnosti predpisov
občine Šmarje pri Jelšah v no-
vi občini Kozje ter pooblastilo
upravnemu odboru ter pred-
sedniku sklada stavbnih zem-
ljišč. Predsednika občinskega
sveta niso uspeli izvoliti, saj
sta oba kandidata, MUoš Bevc
(SKD) ter Vilijem Klobasa
(SLS), prejela enako število
glasov, podpredsednik bo Mi-
ha Zakošek (DeSUS), tajnik
občine Kozje pa Srečko Sok.
V začetku tedna so se sestali
še svetniki občine Podčetrtek,
ki so za svojega predsednika
izvolili Marka Stadlerja
(SLS), za podpredsednika pa
Slavka Drozga (SKD). Začas-
na sekretarka bo Suzana
Smerdej, ki bo za novo občino
pogodbeno opravljala tudi
pravne naloge. Sicer pa so na
sestanku sprejeli sklep o ve-
ljavnosti predpisov občine
Šmarje v novi občini, imeno-
vali komisijo za pripravo sta-
tuta in poslovnika ter dali po-
ooblastili upravnemu odboru
ter predsedniku sklada stavb-
nih zemljišč ter županu Drofe-
niku (za odločanje o sprotnih
finančnih zadevah). Odločili
so se tudi, da bodo razpisali
redno delovno mesto vodje ob-
činske pisarne.
BRANE JERANKO
Poskusni
dogovor
Mestni svet občine Velenje
še ni konstitviiran. Svetniki
obeh strani trdijo, da so se pri-
pravljeni dogovarjati, vendar
je delo mestnega sveta še zme-
raj blokirano. Tajnik občinske
volilne komisije, obenem tudi
kandidat obeh strani za sekre-
tarja mestnega sveta, Lojze
Ojsteršek je povedal, da se bo-
do v četrtek, 26. januarja, se-
stali vsi predstavniki list. Do-
govoriti naj bi se skušali
o dnevnem redu in datimiu
sklica seje velenjskega mest-
nega sveta.
KL
KOZERIJA
v službi države
Ko se je Lojze Inšpekcijski
v prvih dneh po novem letu
odpravljal v službo, mu je bilo
nekoliko tesno pri srcu. Če-
prav ga je čakala stara pisarna
z njegovo pisalno mizo in vse-
mi papirji, je bil negotov. Nič
več ni bil občinski uradnik,
njegov šef ni bil več Jo^e v so-
sednji pisarni. Čez noč naj bi
postal državni uslužbenec
v službi samega presvetlega
ministrstva v Ljubljani. To pa
je bilo tudi vse, kar je vedel.
Zato je potrpežljivo čakal, da
se novi šefi spomnijo tudi nanj
in mu povedo, kako bo delal
po novem.
Minilo je nekaj dni in Lojze
še vedno ni imel v rokah nič
konkretnega. Presvetlo mini-
strstvo mu ni poslalo niti no-
vega štemplja, da bi lahko
opravljal najnujnejše naloge,
kaj šele, da bi se spomnilo na
malenkosti, kot je na primer
ureditev njegovega statusa.
Pogodbe o delu ni imel, delav-
sko knjižico je moral oddati že
pred novim letom in odtlej se
je za njo izgubila sled, tudi
v zdravstveni izkaznici je ze-
vala praznina. Lojze je samo
upal, da ga ne bo kje na poti
povozil avto.
Spet je minilo nekaj dni in
Lojze je končno dobil pošto iz
presvetlega ministrstva. Zelo
se je razveselil, vendar ga je
veselje kaj hitro minilo. V do-
pisu so mu namreč njegovi no-
vi šefi sporočili, kako mora de-
lati po novem: ne več od sed-
mih do treh, pač pa v skladu
z ministrstvom od osmih do
dvanajstih, nato lahko gre za
eno uro na kosilo in nadaljuje
do petih. Lojze je jezno nekaj
zamomljal v brado in si rekel:
»Šef je šef, pa čeprav je kilo-
metre daleč.«
Ob treh so vsi občinski
uslužbenci odšli, Lojze pa je
žalosten obsedel v pisarni. Ne-
kaj minut kasneje je priropo-
tala čistilka Micika in debelo
pogledala, ko je zagledala Loj-
zeta. Jezila se je, ker ji je bil
samo v napoto pri pometanju
in brisanju prahu, zato je
z njegovo pisarno opravila kar
na hitro. Okrog štirih je začelo
Lojzeta rahlo mraziti. Potipal
■je radiator in ugotovil, da je
hladen. Seveda, občinski kur-
jač neha kuriti ob treh in se
mu niti ne sanja, da Lojze še
vedno sedi v svoji pisarni in
zmrzuje. Ob pol petih je imel
tudi Lojze vsega dovolj. Po-
spravil je in šel domov.
Naslednji dan ga je takoj po
prihodu v službo zmotil tele-
fon. Glas iz presvetlega mini-
strstva ga je spraševal, kje je
bil prejšnji dan pet minut do
petih, ko so ga klicali, pa ga ni
bilo na delovnem mestu. Lojze
je nekaj govoričil o mrazu, pa
o čistilki, ampak šefov na dru-
gi strani žice to ni zanimalo.
Lojze mora delati do petih in
pika, so rekli.
Od takrat je spet minilo ne-
kaj dni in vse bližji je dan, ko
je Lojze običajno dobil plačo.
S strahom čaka, kaj se bo zgo-
dilo in upa, da vsaj tokrat pre-
svetlo ministrstvo ne bo pre-
več zaposleno s pomembnejši-
mi opravili.
T. cvntN
Izvoiili predsednilia sveta
Občinski svetniki nove občine Vojnik so se sestali na drugi
seji in za predsednika sveta izvolili Petra Vriska iz SLS, za
podpredsednika pa Petra Rošerja iz SKD. Imenovali so več
odborov za posamezna področja delovanja nove občine in sicer
odbor za gospodarstvo, za finance, za komimalno dejavnost,
družbene dejavnosti, kmetijstvo, urejanje prostora in varstvo
okolja ter nadzorni odbor. Dva člana so imenovali v nadzorni
svet delniške družbe TopUce za čas od lastninskega preobliko-
vanja do prvega sklica skupščine.
TC
Smeti in proračun
y Ziaanem Mostu nočejo radešklb
komunalcev — Občinski svet sprejel začasni
proračun
Zaradi pritožb iz Zidanega
Mosta, češ da Komunala Ra-
deče pri njih ne opravlja svojih
dogovorjenih dolžnosti, je biv-
ši laški izvršni svet konec lan-
skega leta izvajanje storitev
naložil Komunali Laško. Ob-
činski svet se je na zadnji seji
odločil drugače.
Prebivalci krajevne skupno-
sti Zidani Most, za katere je
v bivši občini skrbela radeška
komunala, želijo, da bi jih čim
prej prevzeli Laščani. Pritožili
so se, da radeški komimalci ne
opravljajo svojih dolžnosti in
ne odvažajo smeti, vendar pa
sta tako Komimala Laško kot
Radeče takšne obtožbe zavrni-
li. Zato so se tudi laški svetni-
ki odločili, da bo organizira-
nost komunalne dejavnosti za
sedaj ostala takšna, kot je.
Pomembnejši od odvažanja
smeti pa je za laško občino go-
tovo proračim. Po osnutku za-
časnega financiranja, ki ga je
na zadnji seji sprejel občinski
svet, se bodo sredstva prora-
čuna delila v razmerju 75 od-
stotkov za občino Laško in 25
odstotkov za občino Radeče.
Svetniki so se zavzeli, da bi se
vse dejavnosti izvajale v ena-
kem obsegu kot lani, in v tem
smislu naj bi oblikovali tudi
pravi občinski proračun. Za-
časni proračun se od lanskega
ne razlikuje veliko, spremem-
be so le zaradi prenosa števil-
nih nalog na državo. V Laškem
bodo morali v tem letu zagoto-
viti tudi denar za izplačilo za-
padlih obveznic. Letos bo na-
mreč poleg 10-odstotnih obre-
sti treba poravnati še prvo od-
plačilo glavnice.
Po enakem ključu kot lani
bodo razdelili tudi proračun-
ska sredstva za krajevne skup-
nosti. Največ, dobrih 15 od-
stotkov od predvidenih 4 mili-
jonov tolarjev, bo dobilo La-
ško, ki je največja krajevna
skupnost tako po obsegu kot
po številu prebivalcev. Radeče
bodo dobile nekaj manj kot 12
odstotkov predvidene vsote.
Po približno 10 odstotkov
sredstev bodo dobili Jurklo-
šter. Rečica, Marija Gradec in
Rimske Toplice, delež ostalih
krajevnih skupnosti, tudi
v občini Radeče, pa je od 3 do
6 odstotkov. Svetniki so pod-
prli tudi predlog o prednost-
nih naložbah v obeh občinah.
To so osnovna šola v Sedražu,
most v Jagočah in zdravstveni
dom v sosednjih Radečah. De-
narja sicer ni veliko, saj so za
vse tri naložbe namenili le 32
miUjonov tolarjev, vendar je
po p)okritju potreb za normal-
no delovanje vseh dejavnosti
občini ostalo le toUko denarja.
JI
Veiilf Iforalc v priliodnost
Zamisli o novem turističnem centru v Laškem se vse boli
uresničulelo
v Laškem že nekaj let načr-
tujejo precejšnji razmah na
področju turizma, prvi kon-
kretni korak pa naj bi bila po-
godba o skupnih interesih pri
gradnji turističnega centra na
levem bregu Savinje.
Pogodba je začasna in do
lastninskega preoblikovanja
zdravilišča ureja investicijska
razmerja med zdraviliščem,
občino, pivovarno in delniško
družbo Terme. Aktivnosti za
pripravo in vodenje infra-
struktumih in podjetniških
investicij bo vodil odbor, se-
stavljen iz članov vseh pogod-
benih strani. Ker gre za veliko
naložbo, bodo sedanji podpis-
niki pogodbe morali poiskati
še druge investitorje.
Kot je svetnikom laške obči-
ne povedal direktor Zdraviliš-
ča Roman Matek, je načrt vre-
den okrog 100 milijonov mark,
zato ga bodo lahko uresničili
le ob skupnem sodelovanju
vseh v občini. Gre za razširitev
zdraviliško-turistične zmog-
ljivosti še na levi breg. Most že
Po zagotovilih geodetskega
zavoda je termalne vode do-
volj tudi na levem bregu Savi-
nje. Vrtina, ki so jo nedavno
naredili v Jagočah, daje na se-
kundo 40 litrov vode, katere
temperatura je od 30 do 32
stopinj Celzija.
gradijo, nove nastanitvene
zmogljivosti pa bodo prišle na
vrsto potem, ko bodo zgradili
bazenski kompleks oziroma
tako imenovani zabavni center
z rekreacijskimi površinami.
V Zdravilišču bodo že kmalu
naredili idejne projekte za ba-
zene. Naložba naj bi veljala od
30 do 40 milijonov nemških
mark, od tega bodo 15 milijo-
nov mark odšteli le za tehnolo-
gijo. V tujini takšne bazene
običajno gradijo z občinskim
ali državnim denarjem, zato
naj bi bil, kot pravi Matek, ba-
zenski kompleks posebnost tu-
di zaradi podjetniškega pri-
stopa pri izgradnji.
Ker v Laškem nikakor ne
želijo, da bi bil turistični cen-
ter na levem bregu le lokalne-
ga značaja, bodo čim prej po-
skušaU vključiti v projekt še
občine na širšem območju.
Zlasti računajo na Celje, ki naj
bi sodelovalo kot investitor,
saj naj bi tudi Celjani z novim
centrom veliko pridobili.
JI
Davki v postopku
lastninjenja
LJUBLJANA, 24. janu-
arja (Delo) - Državni zbor
je po hitrem postopku
sprejel zakon o plačevanju
davkov v podjetjih, ki se
lastninijo. S temi spre-
membami naj bi olajšali iz-
peljavo notranjega odkupa
podjetjem, ki so izbrala
omenjeni način privatiza-
cije, in sicer tako, da bi jim
omogočili odkup delnic
z neobdavčenim dobičkom.
Poslanci so sprejeli tudi
šest mednarodnih aktov in
nacionalni raziskovalni
program ter resolucijo
o strateških ciljih na po-
dročju razvoja našega tu-
rizma s programom aktiv-
nosti in ukrepov za njeno
izvajanje.
Izračun januarskiii
plač
LJUBLJANA, 24. janu-
arja (Delo) - Skupina, se-
stavljena iz vseh treh soci-
alnih partnerjev Ekonom-
sko socialnega sveta, je pri-
pravila predlog besedila
dogovora o politiki plač in
drugih prejemkih zaposle-
nih v gospodarstvu za leto
1995. Osnova za izračun
plače za januar naj bi se
izračunala tako, da bi se
povprečna plača v podjet-
jih v obdobju od januarja
do oktobra lani lahko po-
večala za 10,3 odstotka. Če
so bile plače pod povpreč-
jem dejavnosti in gospo-
darstva, pa se lahko pove-
čajo za 13,9 odstotka.
Kdo lio varoval
državni zbor
LJUBLJANA, 24. janu-
arja (Delo) - Državni izbor
naj sam skrbi za svojo var-
nost z lastno varnostno
službo. Uslužbenci mini-
strstva za notranje zadeve
pa naj bi strokovno poma-
gali pri tem. To so sklenili
vodje poslanskih skupin na
sestanku o notranjem varo-
vanju državnega zbora.
Novi carinski
zakon
LJUBLJANA, 24. janu-
arja (Dnevnik) - Začel je
veljati nov carinski zakon,
ki pa bo v praksi zaživel
šele s 1. julijem. Do takrat
mora vlada namreč sprejeti
še vrsto podzakonskih ak-
tov, ki so nujni za izvajanje
zakona in zakon o carinski
tarifi. Po novem zakonu so
za carinski prekršek zagro-
žene kazni od 200 tisoč do
500 tisoč tolarjev za pravne
.osebe, carinik pa bo lahko
občanom zaračimal za pre-
kršek kazen do 20 tisoč to-
larjev.
■NOVI TB)NIK-
Odgovorni   uiednik:   Branko
Stamejčič.
Pomočnica odgovornega ured-
nika: Milena Brečko-Poklič.
Uredništvo: Marjela Agrež,
Irena Baša, Tatjana Cvim, Ja-
nja Intihar, Brane Jeranko,
Ksenija Lekič, Edi Masnec, Ur-
ška Selišnik, Ivana Stamejčič,
Željko Zule. Tehnično oreja-
nje: Franjo Bogadi, Robert
Kojterer, Igor Šarlah. Obliko-
vanje: Minja Bajagič. Tajnica
uredništva: Mojca Marot.
Naslov uredništva: Prešernova'
19, Celje. Telefon: (063) 442-
500. fax 441-032.
it. 4. - 26. januar 1995

DOGODKI
Pravna podlaga športu
predloga zakona o športu In nacionalnega programa končno pripravljena - Novost:
poklici samostojni In vrhunski športnik ter samostojni športni Helavec_
Po večletnih pripravah sta
)(ončno spisana predloga za-
liona o športu in nacionalnega
programa. Oba dokumenta sta
v javni razpravi, februarja naj
bi sledila predstavitev v vladi,
marca v državnem zboru,
predvidoma junija pa naj bi
stopila v veljavo.
Zakon o športu posega samo
v področja javnega interesa, ki
jih država sofinancira, in v po-
goje za opravljanje športne de-
javnosti, ki morajo biti enotni
za vse izvajalce, ne glede na
panogo. Med najbolj pomemb-
nimi novostmi je uvedba po-
klica samostojnega in vrhun-
skega športnika, ki med dru-
gim prinaša pravico do zdrav-
stvenega, nezgodnega in po-
kojninskega zavarovanja.
Strokovna dela bodo v pri-
hodnje lahko opravljali le
ustrezno izobražene ali uspo-
sobljene osebe, zakon pa pred-
videva vrsto kazenskih določb
za kršilce. Strokovni delavci
in samostojni športni delavci
s pomanjkljivo izobrazbo bodo
kaznovani z najmanj 150.000
tolarji globe, najmanj 100.000
tolarjev pa bo morala odšteti
pravna oseba ali posameznik,
ki bo od športnika zahteval,
naj trenira ali tekmuje bolan
ali poškodovan.
Nacionalni program športa
vsebuje izhodišča slovenske
razvojne strategije. Sofinanci-
ral se bo na dveh ravneh: iz
državne blagajne in občinskih
javnih financ. Na podlagi cen
iz minulega leta je državni de-
lež za republiške programe in
izgradnjo športnih objektov
nacionalnega pomena (tudi at-
letski štadion v Celju) ovred-
noten na 900 milijonov tolar-
jev, občine pa bodo predvido-
ma razpolagale s štirimi mili-
jardami tolarjev. Izračun zaje-
ma le minimalen obseg naci-
onalnega   programa   in   ne
Na ministrstvu ugotavljajo, da
je šport pri nas premalo raz-
širjen, saj se z njim ukvarja le
12 odstotkov državljanov. Po
uspehih pa je že dosegel raz-
vojno stopnjo, ki zahteva si-
stematično urejanje material-
nih možnosti, načinov in pra-
vil delovanja.
vključuje sredstev za športne
objekte na ravni republike in
občine.
»Za nekatere sta dokumenta
stroga in s sankcioniranjem
spominjata na zloglasne mo-
dele vzhodnega bloka. Po moji
presoji gre za očitno spreneve-
danje, saj smo se zgledovali
ravno po najbolj razvitih drža-
vah zahodne Evrope. S pripra-
vo zakona in nacionalnega
programa smo le začrtali okvi-
re, znotraj katerih se bo moral
šport organizirati,« je oba do-
kumenta ocenil minister za
šolstvo in šport dr. Slavko
Gaber.
Zakon o športu med drugim
določa tudi ustanovitev stro-
kovnega sveta za šport pri vla-
di, ki ga bo tudi imenovala.
Ustrezni strokovni organi bo-
do oblikovani tudi po občinah,
obenem pa omogoča ustanovi-
tev javnih zavodov za šport in
uvaja večji red pri športni in-
frastrukturi.  ŽELJKOZULE
Boj za podžupanski stolček
šentjurska LDS grozi z ustavnim sodiščem
v uredništvo smo prejeli po-
sebno Izjavo za javnost, ki jo je
poslal predsednik šentjurske-
ga občinskega odbora Liberal-
ne demokracije Slovenije Jo-
žef Artnak. Skupina svetni-
kov, izvoljenih na listah LDS,
obtožuje, da želijo nekatere
druge skupine svetnikov, zla-
sti iz SKD ter SDSS, voditi
občino v nasprotju z volilnimi
rezultati.
Gre torej za poskus volilne
prevare, trdijo v šentjurski
LDS. Pri tem v izjavi opozar-
jajo na načelo proporcialnih
volitev, saj bi v primeru večin-
skih volitev v glavnem vladala
ena stranka oziroma skupina
strank z največ volilnimi gla-
sovi. Šentjurski liberalni de-
mokrati so v izjavi zapisali, da
so svoje razmišljanje predsta-
vili županu Juriju Malovrhu
(SKD). Predlagali so mu, naj
zaradi svojih poslanskih ob-
veznosti v Ljubljani uvede
funkcijo podžupana, ki naj bi
jo zasedel predstavnik LDS
(op.: Branko Gorečan, svetnik
LDS iz Dramelj).
Tako župan kot predstavni-
ki skupin svetnikov so s tem
soglašali, na seji pa je župan
predlagal drugega kandidata
(op.: Ota Pungartnika iz
SDSS, ki so ga tudi izvolili).
LDS tudi očita, da so izglaso-
vali javno glasovanje, četudi
naj bi bilo to v nasprotju
s sprejetim poslovnikom.
V LDS so zato prepričani, da
gre za volilno prevaro, ne priz-
navajo volitev ter zahtevajo
ponovno, tajno glasovanje, si-
cer se bodo poslužili ustavne-
ga sodišča.
Liberalni demokrati tudi tr-
dijo, da je bila predlagana or-
ganizacija občinske uprave
v posameznih delih prilagoje-
na posameznikom, bivšim ob-
činskim funkcionarjem, ki bi
se morali vrniti na prejšnja de-
lovna mesta. Pri tem naj bi nji-
hova stranka ponudila svoje
najsposobnejše strokovnjake,
ki živijo od lastnega kapitala.
V LDS celo menijo, da si spor-
na skupina svetnikov prizade-
va ukiniti krajevne skupnosti
kot pravne osebe.
BRANE JERANKO
V Zrečah druga
seja sveta
Danes, v četrtek, se bodo na
sedežu občine na drugi redni
seji sestali člani občinskega
sveta nove občine Zreče. Po
pregledu sklepov prve seje bo-
do obravnavali začasen statu-
tarni akt, sprejeli odlok o or-
ganizaciji občinske uprave ter
imenovali tajnika, sekretarja
in podžupana občine Zreče.
Obravnavali bodo tudi akte, ki
jh je na korespondenčni seji
prejela skupščina občine Slo-
venske Konjice, ter ostale
predloge in pobude svetnikov
šestnajstčlanskega zreškega
občinskega sveta.
B.Z.
Zdaj Javno komunalno podjetje
župani občin Slovenske Konjice, Vitanje in Zreče so se na
posvetu dogovorili, da se Odlok o preoblikovanju komimalnega
podjetja Slovenske Konjice v Javno komunalno podjetje, ki je
bil sprejet na korespondenčni seji Skupščine občine Slovenske
Konjice, i^vrsti na seje občinskih svetov novih občin. Na sejah
bodo obravnavali tudi statut Javnega komunalnega podjetja.
V njegov upravni odbor pa bodo imenovali člane iz vseh treh
novih občin, in sicer dva iz občine Slovenske Konjice, po enega
pa iz občin Zreče in Vitanje. B.F.
Uspel protest s Trubarjevega
nabrežja
številni protesti in ugovori stanovalcev Trubarjevega
nabrežja zaradi preimenovanja njihove ulice v Marijagra-
ško so se, kot kaže, le izplačali. Laški občinski svet je
namreč sklenil, da bo spremenil že sprejeti odlok o pre-
imenovanju ulic v Laškem.
Stanovalci Trubarjevega nabrežja so se pritožili že bivši
laški skupščini, a je kljub temu odlok sprejela. Kot je
povedal eden od svetnikov in bivši poslanec, je bil odlok
sprejet predvsem zato, ker je skupščina še pred iztekom
mandata hotela »počistiti« čim več stvari. Ker so stano-
valci Trubarjevega nabrežja zagrozili tudi z ustavnim
sporom, se je občinski svet, ki se je temu vsekakor hotel
izogniti, odločil za spremembo. Tako se .Trubarjevo
nabrežje ne bo preimenovalo v Marijagraško cesto, to pa
tudi pomeni, da se bosta v Laškem po velikem slovenskem
reformatorju imenovali kar dve ulici. Z novim odlokom se
je namreč prvi del Titove ulice preimenoval v Trubarjevo
ulico.
V Laškem so se še odločili, da bodo iz odloka črtali tudi
na novo imenovano Poštno ulico. Tako naj bi se namreč
imenovala kratka uhca med Trubarjevim nabrežjem in
zgradbo pošte, ki pa nima nobene hišne številke. JI
S polno paro
Laški župan Peter Hrastelj
bo svojo funkcijo opravljal ne-
poklicno, za tajnico občinske
uprave pa so svetniki imeno-
vali Zofijo Koprive.
Zupan Hrastelj bo v občin-
skih prostorih uradoval tri dni
v tednu, in sicer ob ponedelj-
kih, sredah in petkih. Takšna
odločitev je le začasna, saj bo
Hrastelj, če bo tako zanj ugod-
neje, funkcijo župana začel
opravljati poklicno, vendar bo
delovno razmerje sklenil le za
polovičen delovni čas. Kmalu
naj bi bil Laščanom na voljo
tudi predsednik občinskega
sveta Matevž Kolar, vendar za
sedaj še ne ve, katere dneve in
ure v tednu bo uradoval v ob-
činskih prostorih.
Tajnica občinske uprave
Laško je od konca minulega
tedna Zofija Koprive. Na to,
v upravi pomembno funkcijo,
so jo laški svetniki imenovali
zaradi njenih dolgoletnih iz-
kušenj pri vodenju upravnega
dela.
Do razporeditve zaposlenih
med občini Laško in Radeče
bo vseh 29 občinskih delavcev,
toliko jih namreč ni prešlo pod
državno okrilje, delalo v ob-
činski upravi. V Laškem zago-
tavljajo, da tudi kasneje, ko bo
prišlo do delitve med obema
novima občinama, nihče
v upravi ne bo ostal brez služ-
be. Prav tako bosta še naprej
opravljala svoji dosedanji
funkciji načelnik Zavoda za
urbanistično načrtovanje Jure
Križnik in načelnica Oddelka
za družbene dejavnosti Pavla
Lapomik. Obema je 1. januar-
ja prenehal mandat poklicne-
ga člana izvršnega sveta, po
zakonu pa imata pravico do
plače še tri mesece. Kaže, da
bosta na istih delovnih mestih
v občinski upravi ostala tudi
po preteku tega zakonskega
roka.
JI
Roseu potekel
mandat
Poveljniku mirovnih sil
ZN v Bosni in Hercegovini,
britanskemu generalu Mic-
haelu Roseu je potekel eno-
letni mandat, med katerim
so pripadniki mirovnih sil
nekoliko normalizirali raz-
mere v Sarajevu in omilili
spopade med sprtimi
stranmi. Nekdanji povelj-
nik britanskih posebnih
enot je ob tem izjavil, da
zapušča glavno mesto BiH
z mešanimi občutki. Zdru-
ženi narodi lahko sicer pre-
pričujejo sprte strani in pri
tem dolgotrajno vztrajajo,
ne morejo pa prisiliti ljudi,
da se nehajo spopadati, je
še menil Rose. Sicer pa je
več držav članic OZN po-
nudilo nekaj sto vojakov,
oklepnih vozil in več kot 30
helikopterjev za sodelova-
nje v mirovnih silah. V Že-
nevi se je vnovič sestala
skupina za stike, pridružili
pa so se jim tudi predstav-
niki Organizacije islamske
enotnosti. Skupini sta se
dogovorili, da bosta tesneje
sodelovali in sta soglašali,
da morajo bosanski Srbi
najprej sprejeti predlog
zemljevida o delitvi BiH,
šele nato pa se lahko zač-
nejo pogovori o ustavnih
vprašanjih.
V potresu več kot
5000 žrtev
Močan potres, ki je
prejšnji torek prizadel
bsrednji del Japonske in je
najbolj prizadel mesta Ko-
be, Kjoto in Osako, je terjal
več kot 5000 življenj, naj-
manj 22 tisoč ljudi je ranje-
nih, več ljudi pa še pogre-
šajo. Potresni sunki, ki so
merili 7,2 stopnje po Rich-
terjevi lestvici so mesto
Kobe spremenili v gmoto
ruševin. Pomšenih je več
kot 40 tisoč stavb, imičene
so številne železniške proge
in avtoceste, ki so pod se-
boj pokopale na stotine vo-
zil. Jedrske elektrarne
v potresu na srečo niso bile
poškodovane, saj so
opremljene z napravami, ki
ob tresenju tal jedrski re-
aktor samodejno ustavijo.
Gmotno škodo so povzroči-
le tudi številne eksplozije
plina, saj se prizadeta ob-
močja v glavnem ogrevajo
s plinovodi. Reševalne eki-
pe so na kraje nesreče pri-
šle zelo pozno, pa tudi
mestne oblasti so prepozno
zaprosile za vojaško po-
moč. Japonska ravno tako
ni sprejela številnih po-
nudb za pomoč, ki so pri-
hajale z vsega sveta, zato
nekateri menijo, da bi bilo
mogoče rešiti še več ljudi,
če bi bili deležni pravočas-
ne pomoči. Prizadeto ob-
močje je zatreslo več. popo-
tresnih sunkov, ljudje pa se
bojijo ponovitve najhujše-
ga. Mnogi se namreč še do-
bro spominjajo potresa iz
leta 1923, imenovanega Ve-
liki Kanto, ki je v Tokiju in
Jokohami zahteval življe-
nja več kot 140 tisoč ljudi.
Sicer pa je zadnji večji po-
tres Japonsko prizadel leta
1948 - takrat je umrlo 3769
ljudi.
Nova evropska
komisija
v Strasbourgu je evrop-
ski parlament potrdil člane
nove Evropske komisije, ki
jo bo vodil dosedanji luk-
semburški premier Jacques
Santer. Za najpomembnej-
ši organ Evropske unije,
20-člansko B>ropsko ko-
misijo, je glasovalo 416 po-
slancev, 103 so bili proti,
59 pa se jih je glasovanja
vzdržalo. Člani Evropske
komisije, katere mandat
traja pet let, bodo nadalje-
vali z delom, ki ga je v t.i.
Beli knjigi zastavil že
prejšnji predsednik komi-
sije Jacques Delors, pred-
videva pa delovanje in raz-
voj Unije do leta 2000. De-
lors se je v poslovilnem go-
voru zavzel za federalizaci-
jo Evropske unije, ki se bo
opirala na dve prednostni
nalogi - skupen denar in
skupno obrambo. Po njego-
vem mnenju samo federa-
cija nacionalnih držav
omogoča jasno delitev pri-
stojnosti med ustanovami,
v času, ko bo tekla reforma
evropskih ustanov v letu
1996 in kasnejša širitev na
vzhodnoevropske države.
Novi predsednik komisije
Santer pa je ob prevzemu
dolžnosti dejal, da ni mo-
goča širitev Evropske unije
na vzhodnoevropske drža-
ve, če petnajsterica prej ne
poglobi dosedanjih prido-
bitev.
Rusi zasedli
predsedniško
palačo
Ruske enote so po skoraj
enomesečnem obleganju
čečenske prestolnice za-
sedle predsedniško palačo
v Groznem, simbol čečen-
skega upora. Ruski pred-
sednik Jelcin je ob tem iz-
javil, da je ruska vojska iz-
polnila svojo nalogo v Če-
čeniji in da bo notranje mi-
nistrstvo začelo z - vzpo-
stavljanjem miru in reda
v uporni kavkaški republi-
ki. Kljub padcu predsedni-
■ške palače je čečenska voj-
ska sporočila, da se ne na-
merava predati. Po čečen-
skih virih naj bi njihova ar-
mada še vedno nadzorova-
la dve tretjini Groznega,
v južnem delu mesta pa naj
bi bilo še okoli 1500 čečen-
skih borcev, ki bodo trd
oreh ruskim vojakom pri
nadaljnjem osvajanju me-
sta. Pričakovati je, da bo
predsednik Jelcin v Čeče-
niji kmalu uvedel izredno
stanje. Premier Čemomir-
din je znova zavrnil poga-
janja s čečenskim predsed-
nikom Dudajevom o usta-
vitvi spopadov. V Moskvi
so tudi zanikali, da sta če-
čenska predstavnika na
pogovorih z ruskimi
oblastmi dosegla kakršen-
koli sporazum.
Zaprisegla
italllanska vlada
v Rimu je pred italijan-
skim predsednikom Scal-
farom zaprisegla nova, 54.
povojna italijanska vlada,
v kateri je poleg premiera
Lamberta Dinija še 20 mi-
nistrov in trije podsekre-
tarji, v novi vladi ni nobe-
nega politika niti parla-
mentarca, v glavnem pa gre
za ljudi z vseučiliščno di-
plomo in delavce na uni-
verzah. Enega najpomemb-
nejših resorjev v vladi — zu-
nanje ministrstvo - je za-
sedla edina ženska v vlad-
nem kabinetu. Gre za 72-
letno Susanno Agnelli iz
družine Fiatovih ustanovi-
teljev Agnellijev. Povpreč-
na starost ministrov je 60
let: najmlajši je star 34 let,
najstarejši trije pa jih ima-
jo 74. Vlada se je že sestala
na prvi seji in začela z de-
lom, saj bi rada čimbolje
opravila štiri naloge, ki si
jih je zadala: saniranje go-
spodarstva, reformo pokoj-
nin, uvedbo discipline na
televiziji in reformo siste-
ma za pokrajinske volitve.
Št. 4. - 26. ianuar 1995
GOSPODARSTVO
4
Stečajni postopek obrtnega
podjetja v Šentjurju
šentjursko komunalno podjetje se je pred tremi leti
razdelilo v Obrtno podjetje ter Javno komunalno podjetje.
Obrtno podjetje je prišlo v težave in zatem v stečaj, posto-
pek pa se vleče. Stroški podaljševanja agonije so vse višji,
v javnem komunalnem podjetju pa se oglašajo, da zadeva
otežuje tudi njihovo poslovanje.
Stečajna masa znaša 22,5 milijona tolarjev, občino pa
zanimajo poslovni prostori, ki bi jih čez leta lahko še
nujno rabila. Gre za 243 kvadratnih metrov proizvodnih
površin, 90 kvadratnih metrov poslovnih prostorov ter
127 kvadratnih metrov garaž Obrtnega podjetja, na zani-
mivi lokaciji. Če bi se prostori znašli na licitaciji, jih
občina ne more odkupiti, ko bodo v lasti koga drugega pa
bi jih občina težko dobila nazaj. Omenjeno premoženje
sicer bremeni denacionalizacijski zahtevek, ki pa ga je
mogoče prenesti le na občino. Tako so opozarjali na zadnji
seji občinskega sveta, pri tem pa račimajo, da bi občina
z oddajanjem kupljenih prostorov dobivala najemnino.
BJ.
Tradicija Borova
Uspešnost poaietla so proslavili ob tretll
obletnici poslovanja v Cellu      _
Vsako leto, 20. ja-
nuarja, praznuje
Borovo Trade oblet-
nico, ko je bilo po-
djetje registrirano
v Celju. Ta dan so
letos proslavili v Po-
krajinskem muzeju.
Predvajali so film
o Vukovarju, kjer
ima Borovo prve ko-
renine, pripravili
modno revijo in po-
delili priznanja
vzornim proda-
jalnam.
Priznanja za naj-
bolj vzorne proda-
jalne v Sloveniji, ki
jih je skupno 55, ne
podeljujejo glede na
ustvarjen    promet,
pač pa glede na vse
tisto, kar oblikuje
dobro   prodajalno.
Za      najvzomejšo
prodajalno so izbra-
li prodajalno v Sev-
nici, ki jo vodi po-
slovodkinja Antoni-
ja Zakšek, poleg nje
je zaposlena še Moj-
ca   Kosem.   Drugo
mesto je zasedla prodajalna
v Kopru, ki jo vodi Sonja Pri-
možič, tretje pa si deUta pro-
dajalni Maribor I in Maribor
n. Prvo vodi Vanja Škerbinc,
drugo pa Marta Vorih.
Direktor Borovo Trade
v Celju, mag. Zlatko Kolar je
s poslovanjem zadovoljen. Po-
udarja, da je uspešnost po-
trebno ocenjevati glede na po-
goje, v katerih poslujejo. Za-
poslenih je 212 ljudi, konku-
renca je močna, saj je obutev
v Sloveniji težko prodajati.
»Zdaj je še nekoliko težje, ko
so nekatera podjetja izgubila
tržišče v nekdanji Jugoslaviji.
Prej za trg v Sloveniji niso bili
toliko zainteresirani, zdaj pa
je to edini trg, ki jim je ostal.
Potrošniki imajo premalo de-
ATa modni reviji so predstavili tudi zad-
nje modele čevljev Priora.
narja, ker imajo majhne plače
in čevlji so takšna stvar, ki se
ne kupuje vsak dan. Problem
je tudi v tem, da je država ne-
dosledna, strogo nadzira druž-
bena podjetja, medtem ko pri-
vatna podjetja lahko delajo po
svoje. Država bi morala ščititi
družbena podjetja, hkrati pa
urediti z zasebniki,« pravi
Zlatko Kolar.
V načrtu imajo veliko zani-
mivega. Prizadevajo si, da bi
bilo leto 1995 vsaj tako dobro
kot prejšnje, če ne še boljše. Še
naprej bodo skušali kupovati
in posodabljati prodajalne in
predvsem zadržati pridobljeni
ugled.
DAMJANA SEME
Foto: SHERPA
Sproščene carine,
nič kaj večji izvoz
V Gorenju zaradi carinskih olajšav ne pričakujejo večjega
Izvoza v države, ki so postale nove članice Evropske unije
Gorenje Gospodinjski apa-
rati spada med največje slo-
venske izvoznike na avstrijsko
tržišče. Za nove polnopravne
članice EU, to so Avstrija,
Švedska in Finska, pa velja od
1. januarja brezcarinski izvoz
slovenskih industrijskih izdel-
kov na njihova tržišča. Kljub
temu v Gorenju pravijo, da le
zaradi carinskih olajšav ne
morejo računati na povečano
prodajo, saj na zahtevnih tujih
trgih odločajo še drugi para-
metri konkurenčnosti.
Gktrenje izvaža v Avstrijo
letno okoli 80 do 90 tisoč ko-
sov velikih gospodinjskih apa-
ratov, vrednih približno 30
milijonov mark. Do zdaj so
morali plačevati okoli 4-od-
stotno carinsko stopnjo, odvis-
no od posamezne skupine pro-
izvodov, po novem pa tega ni
več. »To prav gotovo pomeni
določeno olajšavo na avstrij-
skem tržišču, vendar se samo
zaradi tega izvoz ne bo pove-
čal,« meni mag. Jure Toplak,
namestnik generalnega direk-
torja za poslovne enote v tuji-
ni, in poudarja, da so imeli do
sedaj več težav zaradi nasiče-
nosti avstrijskega tržišča z be-
lo tehniko. Odločilna je torej
velika konkurenca, cene se ne
zvišujejo, največkrat stagnira-
jo, včasih pa celo padajo. »Go-
renje ima na avstrijskem trgu,
na primer pri štedilnikih, rela-
tivno zelo visoke tržne deleže,
tudi do 30-odstotne, torej ne
ostane veliko prostora, da bi
izvoz bistveno povečali,« je
ponazoril mag. Toplak.
V Gorenju so v načrtu za
leto 1995 predvideli pribUžno
8-odstotno povečanje izvoza
v Avstrijo. Takšen porast so
načrtovali ne glede na spreme-
njene carinske razmere, pač
v skladu s svojim videnjem
možnosti za izvoz. Po mnenju
mag. Toplaka je bilo lansko le-
to poslovno uspešno, saj so
prodali okoli rnilijona in pol
kosov bele tehnike. Gkirenje je
lani izvozilo kar 95 odstotkov
bele tehnike, kar je v zadnjih
letih že stalen odstotek izvoza.
»Največ izvozimo v zahodno
Evropo (60-70 odstotkov),
predvsem v Nemčijo (skoraj
tretjino proizvodnje), Francijo
in Veliko Britanijo, na vzhodu
pa je pomemben partner Če-
ška, kjer smo zaradi kakovosti
zelo cenjeni,« je povedal To-
plak. »Trenutno so efektivne
kapacitete v Gorenju od mili-
jon in pol do milijon sedenjsto
tisoč kosov velikih gospodinj-
skih aparatov. Predvidevamo
pa, da bi lahko z manjšimi in-
vesticijskimi posegi kapacite-
to povečali na do dva milijona
Mag. Jure Toplak iz Gorenja
meni, da je pri izvozu precej
večji problem kot carina zasi-
čenost svetovnih tržišč z belo
tehniko.
tristo tisoč kosov, kar je koli-
činsko in vrednostno že dovolj
velik obseg proizvodnje za po-
samezna svetovna tržišča.«
Dražji
repromateriali,
enake cene
Pri načrtovanju prodaje vi-
dijo v Gorenju v novem po-
slovnem letu predvsem dve te-
žavi. I*rva je visok porast cen
repromaterialov. Zato za leto
1995 v izračunih pričakujejo
približno 12-odstotni dvig ce-
ne vhodnega materiala. »Ven-
dar pa se končne cene izdelkov
ne povišujejo,« pravi mag. To-
plak, »in če se bo letošnje leto
tako nadaljevalo, si težko
predstavljamo, kako nam bo
uspelo zadržati tržne deleže
oziroma kako bomo uspeli
rentabilno poslovati.« Druga
težava je inflacija: »Gorenje je
kot velik izvoznik zelo občut-
ljivo na razmerje med naraš-
čanjem notranje inflacije in
gibanjem tečajev. Kot je zna-
no, je notranja inflacija v letu
1994 rasla precej hitreje, kot
so se temu prilagajali tečaji,
tako da so ta čas pravzaprav
vsi izvozniki v položaju, ko jim
rentabilnost že zaradi tega ra-
zloga pada.«
Vse to vpliva na slabšo kon-
kurenčnost izdelkov bele teh-
nike na tujih trgih. Odpravlje-
ne carine prinašajo le določe-
no olajšavo, vendar se je treba
zavedati, poudarja Jure To-
plak, da se za ostale, v Evropi
najmočnejše in najkakovost-
nejše proizvajalce (Nemčija,
Francija, Švedska), položaj ni
bistveno spremenil. Zunaj iz-
voznike pričaka svetovna kon-
kurenca, že tako oproščena ca-
rin, takrat pa odločajo drugi
dejavniki konkurenčnosti.
Kakšna bo potemtakem re-
alna slika v luči podražitve re-
promaterialov in surovin ter
tečajne politike in poUtike pri
stimulaciji slovenskega izvo-
za? »Izvozniki namreč meni-
mo,« je povedal mag. Toplak,
»da so izvozne stimulacije dr-
žave premajhne in da bi bilo
treba pristopiti k bolj aktivne-
mu vodenju zlasti tečajne poli-
tike.«
KSENIJA LEKIČ
Sodoben razstavni prostor
Zadnja leta namenjajo v Gorenju precej denarja za posodab-
ljanje tehnologij in osvajanje proizvodnje novih izdelkov, vedno
večja pa so tudi vlaganja v trg.
Pri tem prednjačijo Gorenjeva podjetja na tujem, ob koncu'
lanskega leta pa so pomembno naložbo za trg zaključili tudi
v Velenju. V poslovni stavbi Gk)renja so uredili sodoben raz-
stavni prostor, v katerem bodo lahko prikazovali aktualno
Gorenjevp ponudbo, del razstavišča pa je namenjen pogledu
v Gorenjevo zgodovino. V dvorani z več kot 50 sedeži pa se bo
mogoče s pomočjo najsodobnejših avdiovizualnih sredstev sez-
naniti s predstavitvijo poslovnega sistema. Tovrsten prikeiz bo
zanimiv predvsem za poslovne partnerje, ki bodo na ta način
spoznali, kako deluje največji slovenski poslovni sistem. Obe-
nem pa nov razstavni prostor prispeva k prilagajemju podjetja
razmeram na svetovnih trgih.
M.L.
Kolfo še ni v stečaju
Kljub številnim iskanjem
rešitev za Konusovo družbo
Koko se zdaj zdi, da edina
možnost ostaja stečaj, saj
družba nikakor ne bo mogla
odplačati visokih dolgov. Pred
uvedbo stečaja naj bi nastala
nova, zasebna konfekcijska
družba, ki bo v celoti prevzela
posle sedanjega Koka in tudi
zagotovila delo večini doslej
zaposlenih.
Delavke Koka so v minulih
letih o usodi »svoje« družbe
slišale mnogo različic. Ker
družba ves čas posluje nega-
tivno,   vidi   sedanji   lastnik
— Sklad Republike Slovenije
- edino rešitev v njenem preho-
du v zasebne roke. Vodilni tim
z direktorjem Edijem Tičem
na čelu je zato pripravil scena-
rij za ohranitev konfekcijske
proizvodnje. Ustanovila naj bi
se privatna družba z lastnin-
skim razmerjem 70:30 (me-
nedžersko-delavska lastnina),
z minimalnim odstotkom naj
bi sodeloval tudi sedanji last-
nik. V njej naj bi se zaposlilo
od 80 do največ 121 delavcev.
Prostore in stroje bi imeli
v najemu, zaposleni pa naj bi
najprej prejemali 90 odstotkov
plače, določene z branžno ko-
lektivno pogodbo. Ker bi nova
družba pričela delati pred ob-
javo stečaja družbe Koko, to-
rej brez časovnega zamika, ne
bi prišlo do prekinitve proiz-
vodnje, kar se je v dosedanji
slovenski praksi izkazalo za
izredno pomembno, še poseb-
no v tekstilni industriji (dode-
lavni posli).
Sedaj je v Koku zaposlenih
143 delavcev, pretežno žensk.
Njihova povprečna starost je
43 let, visok je tudi bolniški
stalež. Vsi zaposleni bodo lah-
ko sodelovali v delavskem od-
kupu že z minimalnim finanč-
nim vložkom, vodilni pa po-
udarjajo, da pridobitev delov-
nega mesta ni pogojena s sode-
lovanjem pri ustanovitvenem
kapitalu. Prav tako ne bo šlo
zgolj za prenos delovnih mest
iz sedanjega Koka v novo
družbo, ampak bo verjetno
prišlo do racionalizacije pred-
vsem na področju režije. Pre-
sežke nameravajo reševati
s pomočjo čakanja na upokoji-
tev na Zavodu za zaposlovanje
in s samozaposlitvami.
Z.B.
PONUDBA IN POVPRAŠEVANJE
Ponudba:
— Podjetje Intenctick d.o.o.
Brezje ponuja vse vrste stekla,
možna je takojšnja dobava, na
voljo so neomejene količine.
Informacije: tel. in fax 064/
738-139.
— Avstrijsko podjetje Nova
Plus ponuja pomoč pri prodo-
ru inovacijskih izdelkov na tu-
ja tržišča. Pisne ponudbe
v nemščini pošljite na naslov
podjetja (Innsbruck Moos 18,
A-6091, Goetzens B.). Infor-
macije: tel. in fax 0043/5234-
34-122 (Michael Brugger).
— Ameriško podjetje Global
Hospital ponuja visokokvali-
tetno rabljeno in predelano
medicinsko opremo. Informa-
cije: tel. in fax 001/617-628-
35-36 (Akos Szilvasi MD).
Povpraševanje:
— Avstrijska firma Areco
- Chemo Seal Commerce išče
v Sloveniji zastopnike za pro-
dajo rezervnih delov za kom-
presorje, specialnih tesnil ter
proizvodov za kemično in ži-
vilsko industrijo. Informacije:
tel. 0043/2252-89-106 in fax
0043/2252-86-156 (Hr. Dir.
Herman).
- Norveško podjetje Clipper
Seafood išče v Sloveniji uvoz-
nika rib in morskih sadežev
(svežih, zamrznjenih, konzer-
viranih). Hkrati je zainteresi-
rano za uvoz zamrznjenega in
konzerviranega sadja in zele-
njave iz Slovenije. Informaci-
je: tel. 0047/73-53-55-10 in
fax 0047/73-53-55-14 (Dragan
PoUč).
- Švicarsko podjetje Birla
International Limited povpra-
šuje po viskoznih in poliester-
skih surovih vlaknih, surove-
mu bombažu, viskozni in poli-
amidni preji, bombažnih, vi-
skoznih in lanenih vlaknih in
celulozi. Iščejo tudi predilnico
za končno obdelavo svojih iz-
delkov. Informacije: tel. 0041/
42-726-041 in fax 0041/42-
726-045 (N. Kostič).
- Slovaško trgovsko podjetje
VAV Commercial Company
(uvoznik in izvoznik p>otrošne-
ga blaga in živil) išče v Slove-
niji partnerja s podobnim po-
dročjem delovanja. Informaci-
je: tel. 0042/88-29-42-40 in
fax 0042/88-74-53-44 (Ing.
Miroslav Choma).
Informacije:
- Gospodarska zbornica Re-
publike Češke je pripravila
seznam čeških podjetij, ki iš-
čejo tuje partnerje za sodelo-
vanje na področjih poljedelj-
stva, predelave mesa, papirne
industrije, rudarstva, energe-
tike, gradbeništva, železnih
konstrukcij, telekomunikacij,
živil, pijač, tobaka, kemikalij,
plastike, kozmetike, tekstila,
usnja, keramike, stekla, tran-
sporta, investicij, nepremič-
nin, svetovanja, storitev idr.
Podrobnejše informacije so na
voljo v Informacijski pisarni
CIS GZS. Informacije: tel.
061/12-50-122 in fax 061/219-
536.
Center za
informacijski
sistem
Gospodarske
2tx)rrwce
Stovenije
Vse podrobnejše informacije
dobite pri Centru za Informa-
cijski sistem Gospodarske
Zbornice Slovenije, telefon
(061) 150-122 interno 290, 292,
293 ali direktno 215-631.
Podpečan namesto
Korentove
v žalskem Klubu mana-
ger so se lani dogovorili, da
bo predsednik kluba imel
enoletni mandat. Doslej je
Klub vodila Danica Jezov-
šek - Korent, direktorica
Hmezada-Agrine, v začet-
ku leta pa je njeno mesto
prevzel Ivan Podpečan, si-
cer direktor Emteksa.
0 strojnih Icrožiclli
Kmetijsko-svetovalna
služba. Enota za kmetijsko
svetovanje občine Celje, bo
v sredo, 1. februarja, orga-
nizirala predavanje o uva-
janju strojnih krožkov ter
prvih izkušnjah pri delova-
nju krožkov v sosednjih
občinah. Strokovni posvet
se bo pričel ob 9. uri v sejni
sobi Kmetijske zadruge
Celje, udeležencem pa bo
spregovoril Darko Simon-
čič. Februarja bodo organi-
zirali še predavanji o eko-
nomiki pridelave mleka in
mesa ter pridelovanju
jagod.
Eiges izredno
perspeictiven
v Konusove prostore
v Slovenskih Konjicah, ki
jih je kupil Unior, so leta
1993 začeli postavljati
stroje iz nemške firme Ei-
ges, ki je tudi naročila pro-
izvodnjo različnih ležajnih
glav. V preteklem letu je \
zahtevna proizvodnja ste-
kla. Načrtovali so 800 tisoč
kosov izdelkov, vendar so
načrte že lani presegli za
300 tisoč kosov. Nemški
kuj>ec je z izdelki izredno
zadovoljen, letos želi moč-
no povečati naročila ter
prenesti nekatere proiz-
vodne procese v Slovenijo.
54 zaposlenih namerava le-
tos proizvodnjo še poveča-
ti, izdelati želijo milijon in
pol kosov različnih ležaj-
nih glav. V ta namen so že
kupili nov proizvodni stroj,
najmanj enega pa še načr-
tujejo.
Z.B.
$t. 4. - 2«. ianuar 1995
5
GOSPODARSTVO
Za Človekoljubne namene
Dobiček od delnic labko podarite Rdečemu križu Slovenije
Kot je znano, imajo tisti, ki še niso vložili certifikata, na voljo
naslednjo možnost: z odstopno izjavo se lahko lastniki certifi-
katov odpovedo bodočemu dohodku, do katerega bi bili upravi-
čeni s svojimi delnicami, v korist Rdečega križa. Na Celjskem pa
je do zdaj odstopno izjavo podpisalo zelo malo ljudi.
Če želijo imetniki certifikatov podariti dobiček iz naslova
delnice Rdečemu križu, je pot do tega dejanja zelo preprosta:
oglasijo se na katerikoli občinski organizaciji Rdečega križa,
kjer lahko podpišejo odstopno izjavo. Sekretar Občinske orga-
nizacije Rdečega križa Celje Tone Mastnak je pojasnil, da oni
izpolnijo enotni obrazec, imetnik certifikata pa samo podpiše
svojo odločitev, da dobiček daruje RK Slovenije. Obrazec izpol-
nijo v dveh izvodih, kopija ostane darovalcu, original pa
pošljejo na RK Slovenije. Certifikate bo RK vložil v eno od
investicijskih družb, potem pa bo dobiček namenjal v glavnem
za socialno dejavnost. V skladu z vsoto, ki jo bodo zbrali na'
določenem območju, bodo potem razporejali prispevke za soci-
alno ogrožene. Po podatkih občinskih odborov RK je na Celj-
skem od začetka meseca do zdaj odstopno izjavo podpisalo bore
malo ljudi; v Šentjurju, Žalcu, Šmarju pri Jelšah, Velenju in
Slovenskih Konjicah je do ponedeljka, 24. januarja, ni podpisal
še nihče, v Celju so jo podpisali trije, v Mozirju štirje, v Laškem
pa jih je to storilo dvanajst.
O tem, ali bi želeli na ta način prispevati v človekoljubne
namene, smo povprašali še šest anketirancev. Njihovi odgovori
kažejo, da je RK pričel z akcijo nekoliko pozno. i
Sonja Horjak, gospodinja iz
Šentjurja: »Zbiranje certifika-
tov za RK je zelo dobra akcija,
Jaj pomaga tistim, ki so pomo-
či potrebni. Sama sem certifi-
kat že vložila in menim, da je
zbiranje certifikatov za RK že
kar malo pozno. Jaz bi ga bila
pripravljena vložiti v RK, saj
sploh ne vem, če bomo imeli
sicer kakšno korist od njega.
S tem, ko pa bi ga podarila
RK, bi vsaj vedela, da bo neko-
mu pomagal.«
Andrej Mirnik, električar iz
Celja: »Dostikrat poslušam
ljudi nižjih slojev, ki se borijo
za preživetje. Ljudje od teh
certifikatov še vseeno nekaj
pričakujejo, če ne zdaj, pa čez
nekaj let. Mislim, da se za to
obliko darovanja odločijo tisti,
ki imajo dovolj denarja, če-
prav ga ti navadino še bolj »sti-
skajo». Vsekakor podpiram to
akcijo, vendar ga sam ne bi
podaril, ker mi bo ta denar še
zelo prav prišel.«
Franjo Cene, upokojenec iz
Celja: »Svoj certifikat sem si-
cer že vložil, vendar pa mislim,
da ga RK verjetno ne bi poda-
ril, saj še vedno nekaj pričaku-
jem od njega. Kljub temu, da
smo že stari, nam bo certifikat
mogoče kaj prinesel. Sicer
podpiram akcije RK, ker se mi
zdijo potrebne in tudi članari-
no plačujem.«
Angela Kavtičnik, upoko-
jenka iz Celja: »Zdi se mi pa-
metno, če bo to seveda res ko-
ristilo tistim, ki pomoč potre-
bujejo. Če svojega certifikata
ne bi že investirala, bi ga goto-
vo podarila RK. Mislim, da bi
morali zdaj nekaj storiti, da bi
čimveč tistih, ki ga še niso in-
vestirali, podarilo certifikat
RK.«
Rudi Kolar, ortoped iz Ce-
lja: »Spoštujem dejavnost RK,
zato bi jim svoj certifikat za-
gotovo podaril, žal pa sem ga
že vložil. Ko sem bil v ruskem
ujetništvu, sem zelo potrebo-
val pomoč RK, vendar do nas
ni nikoli prišla, ker ji je bilo to
onemogočeno. Ljudem je po-
trebno pomagati in če jim lah-
ko s podarjenim certifikatom,
zakaj ne. Škoda, da se tega ni-
so že prej spomnili.«
Vida Škodič, upokojenka iz
Celja: »Kdor certifikata ne ra-
bi, ga naj podari RK, to je si-
gurno dobra ideja. Enkrat
eden potrebuje pomoč, drugič
drug. Nikoli ne veš. Svoj certi-
fikat sem žal že vložila, druga-
če pa bi ga odstopila RK.«
KSENIJA LEKIČ
DAMJANA SEME
Zadovoljni s poslovanjem
v petek, 20. januarja, se je sestal zbor Banke Celje d.d.
z namenom, da bi seznanil delničarje z rezultati pogajanj
z Novo Ljubljansko banko d.d. Kot je povedal Niko Kač,
direktor Banke Celje, so se pogajanja v decembru uspešno
zaključila na ta način, da je Banka Celje odkupila od Nove
Ljubljanske banke celotno količino prednostnih in navad-
nih delnic po ceni 7.571 tolarjev za eno delnico. Prizade-
vali si bodo, da bi delnice prodali v roku enega leta. Za
operacionalizacijo celotne transakcije pa bodo ustanovili
poseben sklad za lastne delnice, je še povedal Kač. Po
podatkih na zboru banke se bo tudi struktura delnic
Banke Celje spremenila, saj bo imela v prihodnje le še 20
odstotkov preferenčnih in 80 odstotkov navadnih, uprav-
Ijalskih delnic. Niko Kač je med drugim poudaril, da naj
bi v prihodnjem letu še bolj izkoristili prednosti pred
konkurenco, predvsem pa obseg poslovanja realno pove-
čali za najmanj 10 odstotkov.
KL
Krajše čakalne vrste
z 31. januarjem obljublja
Banke Celje upokojencem hi-
trejši in enostavnejši način
dviga obvestil o nakazilu po-
kojnine in denarja. Z drugač-
no tehnologijo poslovanja bi
bile zadnjega v mesecu v banč-
nih enotah bistveno krajše vr-
ste upokojencev. Kako je čas
dragocen, pa tako vemo.
Po novem bodo lahko upo-
kojenci, komitenti Banke Celje
d.d., dvignili obvestila o naka-
zilu pokojnine na vseh banč-
nih okencih katerekoli enote
Banke Celje. Prednost je na-
mreč v tem, da se jim za dvig
obvestila o nakazilu pokojnine
in denarja oziroma za prenos
želenega dela sredstev na var-
čevalni račxm ne bo treba zgla-
siti v matični enoti. Upokoje-
nec lahko opravi bančne posle
v tisti bančni enoti, ki mu je
najbližja.
Po podatkih Banke Celje
prejema pri njih pokojnino
približno 24 tisoč upokojen-
cev, med njimi pa prevladujejo
prejemniki pokojnin na hra-
nilne knjižice. V Banki Celje
poudarjajo, da ima tekoči ra-
čun številne prednosti, zato bi
želeli, da bi se čim več upoko-
jencev odločilo za nakazilo po-
kojnine na tekoči račim. Imet-
nik tekočega računa lahko
dvigne obvestilo o nakazilu
pokojnine kadarkoli v mesecu,
pravijo bančniki, s sredstvi pa
razpolaga že od tistega dne, ko
so mu na ZPIZ-u znesek naka-
zali.
KL
izvozijo 85 odstotkov proizvodnic
¥ Tovarni nogavic Polzela so lani napletli 37 milijonov parov nogavic: v boju
s konkurenco najpomembnejši kakovost, dobavni rok In cena
Tovarna nogavic Polzela je
z več kot tisoč zaposlenimi
največji proizvajalec nogavic
v Sloveniji, pa tudi med naj-
večjimi v Evropi. Pravijo, da je
bilo leto 1994 dokaj uspešno,
čeprav jim je visoka inflacija
pobrala več kot 12 odstotkov
prihodka. Vse načrtovano,
predvsem povečanje proizvod-
nje in prodaje kakovostnih
proizvodov, s katerimi lahko
konkurirajo na vseh svetovnih
trgih, so v glavnem realizirali.
Izvozijo kar 85 odstotkov pro-
izvodnje, izdelali pa so 37 mi-
lijonov parov nogavic. Dobro
se zavedajo, da so tako na do-
mačem, še posebej pa na tujem
trgu, v boju s konkurenco naj-
pomembnejši kvaliteta, do-
bavni rok in cena.
Recesija na zahodnih trgih,
predvsem na nemškem, kamor
izvozijo 51 odstotkov proiz-
vodnje, pritiska na zniževanje
stroškov in s tem povečuje
konkurenčnost,   pravijo   na
Polzeli. Naloge zniževanja
stroškov so se v tem kolektivu
lotili timsko. K projektu so
pritegnili vse tiste ljudi, ki
imajo glede na področje dejav-
nosti različne pristope k pro-
blemom. Vedno bolj so prepri-
čani, da samo zniževanje stro-
škov v proizvodnih enotah ni
dovolj za uspeh. Živahna di-
namika prihodkov javnega
sektorja se nadaljuje kot stop-
nja inflacije. Prispevki in dav-
ki, ki bremenijo industrijske
delavce, so pri nas med najviš-
jimi v Evropi. Kot aktivni iz-
vozniki so Polzelani zaintere-
sirani za čim bolj enake pogoje
v primerjavi s konkurenco tu-
di na tem področju. Kljub 3-
do 4-krat višji ceni kapitala so
v mintdem letu instalirali mo-
dernejšo opremo, da bi poso-
dobili tehnološki proces. Poso-
dabljanje bodo nadaljevali tu-
di letos, kar jim bo zagotovilo,
da bodo na svetovnem trgu
ostah v najvišjem kakovost-
nem in cenovnem razredu.
Za letos so si v Polzeli po-
stavili še druge cilje. Predvsem
želijo razvijati nove izdelke iz
naravnih materialov, tako za
ženske kot tudi za moške in
otroke, ter razširiti prodajno
omrežje v zahodni Evropi in
Ameriki. Račimajo, da bodo
kljub popolni sprostitvi uvoza
nogavic doma pokrivali 70 od-
stotkov tržnih potreb.
V letošnjem letu bo Polzela
dobila tudi svojega lastnika.
Prvo soglasje Agencije za pri-
vatizacijo so pridobili že lani.
zaposleni, upokojenci in bivši
zaposleni pa so s certifikati
pokrili 60 odstotkov vrednosti.
Naslednja faza je dokapitali-
zacija podjetja.
Lepo bi bilo, da bi se polzel-
skemu kolektivu, ki ima več
kot 60-letno tradicijo in ga že
dobro desetletje uspešno vodi
dipl. inž. Alojz Došler, tudi
v bodoče uspelo obdržati med
najboljšimi in si s tem zagoto-
viti socialno in materialno
varnost.
TONE TAVČAR
Uspešna prodaja delnic
Zadnje dni decembra so pričeli v Kovinotehni z javno
prodajo delnic. V torek, dan pred zaključkom, je Milena
Sedovnik, pomočnica generalnega direktorja Kovino-
tehne, ocenila, da je javna prodaja že uspela, saj so dosegli
85 odstotno prodajo, pogoj za uspeh pa je bilo 70 odstot-
kov. Računajo, da se bo končni rezultat javne prodaje
gibal med 110 in 120 odstotki glede na razpisano vrednost.
Skupna nominalna vrednost celotne izdaje delnic za javno
prodajo je znašala 1.280.934.000 tolarjev, nominalna
vrednost delnice je bila 1000 tolarjev, izhodiščna prodajna
cena pa 1.032 tolarjev. KL
NOVO NA BORZI
Borzno zatišje
Ja, prav rad bi zapisal še drugi
del, »pred nevihto«. Žal nevihte
v smislu pričakovanih intenziv-
nejših dogajanj na trgu vred-
nostnih papirjev še ni videti.
Kljub temu, da smo letos pričeli
trgovati tudi na novem segmentu
»C« trgu, so obsegi sklenjenih
poslov zelo majhni. Dolgo sem
razmišljal kaj je resničen vzrok
in sem prišel do zaključka, da je
to verjetno razvajenost. Nihče ne
bi rad izgubljal. Vrednostne pa-
pirje prodajajo le tisti, ki imajo
kakšen drug razlog. Kupcev je
malo, saj mnogi mislijo, da se
izplača investirati le v takšne
papirje, ki zagotavljajo v krat-
kem času relativno dober zaslu-
žek. Kakršnakoli asociacija na
blagajniški zapis BNBl je zgolj
slučajna. Ob vsakodnevnem pre-
gledu tečajnice lahko ugotovi-
mo, da se postopoma a vztrajno
dviguje le tečaj BNB2 in NB2 ter
njun promet. Seveda je njim pro-
met daleč od njunega predhod-
nika, a v strukturi skromnega
borznega prometa zavzemata
vedno bolj opazen delež. Dobrih
sedem odstotkov zagotavlja
BNB2 (brez kuponov) do 1. juni-
ja, ob upoštevanju pričakovane
inflacije bo realno vsaj polovico
manjši donos.
Marka (DEM), nekoč tako ce-
njena valuta, se na slovenskih
tleh ne prepozna več. Njena po-
časna rast iz prejšnjega leta se
nadaljuje. Če njeno rast v tem
letu preračimam na letno raven
bi to pomenilo, da bi se okrepila
za dobrih 5%. To je še nekoliko
manj kot lani. Tako so se že po-
javile vedno resnejše govorice
o možnem in nujnem povečanju
tečaja DEM. Delno to lahko zaz-
namo v sorazmerno visokih te-
čajnih občinskih obveznic nomi-
namih v DEM, ter velikim nes-
kladjem med ponudbo in pov-
praševanjem.
Delnice bodo zagotovo tiste, ki
bodo zavzemale letošnje leto.
Razlogov za to je več. Vztrajno
padanje njihovih tečajev v začet-
ku leta bo zagotovo ustvarilo
možnost zaslužka ob koncu leta.
Dosedanje razmišljanje in
spremljanje njihovih tečajev, ne
da bi preverili tudi odstotek
spremembe cene, bo potrebno
opustiti. Sprememba tečaja del-
nice NIKA za 50 SIT, pomeni že
skoraj spremembo za 1%, takšne
so dnevne spremembe. Kako
dolgo že nismo videli spremembe
tečaja obveznic za 1% na dan.
Vsekakor bomo letos pričeli tr-
govati z delnicami, ki so posledi-
ca lastninjenja. Družbe bodo ra-
je in lažje pridobivale sredstva
z delnicami, kot z obveznicami.
Vsi, ki smo (bomo) vložili certifi-
kate, bomo dobili delnice.
Proficia-Dadas in CBH sporo-
čata, da vrednost enote vza-
jemnega sklada Herman Celj-
ski na dan 25. jan. 95 znaša
1.128,5032 SIT.
Na torkovem borznem sestan-
ku so padli tečaji vseh delnic ra-
zen družbe Salus. Podobno je bi-
lo ves pretekli teden. Tečaji dr-
žavnih obveznic so na nivoju, ki
prinaša letni donos do dospetja
malo pod 8%. Opazen dvig teča-
ja smo v torek videli le pri ceni
zlata. Za gram čistega je bilo po-
trebno odšteti 1820,00 SIT, kar
je opazno več kot je njegova cena
na tujih borzah. Ob upoštevanju
nizkega tečaja USD in cene 381
$ za unčo je bila razlika kar
20%. Seveda je ob tem nujno
upoštevati majhen promet, saj je
torkovo vreme onemogočilo
borzne posrednike s severne
strani Trojan. Ko sem že omenil
nizek tečaj USD, ki ima vzroke
tudi v mehiški krizi, naj povem,
da nameravajo v*^DA povečati
obrestno mero, kar bo verjetno
dvignilo USD na raven ob koncu
leta 1994.
it. 4. - s«, ianuar 1995
TEMA TEDNA
6
Se en poskus
na otrocih?
Kako se boflo po predlogu novih zakonov šolali naši otroci? - Nekaj mnenj
celjskih ravnateljev o novostih
Paket novih šolskih zakonov je
prav te dni deležen številnih raz-
prav in pripomb, ki jih bodo na
predlog odbora za kulturo, šolstvo
in šport pri državnem zboru raz-
pravljalci lahko strnili na javni raz-
pravi 2. februarja v Ljubljani. Za-
konodaja namreč prinaša v vzgoji
in izobraževanju nekatere po-
membne novosti, ki zadevajo njuno
financiranje in organizacijo ter de-
lovanje posameznih delov vzgojno-
izobraževalnega procesa od vrtcev
prek osnovnih šol, gimnazij in dru-
gih splošnih šol do poklicnega izo-
braževanja in izobraževanja odra-
slih.
Našteti zakoni predvidevajo po-
stopno uvajanje novosti — v osnovni
šoli na primer šele po letu 1997 - pri
njihovem snovanju pa naj bi stro-
kovnjaki upoštevali predvsem iz-
kušnje razvitega sveta. Kritike, ki
jih je zakonodaja deležna v zadnjem
času, pa letijo zlasti na račun glo-
balnega koncepta vzgoje in izobra-
ževanja pri nas, saj naj bi bi mu po
mnenju nekaterih manjkalo vzgoje
za vrednote.
Katere so bistvene novosti, ki jih
prinašajo posamezni zakoni, in ka-
ko jih ocenjujejo ravnatelji nekate-,
rih vrtcev in šol v Celju? Zakon
o organizaciji in financiranju vzgo-
je in izobraževanja prinaša med
drugim določila o avtonomiji šol-
skega prostora, določa odgovornost
in pristojnost ravnatelja in drugih
organov šole, uvaja področno
usmerjene strokovne svete, ureja fi-
nanciranje zasebnih vrtcev in šol iz
javnih sredstev... Zakon o vrtcih
prinaša predvsem dve novosti: uve-
ljavil naj bi ugodnejše normative, to
je manj otrok v oddelku ob več
vzgojiteljicah ter ob ohranitvi mre-
že javnih vrtcev ponudil možnosti
za nastajanje zasebnih vrtcev.
Ana Četkovič Vodovnik, ravnate-
ljica VVZ Anice Čemejeve, pravi:
»Že to, da smo vrtci uvrščeni
v vzgojnoizobraževalni paket zako-
nov, je za nas dobro. Vsebinsko pa
zakon ni napisan po sestavinah na-
šega dela, tako da bi se v njem našli
vsi vrtci v Sloveniji. Država bi na-
mreč morala zagotoviti mrežo vrt-
cev tako, da bi bila predšolska
vzgoja zagotovljena vsem otrokom,
sedaj sta namreč njihovo financira-
nje in obstoj odvisna od posamezne
občine. Tako se lahko zgodi, da bo
ponudba storitev zelo različna, pri-
zadeti pa bodo starši in otroci.
Dobro je, da zakon uvaja nižje
normative v skupinah otrok in več
vzgojiteljic, ni pa mi všeč, da pri
pomočnikih vzgojiteljice dopušča
delo kadrom s kakršno koli izo-
brazbo.
S strokovnega vidika je težko re-
či, ali je prav, da gredo otroci prej
v šolo. Priprava na šolo, ki jo po
novem v vrtcih ne bi bilo več, je bila
doslej sestavni del procesa predšol-
ske vzgoje. Prav v našem vrtcu na
Ljubljanski cesti pa smo letos prvi
v Sloveniji preizkusili, kako je, če
šola (II. osnovna) deluje v vrtcu. Za-
enkrat so izkušnje dobre, projektni
svet pa bo podrobneje proučil spre-
membe in z njimi seznanil javnost.«
Devet let osnovne šole
Največja sprememba, ki jo uvaja
novi zakon o osnovni šoli, je podalj-
šanje osnovnošolskega izobraževa-
nja na devet let, tako da bi otroci
vstopili v osnovno šolo s šestimi leti.
Nova je tudi razdelitev šolanja na
triade: prva bo pomenila mehkejši
prehod od igre v pouk, daljši proces
opismenjevanja ter opisno ocenje-
vanje, druga triada bo razbila preo- -
stro mejo med razrednim in pred-
metnim poukom, v tretji pa bo ostal
klasični predmetni pouk. V tem ob-
dobju bo novost izbirni predmetnik
ter nivojski pouk na dveh zahtev-
nostnih ravneh, ki naj bi otrokom
omogočil doseči čim več. Poskusno
naj bi devetletno šolo uvedli šele
v letu 1997, po treh letih pa naj bi se'
odločali o uvedbi takšnega šolanja
za celotno populacijo. 1
Janez Domitrovič, ravnatelj m.
osnovne šole, meni: »Po tem, kar
doslej vem o novi zakonodaji, imam
občutek, da se v šolo vrača kult zna-
nja. Po novem zakonu se bo upošte-
vala različna sposobnost otrok s ta-
ko imenovanim nivojskim poukom,
uveljavili naj bi več reda v šolski
sistem, vse to pa so stvari, za katere
se tudi sam zavzemam. Zato upam,
da bo nova zakonodaja zaživela in
da ne bo vmes posegla politika, kot
kaže zadnje čase. Nova zakonodaja
namreč zahteva tudi več denarja od
družbe, saj bodo za uvedbo devet-?
letnega šolanja potrebni novi pro-
stori in kadrovske spremembe. Na
naši šoli računamo, da bomo prišli
na vrsto za prostorske posege v pri-
hodnjem letu, če bo uresničen pro-
gram naložb, ki sta ga v Celju pod-
pisala minister Gaber in takratni
predsednik izvršnega sveta Jože
Zimšek. Sicer bo nova zakonodaja
ponesrečen poskus, saj šestletnih
otrok v sedanji šolski sistem ne mo-
remo dati.«
Gimnazija ostaja
Srednješolsko izobraževanje ure-1
jata zakon o gimnazijah in drugih j
splošnih srednjih šolah ter zakon
o poklicnem izobraževanju. Prvi J
prinaša nekaj novosti pri opredeli- |
tvi splošnih srednjih šol, medtem ko j
pri gimnazijah ostaja v veljavi ob-j
stoječe stanje. Druge splošne šole sd \
tehniške, ki dajejo strokovno znanje'
in omogočajo študij na visokih stro-i
kovnih šolah. Te šole po novem ne I
dajejo več poklicne izobrazbe, za to ]
bo potreben še poklicni tečaj. Učen-j
ci teh šol pa bodo lahko opravljali j
tudi maturo in s tem nadaljevali;
šolanje na imiverzi. I
Jože Zupančič, ravnatelj Gintma-
zije Celje, meni: »Nova zakonodaja
je nujno potrebna, saj imamo sedaj
še vedno zakone o usmerjenem izo-
braževanju. Ne zdi pa se mi prav, da
sedaj razpravljajo o posameznih za-
konih oziroma skupinah, ki se jih
zakoni dotikajo, saj se s tem atomi-
zira šolsko področje in se izgubi ce-
lota. Še vedno pa se zavzemam, ta-
ko kot sem se pri posredovanju de-
lovnih gradiv, da bi izdelali naci-
onalni program šolstva in na osnovi
tega sprejemali zakonodajo. Ker te-
ga ni, se pojavlja veliko razprav
o samem konceptu.
Zakon uvaja več vrst gimnazij,
o čemer so mnenja različna. Sam
sem zlasti proti razprodaji imena
gimnazija.«
Poklicno Izobraževanje
Zakon o poklicnem in strokov-
nem šolstvu prinaša elemente dual-
nega sistema, kar pomeni, da bomo
spet imeli vajence, ki bodo polovico
izobraževanja opravili pri obrtni-
kih oziroma v podjetjih, s katerimi
bodo sklenili učno pogodbo. Novost
je tudi mojstrski izpit, s katerim bo
po končanem šolanju in praksi z do-
datnim izobraževanjem mogoče
pridobiti naziv mojstra. Sicer pa
zakon prinaša nižje in srednje po-
kUcne šole, srednje tehniške oziro-
ma strokovne šole in višje strokovne
šole.
Marija Marovt, ravnateljica
Srednje tehniške šole Celje, meni:
»Tehniška šola deluje po izobraže-
valnih enotah, nova zakonodaja ne
vnaša novosti edino v enoto Gimna-
zija. Sicer pa je za Tehniško šolo
najpomembnejši Zakon o poklic-
nem in strokovnem izobraževanju,
čeprav šola že sedaj izobražuje na
vseh stopnjah, ki jih predvideva ta
zakon. Če želimo tudi naprej mla-
dim in že zaposlenim ter nezaposle-
nim odraslim omogočiti, da si pri-
dobijo temeljno poklicno izobrazbo
z možnostjo nadgradnje na vseh
stopnjah in nivojih zahtevnosti,
moramo ohranjati razvejan sistem.
Novost bi bila nadgradnja srednje
izobrazbe na nivoju višje poklicne
šole, kar bo omogočalo prilagoditev
izobraževanja potrebam dela.
Na Tehniško šolo bo vplival tudi
zakon o gimnazijah in drugih sploš-
nih srednjih šolah. Od uzakonitve
mature pripravlja šola dijake na
maturo v vseh štiriletnih progra-
mih. To so tehniški programi, ki
imajo nekaj več splošnoizobraže-
valnih vsebin, zato je logična posle-
dica teh programov tako imenovana
tehniška gimnazija.«
Franc Erjavec, ravnatelj Srednje
frizerske, tekstilne, strojne in pro-
metne šole v Celju, pa pravi: »No-
vost, da se v sistem šolanja spet
vključi obrt, kot smo nekoč že imeli,
je dobra, vendar zakon ni jasno de-
finiral pogojev, kdo bo lahko izo-
braževal in kakšen bo nadzor nad
prakso, da bo zagotovljena kako-
vost dela z učenci. Pri tem je treba
opozoriti tudi na to, da pomeni
uvedba dualnega sistema razUke
v obremenitvi učencev. Postavlja se
tudi vprašanje možnosti nadaljnje-
ga šolanja učencev, saj se je zožila
prehodnost med strokovnimi in vi-
sokimi šolami. Pozitivna novost pa
so višje strokovne šole kot nadgrad-
nja srednjih. Pri štiriletnih tehnič-
nih programih pa v skupnosti tek-
stilnih šol predlagamo, da bi uvedli
poklicno maturo, ki bi bila enako-
vredna splošni. Glavni očitek, ki ga
že nekaj časa zaman naslavljamo
pristojnim in ga tudi nova zakono-
daja ni rešila, pa je, da je v srednjem
šolstvu prisotna vse večja centrali-
zacija.«
TATJANA CVIRH
Trbiža ni med
Četverico
LJUBLJANA, 24. janu-
arja (Delo) - Mednarodni
olimpijski komite je prvič
selekcioniral kandidate za
zimske olimpijske igre in
v ožji izbor za leto 2002 je
uvrstil Salt Lake City,
Qestersund, Quebec in Si-
on. Med kandidati je bil tu-
di Trbiž kot nosilec iger
treh dežel.
Pol(oJnlne višje za
2 odstotka
LJUBLJANA, 19. janu-
arja (Delo) - Januarske po-
kojnine in druga denarna
nadomestila, ki jih upravi-
čencem izplačuje pokoj-
ninski zavod, bodo višja za
dva odstotka. Tolikšen je
bil namreč uradni mesečni
porast zadnje novembrske
povprečne plače zaposle-
nih v Sloveniji.
Proračun za
zasebne račune
LJUBLJANA, 18. janu-
arja (Delo) - Poslanci dr-
žavnega zbora, ki so že
pred časom vložili interpe-
lacijo o delu in odgovorno-
sti obrambnega ministra
Jelka Kacina, so svoje ob-
tožbe proti ministru še raz-
širili. Z novimi dokumenti
dokazujejo, da je minister
Kacin v nasprotju z zako-
nom o proračunu uporab-
ljal proračunska sredstva.
Tako naj bi skupaj z vsemi
tremi sekretarji v zasebne
namene uporabljal službe-
no kreditno plačilno karti-
co, na račun proračuna ku-
pil novoletna darila...
Kacin ostaja
obrambni minister
LJUBLJANA, 20. janu-
arja (DnevTiik) - Po celod-
nevni razpravi v državnem
zboru o interpelaciji zoper
obrambnega ministra Jelka
Kacina je za njegovo razre-
šitev glasovalo 40 poslan-
cev, proti pa jih je bilo 43.
Kacin je v uri in pol dolgem
zagovoru zavrnil večino
obtožb podpisnikov inter-
pelacije, od očitka o poli-
tičnem rentgeniziranju
uslužbencev ministrstva,
do tega, da je na visoke po-
ložaje postavljal nesposob-
ne lju<^. Zavrnil je tudi vse
dodatne razloge za interpe-
lacijo, ki so jih podpisniki
vložili nekaj dni pred tem.
Kandidata za
ministra
LJUBLJANA, 23. janu-
arja (Delo) - Predsednik
vlade dr. Janez Drnovšek
bo parlamentu predlagal
Zorana Thalerja za novega
zunanjega ministra. S kan-
didaturo sta se strinjali po-
gajalski skupini krščan-
skih in liberalnih demo-
kratov. Thaler je bil doslej
predsednik parlamentar-
nega odbora za mednarod-
ne odnose, v prejšnji vladi
pa namestnik zunanjega
ministra. Premier predlaga
tudi zamenjavo ministra za
ekonomske odnose in sicer
naj bi to postal Janko De-
želak, sedanji direktor
Agencije za sanacijo bank.
Dosedanji minister Davo-
rin Kračun pa naj bi postal
predsednik ekonomskega
. »etajdade.       __.
Šff. 4. - 26. Januar 1995
7
VROČA TEMA
Razburjenje pod Resevno
Nova protesta krajanov Iz šentjurskega Hruševca - ¥ ponetleljek so se lotili zahteve po podvozu Polj
organizirano
z novo šentjursko obvozni-
co, na poti iz Celja proti Šmar-
ju, so se mnogi rešili prave
prometne more. To pa ne velja
za krajane jugozahodnega de-
la šentjurske občine, pri čemer
so najbolj glasni v šentjurskem
mestnem predelu Hruševec, ki
ga je nova obvoznica skoraj
povsem ločila od središča
Šentjurja. V Hruševcu govori-
jo, odkar je skozi Šentjur ob-
voznica, celo o nekakšnem
»berlinskem zidu«.
Iz predela družinskih hiš,
kjer sta tudi tovarni Bohor in
Jurmes, morajo poslej z avto-
mobili v središče mesta nekaj
kilometrov naokrog, mimo
Ema, Alposove cevame ter Si-
koška, kar velja tudi za kraja-
ne Jakoba in Brez. Rešitev je
gotovo začasna, saj naj bi na
dosedanji cesti pridobiU pod-
voz, nadvoz ali pa nadhod. Od'
ponedeljka naprej vztraja sku-
pina krajanov Hruševca izk-
ljučno z gradnjo podvoza, pri
tem pa trdijo, da so, kot pravi-
jo, našli možnost za polovico
cenejše gradnje.
Gre za nekaj let star pro-
blem bodoče prometne pove-
zave iz Hruševca, mimo tovar-
ne Bohor, o katerem so veliko
razmišljali že preden so se lo-
tili gradnje nove obvoznice.
Novost sta le protestno pismo,
ki smo-ga pred dnevi prejeli
v našem uredništvu ter pone-
deljkov sestanek skupine kra-
janov v Hruševcu, ko so se od-
ločili za vnovičen pisni javni
protest. »Pešci ne moremo pre-
ko obvoznice, zato zahtevamo
semafor za pešce,« piše v nekaj
dni starem pismu. »Našega po-
trpljenja je konec, obljube naj
začnejo uresničevati takoj.
Trdno odločeni smo cesto za-
preti, našim otrokom ne bomo
dovolili v šolo po tako nevarni
poti. Dovolj smo čakali,« se
pritožujejo. Krajani Hruševca
(v prilogi je 51 podpisov) naj bi
osnovno šolo že opozorili, po-
liciste pa prosili za poostreni
prometni nadzor nove obvoz-
nice.
Oktobra je završalo
Krajani Hruševca in drugih
krajev onkraj železniške proge
so se upravičeno pritoževali
zaradi slabe prometne poveza-
ve kraja še preden so razmi-
šljali o obvoznici. Po nekaterih
izračunih so železniške zapor-
nice na progi, ki povezuje
Ljubljano in Maribor, zaprte
kar osem ur na dan. Zdaj, ko
so uvedli novo prometno ure-
ditev, pa so še na slabšem.
Potem ko so lani na občini
zaradi mestne obvoznice res-
neje napovedali novo promet-
no ureditev v smeri Hruševca
(v središče bi po takratnih na-
črtih hodili čez nadhod, avto-
mobile pa puščali na svoji
strani obvoznice, oziroma se
vozili nekaj kilometrov nao-
krog mimo Ema), je med kra-
jani završalo. Takrat, lani je-
seni, so napisali ogorčeni do-
pis, s podpisom KS Šentjur-
Center, ter zagrozili z ovira-
njem prometa. Predsednik ob-
činske vlade, Ladislav Grdina,
jim je v odgovoru najprej ome-
njal kot edino možnost rešitev
z nadhodom za Hruševec ter,
s podvozom na regionalni cesti
proti Novi vasi, proti krajem
v osrčju Kozjanskega. Zaradi
prešibke nosilnosti tal bi bil
dodatni podvoz za Hruševec
bistveno predrag, saj naj bi
stal 350 milijonov tolarjev. Na
takšen znesek niso računali, je
povedal Grdina. Gre pa za lo-
kalno cesto, zato bi podvoz
morala plačati občina.
Ko smo takrat poklicali pod
protestnim pismom podpisa-
nega predsednika KS Center,
Slavka Zalokarja, je dejal da
so ga podpisali brez njegove
vednosti. Prišlo pa je do zahte-
vanega sestanka vseh zainte-
resiranih strani, tudi iz Hru-
ševca. Dogovorili so se, da bo-
do nadaljevali tako kot so si
zamislili v takratni občinski
vladi, pri tem pa so še naprej
razmišljali o hruševskem pod-
vozu. Grdina je takrat omenil
da bo prometna rešitev za
Hruševec naloga za njegovega
naslednika.
Županov odgovor
Volitve so mimo, prišlo je do
nove lokalne samouprave,
drugačnega odločanja. V nekaj
dni starem pritožnem pismu iz
Hruševca zahtevajo odgovora
župana Jurija Malovrha ter se-
kretarke za urejanje prostora,
Marije Rataj. V tokratnem pi-
smu ni omenjen noben zastop-
nik krajanov, s katerim bi lah-
ko stopili v stik."
Marija Rataj je trenutno na
dopustu, govorili pa smo z žu-
panom ter poslancem Malovr-
hom. Ta je dejal, da mu pro-
testnega pisma sploh niso po-
slali. »Obvoznica je še vedno
v gradnji, med možnostmi so
še vedno nadhod, nadvoz ozi-
roma podvoz. To je v izdelavi,
projekte pripravlja tehniška
fakulteta v Mariboru,« je od-
govoril župan. »Gre za revizijo
projekta podvoza, kar pomeni
mogočo pocenitev njegove
gradnje, vplivalo pa bi na ka-
kovost gradnje ter naklon str-
min. To pa bi bilo vprašljivo
zlasti v zimskih razmerah,« je
še dejal. Ko smo ga povprašali
o rokih, je povedal da pričaku-
jejo izdelavo revizije projekta
podvoza za konec februarja ali
v začetku marca. Vse obstoječe
možnosti, tako revizijo projek-
ta podvoza, projekt nadvoza
ali nadhoda, bi predstavili
hkrati, na javnem sestanku
s krajani, je obljubil župan.
»Sestanek bo takoj ko bodo
projekti pridobljeni.«
Protestni sestanek je pripra-
vil Odbor za Hruševec (kot
člani so podpisani Mihael Bu-
čar, Franc Skobeme, Zvoni-
mir Podbrežnik, Drago Maru-
ša, Martin Vrečko, Anton Se-
lič. Rudi Madgalenc in Zdenko
Horvat), povezoval ga je Franc
Škobeme, udeležilo pa se ga je
približno dvajset krajanov.
Kot so povedali, jih moti izgu-
ba stoletne povezave Hrušev-
ca, mestna obvoznica pa zanje
ni bistvenega pomena. Znova
so opozorili na varnost svojih
otrok, ki prečkajo na poti v šo-
lo obvoznico, pri tem pa spom-
nili na možnost tragedije. Jože
Štiglic, direktor Jurmesa iz
Hruševca, je povedal da nova
prometna ureditev moti tudi
njihove stranke.
Vsi prisotni so se strinjali
z ostrim pisnim javnim prote-
stom, kjer so posebej zapisali,
da pride za Hruševec v poštev
le podvoz, ki bi ga naj Gradiš
zgradil že za 187 milijonov to-
larjev. Gre za prepolovljeno
ceno. Krajan Hruševca, Zvoni-
mir Podbrežnik, ki so ga jeseni
zadolžili za revizijo prvotnega
projekta podvoza je izvedel,
da je treba zamisel podvoza
racionalizirati ter preprojekti-
rati. Takšen podvoz bi bil
skrajšan, pri tem pa je Pod-
brežnik omenjal da bi sicer
obsegal vse najnujnejše. Visok
bi bil 2,60 metra.
Na sestanku so še zahtevali
podvoz hkrati z odprtjem no-
vega mostu čez Voglajno (pri
Bohorju), spomnili, da so se za
podvoz odločili že v preteklem
skupščinskem mandatu, za 8.
februarja pa napovedali opo-
zorilni protestni shod. Njihove
zahteve so podprli tudi trije
prisotni občinski svetniki, do-
mačin Robert Maruša ter po-
vabljena Jožef Artnak ter
Ludvik Mastnak.
Svojo zahtevo po podvozu
nameravajo uvrstiti v plan KS
Center ter v občinski prora-
čun, z občinske strani pa zah-
tevajo osebo, ki bo s predstav-
niki Odbora sodelovala. Pred-
sedujoči pa je, skupaj s prisot-
nimi, posebej grajal odsotnost
župema. Povedal je, da ga je
povabil, vendar pa se protest-
nega sestanka ni udeležil.
BRANE JERANKO
Foto: SHERPA
Nova pot v Hruševec, le za pešce. Najprej morajo čez prometno obvoznico, nato čez železniške
tire. Krajani zahtevajo podvoz.
Oto Prebil iz Hruševca: »Tre-
nutno s prometnim stanjem ne
morem biti zadovoljen, zave-
dam pa se, da ga urejajo. Ob-
ljubljeno je, da bomo hodili
pod železnico ali nad njo, še
vedno verjamem v nadvoz ali
podvoz. Želimo seveda čim-
prejšnjo rešitev. Če je ta odvis-
na tudi od naše želje, bo to
lahko kmalu.«
Srečko Gajšek iz Hruševca:
»Nevzdržno je, saj je treba šti-
ri do pet kilometrov naokrog.
To moti najbolj. Nova promet-
na ureditev bo rešena šele
z nadvozom, kar pa je negoto-
vo. Ne vemo, kako dolgo bomo
morali to še prenašati. Iz dne-
va v dan, iz tedna v teden, iz
meseca v mesec«
Marija Kumperger iz Hrušev-
ca: »Nezadovoljni smo. Moti
nas obvoz, daleč naokoli mimo
Sikoška, predaleč. Tudi pri
tržnici, pri vključevanju nazaj,
je zagata. Najboljše bi bilo, če
bi zgradili nadvoz. Prehod iz
Hruševca naj bi rešili vsaj v le-
tu dni. Ko bi vedeli kdaj bo, bi
bili strpnejši, tako pa nimam
veliko upanja.«
Fanika Jelene iz Hruševca:
»Pravkar sem razmišljala
o tem. Sicer poredko hodim
čez železnico, saj sem večino-
ma doma. Ljudi moti, ker je
treba po novem z avtomobilom
v središče Šentjurja daleč na-
okoli, pa čakanje pred železni-
škimi zapornicami. Želim, da
bi bil vsaj most čez Voglajno
čimprej zgrajen. Sicer pa vso
to delo opravljajo zelo hitro.«
Marija  Tanšek iz Podgorja:
»Nova prometna ureditev? To
je kriminal. Za pešce, ki preč-
kajo novo obvoznico ter želez-
niške tire ni poskrbljeno, pro-
met pa jc gost. Mi, ki smo na
tej strani železniške proge,
smo v bistvu v središču Šent-
jurja, vendar se moramo voziti
daleč naokrog. Šentjurska ob-
voznica je sicer potrebna, mi
pa potrebujemo podvoz ali
nadhod.«
Rafael Pintar iz Kranjčice:
»Prej smo lahko prišli v Šent-
jur zelo hitro, zdaj pa se vozi-
mo naokrog ali puščamo avto-
mobile na tej strani železniške
proge. Tu je pogosto zaparki-
rano, neprijetno. Večino ljudi
takšna ureditev moti, saj pora-
bimo več časa. Najboljša reši-
tev je gotovo podvoz za avto-
mobilski promet. Kdaj bo, pa
ne ve nihče.«
Podvoz In pika
županov odgovor smo dobi-
li v ponedeljek dopoldne, ko
smo prejeli tudi obvestilo
o popoldanskem sestanku sku-
pine krajanov iz Hruševca. Ti
so se tokrat resneje organizi-
rali.
Nezadovollni
župani
LJUBLJANA, 23. janu-
arja (Delo) — Vodstvo držav-
nega zbora s predsednikom
Jožefom Školčem na čelu
se je pogovarjalo s člani
odbora sveta županov slo-
venskih občin o perečih
vprašanjih, s katerimi se
srečujejo pri uvajanju lo-
kalne samouprave.Župani
so bili kritični do dela vla-
de in državnega zbora, saj
je v veljavni zakonodaji še
veliko praznin.Zagrozili
so, da bodo zahtevali od-
stop ministra Boštjana Ko-
vačiča, ki skrbi za lokalno
samoupravo, če vlada ne bo
v 14 dneh predlagala do-
polnil.
Osnovno šolstvo
ostaja občinam
LJUBLJANA, 23. janu-
arja (Delo) - Sredi februar-
ja se bo minister za šolstvo
dr. Slavko Gaber srečal
z župani novih slovenskih
občin, kar naj bi pomirilo
skrbi, kako bo z organiza-
cijo osnovnega šolstva
v pristojnosti nove lokalne
samouprave. Ministrstvo;
namerava vztrajati pri ob-
stoječih šolskih okoliših ne
glede na nove občinske me-
je, kar pomeni, da bo po-
trebno dogovarjanje med
župani o sofinanciranju.
Tudi ustanavljanje šol in
vrtcev ostaja občinam,
v prehodnem obdobju pa
bo država prevzela nadzor
nad cenami varstva
v vrtcih.
Podaljšali rok za
posojila
LJLTBLJANA, 23. janu-
arja (Večer) - Republiški
stanovanjski sklad je po-,
daljšal rok prijave za krat-
koročna stanovanjska po-
sojila do 17. februarja.
V razpisnem roke je na-
mreč prispelo le 338 vlog,
od tega samo 273 popolnih.
Tem prosilcem so že odo-
brili posojila v skupni viši-
ni 137,9 milijona tolarjev.
To pa je le manjši del vsot
600 milijonov tolarjev, ko-
Ukor so namenili za krat-
koročna posojila, ki so na-
menjena manjšim posegom
v prenovo ali vzdrževanje,
za kar ni potrebno gradbe-
no dovoljenje.
Ustavna obtožba
zavrnjena
LJUBLJANA, 19. janu-
arja (Delo) — Državni zbor
je z dvakratnim glasova-
njem zavrnil predlog
ustavne obtožbe proti dr.
Janezu Drnovšku, ki ga je
vložila opozicija. Predlog
je lani vložilo 17 opozicij-
skih poslancev, ki so pred-
sedniku vlade očitali, da je
vlada nepooblaščeno in
protizakonito obljubljal
državno in družbeno last-
nino tujcem in s tem spre-
membo ustave.
Nov zajamčeni OD
LJUBLJANA, 19. janu-
arja (Delo) - Vlada je dolo-
čila višino zajamčenega
osebnega dohodka, ki bo
od januarja do marca zna-
šal 30.136 tolarjev. Ni pa
sprejela predloga o spre-
membi zakona o delovnih
razmerjih, po kateri naj bi
porodniški dopust trajal tri
leta.
Št. 4. - 26. ianuar 1995
REPORTAŽA
8
Oča Januš
ObsoteUskI duhovnik, pIsateU In urednik Januš Goleč ter
Franc Guzel, kozjanski Rohln Hood
»Jaz, Franc Guzaj (pisano
je Guhsaj) vam pišem vsem
skupaj eno besedo prijate-
ljem kakor sovražnikom, ker
vsi dosti govorite od mene.
Najpopred pa prosim vse
skupaj, ne zaničujte mojih
staršev, ker oni so me zmiraj
lepo učili in niso nič krivi, da
sem jaz tako daleč padel...«
(Iz pisma F. Guzeja, Januš
Goleč: Guzaj. Ljudska po-
vest, Maribor 1931)
Od svoje tragične smrti
(1880. leta so ga v Košnici na
Kozjanskem po nekajmeseč-
nem zasledovanju ubili orož-
niki), pa domala do danda-
našnjega, razbojnik Guzej,
pokopan na prevorskem po-
kopališču, nekakšen kozjan-
ski Robin Hood, s svojimi če-
stokrat na moč razburljivi-
mi, humomo pretkanimi
zgodami in nezgodami, kate-
rih srž je bila ropati bogatim
in dajati revnim, zaposluje
domišljijo dogodivščin želj-
nih bralcev.
O znamenitem, ali kakor
piše Januš Goleč, še pred
njim pa kronist v Jurčičevem
Slovenskem narodu, »glaso-
vitem« razbojniku Guzeju, je
prva pisala v Kroniki pla-
ninskega gradu in trga Pla-
nina v letu 1928 in nekoliko
prej v nemško pisanem delcu
Der Guzej (1925) pisateljica
Anna Wambrechtsammerje-
va, avtorica znamenitega de-
la o gospodih Celjskih, Da-
nes grofje Celjski in nikdar
več (1933), rojakinja s Plani-
ne pri Sevnici, ki je Guzejeve
dogodivščine spoznala
v rojstnem kraju že kot
otrok.
Domala v istem času sta
o Guzeju pisala še Januš Go-
leč in Emest Tiran in se za-
radi tega v začetku tridese-
tih let vmes zapletla še v ti-
skovno pravdo, ki naj bi za
vse čase odgovorila na vpra-
šanje, kdo je pravzaprav du-
hovni oče razbojnika Gu-
zeja.
Najbrž ne bo malo bralcev,
ki se še spominjajo Golčevih
podlistkov, ki jih je domala
stresal iz rokava vse od kon-
ca prve pa tja do začetka
druge svetovne vojne, v Slo-
venskem gospodarju, Slo-
vencu in še kje.
Januš Goleč, rojen 1888.
leta v Polju ob Sotli, osem let
po Guzejevi smrti, kot sin
veleposestnika Josipa Golca
in Terezije Presker, ni bil ve-
lik pripovednik. Ni posegal
po zvezdah, le zabavati in iz
' zgodovinske pozabe trgati je
hotel, kar se mu je zdelo
vredno. V okolju, kjer je ži-
vel kot mladec, ob Sotli in na
Kozjanskem, tega niti ni bilo
tako malo. Ljudsko izročilo
o kmečkih upornikih, graš-
čakih, razbojnikih in tolova-
jih različnih vrst, je bilo še
živo: živahno ga je srkal vase
in pozneje prelil v skromne
knjižice, povesti, ki so našle
ne tako skromen krog bral-
stva. Goleč je nadaljeval tra-
dicijo slovenskega zgodovin-
skega romana, ki je vselej
privlačila, četudi v zelo pre-
prosti, nezahtevni vsebinski
in oblikovni zasnovi, blizu
mohorjanski, večemiški po-
vesti, izročilu, kar je Golčevo
pisanje gotovo bilo.
Predvsem s pisanjem
o razbojniku Guzeju, člove-
ku, ki je (menda) bil žrtev
neusmiljenega       odiranja
kmetskih in polmeščanskih
mogotcev v času, ko je pro-
padalo vse več slovenskih
kmetij in so se ljudje izselje-
vali s trebuhom za kruhom
po Evropi vse tja do Ameri-
ke, pelje sled duhovnika Ja-
nuša Golca v današnji čas.
Številni ponatisi že kar le-
gendarnega junaka, zlasti
v časopisih, pa tudi dramati-
zacije (Emest Tiran, Davo-
rin Petančič), so Golčevega
Guzeja obdržale na površju,
predvsem s pomočjo ljudskih
odrov. Da je snov še vedno
res živa, zagotovo potrjuje
tudi podatek, da je v pripra-
vi ponatis Tiranove verzije
Guzeja z obsežnim predgo-
vorom.
Po maturi v Celju in du-
hovniškem študiju v mari-
borskem bogoslovju se je
1911. leta odpravil na Remš-
nik v svojo prvo duhovsko
službo in kaj kmalu začel pi-
sati. Njegove zgodbe so izha-
jale v Straži in Slovenskem
gospodarju vse dokler se ni
začela prva svetovna morija,
tako usodna za mladega ku-
ra ta, ki se je znašel pri 97.
pešpolku v Trstu. Pozneje je
svoja doživetja, že v bolniš-
nici, začel zapisovati in jih je
v letih 1917 in 1918 tudi ob-
javil v Slovenskem gospo-
darju.
Goleč se je med morijo do-
bro izkazal: kar devetkrat so
ga odlikovali, vendar je za to
kruto plačal. Gališka fronta
mu je pustila tri rane, kljub
temu pa je našel dovolj časa
in volje, da se je od tam, ta-
korekoč naravnost iz strel-
skih jarkov, skoraj kot vojni
poročevalec, oglašal v Slo-
venca. 8. junija 1916. leta ga
je usoda dotolkla. Bilo je
v Bukovini, ko ga je ruska
granata ranila v levo roko,
nogo in obraz. Tako so po
različnih vojnih bolnišnicah
nastajali njegovi vojni spo-
mini, ki so, kot pravi sam,
»navdušiU številne bralce,«
danes pa so pozabljeni, kot
tudi večina njegovega dela.
Na površju sta ostali le deli
Guzej in Trojno flone...
Vojni kurat, obremenjen
z ranami in bolečinami, toda
ne strt, se je vrnil domov, da
bi si zacelil rane. Že 1919.
leta ga najdemo v uredništvu,
Straže in Slovenskega go-
spodarja v Mariboru, kjer je
ostal vse do začetka druge
svetovne vojne.
»Vsa ta leta,« piše Goleč
o svojem življenju,« sem pol-
nil oba časopisa s članki,
podlistki in noticami, poleg
tega pa sem dalj časa ureje-
val Male Novice, Slovenca za
Štajersko, Nedeljo in Delav-
sko fronto. V tem času sem
napisal za časopis vrsto po-
vesti, ki so deloma izšle tudi
v posebnih knjigah...«
1931. leta je izšel Guzej.
Leto pozneje Trojno gorje,
povest o pilštanjski zgodovi-
ni, ki ima za zgodovinski ok-
vir veliki hrvatsko-slovenski
kmečki upor 1572-1573,
hkrati pa smo priča ljube-
zenski zgodbi med pilštanj-
skim dekletom in vodjo
kmečkih upornikov bistriške
doline, Pavlom Štercem.
Po presledku dveh let je
izšla povest Kruci, kjer je
obdelal temo o ogrskih upor-
nikih, tudi križarjih imeno-
vanih, ki so na slovensko
ozemlje prišli morda že med
turškim pohodom na Dtmaj
v letu 1683, gotovo pa med
velikim ogrskim uporom
v začetku oserrmajstega sto-
letja pod vodstvom Rakoczy-
ja II. Vodila jih je ideja boja
zoper vladarski absolutizem.
Kruci so večkrat vdirali na
slovenska ozemlja in plenili
vasi.
Omenjenim, pravzaprav
najpomembnejšim Golčevim
delom, je v letu 1935 sledila
še povest Propad in dvig in
Ponarejevalci. Kot sam pravi
v svojem življenjepisu, je za
vsak božič napolnil božično
prilogo Slovenskega gospo-
darja z najrazličnejšimi ve-
selimi zgodbami in spomini,
ki jih je ljudstvo rado
bralo...
Ko bi bilo treba stopiti
. v pokoj, »želel sem si potova-^
ti,« je zapisal, se je znova za-
pletel v igro usode: 10. aprila
1941. leta ga je Gestapo kot
rodoljuba, zavednega Slo-
venca in pisatelja strpal,
kljub bolezni, v policijske
zapore v Gradcu, kjer je
ostal eno leto. Potem so ga
prepeljali v Zagreb, mu pre-
povedali maševati in oprav-
ljati sploh vsakršno versko,
bogoslužno dejavnost, do-
kler se po vojni ni vrnil do-
mov v Maribor.
Kot da bi se ga držala
smola: nova država se je ro-
jevala in urejevala v krčih in
številnih strahovih ter mo-
rah in v letu 1947 so ga obso-
dili zaradi sovednosti pri po-
begih čez mejo na sedem let
prisilnega dela... Leto pred
iztekom kazni so ga izpustili
na prostost.
»V Ljubljani in na Žalah,«
piše v svojih spominih, ki jih
je delno objavil Alojzij Za-
lar, tudi pisec nekrologa,
»sem pripravil svojim tova-
rišem duhovnikom nešteto
lepih ur s pripovedovanjem
svojih spominov iz štajerske
cerkvene in politične zgodo-
vine. S svojimi šalami in ne-
zlomljivim optimizmom pa
sem vsem pomagal lajšati
težki križ. Duhovniki iz vseh
delov Slovenije so me klicali
samo: oča Januš. Postal sem
sigurno najpopularnejši du-
hovnik v celi Sloveniji...«
In vendar je »oča Januš«
kljub bolezni, ranam in trp-
kim življenjskim izkušnjam
s pristno človeško vedrino in
ljubeznijo do človeka boga
pomagal oskrbovati službo
božjo v Alojzijevi cerkvi.
Medtem je skoraj oslepel in
bil operiran.
Ne glede na to, da Januša
Golca ne najdete domala
v nobeni slovenski literarni
zgodovini, na kratko ga
omenja le Biografski leksi-
kon Slovenije in nekoliko
obširneje Leksikon pisaca
Jugoslavije, ne pa tudi Enci-
klopedija Slovenije (kar bi si
zaslužil - že kot urednik ne-
katerih Ustov in publikacij!),
z omembo se ga spominja še
Krajevni leksikon Slovenije,
je s svojimi deli vendarle po-
magal buditi slovensko na-
rodno zavest. V tem, narodu
ljubem delu, je dočakal svoj
zlatomašniški jubilej v letu
1961 in se kmalu zatem, leta
1965, tudi poslovil od sveta.
Razen Alojzija Zalarja, po
katerega virih (med drugim)
povzemamo nekatera živi j e-
njepisna dejstva, o pisatelju
Janušu Golcu, prizadevnem
Obsoteljčanu, Id je zapustil
kar obsežen življenjski opus,
niso kaj prida pisali. Zalar je
po smrti zbral seznam njego-
vih spisov, ki so izšli v Straži
in Slovenskem gospodarju
od 1911 do 1941. leta.
V Stražo (pozneje Naša
Straža) je začel pisati Goleč,
ko je bil kaplan na Remšniku
(1911-1914). V tem obdobju
je v listu izšlo osemnajst se-
stavkov. Večinoma so lokal-
no obarvani, največkrat jim
je podlaga pričevanje posa-
meznikov, različni dnevniški
zapiski ter kronike, snov pa
izvira iz ljudstva.
Slovenski gospodar zaje-
ma obdobje od leta 1912 pa
vse do konca tridesetih let,
ko se je število objavljenih
spisov povzpelo do stošestin-
štirideset enot. Nekaj pove-
sti je Goleč, kot smo že ome-
nili, ponatisnil v knjižni
obliki, večinoma v Cirilo vi
knjižnici. Leta 1931 je tako
izšel Guzej, leto pozneje
Trojno gorje in čez dve leti še
Kruci. Naslednje leto se jim
je pridružila povest Propast
in dvig, leta 1938 pa še Pona-
rejevalci.
Poleg Guzeja in Trojnega
gorja so, na podlagi številnih
zgodovinskih raziskovanj in
ljudskega izročila, nastale
tudi povesti in krajši spisi
ter črtice Pranger, Sedlarci,
Drenova — zagorska politika.
Vstajenje v hrvaškem Zagor-
ju, Veronika Deseniška, Ne-
kaj iz Zagorske politike.
Podzemeljske jame v obso-
telskih krajih in še kaj.
Z Guzejem pa si je Januš
Goleč nakopal še tožbo. Oči-
tal je namreč Emestu Tira-
nu, ki je ob koncu leta 1932
napisal in izdal igro Razboj-
nik Gtizej, da mu je snov ta-
korekoč ukradel. Očitek je
bil zagotovo prehud: Tiran je
snov le umetniško preobli-
koval, kar v literarnem svetu
ni nikakršna posebnost in iz-
jema, Golčevo delo pa je prej
ko slej sestavek pripovedi in
kakšne večje literarne vred-
nosti nima. Je pa seveda res,
da je bil prvi, ki je o Guzeju
(v slovenščini!) pisal.
Po mnogih zapletih je so-
dišče tožbo Januša Golca in
Cirilove tiskarne zavrnilo
z utemeljitvijo, da je »tožbe-
ni zahtevek neupravičen,«
ker je s pričevanjem Guzeje-
vih sodobnikov, ki so še očit-
no imeli opravka z njim, do-
kazano, da je njegova zgod-
ba v ljudstvu splošno znana,
da torej kršitve avtorskih
pravic ni bilo.«
M. S.
Januš Goleč, »najpopularnejši duhovnik v Sloveniji*.
Lisice in pajek
Napačno parkiranim vozilom se v Cellu slabo piše
Celjska mestna straža je
začela pred tednom izvajati
določilo odloka o ureditvi
prometa v naseljih, ki pred-
videva uporabo posebnih li-
sic pri napačno parkiranih
avtomobilih. Gre za napra-
vo, s katero vklenejo kolesa
avtomobila, tako da voznik
ne more odpeljati. Po podat-
kih vodje mestne straže Vin-
ka Andolška so v zadnjih
dneh vklenili okrog deset
napačno parkiranih vozil.
Ko mestni stražnik ugoto-
vi, da je vozilo na primer
parkirano na mestu, rezervi-
ranem za invalide, pokliče
delavce Kostre, ki namestijo
lisice. Občan se mora za od-
klenitev obrniti na mestno
stražo, plačati stroške v viši-
ni 1500 tolarjev, pa še kazen
za napačno parkiranje. Krši-
telji se menda doslej niso po-
sebej razburjali zaradi ome-
njenih postopkov.
Težave s parkiranjem so
Celjanom in okoličanom do-
bro znane, zato ne presene-
ča, da je bivši celjsld izvršni
svet že lani sprejel odlok, ki
naj bi pomagal urejati težave
s parkiranjem. Šest mestnih
stražnikov se prvenstveno
ukvarja s prometnimi nepra-
vilnostmi, čeprav skrbijo tu-
di za izvajanje vseh drugih
občinskih odlokov, ki so ve-
zani na urejanje okolja
v mestni občini Celje in
v Vojniku. Pi-i tem ugotav-
ljajo, da doslej niso bili naj-
bolj učinkovito in da vozni-
kom, ki parkirajo na vseh
mogočih in nemogočih me-
stih, ne pridejo do živega.
Listki za brisalcem, ki po-
menijo plačilo kazni zaradi
napačnega parkiranja, ne
zaležejo dosti, saj je posto-
pek izterjave dolgotrajen.
Tako so šele sedaj prek upra-
ve za javne prihodke izterjali
plačilo kazni 150 kršiteljev,
ki so prekrške storili lani in
predlani. Lisice naj bi bile
zato učinkovitejše, še bolj pa
bo pajek, ki bo začel te dni
spet odvažati vozila, ki bodo
ovirala promet.
T. CVIRN
Foto: SHERPA
it. 4. . S6. ianuar \995
9
KULTURA . FELJTON
Spremembe so zdrave
prImož Bebler, umetniški vodja SLG, se Je veliko selil po svetu
Leta 1951 se je rodil v New
yorku, saj je bil njegov oče
Aleš Bebler diplomat v Zdru-
ženih narodih. Nekaj časa so
živeli v Ameriki, potem so se
preselili v Beograd, nato
v Francijo, kjer se je Primož
v Parizu učil prve abecede.
Njegova mama Vera Hreščak
Bebler je igralka in ko so živeli
v Beogradu, je bila članica pr-
vega ansambla Jugoslovan-
skega dramskega gledališča.
Starša sta sicer oba Primorca,
oče je doma iz Idrije, mati pa
iz Sežane.
Ko je bil star deset let, so se
ponovno preselili v Indonezijo,
kjer je obiskoval ameriško
mednarodno šolo. Gimnazijo
je obiskoval v Beogradu, kjer
je tudi nadaljeval s študijem
dramske imietnosti in diplo-
nniral iz gledališke režije. Svo-
je znanje in talent je prva tri
leta uporabljal v gledališču
v Kruševcu, kjer je služboval
kot umetniški vodja in režiser.
Z delom je nadaljeval v Subo-
tici, zadnjih osem let, do raz-
pada Jugoslavije, pa je vodil
lutkovno gledališče v Beogra-
du, kjer je odprl tudi takoime-
novani odprti oder. To je bUo
neke vrste satirično gledališče,
kjer so lahko vmietniki obra-
čunali z »umazano« politiko.
Za tisti čas to ni bilo ravno
preprosto. Konec leta 1991 se
je iz Beograda preselil v Slove-
nijo, saj tam ni bilo več pravih
razmer za delo.
Prihod v Siovenijo
Ko je odhajal v Slovenijo, ni
vedel kaj ga čaka, niti službe
ni imel. »Se bom že znašel,« si
je rekel, saj se je večkrat mo-
' al. Prvo leto je delal kot novi-
JUT na Radiu Slovenija. I*ri-
pravljal je oddaje o kulturi za
otroški in mladinski program.
Predvsem je »pokrival« po-
dročje Primorske. Pripravil je
približno dvajset enournih od-
daj. Takoj potem je za Lutkov-
no gledališče v Ljubljani pri-
pravljal adaptacijo Zupanči-
čevih Mehurčkov, vendar do
režije in realizacije ni prišlo
zaradi finančnih težav. Upa,
da bo še kdaj imel to možnost.
Lani spomladi je sprejel me-
sto umetniškega vodje v celj-
skem gledališču. Primož ima
s takšnim delom že veliko iz-
kušenj in znanja, saj se že sko-
raj dvajset let ukvarja z umet-
niškim vodenjem. Njegov
mandat je določen za prihod-
nja štiri leta. Razen tega sode-
luje tudi s kranjskim gledališ-
čem. Pomaga tudi pri organi-
zaciji Primorskega poletnega
gledališkega festivala. Všeč
mu je delo v Celju. Trenutno
veUko potuje po Sloveniji, od
Ankarana do Ljubljane in
v službo v Celje. Pravi, da je
najhuje to, če nekaj postane
dolgočasno in zato ima rad di-
namiko v svojem življenju. Za
celjsko gledališče pravi, da je
mimo in da se da v njem resno
delati. Delo mu je všeč, ima
možnost ustvarjanja reperto-
arja. Misli, da je Celje dovolj
veliko mesto, da potrebuje dve
gledališči. Zato se mu zdi za-
misel Oderpododrom dobra.
Z obiskom v gledališču je zelo
zadovoljen, čeprav mogoče
manjka več študentske publi-
ke, koristna bi bila celo uni-
verza v Celju, saj študentje da-
jejo mestu neko dinamiko,
pravi.
Sezono 94/95 so odprli
s predstavo Bertolta Brechta
Bobni v noči. »To je bila trda
predstava, takšna kot mora bi-
ti. Publiki mora iti pod kožo,
mora biti nekakšen izziv in
dati ljudem povod za resen
premislek,« pravi Primož in
dodaja, da je bil s predstavo
izredno zadovoljen in tudi
takšnega navdušenja ni priča-
koval. Vendar mora biti nekaj,
kar daje gledališču značaj.
V začetku februarja bo v tej
sezoni že šesta premiera, to bo
Smejči, za katero Primož meni
da bo velika uspešnica. Začel
bo pripravljati program za
prihodnjo sezono, tudi v ko-
produkciji s Slovenskim mla-
dinskim gledališčem. Shake-
spearovega Otella bo režiral
Vito Taufer, premiemo pa ga
bodo uprizorili na festivalu
v Piranu ali pa morda na Celj-
skem gradu.
Poleg tega ima Primož še
mnogo idej in dobrih zamisli,
ki jih bo skušal uresničiti,
ostajajo pa skrivnost. Njegovo
nmenje je, da je v Sloveniji kar
nekaj dobrih režiserjev. Igral-
cev ne more tako ocenjevati,
ker jih je premalo spoznal. Za
gledališče v Celju lahko trdi,
da ima odličen ansambel, an-
gažirali pa bodo tudi mlade,
nadarjene igralce. Problem vi-
di le v času predvajanja iger,
saj meni, da so predstave, ki se
za srednješolce začnejo že ob
deseti uri zjutraj prezgodaj.
»Gledališče je >stvar za zvečer<
in tudi za Oderpodrodrom si
želim, da bi bil po večernih
predstavah, ob 21. ali 22. uri.
Na upravi pravijo, da to ne bo
mogoče, ker takrat ne bo obi-
ska, saj je to že pozna ura. Bo-
mo videli.«
Primož je poročen, ima sina
in hčerko. Sin kaže precejšnje
zanimanje za gledališče in oče
upa, da se bo odločil za igro.
Zdaj zelo obžaluje to, da je
njegova družina tako razbita,
saj sta žena in hči ostale v Beo-
gradu, v Slovenijo pa se bosta
najverjetneje vrnili do konca
tega leta. Med tem časom se
bodo še naprej obiskovali.
DAMJANA SEME
FOTO: DAMJAN ŠVARC
Na Dobrni dve razstavi liicrati
V hotelu Dobrna so v soboto zvečer odprli dve razstavi.
Razstavo akvarelov in gvašev akademskega slikarja Alojza
Zavolovška in poslikane svilene rute Majde Lovšin iz Celja.
Dela Alojza Zavolovška nosijo skupno ime Snežna jama. Kot
je zapisala Milena Koren-Božiček, Snežna jama ni samo slikar-;
ski element v gradnji slike, ampak njegov objektivni elementi
osnovnega motiva. Ta motiv ni preslikava videnega, ampak]
eksistencialnega. Forma je podrejena ideji, ki se v novi podobi'
razprostre in zaživi v barvi na slikovni ploskvi. Vhodi v jame ne
učinkujejo temno, so polni svetlobe in beline, ki privlači in vabi
v njihove skrivnosti. Nežno poslikane svilene rute pa dajejo
razstavi lahkotnost in veselje do občudovanja in nošenja.
Kulturni program so ob odprtju razstave prispevali mešani
pevski zbor Celjskega pevskega društva in Vesele Štajerke.
Razstavi bosta odprti tri tedne, pokrovitelj pa je Limit Štore.
T. TAVČAR
Gradovi na
Štaiersicem
Prejšnji torek so v knjižni-
ci Gimnazije Center Celje
odprli razstavo maket in
drugega slikovnega gradiva
o gradovih na Štajerskem.
O tovrstni dediščini je govo-
ril dr. Ivan Stopar, vodilni
poznavalec tovrstne proble-
matike pri nas. Knjižnica je
s to razstavo še bolj odprla
svoja vrata.
Foto: SHERPA
som pi?.ocm "pmi cmimisi somsci
v CELJU' v LETIH 1945 -1951
Franc Krajnc je bil obtožen, da je pri verouku v braslov-
ški osnovhi šoli učence navajal »k samomučenju s tem, da
jim je razlagal legendo o treh otrocih iz kraja Fatima na
Portugalskem, in jim prigovarjal, da tudi oni posnemajo
muke, ki so se jim prostovoljno podvrgli otroci, ki nastopajo
v legendi, kar je imelo za posledico, da so učenci hodili bosi
po koprivah, se postili ter se zbadali.« Razen tega naj bi 26.
5.1946 s prižnice dejal: »So ljudje, ki ne verujejo v Kristusa
in ne izpolnjujejo njegovih naukov, ki imajo civilne poroke;
to niso kristjani, to so komimisti.« Sodišče, ga je na glavni
obravnavi, ki je bila 2. 9. 1946, za prvo kaznivo dejanje
obsodilo na en mesec in dvajset dni odvzema prostosti,
medtem ko ga je za drugo kaznivo dejanje oprostilo.
Pavel Vesenjak se je 29. 4. 1947 zagovarjal pred celjskim
okrajnim sodiščem, ker bi naj pri verouku v teharski šoli
potegnil za uho in krenil po licu nekega učenca, ki je delal
nemir. Sodišče ga je oprostilo, ker se je na osnovi pričevanj
ravnatelja in učiteljice teharske šole prepričalo, da učenec
ni utrpel nikakršnih posledic, in da tudi sicer Pavel Vese-
njak ni pretepal učencev. Na takšno odločitev celjskega
okrajnega sodišča se je pritožil javni tožilec in okrožno
sodišče v Celju je sodbo okrajnega sodišča razveljavilo ter
Pavla Vesenjaka obsodilo na dvesto din denarne kazni. Da
je do sodnega postopka v tem primeru sploh prišlo, je bil
verjetno razlog v tem, da je bil učenec sin nekega oficirja
JA.
Jože Fidler, je bil ovaden, da bi naj 9. 2. 1947 v cerkvi Sv.
Jožefa pridigal o prisegi in pri tem poudarjal, da je prisega
Veljavna samo takrat, če se za pričo kliče Bog, medtem ko je
prisega samo pri časti naroda neveljavna. Razprava proti
njemu je bila 27. 5. 1947. Obsojen je bil na štiri mesece
odvzema prostosti.
Celjski opat dr. Peter Kovačič je bil 13. 10. 1947 obsojen
na 30 dni prisilnega dela brez odvzema prostosti, ker je
Upokojenemu zagrebškemu župniku Juliju Vajdi dajal na
fazpolago prostore v župnišču za opravljanje pregledov
pacientov in le-te obveščal o njegovem prihodu v Celje.
Juliju Vajdi je sodišče izreklo kazen 60 dni prisilnega dela
Wez odvzema prostosti. Celjsko okrožno sodišče je po pri-
tožbi javnega tožilca obema kazen prisilnega dela spreme-
nilo v zaporno oziroma v denarno kazen. Julija Vajdo je
obsodilo na en mesec odvzema prostosti, dr. Petra Kovačiča
pa na 10.000 dinarjev denarne kazni.
V letu 1948 pred celjskim okrajnim sodiščem ni bil obso-
len noben duhovnik. V letu 1949 sta bila obsojena dva
duhovnika, in sicer Franc Savec-Bonaventura, kapucin iz
Celja ter Štefan Kušar iz Črešnjic pri Slovenskih Konjicah.
Proces proti Francu Savcu-Bonaventuri je bil 14. 4. 1949.
Obtožen je bil dveh kaznivih dejanj. Prvo kaznivo dejanje
bi naj storil 17. 8. 1947, ko bi naj v pridigi v kapucinski
cerkvi v Celju, »lažno prikazoval dejanski stan sodbe
okrožnega sodišča v Celju z dne 9. 8. 1947, s katero sta bila
obsojena patra Salaj Lovrenc in Ferk Ivan.« Obtej priliki bi
naj v zvezi s sojenjem omenjenima duhovnikoma-patroma
dejal, »da še Celje ni doživelo nikoli take stvari, kot se
dogaja danes, da se jih obrekuje s podlimi lažmi, da jih
preganjajo in blatijo z izmišljotinami in podlimi lažmi, da
bodo morali sedaj Celje zapustiti.« Kot drugo kaznivo deja-
nje pa mu je bilo očitano to, »da je v kapucinskem samo-
stanu v Celju skupno z ostalimi kapucini pomagal prikri-
vati gvardijanu kap. samostana v Celju 15 vojaških omar
vojnega plena.« Za navedeni kaznivi dejanji je sodišče
Francu Savcu-Bonaventuri izreklo kazen sedem mesecev
odvzema prostosti.
Štefan Kušar, duhovnik iz Črešnjic pri Slovenskih Konji-
cah, je bil pred celjskim okrajnim sodiščem obsojen 3. 10.
1949. Proces proti njemu je bil povezan z dekanijskim
sestankom duhovnikov, ki ga je marca 1949 v Celju sklical
Iniciativni sekretariat duhovnikov pri OF. Član tega sekre-
tariata Medvešek je prejel anonimno pismo, v katerem je
njega in duhovnika Lampreta kritiziral zaradi njune velike
vneme pri pridobivanju diihovnikov za sestanek v Celju.
Kot avtor anonimnega pisma je bil obtožen Štefan Kušar,
in sicer na osnovi grafološke analize in primerjanja rokopi-
sov. Obtoženec je zanikal, da bi bil on avtor tega anonim-
nega pisma, vendar sodišče njegovega zagovora ni upošte-
valo, in ga je obsodilo na tri mesece odvzema prostosti.
Sodnik Adolf Reya je v obrazložitvi sodbe kaznivo dejanje,
ki bi ga naj storil Štefan Kušar, označil kot skrajno nevarno
za obstoječi družbeni red, »ker se hoče s tem ubiti pri
napredni duhovščini resno voljo uspešno sodelovati z ljud-
sko oblastjo ter iste terorizirati in jih odvračati od začrtane
poti.« Kot olajševalno okoliščino, ki jo je sodišče upoštevalo
pri izreku kazni, pa je Reya navedel, »da obtoženec doslej še
ni bil kaznovan, nadalje, da samo dejanje je ostalo brez
nevarnih posledic, za katerimi je težilo, in končno, da je bil
obtoženec v času okupacije preganjan, njegovi starši izg-
nani, dom oropan, en brat je padel kot talec v Celju, drugi
brat pa je bil ustreljen v zloglasnem taborišču Aušvic«
Pred okrožnim sodiščem v Celju je bilo v letih 1947-1949
devet procesov proti duhovnikom in redovnikom. Le v dveh
primerih je šlo za sodne procese, v katerih so sodili samo
duhovnikom, v vseh ostalih primerih pa je šlo za skupinske
sodne procese, v katerih je bilo razen duhovnikov obsojenih
še več drugih oseb. Skupaj je bilo v teh letih pred celjskim
okrožnim sodiščem obsojenih šest duhovnikov, pet redovni-
kov in štiri redovnice. Duhovniki in redovniki oziroma
redovnice, ki so bili obsojeni pred celjskim okrožnim sodiš-
čem, so bili obtoženi težkih kaznivih dejanj zoper ljudstvo
in državo. Kot bo razvidno iz posameznih obravnavanih
sodnih procesov proti diihovnikom pred celjskim okrožnim
sodiščem, so bili obtoženi sovražnega delovanja s ciljem, da
se zruši obstoječa državna in družbena ureditev. S tem ^
v zvezi so bili obtoženi povezovanja s člani raznih ilegalnih '
skupin (t.i. band) in drugimi, kot npr. z Mirkom Bitencom,
škofom Rozmanom itd. Mnogim duhovnikom se je tudi
očitalo, da so pred verniki zagrebšega škofa Alojzija Ste-
pinca zaradi sodnega procesa proti njemu prikazovali kot
žrtev. Vsi duhovniki in redovniki, ki so bih sojeni pred
celjskim okrožnim sodiščem, so bili obsojeni na izredno
visoke zaporne kazni ter v nekaterih primerih tudi na ■'.
zaplembo premoženja. To je veljalo zlasti za tiste, ki so bili
obsojeni leta 1949. Oblast je v posameznih primerih proti
duhovnikom, ki so bili priprti in v kazenskem postopku,
organizirala množična zborovanja, na katerih so bile izra-
žene zahteve, da se jim izrečejo ostre kazni, s čimer se je
vršil hud pritisk na sodišče. V nekaj primerih pa je prišlo
tudi do zborovanj v podporo zaprtim duhovnikom, na kate-
rih so udeleženci od oblasti zahtevah, naj jih izpusti. V vseh
takšnih primerih so bili organizatorji teh zborovanj postav-
ljeni pred sodišče in zelo strogo kaznovani.
Prvi proces proti duhovnikom pred celjskim okrožnim
sodiščem je bil 9. 8. 1947. Tedaj sta bila obsojena patra
celjskega kapucinskega samostana Lovrenc Salaj-pater |
Kerubin in Ivan Ferk-pater Joahim, ker bi naj neki ženski
omogočila, da je v kapucinskem samostanu odpravila
telesni plod, in od nje zahtevala, da o tem ne sme nikomur
ničesar povedati. S tem dejanjem sta, kot je ugotavljala
obtožnica, storila kaznivo dejanje zoper pravosodje, in sta
bila obsojena vsak na tri mesece odvzema prostosti.
V letu 1948 sta bila pred celjskim okrožnim sodiščem dva
sodna procesa proti duhovnikom oziroma redovnikom. Prvi
je bil 8. 7. 1948, v njem pa so bili obsojeni trije redovniki
samostana Kongregacije misijonarjev sv. Vincencija Pavel-
skega v Celju. To so bili: Leopold Šmid, Anton Rupnik in
Jože Fidler. Skupaj z navedenimi redovniki je bil na tem
procesu obsojen tudi profesor nižje gimnazije v Žalcu
Simon Milač. Obtoženi so bili vrste kaznivih dejanj zoper
ljudstvo in državo, ki bi jih naj storili predvsem v letih
1945-1946 ali pa že med vojno.
Št. 4. - 26. ianuar 1995
KULTURA
10
Kdor naš si,
z nami poj!
Včeraj so pevke in pev-
ci Celjskega pevskega
društva ob 16.30 uri
v dvorani Narodnega do-
ma v Celju na slavnost-
nem občnem zboru ob
100-letnici društva pro-
slavili častitljivi jubilej in j
prejeli priznanja za dol-
goletno vztrajanje v me-
šanem pevskem zboru
— Gallusove značke. Za
častna člana Celjskega
pevskega društva so ime-
novali dirigenta dr. Gy-
orgya Mihalko iz Mad-
žarske in dolgoletnega
zborovskega pevca in ar-
hivarja Dušana Herzoga.
Ob 18. uri pa so v pro-
storih Muzeja novejše
zgodovine v Celju odprli
razstavo ob 100-letnici
CPD in hkrati predstavili
knjižno izdajo kronike
CPD, ki jo je napisal diri-
gent zbora prof. Edvard
Goršič in CD ploščo z iz-
borom pesmi iz zadnjega
obdobja.
CPD bo nastopil tudi
. na občinski pevski reviji,
ki je v čast visokemu ju-
bilantu, in sicer nocoj ob
19.30 uri, jutri, v petek,
27. januarja pa bo zvečer
v Narodnem domu slav-
nostni koncert Mešanega
pevskega zbora Celjskega
pevskega društva pod
vodstvom dirigenta prof.
Edvarda Goršiča. Slav-
nostna govornika bosta
minister za kulturo Sergij
Pelhan in župan celjske
mestne občine Jože
Zimšek.
DRAGO MEDVED
Četrti dnevi i(omediie
Smeh oa 3. do 26. februarja v festivalski opravi
Ni dvoma — po lanskih, tret-
jih Dnevih komedije v Celju so
še vedno gledališke vstopnice
prodane za leto vnaprej. Tako
bo treba že letos stopiti v vrsto
za prihodnje leto. Letošnji 4.
Dnevi komedije bodo razvese-
ljevali hvaležno občinstvo od
3. do 26. februarja v tekmoval-
nem in spremljevalnem pro-
gramu.
In zakaj so dobiU festivalsko
oznako? Razlogov je več. Prvi
je ta, da je vodstvo Dnevov ho-
telo zagotoviti večjo kakovost
predstav. Zato je izbralo se-
lektorja, umetniškega vodja
SLG Celje Primoža Beblerja,
ki si je ogledal slovenske pred-
stave, ki so imele premiero do
konca lanskega leta. Festival-
ska zasnova omogoča tudi na-
stope tistim gledališčem, ki ni-
so enako organizirana kot red-
na institucionalna gledališča,
imajo pa poklicne igralce in
druge ustvarjalce predstave.
Novost je tudi v tem, da bo ob
uradni žiriji, ki jo letos sestav-
ljajo Majda Knap Šembera,
Blaž Lukan in Marinka Po-
štrak, ki bo izbirala Žlahtnega
komedijanta in Žlahtno kome-
dijantko, občinstvo z glasova-
njem izbiralo najboljšo pred-
stavo.
Novost je spremljevalni pro-
.gram, ki omogoča, da več ob-
činstva vidi čimveč predstav,
enakega pomena pa so tudi go-
stovanja v Ljubljani, Trbov-
ljah, Slovenskih Konjicah, La-
škem in Krškem.
Kakor se za festival spodo-
bi, bo otvoritev nekoUko slo-
vesnejša, kljul? temu, da ne bo
ognjemeta, ob zaključku pa bo
simpozij kot analiza letos vi-
denih komedij. Novost bo tudi
podeljevanje nagrad. Za razli-
ko od lani, ko se je vse dogaja-
lo zadnji dan, takoj po uradni
predstavi, bo letos podelitev
v nedeljo, 25. februarja zvečer,
ko bo v soboto že končan
uradni del. Po podelitvi pa bo
nastopilo zagrebško gledališče
Gavella z Wildovo komedijo
Važno je imenovati se Emest,
seveda zimaj konkurence za
požlahtnitev večera. Podrobni
program je objavljen v prilogi
Petica.
Festivalska tradicija se
v Celju nadaljuje. Za minulo
filmsko in še vedno živo pev-
sko, trdno živi tudi odrska. Ali
kakor pravi direktor SLG Ce-
lje Borut Alujevič: Celjski sta-
ri grad z grofi in Dnevi kome-
dije bodo v Celju večni!
DRAGO MEDVED
Sifrat Sanjavec
otroška predstava Plesnega foruma
Celle
Gledaliških predstav za naj-
mlajše, predvsem tiste, ki še
niso prestopili šolskega praga,
pa jim v času dvodimenzional-
nih, sicer privlačnih, a površ-
nih in vse prehitro bežečih te-
levizijskih podobic, izkušnja
odra pomeni prepotrebno sre-
čanje s čarobnim, živim doga-
janjem, je vse premalo. Zato je
vsaka predstava za otroke
nadvse dobrodošel dogodek
- seveda le, če je na ravni, ki
ustreza razvojni stopnji otro-
ka, ter sooblikuje in bogati
njegovo čustveno ter estetsko
doživljanje.
Predstava Škrat Sanjavec je
nastala v Plesnem forumu Ce-
lje, ki pod vodstvom Goge Ste-
fanovič-Erjavec in Dušana Er-
javca že skoraj dve desetletji
soustvarja sodobno plesno do-
gajanje v Sloveniji. V zadnjih
letih prispeva k utripu mesta
tudi s komornimi, ekskluziv-
nimi programi - plesnimi na-
stopi, koncerti znanih šanso-
njerjev, igralcev, jazzovskih
pevcev, glasbenikov, itd., na-
menjenim kulturnim slado-
kuscem, ki radi zahajajo v pri-
jetno dvoranico v Stanetovi
ulici.
V izvedbi kakih dvajsetih
otrok, povečini deklic, gojenk
otroških skupin Plesnega fo-
ruma, so v koreografiji in reži-
ji Goge Stefanovič-Erjavec na
odru SLG Celje pretekli petek
prvič plesno - gibno zaživele
pesmice iz kasete, ki jih je na-
pisal Feri Lainšček, ugiasbil
Nino de Gleria, zapela pa Mia
Žnidarič. Skupaj s posnetimi
pesmicami Svetlane Makaro-
vič sodi ta kaseta med redke
kakovostne dosežke, ki močno
štrlijo iz množice kičastih,
glasbeno in tekstovno dile-
tantskih, neodpustno beba-
stih, otrokom namenjenih
glasbenih izdelkov. Ritmi so
v Škratu raznolični, jazzovsko
sinkopirani, včasih rockovski,
včasih z latinsko ameriškim
nadihom. Usklajeni s prijetni-
mi besedih ter interpretacijo
pevke slikajo posamezne teme
in značaje živali.
Mali plesalci so oživili zve-
dave miške in zajčke, prijazno
prihuljene lisice,  prepirljive
srake, poskočne žabice, rožice
in puhaste regratove lučke,
manjkal pa ni tudi imenitni si-
birski medved, velikanska ži-
val, ki se je premikala na nekaj
parih pod rjavo »kožo« skritih
nožic malih plesalk, njena gla-
va, narejena iz razpetega dež-
nika pa se je obračala kar za
cel krog. Preprosti, vendar do-
miselni in likovno dognani ko-
stumi in rekviziti Eke Vogel-
nik so spodbujali k izraznosti
gibanja (žabji prsti, regratove
lučke, sračji kljvmi). Tudi ko-
reografka je znala spodbuditi
gibno ustvarjalnost otrok. Ne
da bi jih silila v njim tuje giba-
nje, je ples oblikovala v pestre
prostorske kompozicije, ki so
zahtevale od otrok precej dis-
cipline, vendar jih niso omeje-
vale, saj so se lahko sproščeno
razživeli v drobnih gibnih do-
mislicah, očitno pa rojenih
med improvizacijsko fazo na-
stajanja predstave. Morda bi
koreografka lahko več pozor-
nosti posvetila delu nog, in
večji ritmični raznoličnosti
korakov, kar bi dalo plesu še
več energije ter za izrazitejšo
karakterizacijo posameznih li-
kov. Seveda to ni lahko,
a otroci so tako nadarjeni, da
bi tudi to zmogli... Koreo-
grafka in režiserka Goga Ste-
fanovič-Erjavec se je odločila
za »slikanico,« torej za enako-
merno linearno nizanje ples-
nih in govornih prizorov (v
slednjih so kot povezovalci na-
stopali prisrčni vili Rozalija in
Zelenka - pravi govorni impro-
vizatorki - ter Skratek Sanja-
vec), kar je šlo nekoliko na
škodo ritma celotne predstave.
V prihodnje bi se morda velja-
lo lotiti dela po trdnem scena-
riju, ki bi vnesel v predstavo
dogajanje in ji dal dramatur-
ško ogrodje.
Po končani predstavi, na
katero so organizatorji pova-
bili tudi pevko Mio Znidarič,
so lahko prišli na račun še
starši, vsaj tisti, ki imajo radi
pravi, žlahtni vokalni jazz, saj
sta pevka Mia in kitarist Žar-
ko Živkovič v dvorani Plesne-
ga foruma s svojo odlično iz-
vedbo ter interpretacijo zna-
nih pesmi poskrbela za izjem-
no glasbeno doživetje.
NEJA KOS
NACEUSKIH PlATNlH
Junior,
komedija
Režija: Ivan Reitman (Izganjalci duhov, Dave), vloge:
Arnold Schwarzenegger, Emma Thompson, Danny de
Vito.
3 nominacije za nagrado Zlati Globus 1995: A. Schvvarze-
negger in Emma Thompson za glavni vlogi v kategoriji
komedije in za pesem Look What Love Has Done.
Dr. Alex Hesse (A.
Schvarzenegger) je natan-
čen, discipliniran in ima
manj kot en odstotek teles-
ne maščobe. Vse to se bo
spremenilo.
Že leta si dr. Hesse in
njegov sodelavec dr. Larry
Arbogast (D. de Vito) pri-
zadevata razviti expectane,
zdravilo, ki bo zagotovilo
varno nosečnost. Preden ji-
ma to uspe, projekt ustavi-
jo. Hesse in Arbogast sta
razočarana, toda odločena,
da bosta zdravila preizku-.
sila. Tako ukradeta zmrz-,
njeno jajčece in ga vsadita
tja, kamor zagotovo ne bo.
nihče pogledal, v telo dr.
Hesseja. Drzni medicinski
poskus prinese nepričako-
vane in nenavadne posledi-
ce. To je film Junior, ro-
mantična komedija v režiji
Ivana Reitmana. V filmu
sta ponovno združila moči
• Schvarzenegger in De Vito,
zvezdi Reitmanove uspeš-
nice Dvojčka. Reitman je
tudi za kulisami zbral na-
darjene sodelavce: kostu-
mografa Alberta Wolskyja
(oskar za film Bugsy), skla-
datelja Jamesa Newtona
' Howarda (nominacija za
Begunca), direktorja foto-
grafije Adama Greenberga
(nominacija za Termina-
torja 2), montažerja Shel-
dona Kahna (nominacija za
Mojo Afriko), ki je bil v fil-
mu koproducent in sceno-
grafa Stephena J. Linewe-
averja (Mestni fantje 2).
V Juniorju se prepletajo
usode treh znanstvenikov,
ki so posvetili svoje delo
osnovni človekovi želji — po
razmnoževanju in ustvar-
janju družine. Na žalost pa
so se laboratorijski čarode-
ji naučili obvladovati vse
organe človeškega telesa,
razen nepredvidljivega
srca.
Alex Hesse je genialen,
vendar zelo discipliniran
znanstvenik, čigar življenje
je tako sterilno kot labora-
torij. Živahni ginekolog
Larry Arbogast iz dneva
v dan pomaga svojim paci-
entom, pri tem pa pozablja
nase. Njegova kolegica Di-
ana Reddin je vrhunska
znanstvenica, a preveč sra-
mežljiva, da bi se spustila
v resno zvezo. Njihovo pri-
jateljstvo prinese nov po-
gled na ženske, moške, ču-
deže življenja in čarobnost
ljubezni. »V Jimiorju sem
hotel prikazati več kot le
komedijo z nosečim Amol-
dom Schwarzeneggerjem,«
pravi režiser Reitman.
»Hotel sem prikazati, kako
dandanes ustvarjamo dru-
žino, kako koncept rojstva
vpliva na naša razmišljanja
o moškosti in ženskosti in
o tem, kako lahko znanost
to spremeni.«
Amolda Schwarzeneg-
gerja si v tej vlogi težko
predstavljamo, pa vendar
je v lik vnesel svoj ironični
humor in globino in si za
vlogo prislužil letošnjo no-
minacijo za nagrado Zlati
Globus (nagrada ameriških
kritikov, ki je hkrati dobra
napoved za prihajajoče
Oskarje).
ZAPISOVANJA
Piše Tadej Čate.
V vodali (ne) političnega
Seveda!  Dogodek  meseca
januarja na področju kulture
je nedvomno izvolitev novega
predsednika Društva sloven-
skih pisateljev. Ker je pisatelj-
sko društvo, kljub razmeroma
počasnemu sestopu z oblasti,
še vedno eno od najbolj dejav-
nih   umetniških   društev na
Slovenskem, je jasno, da deni-
mo slovenska premiera novega
slovenskega celovečerca Hal-
ga ta še zdaleč ni tako zelo šir-
še družbeno pomembna, kaj
šele odmevna, da izidi knjig in
gledališke premiere, med ka-
tere se zapisuje tudi Lepa Vida
kot avtorski projekt Damirja
Zlatarja - Freya, ostajajo ne-
kako na obrobju vsega tistega,
kar s področja   kulture in
umetnosti sega  tudi v širši
družbeni  prostor.   Slovenski
pisatelji so torej dobili svojega
novega predsednika. Daneta
Zajca, ki je Društvo pripeljal
iz političnih voda znova v lite-
rarne oziroma, če že ne v lite-
rarne, pa vsaj v nepolitične
oziroma manj politične, v ka-
kršnih ga je nasledil od Rudija
Šeliga, je zamenjal Evald Fli-
sar. Kar preprosto pomeni, da
se želijo slovenski pisci znova
prepustiti  besedi,   literaturi,
knjigam in politično dogajanje
spremljati le z obrobja,  se
vanj, če je le možno, nevmeša-
vati.   Z   drugimi   besedami,
Društvo slovenskih pisateljev
. naj bi postalo nacionalna lite-
rarna hiša, v kateri se ne bi več
zbirali strankarski veljaki in
v imenu »razumnikov« podpi-
sovali raznoraznih peticij in
ultimatov, pač pa bi se naj tam
kot  drugod po svetu,   vsaj
v razvitem, dogajali literarni
večeri, predstavitve knjig, sre-
čanja s pisatelji, pogovori in
debate. Društvo slovenskih pi-
sateljev naj bi prvič postalo
takorekoč literarni salon.
Seveda lepe želje, ki pa so le
stežka uresničljive. Že res, da
je »literarno oblast« prevzela
mlajša generacija, da je prišlo
pravzaprav do menjave gene-
racij, ki ni tako zelo politično
obremenjena kot predhodna
generacija, da gre za generaci-
jo, ki ji je bližje kot slovenske
politične zdrahe hollywoodski
film in MTV-jevski spoti, da
gre za generacijo, ki si je kot
eno prednostnih nalog zadala
promovirati slovensko literar-
no ustvarjalnost v tujini, zlasti
na zahodu, kjer menda še ni-
koli ni bilo takega povpraše-
vanja po slovenski litaraturi
kot ravno ta trenutek (pri če-
mer ne gre izvzeti faktorja voj-
ne v Bosni in Hercegovini), pa
vendar bo tako predsedniki
kot članom upravnega odbors
zelo težko kirnariti med pisa-
telji, ki so društvo sicer prepu-
stili mlajšim, so pa kljub vse-
mu bodisi desno bodisi leve
politično naravnani. Kar je se-
veda precej žalostno. Če vs
verjamemo, da bodo cilji, ki s.
jih je novo vodstvo zadalo
uresničljivo oziroma imajo vsi
možnosti, da se tako ali druga-
če realizirajo, potem je glavn
faktor, ki utegne zavirati »raz-
voj« pisateljskega društva rav-
no politika. Ker, kako prepri-
čati vse tiste novodobne hero
je, ki se še vedno ne moreji
sprijazniti z dejstvom, da so S(
časi spremenili in, da pisatelj
med politiki, kaj šele oblastni
ki, nimajo kaj poleti?In obrat
no; kako prepričati vse tisU
politike, ki še vedno menijo
da je Društvo slovenskih pisa-
teljev oziroma hiša na TomJi
čevi 12 v Ljubljani njihov dru-
gi dom in, da se vse pomemb-
nejše peticije in dokument
namesto v poslanskih klubi!
sestavljajo in podpisujejo pra\
tam?
Pravzaprav vsa zadeva nit
ne potrebuje svojega komen-
tarja. Oziroma drugače; ko ji
Igor Gruden preko televizije
intervjujal nesojenega zuna-
njega ministra dr. And/eia
Umeka, ga je ob koncu pospre-
mil z dvema preprostima bese-
dicama: »Težka bo«!
Zgovorni I(m8či(i motivi
Grafik Marjan Vodišek, član Društva šaleških likovnikov t
Velenja, se tokrat predi^tavlja na razstavišču Servisa Gorenje
na svoji dvainpetdeseti samostojni razstavi, katere rdeča nit s<
kmečki motivi.
Obiskovalci si lahko ogledajo upodobitve kašč, kozolcev
kmečkih dvorišč, portalov in kmečkih vozov, od dela utrujenil
ljudi na poljih, moč pa je zaznati tudi nekaj mestnega utripa
Marjan Vodišek je sicer grafik, vendar rad seže tudi po pastelil
in olju. Včasih ustvarja z barvnim papirjem, ki ga uporabi ko
podlago za perorisbo. L.O.
Maji oder smelia
Amaterska dramska skupi-
na Mali oder smeha, deluje pri
KUD France Prešeren Vojnik
že štiri leta. Ta skupina nada-
ljuje dolgoletno tradicijo ama-
terske dramske dejavnosti
v Vojniku. Odločili so se, da
bodo igrali samo komedije do-
mačih avtorjev.
Že ime Mali oder smeha na-
poveduje, da je v njihovem re-
pertoarju na prvem mestu ko-
medija. Prva uprizoritev je bi-
la delo Jura Kislingerja Na
izletu. Nato so se odločili za
izredno zahtevno delo, kome-
dijo Toneta Peršaka Peter in
Pavel.
Za sezono 94/95 pripravlja
delo štajerskega avtorja Ton«
ta Partljiča Ščuke pa ne.
Gonilno silo dramske skupi
ne predstavljata Tatjana Pav
šer in Zoran Slatinek, ki st
v veliko pomoč amaterskem
režiserju D. Grokiču.
Skupina Mali oder smeha j
v preteklem letu s sodelova
njem ansambla Francija Ze
meta in KUD pripravil izred
no odmevno in nad pričakova
nji obiskano prireditev oziro
ma parado glasbe.
V Vojniku bo treba najti ve
posluha za financiranje njiho
ve dejavnosti, ker volja in pro
stovoljno delo v težkih časi
za amatersko delo ni dovolj-
D. GORKI'
it. 4. - 2«. ianuar 1995
11

Tri priznanja
Anton Ašicerc
Za izjemne dosežke na po-
dročju kulture bodo letos v ob-
čini Laško podelili tri prizna-
nja »Anton Aškerc«
Na osnovi razpisa je Zveza
kulturnih organizacij za letoš-
nje dobitnike predlagala Loj-
zeta Šveca, dolgoletnega zbo-
rovodjo mešanega pevskega
zbora Laško. Gorazd Šetina
bo priznanje sprejel zaradi ve-
like prizadevnosti pri kulturni
promociji Laškega, Anton
podkrižnik pa za vrhunsko re-
stavratorsko delo v Marij agra-
ški cerkvi in cerkvi sv. Marti-
na ter pri izdelavi Marijinega
znamenja na Aškerčevem trgu.
JI
Piesni Forum:
7 + 5
Jutri, v petek, 27. januarja
bo ob 19.30 uri v Slovenskem
ljudskem gledališču najnovejši
plesni dogodek »7 + 5« v izved-
bi Plesnega Foruma Celje. To
ni zgodba, je le zaporedje gi-
balrdh slik, ki bi se lahko odvi-
jale kjerkoli: na ulici, na grad-
bišču ah v temačnem kotu
kakšne sobe.
Sedem gibalnih slik je kore-
ografirala Sava Malenšek na
glasbo različnih avtorjev. Ko-
stume in sceno je zasnovala
Magdalena Klarer.
Pet vsakdanjih slik je koreo-
grafirala Goga Stefanovič Er-
javec na glasbo Gianluigija
Trovesija in Philipa Glassa.
Plešejo: Sava Malenšek, An-
drejka in Tjaša Cepuš, Simona
Mirnik, Marko peperko, Vesna
Tanko, Tina Huremovič, Nata-
ša Špingler in Alja Klapčič.
Istega večera, torej v petek, 27.
januarja bo v dvorani Forum
ob 22. uri koncert mlade, a že
uveljavljene skupine glasbeni-
kov, ki se predstavljajo kot
<Simnazijski kvartet.
Odsev stilnih obdobij
Do konca tega tedna bo
v Likovnem salonu v Celju
razstava z naslovom Odsev
stilnih obdobij, ki je nastala
v sodelovanju s podjetjem
Stilles iz Sevnice.
Podjetje se ukvarja z izdela-
vo pohištva ali njegovih posa-
meznih delov, pri čemer imiti-
ra slog s konca devetnajstega
stoletja ter začetkov dvajsete-
ga. Njihova dejavnost je tudi
restavriranje pohištva, pri če-
mer so prav tako specializirani
za to obdobje, ki je sicer pre-
pleteno z različnimi estetskimi
poudarki od različnih histori-
cizmov, secesije do zgodnejših
modernističnih variacij. Na
razstavi je prikazanih več pri-
merkov, ki ilustrirajo njihovo
dejavnost. Tu je delovna mi-
zarska miza z ustreznim oro-
djem, ki ga uporabljajo moj-
stri ter kosi pohištva, ki niso
dokončno izdelani, temveč so
še v fazi obdelave. Bodisi, da je
to izdelovanje novega pohištva
ali restavriranje originalnega,
gre za zahtevne postopke, za
katere je potrebno imeti mno-
go znanja in izkušenj, ob tem
pa je nujno natančno poznava-
nje sloga.čigar karakteristične
posebnosti morajo vsebovati
izdelki. V podjetju se ukvarja-
jo tudi s posebnim načinom
okraševanja, ki se imenuje in-
tarzija, in pomeni omamental-
no dekoracijo z vlaganjem raz-
nobarvnih materialov v les.
S to tehnologijo je mogoče na-
rediti zelo zanimive in slikovi-
te površine pohištva.
Poleg nedokončanih vzorč-
nih primerkov je na razstavi
tudi več dokončno obdelanih
kosov pohištva, med katerimi
še posebno izstopa bogato raz-
členjena jedilniška omara iz
zadnjih let prejšnjega stoletja,
ki so jo v podjetju restavrirali,
sicer pa je v lasti Zdravilišča iz
Laškega.
BORIS GORUPIČ
Triicrat Harlekin!
Harlekinova šola za plesno vzgojo, klasični
balet in sodobni ples slavi v letošnjem letu 20-
letnico svojih začetkov. Že v dneh pred sloven-
skim kulturnim praznikom vabijo na ogled
treh predstav mladih celjskih plesalcev.
V nedeljo, 29. januarja bo ob 17. uri v predd-
verju Slovenskega ljudskega gledališča v celju
otroška predstava O žabicah v rdečih kapicah,
v kateri pleše mlajša generacija plesalk Male-
ga Harlekina. Ustvarjalce predstave, ki so obe-
nem tudi nastopajoči, je vodila Ana Vovk
Pezdir.
Istega dne bo ob 19. uri na velikem odru
SLG premiera Aktovega projekta z naslovom
Slovenske drobtinice, ki ga je mentorsko vodi-
la prof. Lojzka Žerdin. Plesalke so, spodbujene
v iskanju plesnega izraza, segle po slovenski
ljudski in vmietni besedi, glasbi in sliki.
V četrtek, 2. februarja bo ob 19.30 uri v veli-
ki dvorani narodnega doma v Celju premiera
predstave Štirje letni časi. Predstavo na glasbo
Antonia Vivaldija je s plesalci Akta oblikovala
Ana Vovk Pezdir, v njej pa lahko vidimi in
slišimo še vse kaj drugega kot žuborenje stu-
dencev ali petje ptic.
Za vse tri predstave so vstopnice na voljo pri
blagajni SLG, tudi za Štiri letne čase.
Živahno koncertno delovanje se je
nadaljevalo tudi v sledečih sezonah,
kolikor mi je ostalo v spominu in koli-
kor se da ugotoviti iz časopisnih izrez-
kov ali sporedov, ki jih hranim. (Za
leto 1922 nimam podatkov, zato tudi
manjkajo podatki o koncertu 1. 1921).
Število pevcev je bilo med 60 in 70 in
pri tem številu mi je bilo mogoče iz-
vabljati iz zbora vse registre glasbene-
ga izraza, zlasti pa dinamične ni-
i anse...
i Gostovanje na deželi je bilo takrat
otežkočeno posebno v krajih, ki niso
bili dosegljivi z vlakom. Ker takrat še
ni bilo avtobusov, smo bih vezani na
lojtrske vozove, kar je seveda zlasti od
starejših pevcev zahtevalo precej do-
bre volje in samozatajevanja...
V okviru društva se je izoblikoval in
sicer proti moji volji moški oktet Kom-
šija. Pevci okteta so sicer izjaviU, da
bodo stalno hodih k vajam CPD, a se
je, kakor sem predvideval, kmalu po-
kazalo, da niso ostah zvesti svoji ob-
ljubi. Ta pojav je seveda zbudil občo
nevoljo pri ostalih pevcih, ki so se ču-
tili zapostavljene... Ker je bU pevski
zbor zelo prizadet, mi je bilo delo seve-
^ da s tem otežkočeno. Ta razlog in ker
sem bil kot predsednik Godbenega
društva z organizacijo orkestra polno
Zaposlen, sem se leta 1926 odpovedal
pevovodstvu in naprosil direktorja
meščanske šole Bena Serajnika, zna-
nega violinista, naj prevzame pevo-
vodstvo. Po kratki dobi se je tudi on
odpovedal vodstvu in tako je zbor za-
šel v krizo. Da ga rešim razpada, sem
leta 1927 ponovno prevzel pevovod-
stvo in v kratki dobi naštudiral spo-
red, da smo zamogli 7. maja istega leta
že nastopiti v veliki dvorani Celjskega
doma... 15. maja je zbor ponovil kon-
cert v Šoštanju, na katerega je prihitel
tudi Emil Adamič, ki je v Slovenskem
narodu objavil oceno, kjer piše med
drugim: »Zbor ima močno probojno
silo, poje z veliko sigurnostjo, neustra-
šenostjo, brez omahovanja, prepriče-
valno. Pevovodja je temperamenten in
sugestiven.«
V sezoni 1927/28 se je zaradi izven-
društvenih tendenc zlasti število mo-
ških pevcev jelo krčiti. Ker je radi po-
manjkanja prvih tenorjev moški zbor
bil nemogoč, akoravno je bil v Celju
potreben in ker sem vedel, da vlada
izven društva struja, ki žeh videti pri
CPD drugega pevovodjo, sem leta 1928
podal končno ostavko na to mesto. Ni-
sem pa bil ne pri odhodu in ne pozneje
deležen nikakega priznanja... Kmalu
po mojem odstopu pri CPD so me poi-
skah delavci. I*revzel sem vodstvo mo-
škega zbora celjske Svobode, ki sem ga
vodil 7 let (do 1. 1935, ko je bil obla-
stveni razpust Svobod). Izoblikoval
sem ga v mogočen zbor 60 pevcev, ki je
kmalu zaslovel kot najboljši delavski
zbor v Sloveniji!
Tako Ciril Pregelj. Pismo je napisal
na prošnjo znanega celjskega kultur-
nega delavca prof. Gustava Grobelni-
ka ob 60-letnici Celjskega pevskega
društva kot »poročilo o kulturnem de-
lu pri CPD od leta 1914 do 1928. K te-
mu naj še dodamo, da so na odborovi
seji po prvem koncertu leta 1918
z navdušenjem ugotavljah uspeh kon-
certa, a vendar je bil v tem navdušenju
kanček pelina: »Omeni se, da je dr.
Schwab vrrul dve vstopnici poslani mu
na dom z opazko na pisemski kuverti:
Nimam nobenega stika s CPD, torej ne
sprejmem.«
V citiranem pismu Pregelj ne ome-
nja, da je imel že po koncertu leta 1918
v zboru kar precejšnjo krizo, saj je po
njegovem takratnem mnenju v društvu
»disciplina vedno slabša«, tudi s kon-
certom ni bil preveč zadovoljen, »v
društvu ni klavirja«... in »ni sodelo-
vanja vseh slojev. Pohujšanje se širi,
kot v dolini Šentflorjanski.« To so bile
ugotovitve na izrednem občnem zboru.
Pregelj se je vseskozi zavzemal za kul-
t\imi nivo prireditev, za koncertno
petje. Njegov predlog, da bi imeh za
25-letnico CPD tekmo pevskih zborov,
se ni uresničil. Čeprav je deloval tudi
v celjski Glasbeni matici, se ni zavze-
mal za od oblasti predlagano združitev
zbora in Matice, pač pa je kot zaveden
Slovenec predlagal »več vpliva na
Glasbeno matico glede nemških učnih
moči, ki so še vedno tam, čeprav so bile
sprejete le za eno leto.«
V pismu v enem od odstavkov tudi
zasledimo, da za leto 1922 Pregelj ni-
ma podatkov. Na podlagi obstoječega
koncertnega lista in zapisnika 28. obč-
nega zbora društva je znano, da je bil
društveni letni koncert 7. maja 1921,
nato pa je nekaj mesecev vladal zastoj,
saj se pevci niso zadovoljivo udeleže-
vaU vaj. Pregelj se je povsem posvetil
delovanju Godbenega društva, katere-
ga organizacijski vodja je bil. Na me-
sto dirigenta zbora je začasno prišel
Beno Serajnik. Sicer pa obstaja vtis,
da se je Pregelj do CPD-ja včasih ob-
našal nekoUko muhavo. Na eni strani
je postavljal pogoje o disciplini, števi-
lu pevcev, rednem obisku, podpori di-
rigentu itd., po drugi strani pa je pri-
hajal v spore z vodstvom dostikrat za-
radi navidez nepomembnih zadev:
brez vednosti odbora je angažiral pev-
ce pri gledališki predstavi, po vsej sih
je hotel dirigirati nek nastop združe-
nih zborov (CPD in Oljka), ni mu bila
po volji udeležba na Sokolskem zletu
v Šoštanju, očital je odboru, da se ne
angažira za sodelovanje pri pevski
zvezi itd.
PRIREDITVE
_-__________i_
LEDALfŠČE
V Slovenskem ljudskem gledališču v Celju bodo jutr v petek ob
19.30, za III. ljubiteljski kulturni abonma, gostili P sni Forum
iz Celja s predstavo Plesni dogodek 7 + 5. V soboto o 20.30 bodo
za abonma Oderpododrom 5, uprizoriU predstavo : a odprtem
morju, režiserja Matije Logarja.
V Kulturnem domu v Vojniku bodo jutri, v petek 27. januarja ob
19.30, uprizorili gledališko predstavo komedije Miha ila A. Bul-
gakova Zojkino stanovanje, v režiji Štefana Žvižeja.\
V Domu kulture v Velenju bodo danes, v četrtek oh 19.30 za
rumeni gledališki abonma, jutri v petek ob 19.30 pa še za beU
gledališki abonma, v izvedbi gostujočega Mestnega gledališča
ljubljanskega, uprizorili bulvarko Pridi gola na večerjo, reži-
serja Zvoneta Šedlbauerja.
OMCERTI
V Barflyju bo v soboto ob 22. uri, koncert Šank ročka.
V Razstavnem salonu Zdravilišča Rogaška Slatina bo drevi ob
20. uri, koncert Akademskega pevskega zbora iz Maribora, pod
vodstvom Simona Robinsona.
V dvorani Zdraviliškega doma na Dobrni bo drevi ob 19.30,
koncert učencev osnovne šole Dobrna, jutri, v petek ob 19.30, pa
bo še koncert celjskega orkestra Akord, ki ga vodi Marjan
Breznik.
V Narodnem domu v Celju bo danes najprej ob 17. uri, nato pa
še ob 19.30, revija odrasUh pevskih zborov mestne občine Celje,
na kateri bo sodelovalo 9 mešanih moških in ženskih pevsMh
zborov ter 2 gostujoča zbora in sicer iz Mengša in Moški pevski
zbor iz Šentjurja. Prireditev je posvečena lOO-letnici Celjskega
pevskega društva.
V koncertni dvorani Glasbene šole v Velenju bo drevi ob 19.30,
koncert v ciklusu zborovskega abonmaja in sicer simfoničnega
orkestra Slovenske filharmonije s solistko-pianistko Tanjo
Šterman in dirigentom Markom Letonjo.
V Kulturnem centru v Laškem bodo jutri, v petek ob 19.30,
nastopili člani Godbe na pihala Laško, Mešani pevski zbor
Gloria in mažoretna skupina.
V Zdravilišču Atomske Toplice bo jutri, v petek ob 20. uri,
koncert Moškega pevskega zbora iz Atomskih Toplic.
A.ZSTA.VE
V pop teatru v Celju si lahko ogledate razstavo fotografij Bar- ■
bare Jakše. ^
V šentjurski knjižnici bodo drevi ob 18. uri, odprli razstavo^
likovnih del Vlada Geršaka. j
V Likovnem salonu v Celju bo do 28. januarja, na ogled razstava i
Odsev stUnih obdobij (o intarziji, rezbarjenju in restavriranju).;
V hotelu Dobrna si lahko ogledate razstavo akvarelov in gvašev j
Snežna jama, akademskega slikarja Alojza Zavolovška. j
V galeriji Mozaik v Celju je na ogled razstava del akademske i
sUkarke Darinke Pavletič-Lorenčak. j
V Muzeju novejše zgodovine si lahko do torka ogledate razstavo i
ob lOO-letnici Celjskega pevskega društva z naslovom »Kdor?
naš si, z nami poj«.
V celjskem Kljubu je odprta razstava pesmi in aforizmov
Bojana Marjanoviča. s
V Muzeju grafične umetnosti v Rogaški Slatini bo do 3. febru- ^
arja na ogled razstava starih grafičnih listov iz 18. in 19.'
stoletja, z naslovom Moda skozi letne čase.
I     M    O
Union od 26.1. do 1.2. ob 16., 18.30 in 21. uri ameriški film
Intervju z vampirjem; Mali Union od 26. do 30.1. ob 20. uri
francoski film Germinal, od 31.1. dalje ob 20. uri pa ameriški
film Philadelphia; Metropol od 26.1. do 1.2. ob 16.30, 18.30 in
20.30 ameriški film Jimior; Dom od 26.1. do 1.2. ob 18. in 20.15
ameriški film Divja reka.
Kino Žalec 26. 1. ob 20., 28.1. ob 18. in 29.1. ob 20. uri slovenski
film Halgato, 27.1. ob 20., 28. 1. ob 20. in 29.1. ob 18. uri
ameriški film Ljubezen v troje.
Kino Dobrna 29.1. ob 17. uri ameriški film Usodni val.
Kino Vojnik 29.1. ob 17. uri ameriški film Kraljica razbojnikov.
Kino Rogaška Slatina 27. in 28.1. ob 17. in 19.15 uri ameriški
film Specialist.
S T A L Oi
V Barflyju bo drevi ob 22. uri, večer burlesk Stan & Oho.       i
V otroškem oddelku knjižnice bo danes ob 17. uri, dramski i
igralec Renato Jenček, pripovedoval pravljico z naslovom BeUn
medvedek, kam greš? ,
Šalamonovi alcvareli
v galeriji trgovine Radeče papir bodo v petek, 27. januarja, <
odprU dvaintrideseto samostojno razstavo akvarelov in grafič-3
nih listov Ukovnega pedagoga Arpada Šalamona iz Slovenskih i
Konjic, člana društva šaleških Ukovnikov iz Velenja. V kultur- j
nem programu bo ob otvoritvi, ki se bo pričela ob 18. uri, i
nastopil kitarist prof. Igor Škarabar iz Ljubljane, o umetniku^
pa bo spregovoril akademski slikar Alojz Zavolovšek. <^
L.O.?
Št. 4. - a6. ianuar 1995
NASI KRAJI IN LJUDJE
12
Zdravnik s harmoniko in klavirjem
Dr. Lojze mzmal, specialist splošne medicine In vedla zdravstvenega doma v Preboldu _
Ni ga Savinjčana, ki ne bi
vsaj po imenu poznal dr.
Lojzeta Rizmala. V dolgolet-
ni zdravniški praksi je v nje-
govi ordinaciji bodisi v Žal-
cu, na Polzeli ali pa v Pre-
boldu iskalo pomoč že lepo
število pacientov. Da mu lju-
dje zaupajo, potrjuje tudi
uradna statistika, saj ima
Lojze, kot mu preprosto pra-
vijo ljudje, preko 2500 svojih
pacientov.
Medicina in giasba
Na pogovor je prišel ob
dogovorjeni uri. Pravzaprav
sploh ni prišel, v zgodnjem
popoldnevu je bil še vedno
v beli halji in v svoji ambu-
lanti v Preboldu, kjer je obe-
nem zdravnik in vodja tam-
kajšnjega zdravstvenega do-
ma, ki uradno sodi pod okri-
lje Zdravstvenega doma Ža-
lec. O njem so mi povedali
dvoje: da ga imajo ljudje res-
nično radi in da je eden red-
kih, tistih pravih ljudskih
dohtarjev, ki zna prisluhniti
človeku, pokramljati o tem
in onem, besedo obrniti na
smešno plat.
Kolo časa sva za začetek
zavrtela v preteklost. V otro-
ška leta, ki se za Lojzeta za-
čenjajo pod obronki dobro-
veljskih hribov. »Naša dru-
žina je živela v Braslovčah,«
je začel svojo pripoved. »Bilo
nas je kar precej. Oče, mati
in šest otrok. Leta 1940 je
bila domačija prodana in ta-
krat smo se preselili k bratu
v Žalec. Ob začetku vojne
1941 so brata izselili v Srbijo
in z njim seveda tudi nas
otroke skupaj z materjo. Za-
točišče smo našli v Vmjački
Banji, kasneje smo šli v Beo-
grad in tam sem začel obi-
skovati tudi gimnazijo. Bila
pa je ta izselitev usodna za
mater, ki je leta 1943 umrla,
v treh dneh jo je pobrala hu-
da pljučnica. Potem se je
vojna vendarle končala, vr-
nil sem se v Slovenijo in bi-
val malce pri tetah in pa pri
starejšem bratu Franju. Ta
mi je bil v življenju res stalni
družabni   popotnik,   mojo
življenje je bilo z njim tesno
povezano,« je obujal spomi-
ne sogovornik.
Lojze je gimnazijo potem
končal v Celju in nadaljeval
študij medicine v Ljubljani.
»Medicina me je vediio zani-
mala, vleklo me je v ta poklic
že od otroških let. Bel plašč
me je mikal, no, seveda bi
lahko bil tudi frizer, pa bi še
vedno imel bel plašč,« se je
pošalil. Študij medicine je
v Ljubljani potem prekinil in
ga nadaljeval v Beogradu,
zaključil pa v Skopju, kjer je
živela njegova življenjska
sopotnica, po rodu sicer Slo-
venka. Študentska leta Loj-
zetu niso bila ravno z rožami
postlana. »Socialno sem bil
kar ubog študent. Marsičesa
se je bilo treba lotiti. V fil-
harmoniji sem pel v zboru,
časopise raznašal, da je kanil
kakšen dinar,« se je Lojze
spominjal tistih dni.
A vsaj ena stvar, ki mu je
pomagala   pri   preživetju.
Lojzetu zagotovo ni bila mu-
ka. Prepevanje v filharmoni-
ji. Pri Rizmalovih je bila na-
mreč glasba doma, kot se te-
mu pravi. Velika ljubitelja
glasbe sta bila oče Vinko in
še zlasti brat Franjo, ki je
Lojzetu vtisnil močan pečat
na glasbenem področju. »Ve-
liko smo prepevali v zboru,
igre smo igrah, nastopali
v opereti Planinska roža, tu-
di v cerkvi smo zapeli, saj
glasba ne pozna meja,« je
pribil sogovornik. Mnogi,
zlasti starejši ljudje pa se še
danes radi spominjajo vese-
lih večerov, ki so jih preple-
sali in prepeli povsod tam,
kjer so bih zraven Rizmalovi
fantje.
Uudje ti morajo
zaupati
Kot zdravnik specialist
splošne medicine je dr. Lojze
Rizmal vsa leta v Savinjski
dolini preživel pod okriljem
žalskega zdravstvenega do-
ma. Dolga leta je bil zdrav-
nik na Polzeli, dve leti je
opravljal delo namestnika
direktorja žalskega zdrav-
stvenega doma, v Prebold je
prišel s Polzele pred petnaj-
stimi leti. V Preboldu sta da-
nes dva zdravnika. »Prema-
lo,« je prepričan dr. Rizmal.
»Ko gledam ambulante vi-
dim, da je polzelska enako
obremenjena kot naša v Pre-
boldu, pa vendar je Polzela
dobila še enega zdravnika,
Prebold pa nobenega. Nekoč
smo malce računali in našte-
li 6 do 8 tisoč ljudi, toliko jih
pokrivava dva zdravnika
v našem zdravstvenem do-
mu.« A se ta preboldski dok-
tor ne jezi zaradi obilice de-
la, le več časa bi lahko po-
svetil vsakemu pacientu, če
bi dobih še kakšno pomoč.
Vsak dan se mu v ambulanti
zvrsti 70 do 80 ljudi. Pa več
časa bi imel za obiske po
tamkajšnjih raztresenih bre-
govih. »Vem, da bi si zlasti
starejši ljudje zaslužili več
obiskov, ponavadi pa jih pr-
vič obiščem sam, potem pa si
pomagam s patronažno služ-
bo. Krasne punce so, tele pa-
tronažne in sestre v našem
domu,« ni skoparil s pohvalo
na račun svojih sodelavcev.
Sicer pa o zdravniškem
poklicu in svojem delu raz-
mišlja: »Človek mora biti za
vsak dan pripravljen, da se
kaj zgodi. Vesel sem, če ni
nič hudega. Izkušnje prav
pridejo in včasih je treba na
hitro reagirati, o življenju
odločajo trenutki. Spomi-
njam se leto in pol starega
fantka, takrat sem bil še na
Polzeli. Imel je pogoste angi-
ne, za vsako je dobival peni-
cilin in nekoč otrok po tret-
jem penicihnu skorajda ni
več dihal. K sreči me je oče
takrat našel doma, otroku
sem dal injekcijo, ga naložil
v avto in hitro odpeljal v Ce-
lje. Vendar je že v Šempetru
otrok spet prišel k sebi, kli-
cal mamo, tako da nisem ve-
del ali naj peljem naprej ali
ne. No, na opazovanje sva
vseeno šla, je pa to lep spo-
min. Danes je pa tako: eni ti
zaupajo, v takšnih primerih
je mogoče doseči uspehe,
drugi zahtevajo, da jih po-
šlješ zdaj k temu, zdaj k dru-
gemu specialistu. Držim se
načela: če ti pacient ne za-
upa, ga raje pošljem naprej.«
Tudi o zasebni praksi, ki
se je začela pojavljati pri
nas, nima slabega mnenja.
»V prihodnje se bodo razme-
re precej spremenile ravno
na račun svobodne zasebne
prakse. Osebno menim, da
bo na ta način denar najbolj
pravilno porabljen. Tudi
sam sem že razmišljal o za-
sebni praksi. Po eni strani
me mika, po drugi pa - še
kakšno leto imam do upoko-
jitve in od tretjega življenj-
skega obdobja bi tudi rad še
kaj imel,« je med smehom
razlagal sogovornik. Tisto še
kaj je predvsem njegov dom
v Dobrteši vasi, pa zajci in
kokoši, predvsem pa klavir
in harmonika, kot se za Riz-
malovega fanta spodobi.
»Glasba mi je ostala bolj že-
lja, nikoU ni bilo pravega ča-
sa zanjo. Pa bi na tem po-
dročju še rad kaj postoril. En
zborček bi imel in to dobre-
ga,« načrtuje Lojze.
Počasi sva zaključila, ča-
kal ga je še obisk na terenu.
Res je prijeten sogovornik,
tale dr. Rizmal. Nič čudnega,
če ga je za svojega osebnega
zdravnika izbralo več kot
2500 ljudi. Ni le mož v beli
halji, ki zna predpisati zdra-
vilo. Pod belo haljo je pred-
vsem človek, ki zdravi tudi
z prijazno besedo in toplino.
IRENA BAŠA
Edino zdravilo je vadba
v Cellu oboleli za ankllozantnim spondllltisom nimalo kle
telovaditi
v celjsko podružnico Dru-,
štva invalidov in bolnikov an-
kilozantnega spondilitisa Slo-
venije, ustanovljeno jeseni
1985, je vključenih 51 članov.
Ker te bolnike tarejo hude te-
žave s hrbtenico, je zanje pri-
poročljivo, da redno telovadi-
jo. Vendar so člani društva, ki
jim je bila vsa leta med drugim
omogočena tudi skupinska te-
lovadba, v zadnjih dveh mese-
cih prikrajšani za razgiba-
vanje.
Glavni problem, zaradi ka-
terega ne morejo dobiti ustrez-
ne telovadnice, je finančne na-
rave. Celjska podružnica se fi-
nancira izključno s pomočjo
članarine, ki je minimalna, saj
znaša letno le 1000 tolarjev.
Od leta 1990 so lahko člani
enkrat   tedensko   telovadili
V petek, 20. januarja, so se čla-
ni celjske podružnice Društva
invalidov in bolnikov z ankllo-
zantnim spondilitisom zbrali
na rednem občnem zboru, ki
sta se ga udeležila tudi revma-
tologa dr. Peter Lipovšek in
dr. Rado Komadina. Izbrali so
novo vodstvo in obravnavali
predvsem problem financira-
nja društva.
v celjskem Koronarnem klubu,
vendar so se morali tem pro-
storom decembra lani odpove-
dati, saj zaradi skromnih pri-
hodkov ne morejo plačevati
najemnine. »Edino, kar poma-
ga pri naši bolezni, je zdravlje-
nje v toplicah in vsakodnevna
vadba,« pravi Jožica Ojstrež,
ki je celjsko podružnico vodila
10 let, »zato je za nas tako po-
membno, da lahko telovadimo
tudi pod okriljem društva.
Obenem so bile ure razgibava-
nja edina priložnost, da smo se
srečali, se pogovorili o težavah
in drug drugega spodbujali,
saj društvo v Celju nima svoje-
ga sedeža.«
Člani celjske podružnice
upajo, da jih bo morda finanč-
no podprlo matično društvo,
ki ima sedež v Čateških topli-
cah, ali da se bo zanje vendarle
našel prostor v Zdravstvenem
domu Celje, kjer bi lahko telo-
vadili. V zdraviliščih v La-
škem in na Dobrni jim na pri-
mer že več let omogočajo brez-
plačno kopanje, kar je zanje
prav tako pomembno. »Ohra-
njanje telesne in mentalne
kondicije je edino, kar nam
lahko lajša težave,« pravi Oj-
streževa. Člani društva se bo-
do tudi zavzemali za pravico
do vsakoletnega zdravljenja
v zdravilišču, saj je bila pred
petimi leti precej okrnjena.
KL
Novo omrežje na Otolcu
Telekom PE Celje je zaključil izgradnjo telefonskega omrežja
na Otoku. S tem so zaključili celotno preusmerjanje telefon-
skega omrežja na območju Celja, ki je predpogoj za vključitev
naročnikov na novo rajonsko telefonsko centralo Lava. Dodatne
zmogljivosti centrale omogočajo predvsem direktne telefonske
priključke, tako se postopoma zmanjšuje število vključenih
»dvojčkov« v mestu. Novega telefonskega omrežja pa so najbolj
veseli krajani, ki dalj časa niso mogU dobiti telefonskega prik-
ljučka, kar velja tudi za Otok. Ob koncu leta je prišlo pri
preusmeritvi omrežja do kasnitev zaradi zimskih razmer, raču-
najo pa, da bodo do konca januarja zaključili vključevanje
novih naročnikov.
BRANKA BIZJAK
Obisicali so iVIaistrovega borca
Obiskali so Maistrovega borca
V mesecu, ko se začne novo
leto, je običaj, da predstavniki
občinske borčevske organiza-
cije in občine obiščejo ljudi, ki
so bili aktivni Maistrovi borci.
Teh je vedno manj, v nekdanji
celjski občini živita še dva,
Ivan Grosek v Celju in Franc
Švajger v Vojniku.
Franc Švajger se je rodil 19.
novembra 1897, tako da že
stopa 98-temu rojstnemu dne-
vu naproti. Bil je cenjen kle-
parski mojster, obrtnik, svoje
delo je opravljal celo do 90.
leta. Rad se pohvali, da v sta-
rem delu Vojnika ni hiše, kjer
ne bi delal. In zdaj, ko ne more
več na streho, mu je še vedno
najbolj žal prav za delom. Ob
tem je bil Franc Švajger vse od
leta 1914 še gasilec, trenutno
je najstarejši v Sloveniji. Prav
zato je lani dobil visoko odh-
kovanje, kip svetega Florijana,
zaščitnika gasilcev. Obljubil
je, da se bo poleti udeležil 115.
občnega zbora vojniških gasil-
cev — takrat nameravajo razviti
tudi nov prapor.
Čilega 98-letnika so po no-
vem letu obiskali ter mu zaže-
leli zdravja predsednik občin-
ske borčevske organizacije Ce-
lje Risto Gajšek, predsednik
krajevne borčevske organiza-
cije Vojnik Jurij Bojanovič,
predsednik KS Vojnik Viki
Zgajner in predsednik nove
vojniške občine Beno Poder-
gajs. Izvedeli so, da ob lepem
vremenu še vedno naredi ne-
kaj korakov okoli svoje hiše, ki
stoji v središču Vojnika, da se
rad pošali in da mu je hudo za
ženo, ki mu je kmalu umrla.
Skoraj nikoli pa Franc Švajger
ne pozabi povedati: »Včasih so
mi vsi reMi Švajger, bicikl in
rukzak. To je bilo vedno
skupaj.«
T.VRABL
Gasiisici
Jubilanti
Letos bo kar nekaj teri-
torialnih gasilskih društev
na Celjskem praznovalo vi-
soke jubileje. 120 let sta
stari gasilski društvi na
Dobrni in v Kozjem, 110 let
v Podčetrtku, 90 let v Škof-
ji vasi in 80 na Teharju.
115-letnico pa bodo poleti
praznovali tudi v Vojniku,
kjer bodo razviU nov
prapor.
TV
it. 4. - 26. ianuar 1995
13
NASI KRAJI IN LJUDJE
Iz podjetniške v Icoiesarslfo delavnico!
po stečalu le Celiana Mirana Skeleta spotibutllla zasebna pobutla
Ko je po stečaju ostal brez
delovnega mesta, je začel raz-
mišljati o novi prihodnosti.
Tako kot nekatere prijatelje je
tudi njega spodbudil nov, po-
djetniški duh. Veliko se je na-
učil v sicer kratki podjetniški
delavnici, nato pa se je odločil
za svojo staro, davno ljubezen.
Za ljubezen do koles, ki ga
spremlja že od otroških let.
Celjan Miran Skale je predla-
ni, septembra 1993, odprl po-
pravljalnico koles.
V rosnih otroških letih je
nasproti hiše, kjer je stanoval,
opazoval zanimivo dogajanje
v popravljalnici koles. Nato se
je izobrazil za strojnega tehni-
ka, precej se je ukvarjal tudi
s kolesarjenjem, rekreacijo.
V Libeli, kjer je našel prvo za-
poslitev, je bU športni refe-
rent, zato pozna veliko ljudi.
Potem se je zaposlil v petrov-
škem podjetju, kjer je bil vodja
proizvodnje. Po stečaju je
z delovno knjižico odšel na
Zavod za zaposlovanje ter za
nekaj časa ostal doma. Števil-
ni prijatelji so drug za drugim
začeli odpirati podjetja,
v skladu z novim podjetniškim
razmišljanjem. Tudi tisti, ki
jim je popravljal njihova gor-
ska kolesa in s katerimi se še
danes kdaj pa kdaj odpravijo
na kakšen skupni kolesarski
izlet. Tako je počasi dozorela
odločitev za zasebno poprav-
Ijalnico koles. V Celju je bila
takrat ena sama prava po-
pravi] alnica, na Ljubljanski
cesti, delal je še popoldanski
obrtnik na Ostrožnem, v mest-
nem središču pa je še vedno
popravljal kolesa nek starejši
gospod. Premalo za Celje, so
ugotovili, zato je lahko dovolj
dela tudi zanj.
Po opravljeni podjetniški
delavnici mu je prijatelj Bošt-
jan, ki se je odločil za kolesar-
sko prodajalno, ponudil servi-
siranje, prijatelj Bogdan pa
poslovni prostor. Nekaj začet-
ne finančne pomoči je dobil od
države, ostalo si je izposodil.
Septembra predlani je odprl
popravljalnico koles v Levsti-
kovi ulici, v središču mesta.
V podjetniški delavnici so ga
opozorili na potrebo po rekla-
mi, zato je reklamno tablo na-
mestil na svoj osebni avtomo-
bil. Prihajale so prve stranke,
dela z ljudmi pa je bU družab-
ni Celjan vajen. V popravljal-
nicah koles imajo sicer največ
dela v toplejših mesecih, pozi-
mi pa se vozijo le bolj utrjeni
kolesarji. Prav zaradi tega
ugotavlja, da drugih ne bo mo-
gel zaposliti. Zdaj mu v času
gneče pomaga spretni dijak
Damjan.
Opaža, da se vse več ljudi
vrača na kolo. Nekateri zaradi
športnega užitka, drugi zaradi
postavljanja, tretji pa iz soci-
alne stiske. Največ opravka
ima z gorskimi kolesi, včasih
pa občuduje celo kakšnega
starega, dobrega oldtimerja.
Današnja kolesa seveda ne bo-
do vzdržala tako dolgo, ugo-
tavlja dan za dnem. Včasih je
kakšen oča odštel za takšno
odlično kolo dobro mesečno
plačo, danes pa je spet tako.
V popravljalnicah imajo pre-
cej dela, saj večina ljudi kupu-
je nekakovostna, razmeroma
poceni kolesa.
Pa finančna plat popravljal-
nice koles? Miran Skale ugo-
tavlja, v nasprotju s tistimi, ki
so dvomili, da je s takšno de-
javnostjo mogoče preživeti. Za
začetek je potrebnih precej
vlaganj v opremo ter zalogo
rezervnih delov. V popravljal-
nici ima dovolj dela, zato ni
bojazni, da bi propadla. Mira-
novega podjetniškega uspeha
se veseli tudi njegova soproga
Alenka, uslužbenka komuna-
le, saj sta veliko razmišljala
o njegovi prihodnosti.
Temnejša plat življenja za-
sebnika je seveda pomanjka-
nje prostega časa. V tujem po-
djetju je bil po 14. uri brezskr-
ben, lastna delavnica pa mu
vzame ves dan. Včasih celo na
škodo družinskega življenja,
skupnih ur s hčerko Nino, ki
obiskuje že 6. razred. Tako so
družinski predvsem večeri.
Miran Skale pa izkoristi del
prostega časa tudi za ljubitelj-
sko igranje hokeja, za ekipo
Lokrovca, saj je pravi hokejski
navdušenec.
BRANE JERANKO
Za prepoznavnost
konjiške občine
V Slovenskih Konjicah so
se odločili, da bodo predsta-
vili številne prireditve v svo-
ji občini v posebnem biltenu.
Občina^ Slovenske Konjice
zato poziva vsa društva,
združenja, klube, obrtnike,
podjetnike, študente, šole,
vrtce, sekcije, zbore in vse
ostale, da prijavijo svoje pri-
reditve ali druge oblike
predstavitve na območju ko-
njiške občine v letošnjem le-
tu. Z biltenom prireditev bo-
do občani in turisti imeli
možnost vpogleda v utrip
dejavnosti občine. Vpis v bil-
ten bo brezplačen, akcija pa
bo postala vsakoletna
praksa.
Prijave sprejema turistič-
no društvo Slovenske Konji-
ce, Mestni trg 3, do 15. fe-
bruarja letos, obsegajo pa
naj ime organizatorja, vrsto
prireditve, predvidene goste
in pokrovitelje, kratek pro-
gram, posebnosti prireditve
in kontaktno osebo. V na-
slednjih letih naj bi na ta na-
čin prireditve povezali v or-
ganizirane turistično- atrak-
tivne, kakovostne in komer-
cialno donosne sklope ali
tedne prireditev kulturne,
športne, turistične, slikar-
ske, zborovske ali druge vse-
bine, z možnostjo mednarod-
ne zasedbe, zmanjšanja stro-
škov, večjega obiska in dru-
gih izboljšav. Zgledi podob-
nih prireditev so znani v Slo-
veniji in v tujini, letos pa naj
bi s tem še posebej zaznamo-
vali 850. obletnico konjiške
dekani je in trga Konjice.
B.Z.
Letos ena lepotica Siovenile
Lani je bila v Sloveniji pra-
va zmešnjava, ko so različni
organizatorji pripravili vsak
svoj »uradni« izbor najlepše
Slovenke oziroma Miss Slove-
nije.
Slednja je resnično uradna
in je zato tudi nastopila na
svetovnem izboru v Južni
Afriki, medtem ko je »najlepša
Slovenka« po drugi verziji
ostala doma. Prireditev Agen-
cije Geržina Videoton, ki ima
edina licenco za izbor v Slove-
niji, je bila v Čateških Topli-
cah, prireditev tednika Kaj in
glasbene agencije Nota pa
v Vinski Gori. Čeprav sta Kaj
in Geržina Videoton pred leti
že sodelovala, sta se lani razšla
in ob organizaciji dveh ločenih
prireditev tudi pridno »tolkla«
drug po drugem.
Mnogi so tudi grozili, da bo-
do storili vse, da bo Geržina
Videoton izgubil licenco in naj
bi jo dobil nekdo, ki si to bolj
zasluži. Vse napetosti in nepo-
trebna metanja polen pa so se
koncem lanskega leta in v za-
četku letošnjega le umaknila
zdravemu razumu, kajti prišlo
je do sporazuma, ko sta orga-
nizatorja stopila skupaj in bo-
mo tako letos izbirali samo
eno lepotico Slovenije. Novi-
nar tednika Kaj Jože Jerman,
ki se s temi izbori že vrsto let'
ukvarja, je ob tem povedal:
»Agencija Geržina Videoton
je tudi za letos podpisala li-
cenco, kar pomeni, da bo samo
njegovo najlepše dekle poto-
valo na svetovni izbor. Oboji
imamo vrsto stičnih točk in
zakaj to ne bi združili? Izbirali
bomo najlepšo Slovenko, saj
naziv miss ni najboljši, ker
enostavno pomeni gospodična.
Možnost za veliko gala finale
je v Rogaški Slatini, najlepša
Slovenka pa naj bi za nagrado
med drugim dobila tudi avto
Ferrari. Izbora se bomo lotili
skrajno profesionalno, saj si to
lepa dekleta tudi zaslužijo.
Zanimanje za pred tekmovanj a
in polfinale je veliko, tako da
nas ni strah za mesta, kjer bo-
do ti izbori. Malo se bojimo le
zavisti iz Ljubljane, vendar
bomo tudi ta problem nekako
rešili.«
Kako bo Agencija Geržina
Videoton prišla do obljublje-
nega denarja za lanski izbor
ne vemo, vemo pa, da bodo or-
ganizatorji finala v Vinski Go-
ri tožili ljudi, ki so menda širili
neresnice o prireditvi. Sicer pa
tudi to sodi v sklop takšnih in
drugačnih izborov, v tem tre-
27. januarja bo prvih pet naj-
lepših Slovenk s finala v Vin-
ski Gori odpotovalo na enote-
densko nagradno letovanje na
Kanarske otoke. Sodelovanje
sta odpovedali Vesna Dolenc
in Simona Bohak ter bosta na-
mesto njih odpotovali dve dru-
gi. Z dekleti bo tudi snemalna
ekipa slovenskih lokalnih tv
postaj, ki bo z »mišicami« pri-
pravila več zanimivih oddaj.
nutku je najpomembnejše to,
da imamo v Sloveniji en po-
šten izbor najlepšega dekleta,
ki nas bo zastopalo na izboru
v Južni Afriki. In ne nazadnje:
za en izbor bo lažje izbirati
vredne nagrade, kot za dva.
Vsaj tu je zmagal zdrav razum
in tako je tudi prav.
TONE VRABL
Skupno za
kulturna
priznanja
Na osnovi dogovora
z župani občin Slovenske
Konjice, Zreče in Vitanje
objavlja Zveza kulturnih
organizacij pod predsed-
stvom Zdravka Ivačiča
razpis za podelitev priz-
nanj za uspehe na po-
dročju kulturne dejavno-
sti v vseh treh občinah.
Priznanja se podeljuje-
jo kulturnim delavcem in
ljubiteljskim kulturnim
društvom ah sekcijam za
pomembne umetniške
dosežke, objavljene, raz-
stavljene ali izvajane
v obdobju zadnjih dveh
let, ter delovnim organi-
zacijam na področju kul-
ture za posebne uspehe
pri odkrivanju, ohranja-
nju in populariziranju
kulturnih vrednosti
v zadnjih dveh letih, za
pomembno življenjsko
delo na področju kulture
ali za uspešno organiza-
cijsko delo na področju
kulture.
Kandidate za nagrade
z utemeljitvijo lahko
predlagajo posamezniki,
podjetja in organizacije,
stranke, društva, krajev-
ne skupnosti ter delovni
ljudje in občani, ki
z osebnim delom samo-
stojno, kot poklic, oprav-
ljajo umetniško ali drugo
kulturno dejavnost. Rok
za predložitev predlogov
je 1. februar letos. Pred-
loge sprejema Zveza kul-
turnih organizacij Slo-
venske Konjice.
B.Z.
Zmagovalec med traktorji
Tuili ¥ SlovenUl smo pričeli Izbirati traktor leta
Po zgledu avtomobilistič-
nih in tujih strokovnih kme-
tijskih revij je uredništvo re-
vije Kmetovalec organiziralo
prvi slovenski izbor za trak-
tor leta. Pripravili so seznam
traktorjev, ki so bili v prete-
klem letu med najbolje pro-
dajanimi in so vzbudili veli-
ko zanimanje kmetov. Na-
ročniki in bralci te revije so
se odločali o tem, kateri
traktor se jim zdi najboljši in
ocenili njegove lastnosti.
Na priložnostni slovesno-
sti, ki je bila pred kratkim
v Slovenj Gradcu, so razgla-
sili rezultate prvega tovrst-
nega izbora pri nas. Dobra
petina vseh, ki so glasovali,
se je odločila za Zetor 43 40,
na drugem mestu je bil Zetor
53 40 s 15,5 odstotka glasov,
na tretjem pa Fendt Farmer
307 s 6,8 odstotka glasov.
Glavni in odgovorni urednik
Kmetovalca Andrej Golob,
ki je izročil listino o sloven-
skem traktorju leta direktor-
ju Gorenja Trgovina Alojzu
Kovšetu, generalnemu za-
stopniku Zetor j a za Sloveni-
jo, je povedal, da so visoko
uvrstitev Zetorja pričakova-
li, saj dosega ravno Zetor
najvišji tržni delež pri pro-
daji traktorjev v Sloveniji;
prav gotovo pa je odločilno
vlogo odigralo ugodno raz-
merje med ceno in tehnični-
mi lastnostmi.
Razglasitve prvega sloven-
skega traktorja leta so se
udeležili tudi veleposlanik
češke republike v Sloveniji
Peter Kypr, direktor Uprave
za pospeševanje kmetijstva
Ervin Kuhar in župan mest-
ne občine Slovenj Gradec
Janez Gorogranc. Želja go-
stov in uredništva revije
Kmetovalec je, da naj bi po-
stal izbor slovenskega trak-
torja leta vsakoletna akcija.
MARJAN LIPOVŠEK
Slovenski traktor leta 1994 je postal Zetor 43 40.
Sporen konjeniški kiub
Konj je simbol Konjic in
potemtakem konjeniški klub
v to mesto vsekakor sodi.
Vendar pa je usoda tamkajš-
njega konjeniškega kluba
Golič negotova, saj bi njego-
ve prostore po veljavni od-
ločbi državne komisije mo-
rali do 30. aprila podreti,
zemljišče pa postaviti v pr-
votno stanje.
Dejavnost kluba na zem-
ljišču, kjer imajo svoje pro-
store, namreč ni bila nikoli
legalizirana. Sporna sta
predvsem gostinska dejav-
nost, ki jo klub opravlja in jo
je stari zakon o društvih do-
voljeval v okviru potreb dru-
štva, ter zemljišče. Po bese-
dah kmetijskega inšpektorja
Mirana Gorinška je to zem-
ljišče opredeljeno kot zem-
ljišče prvega območja za
kmetijsko dejavnost, zakon
pa konjeništva ne obravnava
kot primarno kmetijsko de-
javnost. To bi sicer lahko
uredili, če bi občina v prete-
klosti pokazala več posluha
za konjeništvo. S spremem-
bo prostorskoureditvenega
plana, tovrstnih sprememb
namembnosti zemljišč v pre-
teklosti ni bilo malo, bi se
zemljišče uvrstilo v drugo
ureditveno območje, ki ko-
njeništvo dovoljuje, ali pa bi
tej - tudi turistično privlačni
dejavnosti - namenili drugo
ustrezno zemljišče.
Po mnenju konjiškega žu-
pana Janeza Jazbeca je bila
storjena velika napaka že
s tem, da se je na Goliču za-
čela graditi industrijska co-
na. Sama sanacija stavbe pa
vključuje tudi ureditev ce-
lotne   tamkajšnje   okolice.
Tako bo treba za območje
Golica poiskati kompleksno
rešitev. Po njegovem mnenju
sodi sem tudi vprašanje ko-
njeniškega kluba. Delo klu-
ba je v interesu občine, saj
s svojo dejavnostjo prispeva
k turistični ponudbi kraja,
zato se bo občina zavzela za
rešitev problema v okviru
svojih pristojnosti.
J.H.
Št. 4. - 26. ianuar 1995
NASI KRAJI IN LJUDJE
14
Ne O zeleni, ampal( etični elcologiji;
Skupina članov Društva dobrih
prijateljev iz Šentruperta je obiska-
la naslovnega škofa Vjekoslava Gr-
miča, ki je več let služboval tudi na
Vranskem, sicer pa ob različnih pri-
ložnostih rad pride v Šentrupert.
Škof Grmič je med vljudnostiiim
in prijateljskim pogovorom, ki je
potekal v njegovem stanovanju
v stavbi teološke fakultete na Slom-
škovem trgu v Mariboru, spregovo-
ril tudi o tem, kaj kot pisec razhč-
ruh strokovnih besedil pripravlja za
letos.
»Trenutno se najbolj posvečam
vprašanju ekologije, in sicer z etič-
nega stahšča. Hočem namreč poka-
zati, da nas tudi morala, ki sloni na
Svetem pismu, zavezuje, da spre-
menimo odnos do narave. Ali
- z drugimi besedami — da nas zapo-
ved ljubezni ne veže samo v odnosu
do človeka, ampak do vse narave, in
da moramo znati to spoštovati.
Z vso naravo moramo ravnati tako,
kot bi ravnah s svojim bližnjim,
s človekom. Torej: vsa narava je
v resnici nas bhžnji. To je nova eti-^
ka, ki nas uči, kako naj ravnamo-
z naravo.«
Navajeni smo bili govoriti o zele-1
ni ekologin, manj o človeški, etični;
ekologiji. Zal smo na tem področju-
veliko zamudili... j
»Res je, da smo veliko zamudili,^
in res je, da mora predvsem znanost;
poiskati izhod iz krize, v kateri smo ■
se znašh. Do krize je prišlo tudi;
zato, ker smo mislili, da bo vse pro- \
bleme rešila znanost, konkretno na-^
ravoslovna znanost. Takšno gleda-
nje in razmišljanje je bilo napačno.;
Svetopisemsko sporočilo pravi, naj;
človek gospodari nad naravo. Ob i
tem pa je treba upoštevati tudi bož-j
jo voljo ali človekovo vest, da mora-;
mo torej gospodovati nad naravo?
tako, kakor Bog hoče, tako, kot nam
ukazujeta vest in najgloblji temelj i
človekovega življenja, to pa je lju-i
bežen. In vse to se vidi že takoj'
v pripovedi o grehu prvega človeka, '
ki je hotel gospodovati po svoji volji ^
in se je potem narava maščevala!
nad njim. Smo v krizi in znanost-
išče izhod, vendar do rešitve brezi
temeljite spremembe življenja ne bo^
prišlo.Človek mora spremeniti svoje j
mišljenje, svoje poglede na naravo'
itd., kajti šele potem mu bosta ra-^
zum in znanost ukazala, kako naj j
poišče izhod iz krize.« j
Potreben bo napor.
»Če želimo z naravo ravnati dru- -
gače, kot smo doslej, se moramo mi j
spremeniti, to pa nekaj stane. Vse toj
zahteva od nas velike žrtve in odpo-i
vedi. Da pa bomo pripravljeni na^
žrtve, moramo spremeniti svoje mi-i
šljenje, in prav tu naj bi človeku?
pomagala tako imenovana okoljska-:
ali ekološka etika. O tem pišem in;
razmišljam in upam, da bo teksti
nmogim koristil.« ;
Vse skupaj preprosto pomeni, da'
moramo najprej začeti izpraševatil
vest in si prizadevati za spreminja-^
nje nas samih, saj smo sami tudi-
povzročili to, kar je danes nezdravo.'
Grmičevo besedilo o ekološki etiki]
bo vsekakor tako kot mnogi drugi;
njegovi teksti naletelo na številne^
odmeve.
TONE VRABLf
V spornim
Jože Perčič
Umri je naš dragi prija-
telj Jože Perčič, največji
vodar med slovenskimi bo-
hemi in največji bohem
med slovenskimi vodarji.
Slišim, kot da bi bilo
včeraj, žlahtne besede mla-
dega vodarja, izrečene
v njemu tako dragih koz-
janskih Zdolah, kjer si je
ustvaril svoj drugi svet, ne-
kega zimskega večera pred
štirimi leti. Takrat se je
v družbi prijateljev poslav-
ljal od vodarskega stanu,
navzven prešerno radoživ
kot   njegov   neponovljivi
profesor Perziš ali doktor
Perzišenko, v sebi pa za-
grenjen, večkrat grajan kot
hvaljen slovenski vodar.
Štirideset let je preživel
ob vodah in z vodami Savi-
nje in Sotle. Najprej vodna
uprava, nato vodna skup-
nost, nazadnje vodnogo-
spodarsko podjetje. Če
kdo, je bil Jože pravi bomo
natus. Vse v njem je bilo
dano — stih, slika, pesem,
dovtip... Vse. In s temi
žlahtnimi vrlinami tudi
ljubezen do vode.
Lepo je imeti vodo rad.
Posebno lepo je bilo, še
preden so priMi stroji in
vsakršne odplake. Ne da bi
razmišljali o nekakšni po
vsej sUi sonaravnosti, so
savinjski in sotelski vodarji
— tudi po Jožetovi risbi in
besedi - med splašenimi ri-
bami v hladnih tolmunih
z vrbovino in starovečnimi
kamnitimi kastami zapirali
jutrišnjim hudournim vo-
dam pot čez dragoceno ro-
dovitno kmečko prst.
Pa so prišli oblaki in pri-
nesli hudourne vode. To so
bile dolge, neprespane no-
či, ko je glavni rečni nad-
zornik Jože strmel v raz-
besnelo reko, v strahu pred
negotovim jutrom, morda
tudi pred človeškimi žrtva-
mi. Ne le enkrat je podivja-
na voda razrušila in odne-
sla vse, kar je Jože tako
tenkočutno zasnoval in so
njegovi vodarji tako vestno
opravili. Nazadnje tik pre-
den seje z vodarstvom raz-
šel. Kako nehvaležna je
lahko tudi narava. Da pa je
človek njen najizrazitejši
predstavnik, je pogosto do-
življal žal tudi Jože.
Hudourne vode so odte-
kle. Vodarji hitijo opusto-
šeni reki na pomoč. Spet je
posijalo sonce. V dolino se
vrača življenje. Z reke se
sliši pesem, skorajda pona-
rodela. Preprosta in mila,
kot je bil preprost in mil
tudi njen pesnik Jože
Perčič:
Savinjska dolina, domači
moj kraj,
najlepša dežela, kar pom-
nim jih kdaj.
BELA BUKVIČ
Nalpomemhnelši le otrok
Prav ie, tla se otrokom z motnlaml v razvolu posvečalo
različne stroke
Prejšnji teden so se na Do-
brni v Zavodu za usposablja-
nje in varstvo zbrali slovenski
pedontologi in stomatologi na
intersekcijskem strokovnem
posvetu. Pobuda za takšno
srečanje je bila tudi ustanovi-
tev lastne zobne ambulante
v omenjenem zavodu pred me-
secem dni.
V preteklih letih so varo-
vanci Zavoda za usposabljanje
obiskovaU zobozdravnika
v ambulanti v krajevni osnov-
ni šoU. S privatizacijo zoboz-
dravstva bi se razmere zanje
lahko obrnile na slabše, pa ni
bilo tako. Zdravstveni dom
Celje je zavodu odstopil pravi-
co do uporabe ambulante z in-
stnunentarijem vred, tako da
otrokom ne bo treba odhajati
po zobozdravniško pomoč
v Celje. Največ pa je vredno to,
da jim lahko v zavodu nudijo
tovrstno pomoč v domačem
okolju, ki so ga vajeni.
Kot je na srečanju speciaU-
stov povedal dr. Andrej Rant,
predsednik sekcije za zoboz-
dravstvo prizadetih, je tudi na
področju zobozdravstva, na-
menjenem otrokom z motnja-
mi v razvoju, moč opaziti pozi-
tivne premike. Irena Artnak,
ravnateljica Zavoda za uspo-
sabljanje in varstvo, pa je me-
nila, da je spodbudno in opti-
mistično že samo dejstvo, da
tudi v drugih strokah, ne le
v pedagošld, sprejemajo po-
sebne potrebe in izzive njihove
dejavnosti.
BUzu trideset specialistov je
imelo priložnost prisluhniti
predavanju o strokovnih.
usmeritvah v vzgoji in izobra-
ževanju otrok z motnjami
v razvoju. Predavatelj dr. Mir-
ko Galeša, profesor na ljub-
ljanski Pedagoški fakulteti na
oddelku za defektologijo in
obenem direktor republiškega
Urada za invalide, je opozoril
V Zavodu za usposabljanje in
varstvo na Dobrni sta na po-
dročju zobozdravstva otrok
z motnjami v razvoju največ
postorili dr. stom. Danica Ho-
man in dr. stom. Marta Ška-
pin. Zahvala zavoda velja ne le
njuni strokovnosti, temveč tu-
di humanosti.
na nekatere slabosti v izobra-
ževanju, ki pa se bo moralo
sčasoma vendarle ukloniti no-
vemu   modelu   razmišljanja.
Človekova sreča je višja vred-
nota kot znanje, je menil dr.
Galeša, sploh pa današnji čas
zahteva oboje: zadovoljnega
človeka, ki bo znal dobro dela-
ti. Vedno, je poudaril, naj bo
otrok na prvem mestu; učitelj
je nanu-eč pomembnejši od uč-
nega programa in otrok je po-
membnejši od učitelja... Zas-
nove, ki postavljajo na prvo
mesto    programe    namesto
otrok, namreč ne obetajo do-
brih rezultatov. KL
Foto: SHERPA
Od hmelja do
mesa in poljščin g
Kmetijska zadruga Polzela
povezuje kmete kooperante iz
dveh krajevnih skupnosti, An-
draža in Polzele. Vseh članov
zadruge, ki pogodbeno pride-
lujejo različne poljščine, zele-
njavo in meso, je 120. O tem,
kaj in koliko so pridelali, nam
je direktor KZ Polzela Josip
Tanko povedal:
»Na področju naše kmetij-
ske zadruge imamo pestro pri-
delavo in odkup kmetijskih
proizvodov. Najbolj značilna
kultura, ki jo na našem po-
dročju pridelujemo v koopera-
ciji in je obenem najstarejša, je
gotovo hmelj. Lani smo ga pri-
delali 46.100 kg, kar je nekaj
manj kot prejšnja leta. Naši
kooperantje pridelujejo tudi
zelje, lani ga je bilo 111 ton, in
kumare. Lani so jih pobrah 25
ton, kar predstavlja 50 odstot-
kov proizvodnje kumar v Sa-
vinjski dolini. Poskusno smo
pričeli pridelovati feferone,
bilo jih je 231 kg, pa še 136 kg
cvetače in 75 kg fižola. Neka-
teri kooperaiitje vidijo v pri-
delavi teh vrtnin lepe možno- _
sti. Odkupili smo 6 ton jabolk. T
Precej močna je živinoreja. 50
kooperantov je oddalo
1.238.000 Utrov mleka. Živi-
norejci so oddali 118 ton mla-
de pitane govedi, 2.370 kg pra-
šičev ter 564 ton piščancev, ki
so jih zredili trije kooperanti,
Jože Tumšek in Anton Mešič
s Polzele ter Slavko Pižom iz
Andraža.«
Uspešnost je še vedno v pre-
cejšnji meri odvisna od vre-
menskih razmer, zato si kme-
tovalci želijo, da bi bilo letoš-
nje leto zanje pravšnje.
TONE TAVČAR
Sneg preseneti tudi pozimi
Sobotne snežne padavine so ponovno neprijetno presenetile
komimalne delavce. V Savinjski dolini je zapadlo precej snega.
Seveda so bile kritične točke zopet pločniki, saj nanje najraje
porinejo še sneg s ceste, namesto da bi jih očistili.
TV
PLANINSKI MOTIČEK
Triie pohodi v febniariH
Planinsko društvo Zlatarne Celje vabi v prvi polovici febru-
arja na tri pohode. Prvi bo 5. februarja na Ramšakov vrh, odhod
bo ob 8.10 z nove avtobusne postaje v Celju.
Drugi pohod pripravljajo v soboto, 11. februarja. Udeleženci
se bodo ob 7.16 z vlakom odpeljah z železniške postaje v Celju,
nato pa bodo peš nadaljevaU pot na relaciji Dramlje-Straža-
Slemoie- Špitahč-Jazbine-Uršula.
Tretji pa bo Spominski planinski pohod na Zasavsko sveto
goro. Planinci se bodo odpravih na pot v nedeljo, 12. februarja,
ob 6.25 z železniške postaje v Celju.
M.M.
Letni zbor konjiških planincev
Planinsko društvo Slovenske Konjice bo imelo v petek, 27.
januarja, ob 18. uri v avli Osnovne šole Ob Dravinji letni zbor.
Po pregledu dejavnosti in poslovanja v minulem letu in predlo-
gih za leto 1995 bodo prisluhnili predavanju vrhunskega alpini-
sta Janka Oprešnika iz Zreč.
B.Z.
Šl. 4. - 2«. iaavar 1995
15
NASI KRAJI IN LJUDJE
Predstavniki
Ceija pri Ivanu
Groseku
Ivana Groseka, Maistrove-
ga borca, so v torek na nje-
govem domu obiskali župan
Celja Jože Zimšek, predsed-
nik občinske borčevske or-
ganizacije Risto Gajšek in
Marina Lubej, predstavnica
referata za veterane in žrtve
vojnega nasilja. Tistih časov,
ko so se prebijali po Koroški,
se Ivan Grosek spominja, kot
da bi se zgodili včeraj. Izje-
men spomin, dobra volja in
smisel za humor Groseka, po
duši Teharčana, spremljajo
tudi v osemindevetdesetem
letu. V mladih letih se je po-
svetil kulturi in športu, včla-
njen je bil namreč v vsa dru-
štva, od pevskega, dramske-
ga do telovadnega. Danes ži-
vi v Celju skupaj s svojo
hčerko in vsak dan redno ho-
di na sprehode. Še vedno se
počuti mlad in nikoli ne reče,
da je star, ampak le, da je
dolgo na svetu.
S. M.
Foto: SHERPA
Za kapelico
Zasavski odbor Društva za
ureditev zamolčanih grobov,
ki ga vodi Alojz Legvart iz
Hrastnika, je pobudnik, da
se v gozdovih Marije Reke ob
cesti Trbovlje-Podmeja-Pre-
bold zgradi sakralni objekt
- kapelica. V ta namen so za-
stavili posebno akcijo za zbi-
ranje prostovoljnih denarnih
prispevkov in gradbenega
materiala. Denarne prispev-
ke lahko nakažete na račun
Krekove banke v Ljubljani
51800-620-336-05-
1200119-17540 z oznako za
kapelico v Marija Reki.
UM
Najlepši filmi
Na naslovnici Tednikovega
TV vodiča se je tokrat skrival
obraz filmskega igralca Harri-
sona Forda, prizor pa je iz fil-
ma Lov za izgubljenim za-
kladom.
Tokrat ste imeli kar nekaj
težav, saj je bilo med prispeli-
mi kuponi nekaj tudi nepravil-
nih, prav nihče pa ni uganil
pravilni naslov filma, iz kate-
rega je prizor. No, v uredni-
štvu smo se zato seveda odlo-
čili, da žrebamo vsaj med tisti-
mi, ki ste napisali pravilno ime
in priimek igralca. Tako smo
tokrat izžrebali: Majdo
ŠVENT iz Klanca 10, Dobrna,
ki bo v oglasnem oddelku
NT&RC prejela sodček laške-
ga piva, majico NT&RC bomo
po pošti poslali Darji GORE-
NJ AK iz Ceste na Roglo 11 a,
63214 Zreče in kapo NT&RC
Tanji KRAGL iz Levca 87, Pe-
trovče.
V spomin
Ivan Ulaga
v nedeljo je čez sedlo, ki
ga je že pred davnimi sto-
letji zajezdila prikupna
hribovska vas Svetina, ne-
prijazno bril jugozahodnik.
Ladja častitljive cerkve
Marije Snežne, kot da se je
v bolečini skrčila vase, je
bila pretesna za ljudi od
blizu in daleč, ki so se prišli
k žalostnemu opravilu.
Umrl je Ivan Ulaga, kot
so ga zapisali v svetinsko
krstno knjigo leta 1910.
V mali kmečki hiši nad
vasjo so mu rojenice v zibel
položile nagnenje do glasbe
in ga do konca življenja
opijanile z ljubeznijo do
rodne grude, do svojih
staršev, bratov, sester. Za
svet okoli sebe je bil od
najzgodnejših let Vrhovski
Anzek, doma z Vrha nad
Svetino.
Vsi ljudje tam zgoraj
okoli Marije Snežne so se
nekoč in se prav tako še
sedaj bojujejo s težko ilov-
nato zemljo, s plazovi, z uj-
mami. Od knežjih časov in
še dlje so morali iskati še
kak zaslužek - ne za pri-
boljšeU, za preživetje. Pri
Vrhovskih so si debelejše
rezine kruha rezali z glas-
bo, kar vsi po vrsti. Anzek
je z očetom, menda še ne
petnajstleten na prvi ohceti
prislužil klarinet. Poslali
so ga v orglarsko šolo v Ce-
lje, da bi doma na koru sta-
rodavne taborne cerkve
spremljal obredno petje.
Z bratoma je igral v laški
godbi in kmalu ustanovil
svetinsko vaško godbo, ki
je bila deklica za vse. Za
ohceti so igrali, za žegna-
nja, pri »ta velkih mašah«,
na veselicah in še do ne-
davnega so držali pokonci
šego novoletnih koledni-
kov. O, saj je Anzek rad
obredel svet za ducat far,
a se je vedno jadrno vračal
v svoje svetinske strmine.
Vznemirljiva odhajanja za-
radi spokojnih vračanj.
Vojna ga je leta 1944 po-
tegnila med partizane. Bil
je res hrust po postavi, po
srcu ne, ta veseljak. Naro-
čili so mu, naj zbere brate,
prijatelje. Kozjanci so nje-
govo muziko »prodali« tri-
najsti brigadi - menda za
dva mitraljeza. Tako je An-
zek s svojimi »pleharji«
previharil bitke v štirinaj-
sti diviziji in se ob koncu
vojne znašel pod petrovar-
dinsko trdnjavo ob Donavi.
Postavili so ga pred
skušnjavo. Visok vojaški
čin so mu ponujali, povelj-
stvo nad vojaško godbo, šo-
lanje, denar in slavo. Bilo
mu je jasno, da je cena. ki
bi jo moral plačati, velika
Svetinski hribi, raztresene
domačije daleč naokoli,
prijazne sosedske župnije,
domače veselice, ohceti,
trikraljevska popotovanja,
igranje ob polnočnicah in
na lepo nedeljo pri Mariji
Snežni. Tehtal je in od-
tehtal.
Kaj zato, če je popravljal
cesto od Štor na Svetino?
Ko je zravnal hrbet, da bi
se odpočil, je objel svet, ki
se ga nikoli ni mogel nagle-
dati. In ko je bil sam svoj,
ga je njegov dolgi korak
odnesel med godčevske to-
variše in ko se je poročil, so
kaj kmalu z njim muzicira-
li tudi njegovi otroci. Tudi
laški in šentjurski godbi je
s svojimi priskočil na po-
moč. Ljudski kulturnik je
zadolžil svet okoli sebe šir-
še, kot si je drznil misliti.
Ko ga je pred leti profesor
z narodopisnega instituta
Julij Strainar obiskal
v Svetlem dolu, kar ni mo-
gel stran. Dejal je, da takš-
nih, godčevstvu tako pre-
danih in zvesti tradiciji, ni
več.
In res je tako. Pobiral se
je po težkih udarcih, ki mu
jih je pripravilo življenje.
Ne zaradi sebe, zaradi dru-
gih, ki so bili željni veselih
trenutkov in duševnega
blagra. Ta mož je bil kot
sin in brat, kot soprog, oče
in ded ena sama velika do-
brota, prijatelj vsem, ki so
si to zaslužili.
Za krsto so nesli le nekaj
šopkov cvetja.
Ko je začel polagoma
ugašati, je svojim naročil,
naj prijazno odklonijo dra-
go minljivo cvetje in se pri-
poročijo za prispevke, da
bodo orgle na koru pri Ma-
riji Snežni prenovili.
Kdor je bil tam, je šel
v »ofer« izpolnjevat njego-
vo željo. Ko je umrl, je po-
stal legenda - ta poslednji
med pravimi ljudskimi
godci.
JURE KRAŠOVEC
Notranje v Laškem
Ignac Prime le Novemu tedniku zvest že skoraj peMeset let
»če bi hoteli napisati vse iz
mojega življenja, bi potrebo-
vali veliko bolj debel zvezek,
kot pa je tale, ki ga imate pred
sabo,« je že na začetku klepeta
ob kavi opozoril gospod Ignac.
»Ko je namreč nekdo toliko
star kot jaz, ki nosim že deveti
križ, ima veliko in marsikaj
povedati o sebi. Kakšno da je
bilo moje življenje? Nekdo je
nekoč dejal, da se človek rodi,
trpi in umre. Jaz pa pravim, da
se vmes tudi veseli.«
Ignac Prime se je rodil leta
1913 v kraju Parje pri Pivki
kot peti otrok. Očeta, ki je bil
kot vojak šest let v ujetništvu
v Rusiji, je spoznal šele, ko mu
je bilo sedem let. »Ko sem
odraščal in zrasel v moža, sem
ga sicer spoštoval,« se spomi-
nja, »vendar nanj nikoli prav-
zaprav nisem gledal kot na
svojega očeta.« Ko se je oče
vrnil iz ujetništva so ga, češ da
je komunist, za tri tedne zaprli
v Trstu. Jezen in razočaran je
prodal vse, kar so imeli v Par-
jah in kupil posestvo v Petrov-
čah. »Prav lepa so bila prva
leta na Štajerskem,« se spomi-
nja gospod Ignac. Na svet je
privekal še šesti otrok, ljudje
so bili dobri, vsi so bili polni
spoštovanja drug do drugega,
in prav nihče mu ni stopil na
pot pri njegovih vsakodnevnih
potepih. Ko mu je bilo dva-
najst let je na enem od svojih
pohodov padel z najvišjega
kozolca v vasi. Bil je v nezave-
sti, iz ušes mu je tekla kri, ven-
dar je doma nesrečo zamolčal.
Bal se je palice. Posledice pad-
ca pa čuti zdaj, na stara leta,
saj nekoliko slabše sliši.
Vesela, brezskrbna otroška
leta so se že kmalu, zelo grdo
končala. Ignac je v petih letih
izgubil štiri ljube osebe. Leta
1926 je najprej za špansko gri-
po umrla sestra Pavla, za njo
pa še sestri Fanika in Micka in
nazadnje še mama. Po materi-
ni smrti je oče prodal posestvo,
ki je veljalo za eno lepših v Pe-
trovčah, in se z Ignacem in
najmlajšim preselil v hišo na
Dečkovi cesti v Celju. V avto-
mehanični delavhici Ožjek se
je Ignac začel učiti za avtome-
'hanika in takrat se je začelo
njegovo več desetletij dolgo
druženje z avtomobili. Hodil je
tudi v obrtno šolo in ob koncu,
za pridnost, dobil 250 dinar-
jev. »To je bilo takrat kar pre-
cej denarja,« pove. Kupil si je
fotoaparat in še danes hrani
fotografije, ki jih je napravil
na številnih pohodih po okoli-
ških planinah. »Ja, zelo rad
sem planinaril s prijatelji, pa
tudi pri skavtih sem bil,« se
spominja gospod Ignac.
Leta do druge vojne so zelo
hitro minila, zopet je bilo pol-
no veselja in trpljenja. Vesel je
bil, ko je leta 1933 naredil šo-
ferski izpit, tudi v vojski, ki jo
je služil v Srbiji, mu ni bilo
težko, saj je vozil generale in
marsikateri mu je po vožnji
stisnil v roke »tri kovače«. Tu-
di leto 1937, takrat je bil šofer
tovornjaka pri Rakuschu, je
bilo veselo. Poročil se je z Ma-
rijo iz Migojnice.
Od svojega delodajalca je za
4500 dinarjev kupil staro hišo
ob dvorcu Zgornji Lanovž, jo
temeljito obnovil in v njej je
družina živela do leta 1946.
Takrat je Ignac Prime šel za
mehanika k Avtobusnemu
prometu Celje, današnjemu
Izletniku, in se preselil v novo
hišo na Ostrožnem, za katero
je sam naredil načrt. »Kako le-
pa leta so bila to, moja najlep-
ša,« se spominja. Trije otroci,
dve hčeri in sin, so odraščali,
se pridno učili, tudi ljudje so
bili takrat povsem drugačni.
»Danes je pa hudič,« pravi go-
spod Ignac, »vsak se le zase
drži.«
Ignac Prime je bil zvest
Izletniku do leta 1973, ko se je
kot tehnični inštruktor upoko-
jil. Leto kasneje sta se z ženo
preselila k najmlajši hčeri
v Laško, hišo v Celju pa pre-
pustila sinu. Kar eno leto je bil
še prepričan, da se bo vrnil na
Ostrožno, pa je v Laškem še
danes. Z Marijo, ki je umrla
pred poldrugim letom, sta
z avtomobilom prekrižarila
celo Slovenijo. Zdaj se s svo-
jim fičkom odpravi le še do
Celja. Vsak teden gre na ženin
grob, obišče pa tudi hčero in
sina in mnoge stare prijatelje.
Skoraj tako dolgo kot avtu
je Ignac Prime zvest tudi No-
vemu tedniku. »Ne spominjam
se natančno, kdaj sem časopis
prvič vzel v roke. Pri nas je vse
to komandirala žena, ki je tudi
plačevala naročnino. Vem pa,
da sem tednik začel brati že
takrat, ko je bil še Naše delo.
Vsak teden ga preberem od pr-
ve do zadnje strani. Samo zad-
njič, ko mi niste takoj hoteli
objaviti mojega pisma, sem ča-
sopis od jeze hotel odpovedati.
Pa je jeza kmalu popustila, saj
brez Novega tednika ne bi mo-
gel. Tako kot ne bi bil dan po-
poln, če ne bi prebral Dela.«
Ignacev oče je dočakal 95
let, sam pa si, kot je zatrdil, ne
želi tako visoke starosti. Če-
prav mu je na svetu lepo. Ne-
koliko mu sicer nagajajo naj-
različnejše bolezni, a je kljub
temu še ves čil in pokončen.
Dva tedna v mesecu pazi na
najmlajšega vnučka, malo-
šolčka, prav ponosen je tudi na
svojega prvega pravnuka.
Marsikaj še postori po hiši.
»Zadnjič sem razstavil in po-
pravil pokvarjen pralni stroj,«
pove.
Ob slovesu mi je Ignac
Prime, kot pravi kavalir, pri-
držal plašč. Pogled se mi je
ustavil na sliki, v olju narisani
pokrajini. »Žena jo je naslika-
la,« pravi, »imam jih še veliko,
še več njenih slik pa imajo naši
sorodniki po vsem svetu.«
Prav ste imeli, gospod Ignac,
za zgodbo o vašem življenju bi
res potrebovala debel zvezek.
JANJA INTIHAR
Št. 4. - 26. ianuar 1995

16
Naj se sliši: Gore'ie igra
Velenjski rokometaši v poifinaiu evropskega pokaia EHF - Žreb v torek
»Naj se sliši, naj se sliši, da
Gore*je spet igra,« je v torek
zvečer Velenje slavilo vstop
rokomet ašev Gorenja v polfi-
nale pokala EHF. Evropski
debitanti so v dveh tekmah
izločIH še Prato (24:18, 14:18)
in zapisali enega največjih
uspehov slovenskega roko-
meta.
Rezultati ostalih tekem četrt-
finala: Čeljabinsk-Szeged
24:23, Grannolers-Alzira
29:21 (povratni tekmi sta bili
včeraj) in Hameln-Zaporožje
30:20 (povratna tekma bo v so-
boto).
Ob vseh letošnjih težavah
s poškodbami (Rozman, Me-
olic, Krejan), ponesrečenimi
nakupi okrepitev (Zečevič, Ja-
kubovič), slabemu startu in
sredi sezone nepričakovanemu
odhodu starejšega Požuna
v Celje, je velenjski uspeh že
kar senzacionalen. Rokometni
hazarderji so v povratni tekmi
že zaostajali za šest golov, a se
na čudežen način rešili in še
tretjič izkoristili ugoden žreb.
Velenjčane so pred leti pri-
merjali z vaškimi ekipami,
zdaj pa so s tradicionalno ne-
ugodno obrambo in kolegialno
igro med štirimi najboljšimi
ekipami pokala državnih pod-
prvakov. Rezultati so še vedno
pred organiziranostjo kluba,
igralci potrpežljivo čakajo še
na oktobrsko nagrado, ko so
izločili Selfoss, in — zmagujejo.
»Premije niso vehke. Za
vsako evropsko tekmo so ena-
ke. Dobili bomo približno pov-
prečno slovensko plačo in nih-
če se tudi ob zamudi ne prito-
žuje,« so uspeh komentirali
polfinalisti. Vsak med njimi
ima svojega osebnega pokrovi-
telja; klub si vzame določeno
vsoto, večji del pa seveda osta-
ne igralcem, ki so v torek zara-
di poškodbe tetive ostali še
brez Kimčenka.
Žreb bo v torek na Dunaju,
polfinalni tekmi pa 15. in 22.
marca. Anžič je že pred ted-
nom   dni   napovedal   para
Prato-Gorenje 18:24 (8:11^
Plaskan 7, German 5, Cater,
Cvetka, Ojsteršek 3, Ocvirk,
Tome 1); Gorenje-Prato 14:18
(7:9; Plaskan 5, Rozman 3, Ča-
ter, Tome 2, Ojsteršek, Cvetko
1);_
Grannolers-Hameln in Gore-
nje-Szeged, po prvih tekmah
pa je izpolnitev njegovih želja
najbolj realna varianta. Vsaj
glede polfinalistov. »Naj bo še
na Dunaju nekaj sreče in igrali
bomo v finalu,« pravi eden ju-
nakov obeh tekem z Italijani,
ki so specialisti za gostovanja,
saj so Thun po minus šest
v Švici dobili za kar ducat
golov. ŽELJKO ZULE
Foto: EDI MASNEC
Plaskan, Ojsteršek, Tome, Rozman, German in Cvetko (z leve) so bili ob koncu prvega polčasa
premalo pazljivi ob neposrednem strelu z devetih metrov.
NA KRATKO
Zreče: maratonka Helena
Javomik si je za letošnji cilj
zastavila uvrstitev na SP. Po
februarskih pripravah v Me-
dulinu normo (2:35:00) načr-
tuje aprila v Torinu ah na Du-
naju.
Velenje: novi predsednik ve-
lenjskih rokometašic je Ivan
Krofhč, pričakovanja pa so
usmerjena k vrnitvi v domači
vrh.
Ljubljana: v Teniško zvezo
Slovenije je vključenih 82 klu-
bov, med njimi tudi Celje, Ce-
tis, Nefs, TA Celje (vsi Celje),
Marija Gradec (Laško), Mla-
dost (Rečica ob Savinji), Roga-
ška, Konjice, Šentjur, Topolši-
ca. As Velenje, ŠTK Velenje in
Žalec.
Celje: v interligi za odbojka-
rice visoka poraza Celja proti
Dunaju (6, 6, 6) in Bratislavi
(6, 1, 10).
Celje: v prijateljskih nogo-
metnih tekmah Publikum-
Steklar 2:1 (Car in Ulaga za
domače, Vidiček za goste), Ru-
dar-Šentjur 1:1 (Žurman za
domače, Ahčin za goste), Era
Šmartno-Korotan 0:2.
Rogla: na uvodni tekm
v hal-pipeu za pokal Freestyle
v snowboardu je Sebastjan
Vidner (Rogla) zasedel 14. me-
sto. Zmagal je Sotler z Vrh-
nike.
Zreče: v 13. krogu C košar-
karske lige Kungota-Rogla
64:111 (26:51). Vrstni red pred
zadnjim krogom: Rudar (+) 21,
BP, Hrastnik 19, Rogla (-) 16,
Lenart (-) 15, Ptuj 13, Kungota
10.
Velenje: konec tedna je
v Novo Zelandijo odpotovala
petčlanska odprava Šaleškega
alpinističnega odseka Velenje.
Njihov cilj je najvišji vrh
Mt. Cook (3764 metrov).
Brez Inntaia
Inntal je sredi minulega
tedna po pričakovanju od-
stopil od podpisa nove po-
godbe s hokejisti, ki bodo
do nadaljnjega nastopah
z osnovnim imenom Celje.
Podjetje iz Petrovč je še
prej nak£izalo nekaj denar-
ja in preseglo pogodbene
obveznosti, kmalu pa naj bi
bile razjasnjene nekatere
sporne zadeve.___________\
Po skoraj enem letu in zahtevni operaciji kolena je Iztok Roz-
man spet organizator velenjske igre. ^
Vrnitev odpisanili
¥ Ceilu spet nastala močna kolesarska ekipa — Vrnitev
Metanska in Baioha ter prihoiia svetovnega prvaka Autka In
Odrinskega
Pred štirimi leti je imelo Ce-
lje eno najmočnejših kolesar-
skih ekip v celo jugoslovanski
zgodovini in kar štiri udele-
žence svetovnega prvenstva.
Z izgubo pokrovitelja so se
razmerja močno spremenila,
toda z vstopom v novo sezono
si utegne celjsko kolesarstvo
spet utrditi nekdanje položaje.
Najpomembnejša okrepitev
je vsekakor ekipni svetovni
prvak iz leta 1991 Sergej Aut-
ko, novinec je tudi bolgarski
reprezentant Stanislav Odrin-
ski, iz Ljubljane sta prišla dr-
žavni prvak na pisti Matic
Šmon in mladi Jure Košir, iz
Save in Krke sta se vrnila Iz-
tok Melanšek in Marko Baloh,
v klubu pa so ostali Sandi
Šmerc, Aleš Poljanšek in An-
ders Lauk.
»Že sredi lanske sezone nas
je zapustil Torkačenko, mladi
Tekavc pa se je posvetil študi-
ju. Z vsemi novinci imamo bi-
stveno močnejšo ekipo in zato
si od nove sezone veliko obeta-
mo. Nenazadnje se je tudi fi-
nančni j>oložaj bistveno iz-
boljšal in v naslednjih tednih
bi morah podpisati še nekaj
močnih sponzorskih pogodb,«
predstavlja načrte Edo
Kranjc, okoU katerega se že
ves čas vrti vrhunski del celj-
skega kolesarstva.
Trener je še naprej Ivan Ka-
rapetrov, ki bo z zelo močno
ekipo aprila štartal v Franciji,
poleti kot reprezentanca Slo-
venije na dirki Po Slovaški in
morda celo na sloviti dirki mi-
ru, ki jo po nekajletnem pre-
moru želijo obnoviti. V načrtu
je tudi nastop v Španiji, še prej
pa seveda zimske priprave ob
morju. Sneg je v zadnjih dneh
že nekajkrat prekrižal celjske
načrte, ki se na Primorsko vo-
zijo na enodnevne treninge in
takjo lovijo zalet za novo se-
zono.
Autko je leta 1991 z repre-
zentanco SND osvojil naslov
svetovnega prvaka in je vse-
stranski kolesar. Odrinski je
specialist za ciklokros in gor-
ske etape, Melanšek in Baloh
pa sta se po p)onesrečenih se-
zonah vrmla v Celje z željo, da
se znova približata krogu re-
prezentantov. Podobne načrte
ima tudi Šmerc, medtem ko se
bo Šmon osredotočil vožnji na
pisti in šprintom.
»Slovenija je lani svetovni
pokal končala na 18. mestu.
Rog je na dveh tekmah prispe-
val šest točk, naše moštvo je na
dirki Po Slovaški osvojilo šttri
točke, Krka pa samo tri. Torej
smo bili tudi z okrnjeno ekipo
usi>ešni in z močnimi okrepi-
tvami je naš optimizem na trd-
nih temeljih,« je prepričan
Kranjc.
Celje naj bi letos spet dobilo
nekaj kolesarskega duha
z dvema krožnima luiterijema
po širšem središču, na Ljubeč-
ni pa naj bi bila tekma za slo-
venski pokal. Po dokončni p)o-
trditvi tekmovalnega koledar-
ja se bodo razdelila še državna
prvenstva, Celjani pa bodo
štartali na organizacijo gor-
skega šampionata.
ŽELJKO ZULE
KOMENTIRAMO
Športni diietanti
Bližnja ukinitev Športnih
zvez bo za Celje blagodejna,
kajti gospodje s Kosovelove
2 so s seznamom kandidatov
za športnika Celja še enkrat
opozorili na svojo nesposob-
nost in razvrednotili skoraj tri
desetletja dolgo tradicijo.
Pred štirimi leti so si dovoli-
li nerodnost z dodajanjem gla-
sov in umetno razdelitvijo na-
slova najboljše, lani se spet za-
merili z ad hoc seznanom naj
dosežkov, letos pa samo potr-
dili diletantizem. Naslovi dr-
žavnih prvakov v full-contac-
tu, dviganju uteži, kartingu in
konjeništvu so za »prve može
celjskega športa« top dosežki
leta 1994!
Šerbčev naslov najboljšega
strelca lige prvakov in odlične
igre drugih rokometašev torej
niso zadosten argument za
uvrstitev vsaj med kandidate
za športnike leta. Pri ekipah so
pozabili na bron Kladivarje-
vih mladink v evropskem po-
kalu prvakinj in polfinale ho-
kejistov v ligi šestih na-
rodov. ..
Pregled nad dogajanji in re-
zultati so na Kosovelovi že
zdavnaj izgubili. Za upokojen-
ce s socialističnimi nazori so
bolj pomembni zasebni posli
na Celjski koči, Gričku, mali
nogomet, poziranja pred ka-
merami in prosti vstopi na
tekme. Pravzaprav je finančni
servis edina dobrobit Športne
zveze Celje in že nekaj časa so
takšni tudi pogledi klubov.
ŽEUKO ZULE
Deseterica za SP
Rekord je na dlani. Celje Pi-
vovarna Laško je s hudimi te-
žavami (v 38. minuti je bilo
šest golov zaostanka) prežive-
la tudi najbolj zahtevno gosto-
vanje v Ih-peljah in je tri kola
pred koncem ligaškega dela
prvenstva (Prevent in Slovan
doma, Dobova v gosteh) še
vedno brez oddane točke.
Primorci so se na derbi od-
lično »pripravih« in na polovi-
ci igrišča pripravili pravo dr-
salnico. V eni akciji so brez
slehmega dotika hkrati padli
kar trije celjski rokometaši,
v bolj normalnih razmerah pa
je bil rezultat zadnjih 22.mi-
nut 18:7 za prvake, ki tako ne-
zaustavljivo hitijo k rekordu
vseh naših prvenstev v igrah
z žogo.
»Preobrat je prinesla
obramba 6-0, ki je nikoh ne
igramo,« je bil komentar Po-
žima, ki je po zmagi na pari-
škem turnirju omenil širši re-
pertoar obramb in še posebej
izpostavil »črto«. Celje Pivo-
varna Laško torej počasi že
dobiva skico za sezono 1995/
96, ekipa pa bo dokočno znana
v naslednjih tednih.
»Večini igralcev bomo po-
nudili podaljšanje pogodb in
se šele nato začeli ozirati po
okrepitvah,« napoveduje
Tumšek, ki je tako posredno
zanikal prve koluarske zapise
o novincih. Bolj je pomemben
seznan kandidatov za svetov-
no prvenstvo na Islandiji, na
katerem so Pušnik, Strašek,
Lapajne, Jeršič, Safarič, Leve,
Begovič, Šerbec, Pungartnik
in Tomšič. Vsi razen Ocvirka,
pridih celjskega rokometa pa
imajo še trije reprezentančni
kandidati: Cater, Lubej in
Banfro.
Ž.Z.
JJZS v Celiu
Osem klubov — med njimi tu-
di Sankaku, PKBV Celje in
Samuraj Gornji Grad — je usta-
novilo Jiu-jitsu zvezo Sloveni-
je (JJZS), ki ima sedež v Celju.
Za predsednika je bil izbran
Srečko Krope, v izvršnem od-
boru pa so še Dušan Verbov-
šek, Rozalija Veniger (oba iz
Celja) in Ivo Ermenc iz Gor-
njega Grada.
Petek. 27.1,
Atletika
Celje: dvoranski miting (od
16. ure).
Hokej
Celje: Iimtal-Maribor (9.
krog I. liga, 18).
Sobota. 28.1,
Kegljanje
Celje: Celje-Tekstina, Rav-
ne: Fužinar-Žalec (11. krog I.
moške lige, obe 16); Celje:
Komcel-Tekstina (15), Postoj-
na: Proteus-Miroteks II ((11.
krog II. ženske lige, 13. 30).
Košarka
Sežana: K. zidar-Rogaška
(19), Ljubljana: Ilirija-Kovi-
notehna (19. krog A-1 moške
lige, 20. 15); Slovenske Konji-
ce: Comet-Idrija (19), Velenje:
Elektra-Interier, Litija: Liti-
ja-Pivovama Laško (19. krog
A-2 moške lige, obe 20); Slo-
venske Konjice: Comet-Celje
(2. krog I. ženske hge, 16. 30);
Zreče: Rogla-BP (14. krog
C moške lige, 19).
Rokomet
Celje: Celje Pivovarna La-
ško-Ptevent, Ajdovščina:
Fructal-Gorenje (20. krog I.
moške Uge, obe 19).
Nedelja, 29,1.
Hokej
Celje: Inntal-Triglav (10.
krog I. lige, 18).
Kegljanje
Celje: Miroteks-Gorica (11.
krog I. ženske lige, 11).
Sreda, 1-2.
Rokomet
Hrpelje: Jadran-Celje Pivo-
varna Laško; Dobova: Dobo-
va-Gorenje (prvi tekmi četrtfi-
nala pokal za moške, obe 19).
iu 4. - 26. ianuar 1995
17
ŠPORT
Ponjava namesto snega
AnHrel Kramer odlično začel EP ¥ akrobatskih skokih — ¥ votli Imalo smučarski
čevlll funkcilo rešilnega pasu
Akrobatski smučarji so po krajši krizi
spet uspešni, kajti točke evropskega in
svetovnega pokala v skokih niso več red-
kost. Pomembno središče postaja Celje,
že uveljavljenemu Jožetu Ivačiču pa se je
v novi sezoni z opaznimi rezultati prik-
ljučil mladi Andrej Kramer, ki je na ne-
davni tekmi evropskega pokala v Chate-
lu le za malenkost zgrešil zmagovalne
stopničke.
»Za nastope v tujini zaradi zadreg
z denarjem ni veliko priložnosti. Zdi se
neverjetno, toda več sem dobil od kluba
kot od zveze, ki mi je letos zagotovila le
par smuči in nekaj oblačil. Klub mi je
med drugim plačal priprave v tujini in
nasploh ima z mano največ stroškov, ki
jih zveza povrne le v primeru uvrstitev
v zgornjo polovico udeležencev tekme
evropskega pokala,« pravi Andrej Kra-
mer, 18-letni akrobatski smučar celjske-
ga Monta.
Napredek je bil silovit. V čem je skriv-
nost?
Več sem treniral, izpilil nov skok in se
v Avstriji pripravljal tudi na snegu.
Dvojni salto z vijakom mi je v Chatelu
lepo uspel, v nadaljevanju sezone pa že-
lim brezhibno izvesti vijak že v prvem
delu skoka. Tako bi bil z zimo 1994/95
povsem zadovoljen, kajti razmere za tre-
ning še vedno niso idealne.
S skoki v Šmartinsko jezero še ni bilo
nič. Kaj se dogaja z gradnjo prve vodne
skakalnice pri nas?
Maja bi morala biti otvoritev, nova
naprava pa bo pomembna pridobitev.
Zatika se z uvozom plastike za zaletno
smučino. V Avstriji so opustili proizvod-
njo in zdaj jo bo potrebno kupiti v Švici.
Doskoki na vodno gladino so v vsakem
primeru manj boleči kot na sneg, za laike
pa še tolažba, da so povsem vami. Ni
mogoče potoniti, kajti - naj se sliši še tako
čuchio - smučarski čevlji nas držijo na
vodni gladini in sploh ne vlečejo v glo-
bino.
Včasih je bila Rogla vadbeni center
celjskih akrobatov, zdaj pa vas ni več
videti. Zakaj?
Menda so težave z gradnjo skakalnic,
zato tudi med sezono moj trening temelji
na prožni ponjavi v Gimnaziji Center.
Trikrat tedensko izvajam vsaj osnovne
skoke in zdaj je to vsaj približno nado-
mestilo za zimske razmere.
S kolikšnim številom skokov na snegu
pa naj bi praviloma začenjali tekmoval-
no sezono?
Okoli 250, prej pa je dobro imeti še
najmanj toliko skokov v vodo. Na vodi
lahko naštudiraš posamezne elemente,
toda v vsakem primeru je najbolj po-
memben trening na snegu. Doslej sem
opravil 108 skokov, dvojni vijak s saltom
pa vadil le štiri dni. Če sem dobro razpo-
ložen, lahko dnevno v dveh serijah opti-
malno opravim po 15 skokov, zaradi ne-
ustreznih razmer pa doma vadba ni
možna.
Akrobatsko smučanje je olimpijska
panoga, do Nagana 1998 pa še dovolj
časa. Kakšni so načrti?
Svetovni vrh je dosegljiv samo s troj-
nim saltom z vijakom, ki je neke vrste
olimpijska norma. Do iger na Japonskem
bi mi zahtevni skok lahko uspel, še zlasti
v primeru skakalnice na Šmartinskem
jezeru. Ivačič bi z nekoliko več denarja
zanesljivo nastopil že v Lillehammerju in
je moral na vrat na nos loviti normo.
Zato upam, da bova skupaj tekmovala
v Naganu.
Poleg skokov sta disciplini akrobat-
skega smučanja še balet in grbine. Pride
vsestranskost v poštev?
Grbine so me pošteno pretresle, v bale-
tu pa se še nisem preizkusil. Morda bi
celo kaj »spacal«. Na tekmah evropskega
pokala ni veliko tekmovalcev, v Chatelu
jih je bilo samo šest in niti ni tako slaba
ideja štartati v baletu. Toda moja osnov-
na disciplina bodo še naprej skoki.
ŽELJKO ZULE
Kaj s Sierro Navado?
Piše: Miran Rauter
Z ženskim superveleslalo-
mom bi se v ponedeljek na Si-
erra Nevadi moralo začeti sve-
tovno prvenstvo, toda po vrsti
protislovnih informacij bo do-
končna usoda prvenstva znana
šele danes. Odpovedni rok za
SP je krajši kot za tekme sve-
tovnega pokala in tudi zato
zmeda okrog prvenstva v naj-
bolj južnem zimsko-športnem
središču v Evropi.
Španci so v dograditev naj-
večjega smučarskega središča
na Iberijskem polotoku vložili
14 milijard nemških mark in
se seveda toliko bolj trudijo,
da bi prvenstvo izpeljali. Naj-
prej v hitrih disciplinah in po
6. februarju še v tehničnih.
Proge niso lahke, a tudi ne
pretirano težke: na pobočjih
za hitre discipline je nekaj
ravninskih delov, slalom pa je
zelo strm z dvema prelomni-
cama.
Že pred začetkom sezone
sem si za načrt zastavil izbolj-
šanje olimpijskih uvrstitev:
11. mesta v kombinaciji, 22.
v superveleslalomu in 35.
v smvdcu. Imel sem največ te-
žav z normo, saj sta bila na
sporedu samo dva supervele-
slaloma (slalomov je bilo kar
sedem!), v drugih disciplinah
pa sploh nisem dobil priložno-
sti in zato sem bil zaradi šte-
vilnih odpovedi že nekoliko
nestrpen.
Najbrž bom tudi v Španiji
štartal v vseh treh disciplinah,
čeprav je še nekaj pomislekov.
Veliko se razmišlja o Koširje-
vem startu v kombinaciji, med
katerim bi lahko spoznal sla-
lomsko progo. Okrog prven-
stva je nasploh veliko ugibanj,
pa še rezervacijo hotela so
nam preklicali, ker si je raz-
gled na smučišča zaželela
španska kraljevska družina.
Prvaki upalo na polfinale
Sportklub iz Velenja bo
v soboto v Ljutomeru branil
naslov državnega prvaka
v malem nogometu. Na finalni
turnir so se uvrstili zmagoval-
ci medobčinskih zvez, Velenj-
čani pa so v skupini s Pando iz
Kopra, mariborskimi Talci in
Puntarji iz Tolmina.
V navzkrižni polfinale se
bosta uvrstili dve ekipi, sekre-
tar velenjskega kluba Zdravko
Golob pa pričakuje najmanj
uvrstitev v zaključni del. »Te-
den dni smo bili na pripravah
v Strunjanu, zdaj pa vadimo
tudi po večkrat na dan in se
prilagajamo napornemu umi-
ku. Najboljše ekipe bodo odi-
grale po pet tekem, v polfinale
pa bi morali napredovati sku-
paj z Mariborčani. Nihče do-
slej še ni zmagal dvakrat zapo-
red, kar je zdaj naša želja in
zato se bomo na pot odpravili
že v petek. Režim je strogo
profesionalen, z uspehom pa
bi si naši najboljši igralci že
bolj utrdiU položaj pred okto-
brskimi kvalifikacijami za EP
v malem nogometu,« optimi-
stično napoveduje Golob.
Ž.Z.
Tkalec z normo
Na vehkem strelskem tek-
movanju v Rušah je Peter Tka-
lec s 576 krogi z zračno pištolo
izpolnil normo za evropsko pr-
venstvo, ki bo februarja v Hel-
sinkih. V osnovnem delu je
imel celo najboljši rezultat,
s slabšim finalom pa končal
šele na 5. mestu. Ksenija Ma-
ček (oba D. Poženel) je bila
s 372 krogi četrta in za samo
dva kroga zaostala za normo,
ki jo lahko izpolni le še konec
techia v Miinchnu.
Rekord Valaniove
Začela se je sezona dvoran-
skih atletskih mitingov. Anja
Valant je za uvod v Ljubljani
v skoku v daljavo izboljšala
šest let star državni rekord
nekdanje klubske sotekmoval-
ke Radmanovičeve (593 cm) in
kot prva slovenska mladinska
v dvorani preskočila šestmetr-
sko mejo - 602 cm. V troskoku
je z 12,97 cm izenačila osebni
rekord. V Celju bodo dvoran-
ski mitingi ob petkih, na uvod-
nem pa so zmagali v teku na 60
metrov Patru 6,9 in Knezova
(oba KI) 7,7 in na ovirah Poles
(Vel) 8,3.
Vaterpolo: status auo
V celjskem vaterpolo je še vedno status quo, vodstvo kluba pa
je v iskanju trajnejše rešitve s salomonsko preložitvijo sobot-
nega srečanja 3. kola s Kranjem pridobilo še teden dni. V klub-
ski blagajni ni denarja niti za izplačilo sodniških stroškov,
razmere pa se še bolj zaostrujejo. V najboljšem primeru bo
Neptun prvenstvo nadaljeval s kadetskim moštvom, saj prva
ekipa že dober mesec ne trenira in še vedno vztraja pri prihodu
kvalitetnega trenerja. Zahteva je seveda neuresničljiva, zato je
igranje s kadeti edina možnost za obstoj kluba in začasno
prekinitev agonije, ki se je začela že v predlanski sezoni.
Pravilno samo Iz Celja
Med več kot 130 kuponi je pravilno napoved
20. kroga zapisala samo Marija Hribar iz Celja
in bo tako po pošti dobila prvo nagrado v viši-
ni 5000 tolarjev. V naslednjem krogu bo na-
gradni sklad 15.000 tolarjev.
Pravilna napoved 20. kroga: Jadran - Pivo-
vama Laško 2, P*rato - Gorenje 2, Celje - Ode-
ja 2, Celje - Jesenice 1, Bled - Celje 1.
Za sodelovanje v naslednjem krogu (pri ko-
šarkarskih parih tip O pomeni podaljšek) bomo
upoštevali kupone s poštnim žigom sobote, 28.
januarja, ali če bodo najkasneje do 12. ure
oddani v nabiralnik pri vhodu v našo stavbo.
Naslov: Novi tednik, Prešernova 19, 63000 Ce-
lje, s pripisom Golding loto.
1. Košarka (m): Litija-Pivovarna Laško 1 O 2
2. Košarka (m): Comet-Idrija 1 O 2
3. Košarka (ž): Comet-Celje 1 O 2
4. Rokomet (m): Jadran-Pivovarna Laško 1 O 2
5. Rokomet (m): Dobova-Gorenje 1 O 2
Ime in priimek:
Naslov:_
Rokoinet
l.llga
Moški -19. krog: Jadran-Ce-
Ije Pivovama Laško 26:31
(15:10); Puc 12, Leve, Tomšič
5, Šerbec, Jeršič 3, Ivandija 2,
Šafarič 1; Gorenje-Inles 23:18
(9:6); Tome 5, Plaskan, Roz-
man 4, Čater, German 3, Cvet-
ko 2, Ocvirk, Kimčenko 1; Slo-
van-Litija 22:16, Dobova-Ko-
deljevo 23:20, Rudar-Fructal
23:22, Prevent-Drava 31:22.
Zaostala tekma 16. kroga: Ko-
deljevo-Celje Pivovama Laško
19:25 (8:14); Puc 8, Tomšič 5,
Šerbec, Jeršič 4, Ivandija 3,
Begovič 1. Vrstjni red: Pivovar-
na Laško 38, Jadran 27, Gore-
nje 25, Kodeljevo 23, Dobova
22, Rudar 20, Prevent 17, Slo-
van 14, Drava 13, Fmctal 11,
Litija 10, Inles_8.
Pokal
ženske - prve tekme četrtfi-
nala: Žalec-Mlinotest 23:28
(10:16); po 19:19 polom doma-
čih: Brekalo, Derčar, Popovič
5, Hudej 4, T. Dolar, Randl
2 Branik-Velenje 28:12 (13:6);
Medar 6, Vujovič 2, Nojinovič,
Kranjc 1; Krim-Piran 32:17,
Olimpija-Burja 30:22.
Košarka
A-1 liga
Moški -18. krog: Kovinoteh-
na-Hehos 87:65 (47:34); Petra-
novič 25, Zaletel 22, Jagodnik
18, Cizej 12, Kobale 6, Cmer 2;
Rogaška-Litostroj 82:76
(42:42); Novakovič 34, Jurko-
vič 17, Petrovič, Mičunovič 12,
Nikitovič 4, Kosovac 2, Virant
1; Triglav-Olimpija 54:75, Ko-
per-Postojna 80:107, K. zidar-
nirija 100:79. Vrstni red:
Olimpija 34, Kovinotehna 31,
Satex 30, Litostroj, BWC, Ro-
gaška, Triglav, Postojna 28,
Ilirija 24, K. zidar 23, Helios
22, Koper 20.
Ženske - 1. krog: Celje-Ode-
ja 68:82 (35:39); Germ 17,
Obrovnik 15, Jurak 13, Hajdi-
njak, Vodopivec 8, Potočnik 5,
Jug 2, Polutnik manjkala za-
radi bolezni; Comet-Maribor
66:81 (33:44); Račič 23, Šporar
18, Temnik 14, Skerbinjek 10,
L. Groleger 1; Ježica-Ilirija
81:54. Vrstni red: Jezica 22,
Maribor 19, Ilirija 16, Odeja
15, Celje 14, Comet 13.
A-2 liga
Moški - 18. krog: Pivovama
Laško-Olimpija ml. 94:62
(42:28); Starovasnik 24, Dur-
nik 23, Vujovič 13, Gole 10,
Zdolšek 5, Lapomik, Blago-
tinšek 4, G. Čop 1; Gorica-Co-
met 56:70 (17:35); Plevnik 24,
Kožar 20, Železnikar 15, Tem-
nik 10, Lvišenc 1, zaradi po-
škodb manjkali Benič, Šporar
in Sivka; Elektra-Slivnica
78:92 (36:48); Rizman 35, Mr-
zel 12, Pečovnik 8, Bogataj 7,
Brešar 6, Tajnik, Lipnik 5;
Medvode-Ježica 74:94, Idrija-
Litija 76:88, Interier-Loka
67:57. Vrstni red: Interier, Li-
tija 35, P. Laško 32, Olimpija
ml, Idrija 28, Loka, Comet 27,
Slivnica 25, Jezica 24, Elektra,
Gorica 22, Medvode 19.
B liga
Vzhod -18. krog: Celje-Star-
še 83:91, Maribor-Mik Prebold
92:71, Zagorje-Bistrica 88:63,
Ruše-Sl. Gradec 93:73, Kemo-
plast prost. Končni vrstni red:
Zagorje 29, Celje 28, Maribor
27, Starše 26, Bistrica 25, Mik
Prebold 23, Ruše 20, SI. Gra-
dec, Kemoplast 19.
Kegljanje
Lllga
Moški - 10. krog: Žalec-Tek-
stina 2:6 (4926:5009; zmagala:
Dobrajc 817, Mileč 875; izgu-
bili: Gračner 783, M. Kompan
803, Podkrajšek 820, B. Kom-
pan 828), Brest-Celje 6:2
(5458:5283; zmagala: Salobir
967, Klinar 938; izgubili: Br-
glez 830, Vodeb 849, Milač
811, Sivka 888), Žalec-Teksti-
na 2:6, Fužinar-Proteus 2:6,
Kontmktor-Gradis 7:1. Vrstni
red: Triglav 20, Konstmktor
15, Tekstina 14, Proteus 13,
Gradiš 10, Fužinar 8, Rudar,
Celje, Žalec 6, Brest 2.
Ženske -10. krog: Adria-Mi-
roteks 3:5 (2451:2503; zmaga-
le: Grobehiik 401, Šeško 435,
Kardinar 470; izgubile: Tkal-
čič 379, Zupane 399, Petak
419); Konstmktor-Norik 5:3,
Korotan-Gorica 6.2, Triglav-
Rudar 3:5, Kamnik-Sl. Gradec
3:5. Vrstni red: Mirotreks, No-
rik 18, Rudar 15, Adria, SI.
Gradec 10, Triglav 9, Korotan
8, Gorica 6, Konstruktor 4,
Kamnik 2.
II. liga
ženske - 10. krog: Miroteks
n-Slovan 6:2 (2344:2285;
zmagale: Razlag 387, Špoljar
415, V. Filipčič 415, Lesjak
394, izgubiU: Košir 360, Ledi- •'
nek 373), MTT-Komcel 3:5
(2365:2378; zmagale: T. Filip-
čič 408, Oblak 396, Štampar
404, izgubile: Vengust 392,
Ramšak 366, Jurše 412), Kr-
ško-Tekstina 3:5, Norik II-Ko-
čevje 5:3. Vrstni red: Miroteks
II 18, Norik II, Izola 12, MTT,
Proteus, Kočevje 11, Slovan 8,
Krško 7, Komcel 5, Tekstina 4.
Območna liga
Moški: 10. krog - skupina A:
Demit-Metka 0:8, Dobma-
Izletnik 7:1, Avto Celje-Ljub-
no 2:6, Komcel-Kovinar 2:6;
vrstni red: Dobma, Izletnik
17, Metka 13, Kovinar 11,
Ljubno 10, Avto Celje 8, Kom-
cel, Demit 2; skupina B: P. La-
ško-Kovinotehna 0:8, Konji-
ce-Žična 6:2, Obrtnik-Roga-
ška 2:6, Petrol-Kvit 5:3; vrstni
red: Konjice 20, Rogaška 14,
Kovinotehnan, Žična 12, Pe-
trol 10, Obrtnik 6, P. Laško,
Kvit 2.
Hokej
Lllga
6. krog: Olimpija - Celje 9:3
(3:2, 1:1, 5:0); Rasko 2 in Le-
onov sta po 0:3 izenačila na
3:3, toda zadnja tretjina je bila
porazna; Jesenice - Bled 10:2;
7. krog: Celje - Jesenice 3:2
(2:2, 0:0, 1:0); Povčerovski 2,
Rasko 1; Bled -- Olimpija 1:6;
8. krog: Bled - Celje 7:0 (1:0,
0:0, 6:0); pritožba Celjanov za-
radi slabega sojenja; Olimpija
- Jesenice 6:2. Vrstni red:
Olimpija 17, Jesenice 10, Celje
(-) 8, Bled (-) 7.
if. 4. - 26. ianuar %99B
REPORTAŽA
18
Noro veselje do teka
HasklJI In malamuli so tekli v Logarski dolini na prvem državnem tekmovanju vlečnih psov
v Logarski dolini, v gozdiču
pred Palenkom, je nekaj minut
pred začetkom tekmovanja
okolico zapolnjevalo predirlji-
vo pasje zavijanje. Vlečni psi
so bili nestrpni. Nekateri so
živčno mencali po snegu, se
vrteli naokrog^ in napenjali
kratke verige. Želeli so se že
pognati v dir. Za sibirske in
aljaške haskije ter malamute
je končno napočil trenutek...
Trenutek svobode in norosti?
Nekaj več kot sedem kilome-
trov dolgo progo so najboljši
pretekli v manj kot sedemnaj-
stih minutah. Z vlažnimi
smrčki in drhtečimi udi so pri-
drveli v cilj.
Ustavilo jih je vodnikovo si-
dro, sicer bi drveh še naprej.
Tisti, ki so se najbolj trudili, so
potem, ko so spoznali, da je
teka konec, z dolgimi jeziki
polegli v sneg. Hvaležno so
gledali svoje gospodarje, ki so
po končani vleki vsakega po-
sebej pohvalili, pobožali, glas-
no ogovorili in morda tudi na-
gradili. Psi pa so si najbolj že-
leli vodo. Nekateri so si žejo
tolažili kar s snegom, ki so ga
mimogrede utrgali s proge.
Najbrž so si to močno želeli že
med tekom. A ko vodnik, pra-
vijo mu tudi »musher«, vprego
požene, psi ubogljivo tečejo.
Pozabijo na žejo in včasih ra-
njene tace, ki puščajo na snegu
zoprne sledi. Vendar tega ne
storijo samo zaradi gospodar-
ja, tečejo tudi zase. V njih je
želja po norem teku. Nekateri
vlečni psi tečejo celo do
smrti...
Psi brez zavor
Na državnem tekmovanju je
nastopilo devet vpreg, v vsaki
so tekli po štirje psi. Eno so
sestavljali aljaški malamuti, to
so močni psi, ki zmorejo vleči
težka bremena, odlikuje pa jih
predvsem vzdržljivost. Večina
vodnikov, šesterica, je tekmo-
vala s sibirskimi haskiji, ki jih
ob tem, da so zelo dobri tekači,
poznamo predvsem po izredno
lepih, ledeno modrih očeh. Res
so nenavadne, na tekmovanju
pa je bila tudi silno zanimiva
samička, ki je imela eno oko
prozorno modro, kot se za nje-
no pasmo spodobi, drugo pa je
bilo prav tako lepo, vendar
rjavo... Dva vodnika sta na-
stopila z aljaškimi haskiji,
najhitrejšimi psi, ki pri teku
ne poznajo zavor. Napovedo-
valec jih je najavil kot primer
»formule 1« med vlečnimi
psi...
Z aljaškimi haskiji tekmuje
na   primer   Primož   Urank
z Ljubnega, ki posveča temu
športu veliko ljubezni, časa in
zagnanosti. O aljaških haski-
jih, sam jih ima sedem, je po-
vedal naslednje: »To so psi,
vzrejeni izključno za vleko sa-
ni, za tekmovanja. Niso čisto-
krvni in nimajo nobenih stan-
dardov, so križanci različnih
pasem, predvsem polarnih in
lovskih psov. Do danes se je že
izoblikovala ta pasma, imeno-
vana aljaški haski. Zelo radi
vlečejo.«
Vprege so štartale druga za
drugo v razmiku dveh minut.
Vsako vprego je do starta pri-
peljalo več pomagačev, vsaj
trije, da so pse lahko lo-otili in
jih zadržaU do odštevanja.
Vodnik jih je zaviral s sidrom
v snegu. Potem so lahko ste-
kli... Aljaški psi so bili že na
pogled najhitrejši, najbolj eks-
plozivno so tekli, kot da čutijo,
da morajo zmagati. Teči naj-
bolje, kot zmorejo samo oni.
»Vsi vlečni psi uživajo, ko te-
čejo,« pravi Primož Urank.
»Na tekmah v svetu se pojav-
ljata predvsem dve pasmi, to
so sibirski in aljaški haskiji.
Oboji imajo v sebi «desire to
run«, nekakšno prirojeno ve-
selje do teka, ki je že gensko
pogojeno; mi, tekmovalci, pa
to le še spodbujamo z različni-
mi dražljaji. Pes je pri vseh
akcijah, v katerih pokaže ve-
Tekmovanje pasjih vpreg izvi-
ra z ameriške Aljaske, kjer se
je začelo pojavljati že v dobi
zlate mrzlice, okoli leta 1900.
Po vojni je pričela vlečne pse
počasi spoznavati tudi Evro-
pa. Najprej so musherji tek-
movali izključno s čistokrvni-
mi psi, od leta 1975 pa tudi
z aljaškimi psi,, odličnimi te-
kači. Pionirji slovenskega
vlečnega športa so junija lani
v Ljubljani ustanovili Klub
vlečnih psov Slovenije.
selje, norost do teka, vedno
najbolj pohvaljen. Pohvaljen
ni za nobeno drugo stvar. Če ti
da tačko, ga pobožaš, a če do-
bro teče, je še nagrajen... Če
v vpregi nori in komaj čaka, da
bo lahko pričel teči, je nagra-
jen ... Resda jih spodbujamo,
vendar imajo to željo po teku
že v sebi.«
Med aljaškimi in sibirskimi
haskiji, najuspešnejšimi vleč-
nimi psi, pa velja omeniti bi-
stveno razliko, zaradi katere
prvi pogosteje zmagujejo: »Si-
birsld haski je še deloma nara-
ven pes. Naravna žival pa se
vede takole: ko pride do dolo-
čene meje, prične zavirati. Pes
ima v sebi še vedno nekakšen
mehanizem, ki mu pravi: >mo-
ram se paziti, da preživim<.
Aljaški haski pa je pes, ki gre
do konca. Nima nobenih varo-
valnih mehanizmov. Med nji-
mi so psi, ki jih lahko zaustavi
samo gospodar, sicer bi tekli
do smrti.«
Zmaga najbitrejši
»če je pes močan, zdrav in je
v njem veselje do teka in giba-
nja, je v veliki meri odvisno od
lastnikov, kako ga bodo usme-
rili v trening za vleko sani,«
pravi Primož. »Čeprav na sve-
tovnih tekmah prevladujejo
haskiji, nekateri vodniki teče-
jo tudi z lovskimi psi, na pri-
mer z nemškimi ptičarji in
s setri; v malih klasah včasih
celo zmagujejo. Sicer pa velja-
jo na evropskih tekmah pasjih
vpreg naslednje značilnosti:
v kategoriji 4 psov so proge
dolge od 7 do 10 kilometrov,
v kategoriji 8 psov pa od 12 do
16 kilometrov. V kategoriji od-
prtega razreda lahko telanuje
poljubno veliko število psov,
ki tečejo na progah, dolgih
približno 25 kilometrov. Do
zdaj je v najštevilnejši vpregi
teklo 25 psov. Psi pretečejo
proge v enakem tempu. V vsa-
ki kategoriji je treba za zmago
doseči povprečno hitrost okoli
31 kilometrov na uro. To po-
meni, da psi progo v celoti pre-
tečejo v galopu...«
Primož Urank, navdušen
tekmovalec in član kluba vleč-
nih psov ter organizator dr-
žavnega tekmovanja obenem,
je pojasnil tudi nekatere zna-
čilnosti dobrega šprinta pasjih
vpreg: »Zaželeno je, da teren
ni preveč razgiban, da ni pie-
velikih vzponov in padcev, saj
je takšna proga za pse silno
utrudljiva. Idealno je, če se
proga v prvem delu vzpenja,
v drugem, ko so psi že rahlo
utrujeni, pa spušča. Psi uživa-
jo pri nizkih temperaturah, od
- 5 do — 10 stopinj, in na trdi pro-
gi. Prav na take proge jih na-
vajamo s treningom na trdih
makadamskih cestah.« Po nje-
govem mnenju je bila proga
v Logarski dolini dobro pri-
pravljena, trda in dobro ozna-
čena. Primož poudarja, kako
pomembna je skrb za pse, naj-
važnejše od vsega pa je, da ima
pes vedno vodo: »Pes, ki cel
teden ne je, bo še vedno lahko
tekel. Če ne pije en dan, bo
obnemogel.«
Ker je število tekmovalnih
vlečnih psov v Sloveniji raz-
meroma še zelo majhno, so or-
ganizatorji pripravili državno
tekmovanje kot celoto in vrst-
ni red kot celoto. Seveda je
bilo treba po tekmovanju loči-
ti odprte vprege od čistokrv-
nih, saj imajo dirkalni psi,
aljaški haskiji, pred ostalimi
sibirskimi haskiji, ki so tudi
razstavni psi, tako imenovani
>show dogs<, nemajhno pred-
nost. Evropske in svetovne
tekme običajno trajajo tri dni,
pri nas pa so pripravili dvod-
nevno tekmo samo za vprege
štirih psov.  Pomerili so se
Prvega državnega tekmovanja
vlečnih psov v Logarski dolini
21. in 22. januarja (glavni po-
krovitelj je bil Boyal Canin), se
je udeležilo devet vpreg.
V skupni razvrstitvi je zmagal
Dušan Jontes z vprego alja-
ških haskijev, drugi je bil Pri-
mož Urank z vprego aljaških
haskijev, tretji pa Leopold Ko-
vač z vprego sibirskih haski-
jev. V ločeni razvrstitvi čisto-
krvnih vpreg je bil najhitrejši
Leopold Kovač, drugi je bil
Stane Švigelj, tretji pa Andrej
Mežik. Slovenski vodniki vleč-
nih psov se bodo udeležili tudi
evropskega prvenstva, ki bo
od 9. do 12. februarja v Fran-
ciji.
v dveh tekih, prvi in drugi dan.
Zmaga vprega, ki je najhi-
trejša.
ljubezen in šport
o tem, kako pomemben je
vodja vprege - pes, ki vodi
ostale — so mnenja različna. »V
kategoriji štirih psov je ideal-
no, če imamo spredaj psa, ki
uboga,« meni Primož Urank,
»če pa ga ni, je prav tako mo-
goče izpeljati tek. Proge so na-
mreč označene in pse trenira-
mo, da tečejo po označenih
progah. Če proge ni, pes izgubi
orientacijo. V številčnejši
vpregi, recimo, dvajsetih psov,
pa morata biti spredaj dva
psa, ki sta sposobna komplet-
no vprego voditi na ukaze.
Kjerkoli. Idealno je imeti psa,
ki rad teče in ima karakter.
poleg tega pa še uboga...«
V svoji vpregi ima spredaj psa,
ki vse razume in uboga. A ker
je močnejši karakter od druge-
ga, lahko zapelje celo vprego
v napačno smer, če si bo tako
zapičil v glavo...
Musher vodi vprego z vzkli-
ki, ukazi. To so mednarodni
znaki, ki jih uporabljajo tudi
slovenski vodniki. Desno uka-
žejo z vzklikom >gee<, levo
s >hawrš, znak za ustavljanje
pa je podoben kot pri konjih
>whoa<. Tega znaka Primož pri
svojih psih ne uporablja, saj ga
ne ubogajo. Vprego zaustavi
s pomočjo sidra, ki se zarije
v sneg.
Marsikdo vlečni šport uvrš-
ča med eksotične, vendar ni
prav tako. Ta čas dirja po
Evropi nekaj tisoč vpreg. In če
hoče musher kaj doseči, mora
resno trenirati. »Temu športu
se intenzivno posvečam od leta
1992. Vsako leto začnem sep-
tembra in končam konec apri-
la. Tudi po zaključeni sezoni
poskrbim, da imajo psi dovolj
gibanja na prostem. Dnevno se
jim posvečam tri do štiri ure,«
pripoveduje Primož Urank,
profesor športne vzgoje, ki živi
zaradi službe trenutno v Ljub-
ljani, vendar je na domače
kraje, še posebej Logarsko do-
lino, zelo navezan. Prvega psa
je dobil pred leti, to je bil pla-
vooki sibirski haski. Takoj je
spoznal, da ima ta pes kopico
sposobnosti in potreb, ki jih je
treba zadovoljevati in razvija-
ti: »Marsikdo si kupi haskija
zaradi lepih oči, potem pa ne
ve, kaj početi z njim. To ni pes
za stanovanje, za na zofo...«
Pričel je hoiditi na tekme in
trenirati. Potem pa se je odlo-
čil, da bo treniral z zares hitri-
mi psi, in tako je sestavil vpre-
go iz aljaških psov. Hitrih kot
blisk. »Ta šport mi pjomeni ve-
liko sprostitev, ker imam zelo
rad pse. Obenem pa predstav-
lja tudi aktivnost, s katero se
skušam uveljaviti in neRaj do-
seči. Tri leta treninga so že mi-
mo in vsako leto smo boljši,«
pravi Primož. »S tem športom
se lahko ukvarjajo vsi ljudje,
ki imajo radi svoje pse. Vsak
pes, ki se rad giblje, bo vlekel
sani.«
Med gledalci prvega držav-
nega tekmovanja v Logarski
dolini se je nabralo tudi kar
precej kosmatincev. Prav vse
bi lahko vpregli v sani. V prvih
vrstah so bili še neuki, mladi
haskiji, pa zlati prinašalec,
prijazni novofunlandec, ku-
štravi afganistanski hrt, snež-
nobeli samojed... Budno,
morda malce začudeno, so
spremljali dogajanje na zasne-
ženi plošči, s katere je vel tek-
movalni duh.
KSENIJA LEKIČ
_____________FiitoiJ^DLMASNEC.
Na prvem državnem tekmovanju pasjih vpreg so bili najhitrejši aljaški psi Dušana Jontesa iz Slovenj Gradca.
Najbolj so pohvaljeni, če dobro tečejo.
Vprego aljaških haskijev Primoža Uranka z Ljubnega sta vodila Jumbo in Bob. Izčrpanosti sta se
pričela zavedati šele po prihodu v cilj.
$f. 4. - 2«. ianuar 1995
19
FOTOUTRINKI
Moda V cerkvi
Nenavaden dogodek se je
zgodil v Šentrupertu nad
Laškim, kjer so v cerkvi Sv.
Ruperta s »kulturno« modno
revijo naredili pri nas prvo
demistifikacijo cerkve. No,
tako so vsaj v vabilu zapisali
organizatorji. Peščici zane-
senjakov, pod katerimi je bil
podpisan Robert Stepišnik,
je uspelo v »hudičevem« vre-
menu, bogu za hrbtom na-
polniti majhno cerkev do
zadnjega kotička. Eminen-
ten kulturni program, v ka-
terem so nastopili kvartet
DO, solistka Dušanka Žličar
in organistka Ema Zapušek
ter eminentna modna revija
s skromnim številom sodelu-
jočih, pa niso uspeli odtaliti
gledalcev v zaledeneli cerk-
vi, kjer so ob končnem ko-
mentarju nekateri dodah, da
so modne revije z mobitelom
v kakšnem drugem ambientu
vendarle primernejše.
EDI MASNEC
Veiesialom zvezd
Menda so bili prav vsi zvezdniki: iz sveta
slovenske estrade, radia in TV, ki so prišli
na start zdaj že tradicionalnega veleslaloma
zvezd v organizaciji revije Stop, zmagoval-
ci. Proti Mariboru je namreč tako snežilo,
da je bila prava mojstrovina po dolgih urah
vožnje »privijugati« na start snežnega sta-
diona. Vabljenih politikov ni bilo (razen va-
ruha človekovih pravic), tako da so se gle-
dalci zabavali le še na račun nekaterih vab-
ljenih direktorjev in umetnikov. Proga je
bila najbolj v nevarnosti, ko se je po njej
spustila Šerbi, vendar pričakovanega padca
ni bilo. Spremljali so jo namreč kar štirje
psihiatri, na nogah pa je menda imela smu-
či, ki ne prepuščajo celulitisa.
EDI MASNEC
nfed ženskami se je najbolje odrezala Mima Jauševec, pred mikrofonom pa Deja Mušič.
Marjan Lah, urednik športne redakcije RTV Slovenije, vedno poskrbi za kanček zabave. \
Kosmati in pernati ienotci
Konec tedna je bila v dvorani Celjske-
ga sejma v Celju na ogled 4. državna
razstava malih živali, ki jo je pripravila
Zveza društev gojiteljev pasemskih ma-
lih živali Slovenije. Okrog 300 razstav-
Ijalcev je predstavilo 3 tisoč malih živali,
od tega največ kuncev, pa tudi golobe,
perutnino, činčile in ptice, na ogled pa so
bili tudi dihurji, nutrije in lisice. Obisko-
valcem, med katerimi so bili najštevil-
nejši otroci, so pripravili tudi razstavo
likovnih izdelkov osnovnošolcev na temo
Male živali. Ob koncu razstave so naj-
boljšim rejcem podelili pokale, vsi sode-
lujoči pa so prejeli pisna priznanja.
Št. 4. - 26. ianuar 1995
REPORTAŽA
Lisica se le
potilcala po bloliu
UubUanski simkovitfaki so zHravje ai$¥9alulani9 oMskmiHo t9 moveNU
v šentjurskem mestnem
bloku, v Ulici Miloša Zidan-
ška, so imeli pred dnevi
obisk brez primere. Stano-
valec Janez Prezelj, potnik,
ki se je vrnil iz Nemčije, je
v spodnjih prostorih doma-
čega bloka opazil kosmato
štirinožko. Hitro se je izka-
zalo, da ne gre za kakšno
čudno pasjo pasmo, pač pa
za čisto navadno zvitorepko.
Za žival, ki je lahko v času
stekline tudi smrtno ne-
varna.
Kot so povedali sosedi, si
je Janez Prezelj (v času naše-
ga obiska je bil odsoten) tisti
popoldan brž obul škornje
ter skušal pokončati lisico
z lopato. Prestrašena žival je
bila popadljiva ter je kazala
zobe. Vsa onemogla se je na-
to s prednjim delom privle-
kla v višje nadstropje ter se
ulegla pred vrata Goleževe-
ga stanovanja. Tam živi mla-
da Groleževa družina. Franc
Grolež, ki je v bolniškem sta-
ležu, je pravkar prebiral ča-
sopis, ko je zaslišal opozori-
lo, naj vrat nikar ne odpira.
Ljudje so opažih, da se lisica
resnično čudno vede, podob-
no kot stekla žival. Bila je
omotična.
Stanovalci si seveda niso
upah niti v blok niti iz njega.
Iz sosednjega bloka so nato
telefonirah živinozdravniku,
potem pa še lovcu Miru Her-
nausu, ki živi v bližini gasil-
skega doma. Ta se je nato
lisici, ki je počivala pred Go-
leževimi vrati, približal ter
jo s stopnic zadel naravnost
v glavo. Pred stanovanjem se
je razlila velika luža krvi,
ljudje pa se spominjajo tudi
neznosnega smradu. Kri so
nato previdno odstranili, tla
pa po veterinarjevem navo-
dilu razkužili. Mrtvo lisico je
šentjurska občinska inšpek-
cija poslala v preiskavo
v Ljubljano, in to skupaj
z dvema ustreljenima lisica-
ma s področja lovske družine
v Dobju pri Planini. Lisičji
trio so nato pregledali pri-
stojni strokovnjaki Veteri-
narske fakultete.
Strah odveč,
previdnost ne
»Ljudje so pravilno ukre-
pah, poklicali so veterinarja
ter lovca, prostor pa nato
razkužili z lužno raztopino,«
ugotavlja šentjurska veteri-
narska   inšpektorica   mag.
Andreja Stopar. Lužno raz-
topino, raztopino pralnega
praška, strokovnjaki v takš-
nih primerih priporočajo.
Veterinarska inšpektorica
nam je pretekli konec tedna
povedala tudi, da so ljub-
ljanski strokovnjaki že po-
slali poročilo. Ugotovili so,
da nobena od treh lisic, ki so
jih poslai iz šentjurske obči-
ne, ni bila bolna. Za obisko-
valko stanovanjskega bloka
v Ulici Miloša Zidanška so
zapisali, da je bila v šoku ter
je zato izgubila orientacijo.
Na njej so opazili podplutbo,
zato menijo, da jo je kdo
udaril ali zadel med avtomo-
bilsko vožnjo. Strah stano-
valcev pred nevarnostjo ste-
kline je bil torej odveč, pre-
vidnost pa zagotovo ne.
Nevarnost stekline v šent-
jurski občini? Na območju te
občme v letih 1992 in 1993
niso našli nobene stekle lisi-
ce, sklepali pa so, da so obo-
lele tudi v njihovih gozdovih,
saj je v obeh sosednjih obči-
nah, šmarski in konjiški, ste-
kUna že prisotna. Ker stekli-
ne uradno ni bilo, lani vab
s cepivom proti stekUni niso
polagali. V šentjurski občini
so uradno našli prvo steklo
hsico šele v začetku lanskega
novembra, na kmetiji v Šedi-
ni pri Drami j ah.
Kako se zavarovati? »Ve-
terinarska inšpekcija opo-
zarja lastnike domačih živa-
li, naj preprečujejo njihov
stik z neznanimi živalmi.
V sedanjem položaju morajo
lovci poostriti izvajanje do-
ločil lovske zakonodaje, ob-
činskih odlokov in veteri-
narske zakonodaje s področ-
ja zatiranja stekline. To tudi
pomeni, da morajo lastniki
živali, predvsem psov, imeti
stalen nadzor nad svojimi ži-
valmi,« svari veterinarska
inšpektorica mag. Andreja
Stopar.
BRANE JERANKO
Foto: SHERPA
Kaj je lisico privedlo v šentjurski mestni blok? V bližnji okolici bloka v Ulici Miloša Zidanška
gozda ni.
»Tukaj, pred našimi vrati, je ležala,* je pokazal stanovalec
Franc Golež.
Dekliški nemir in snubci v iiiši
Na snubljenje se bom podal,
Tri može bom s sabo vzel.
Možje za hčerko vprašajo,
Pa tud za doto bar a jo...
(Ljudska snubaška)
Vse kaže na to, da je sklepa-
nje zakonske zveze bilo od
nekdaj trgovski posel. Če se je
prekrival še z ljubeznijo, je bi-
lo to srečno naključje. Tudi
najbolj preprosta ljudstva
poznajo mešetarjenje za neve-
ste, največkrat so jih ženini
plačevali z blagom, predvsem
z živino. Preprostim ljudem in
podložnikom so bih zastran
tega za vzgled vladarji, drugo
plemstvo in zemljiški gospo-
dje. Da je reven pastirček do-
bil cesarično, ali da bi kralje-
vič poiskal pestmo, revno kot
cerkvena miš - iz takega bleš-
čavega prediva so bile izveze-
ne pravljice, a še te bolj pored-
ko s takšnim koncem. V resnici
je bilo precej drugače. Niso
brez razloga rekli, da se gnmt
z gruntom ženi.
Vseeno aU je bilo že vse do-
menjeno, rekli so, da je bilo
vse napeljano ali pa če so šli
poskusit srečo: brez snublje-
nja je le redko šlo. Ponekod so
snubcem rekli »prosci«, ker so
šli za nevesto prosit.
Snubci so se pri hišah z god-
nimi dekleti oglašali kmalu po
novem letu. Z ženinom je šel
snubit kak spreten posrednik,
sorodnik, včasih je šel zraven
tudi boter, bolj redko oče. Se-
veda so skoraj vedno snubce
pričakovali. O njih se je zvede-
lo naokrog. So pa bili primeri,
da so prosci padli v hišo nena-
dejano. V takem primeru do-
mačim ni bilo treba hliniti
presenečanja.
Snubci niso nikoli prišli
z besedo naravnost k stvari.
Zelo radi so se predstavljali za
nakupovalce živine, ki da jim
je bilo rečeno, kako imajo pri
hiši na prodaj živinče, ki bi ga
oni radi kupili... Namera pri-
šlekov, tudi če jih niso priča-
kovali, je bila domačim hitro
jasna. Ce so bili snubci neza-
želeni, so jih odpravili s kislim
sadjevcem in robato neprijaz-
nostjo, češ, da ni ničesar pri
hiši, kar bi bilo zanje. Dobro-
došlim proscem so seveda pri-
jazno postregli z vinom, suhim
mesom in kruhom. To je opo-
gumilo govorca, da je prišel
s pravo besedo na dan.
Tudi potem, ko je ženinov
posrednik razkril, da so snub-
ci, je najprej govoril o ženino-
vem spoštovanja vrednem ro-
du, o domačiji in posestvu, kar
se da vabljivo predstavil imet-
je, ki čaka prisotnega prev-
zemnika. Da se imata starša
namen umakniti v kot in da
čakata samo še na to, da bo
sin, ki mu je gnmt namenjen,
pripeljal »ta nUado« v hišo.
Ce sta se bodoči ženin in ne-
vesta poznala, je šlo naprej
bolj gladko, zlasti če sta se ra-
da videla. Zatikalo se je, če
nevestina starša bila glede že-
nina v dvomih ali pa, ko sta se
zvitorepo pripravljala na zak-
ljuček, ko ne bo beseda samo
o dekletu, temveč tudi o doti.
Pri teh pogovorih sta starša
poskrbela, da sta bila z gosti
sama. Še gospodinja se je pre-
tvarjala, da je zraven bolj za-
radi strežbe. Lahko pa je bilo
tudi narobe. Kadar je imela
mati več besede, se je kar od
začetka ugnezdila za pogajal-
sko mizo. No, navadno se je
spočetka s prišleki pogovarjal
gospodar, Id je potem v poga-
janje vključil še svojo boljšo
polovico. Snubci so imeli
predvsem nalogo, da so razme-
re na ženinovem domu opisali
čim bolj vabljivo, čeprav so
navadno snubljenju še sledili
ogledi, ko so nevestini imeli
pravico pretakniti vsak pro-
stor v hiši in vsak kos zemlje.
Šele, ko je bilo doseženo so-
glasje med staršema in snubci,
so poklicali dekleta... No,
v tem trenutku je lahko prišlo
tudi do presenečenja. Nekaj
takega je pred dolgimi leti opi-
sal kmet v Slivnici pri Šent-
jurju, ki da je v fantovskih le-
tih vrgel oko na dekleta v so-
sednji fari. Seveda so poprej
razpredli vezi in stike in fant
— proseč je bil prepričan, da bo
zadeva gladko stekla. Kje pa.
Ko je prišlo do besede, češ,
zdaj moramo še dekleta vpra-
šati, so v hišo pripeljali starej-
šo hčer. Nič ni pomagalo. Na-
čela, da morajo dekleta po vr-
sti od hiše, kot so se rojevale.
so se tam trdno držali. Ta sta-
rejša bi po njihovem mogla ob-
sedeti doma, ker bi se ljudje
spraševali, kakšen »tadel« (na-
pako) naj bi neki imela, če bi
pustili, da so jo prvi snubci
preskočili. In če že na vsak na-
čin žeh dobiti ta mlajšo, so mu
rekli, bo treba počakati, da
pridejo snubit prvorojeno. Za-
vrnjeni snubci so se tudi sami
začeli ozirati po primernem
ženinu za starejšo hčer in ga
tudi našli. Ob letu sta šla oba
para pred oltar.
Svoje dni je bio sUšati tudi
o primerih, da so snubci za ne-
vesto položili celo aro, da bi je
ne ponudili komu drugemu, ki
bi prišel za njimi.
Uspešni snubci so bili seve-
da dobro pogoščeni. Dogovori-
li so se o dnevu, ko bodo neve- ■
stini prišh na oglede na ženi-
nov dom, navadno pa je bodoči
ženin izročil svoji bodoči ne-
vesti darilo. Zaročni prstan na
kmetih ni bil tako v navadi kot
med mestnimi ljudmi, ga je pa
marsikatera kmečka nevesta
tudi dobila - navadno srebrne-
ga s kamenčkom. Zelo razšir-
jena je bila navada, da je fant
dekletu prinesel svileno ruto.
Fantu je dekle izročila robec,
ki ga je sama obšila, včasih je
priložila še pipo, ki je nekoč
pomenila, da fant stopa med
može.
Primerilo pa se je tudi, da
dekleta, ki naj bi se prišlo v hi-
šo pokazati in pokimati na vse,
kar so se pred tem že zmenili,
enostavno niso našli. Skrila se
je kam, se utapljala v solzah.
Takemu neljubemu dogodku
je potem sledilo prepričevanje
zlepa in zgrda.
Pogosto sta se po odhodu
snubcev sprla tudi starša, če se
je zdelo, da bi kateri o njiju bil
preveč popustljiv ali pretrd.
Tudi o tem zvemo iz zaključka
pod naslovom začete ljudske
pesemi:
Očka so obljubil osemsto
pa še iz štalce kravico.
Stop'mo še do mamice,
da nam kaj primaknejo.
»Primaknila pa neč ne bom,
mam zad še eno majčkeno!«
Od snubljenja do poroke so
bili šele pol poti. Tudi v naj-
bolj gladkih primerih se je še
vedno lahko skazilo. Kajti od-
ločujočo vlogo je naposled
igralo imetje, dota, denar, kaj
bo kateri od zakoncev k hiši
prinesel, oziroma kaj odnesel.
Vesela popevka, »včasih je
luštno blo, zdaj pa ni več tako«
ima, kot medalja, dve plati.
Težko je dandanes verjeti, da
so imeli nekoč starešine in
godci hudimanovo težko delo
in skrbi, da so svate dveh hiš
spravih v dobro voljo.
Ilustracija: Maksim Gaspari - Bod' moja, bod' moja.
il. 4. - 14. ianuar \99B
REPORTAŽA
20,21
10 se boji neknanjih
stnikov in njihovih dedičev?
»lonallzacUl v praksi z Danilom GoNupom, pooblaščencem aeaičev Erike In Hansa Ježovnik ter Irme Ježovnik
1^ pot diplomi-
arhitektu-
poriupa se zače-
najbolj znanih
^in. Na Roble-
l^jji, danes je to
»ako Celjska 6.
p sta s soprogo
Uvela v Ljub-
ic pa se vsa leta
tgvinjsko dolino.
Pzadnjem času,
Ljeta zapleteni
lizacijski vozel,
fiup je nanveč
jvke za vračilo
iskega premože-
D pa pooblaš-
iev v dolini še
jh veleposestni-
in Erike Ježov-
e vasi ter Irme
gospodarice Gr-
Hans
k
arejšimi  ljudmi
danes pogosto
a Ježovnikove
, na brata in se-
I in Irmo Ježov-
Hansovi sopro-
Jda zibel na Ro-
taciji v Žalcu,
iriup pripovedu-
Roblek se je po-
toisom Ježovni-
akrat je za doto
bližno 15 hektar-
, Njen mož Hans
p svojem očetu
irjev   zemljišč.
veljala za eno
mih in napred-
ijv tistih časih,
li po tem, da so
uporabljali šte-
tehnične pripo-
takoj po vojni
krat, ko so jim
oženje, so imeli
75 tisoč sadik
je bilo ogromno,
amreč treba, da
ned vojno zahte-
ijšanje nasa.dov
pred vojno je bi-
žovnik, to je bila
tržno usmerjena
a. Gojila je po
radižnikovih sa-
elovala paradiž-
ie za grosista
obenem pa so iz
a pripravljali
ilalje so imeli na
konje, običaj-
V hlevih po 20
'jih vzgajali za
[oslovansko voj-
^ je bilo tudi
preostale živine
■10 so na primer
partizane tako.
da so živino odpeljali na
dogovorjene kraje oziroma
v dogovorjene hleve, kjer
so jo potem vzeli partizani.
Erika in Hans Ježovnik sta
bila pred vojno tudi edina
v Arji vasi in sploh daleč
naokoli, ki sta imela avto-
mobile in telefon. In vsi
ljudje, ki so potrebovali
pomoč, bodisi za prevoz
k zdravniku, če je bilo tre-
ba klicati gasilce in podob-
no, vsi so iskali pomoč pri
Eriki. Doma sta imela
Hans in Erika veliko knjiž-
nico, v njej je bila vrsta iz-
jemno vrednih knjig, med
njimi tudi originalna Val-
vasorjeva topografija. Vse
to so potem razgrabili ali
pa vmičili. Tudi mož Hans
je rad pomagal ljudem. Kot
inženir agronom je pogosto
kmetom pregledoval vzor-
ce zemlje in jim svetoval,
kako izboljšati zemljo in
kako naj kmetujejo, da bo
pridelek boljši - vse brez
plačila in ravno zaradi
takšnega človeškega odno-
sa so ju ljudje imeli radi. To
se je pokazalo ob izselitvi,
takrat je okoli 50 ljudi pod-
pisalo posebno izjavo, s ka-
tero so prosili, da Erike in
Hansa ne bi izselili. Pa ni
pomagalo, imela sta preveč
premoženja, zato sta bila
odveč,« je pripovedoval
Danilo Goriup.
Erika in Hans Ježovnik
sta bila leta 1946 izseljena
v Avstrijo. »Strpali so ju
v živinski vagon in odpe-
Ijali v Avstrijo. Kasneje sta
pripovedovala, da so jih
gnali peš preko meje pri-
bližno 60 kilometrov. Žive-
la sta skronmo v nekem
podnajemniškem stanova-
nju, Erika je na primer de-
lala v tekstilni tovarni in če
je hotela priti pravočasno,
je bilo treba od doma ob
treh ponoči. Po devetih le-
tih življenja v Avstriji sta
potem dobila avstrijsko dr-
žavljanstvo. To je bilo leta
1954 in to predvsem zato,
ker je Hans dobil državno
službo.«
Erika Ježovnik šteje da-
nes 86 let, vdova je že od
leta 1958 in živi v Avstriji.
Enkrat ali dvakrat na leto
ponavadi obišče Slovenijo,
kjer se na lastne oči lahko
prepriča, kaj je nastalo iz
nekdanjega Ježovnikovega
imetja. In najbrž je ena
redkih, še živečih nepo-
srednih lastnikov, ki so
vložili zahtevke za vračilo
premoženja.
Irma Ježovnik
Hansova sestra Irma Je-
žovnik je po očetu podedo-
vala posestvo Grmovje. »To
je bilo 80 do 90 hektarjev
površin, Irma pa se je uk-
varjala predvsem s kmetij-
stvom in mladinskim turiz-
mom. Med letnimi počitni-
cami je prihajala v grašči-
no mladina iz mest. Vsako
poletje je prišlo 20 do 25
mladih iz vseh krajev, tudi
iz Beograda so prihajali na
letovanje. Tudi Irma je med
ljudmi veljala za dobro go-
spodarico, nikoli pa se ni
poročila. Po vojni je bilo
njeno imetje zaplenjeno, na
različne konce in kraje je
bil razvožen celoten inven-
tar, veliko je bilo pokrade-
nega, vse tisto, kar se je
smatralo kot kulturna
vrednost, pa je šlo v depoje
komisije za upravljanje na-
rodne imovine (KUNI) ozi-
roma precej vrednih stvari
so takrat odpeljali v celjski
muzej. Tudi Irmo so po voj-
ni, takrat je bila stara 52
let, izselili v Avstrijo. Žive-
la je pri dveh sestrah, to sta
bili Dora in Ema Ježovnik,
sicer lastnici komleksa
Fervega, libojskih gozdov
in nekaj zemljišča v Vele-
nju,« je pripovedoval sogo-
vomik. Življenjska pot Ir-
me Ježovnik pa se je kon-
čala v Avstriji leta 1974.
Sredi decembra je Dani-
lo Goriup na Grmovju,
nekdanjem posestvu Irme
Ježovnik opazil, da se ob-
navlja veliko gospodarsko
poslopje, ki naj bi med dru-
gim bilo vrnjeno v naravi.
V pogovoru z zidarji je iz-
vedel, da obnavljajo fasa-
do, pred njimi pa je neka
druga skupina novembra
prem-ejala notranjost in si-
cer v stanovanja, pritUčja
pa menda v garaže. Danilo
Gk)riup trdi, da gre za gro-
bo kršitev zakona o denaci-
onalizaciji oziroma njego-
vo izigravanje, saj velja
moratorij za posege na ne-
premičnine, prijavljene za
vračilo, obenem pa zahteva
takojšnjo zaustavitev na-
daljnjih del na objektu.
Od uprave doma je prejel
dopis, v katerem pišejo, da
jim je gospodarsko poslop-
je v uporabo oddalo po-
djetje Hmezad Kmetijstvo
Žalec leta 1987 in sicer za
odškodnino 3 milijone ta-
kratnih dinarjev. Leta 1988
je občinski sekretariat za
urejanje prostora izdal po-
trdilo k priglasitvi adapta-
cijskih del tega objekta,
pravzaprav hmeljske sušil-
nice. Z obnovitvenimi deli
so pričeli leta 1988, zaradi
pomanjkanja denarja so
obnovo prekinili, nadalje-
vali pa jeseni 1994, ko so
pridobili finančna sred-
stva. V novih prostorih naj
bi uredili bivalne prostore
za 16 ljudi, delovno terapi-
jo, dnevno varstvo, garaže
in delavnico. Obenem pa
direktorica doma Marija
Trobec še dodaja, da je to
gospodarsko poslopje ne-
premičnina, ki je po zako-
nu o denacionalizaciji ni
mogoče vrniti v naravi, ker
služi za opravljanje dejav-
nosti s področja zdravstva
in sociale.
Robiekova
domačija
Povojni čas ni prizanesel
tudi Roblekovi družini, za-
to je Danilo Goriup vložil
zahtevek za vračilo pose-
stva v Žalcu. O svoji doma-
čiji pa je takole obujal spo-
mine: »Roblekovi so bili
nekoč lastniki veUkega po-
sestva, ki je obsegalo preko
sto hektarjev površin.
Usmerjeni so bili v hme-
ljarstvo in sadjarstvo. Med
drugim je k Roblekovi do-
mačiji sodil sadovnjak Mi-
rosan, yneli so nekaj vino-
gradov v Virštanju, pa goz-
dove v Lučah. To posestvo
se je potem razdelilo. V hiši
je bilo namreč pet hčera,
edini sin je umrl in ta hiša
na začetku trga je bila
rojstna hiša moje mame.
Stari oče po mamini strani
je bil Fran Roblek, napre-
den kmetovalec, gospodar-
stvenik m predsednik raz-
nih združenj. Bil je med
pobudniki za ustanovitev
prve Savinjske hranilnice
v Žalcu, ustanovitelj hme-
Ijame, dolga leta žalski žu-
pan, pa državni poslanec
v parlamentu na Dunaju.
To je bil čas na prelomu
stoletja, ko so kot protiutež
nemškim nastajale številne
slovenske institucije. Stari
oče je bil tudi med tistimi,
ki so spodbujali ustanovi-
tev Narodnega doma v Ce-
lju, bil je soustanovitelj
elektrarne v Žalcu, tako da
so v Žalcu imeli javno elek-
triko še prej kot Celjani.
Na svetovnih razstavah
v Pcuizu, Londonu ter na
mednarodnih in državnih
razstavah je razstavljal
hmelj in dobil več odliko-
vanj. Bil je zraven, ko se je
ustanavljala pivovama Ža-
lec in kasneje v Laškem, bil
je pobudnik izgradnje ceste
v Logarsko dolino. Skrat-
ka, povsod je bil zraven..
Zato je za razvoj kmetije
skrbela predvsem stara
mama.«
Danilova mama je potem
kasneje podedovala hišo
v Žalcu in skupaj s sestro
Anico dedovala približno
30 hektarjev zemljišč. In na
tem posestvu je odraščal
sogovornik Daiiilo Goriup.
»Del tega je po vojni vzela
agrarna reforma, delno so
bila zemljišča odvzeta
z arondacijami, marsikaj
so morali starši prodati
pod prisilo. Edino, kar smo
prodali po lastni želji, je
bilo zemljišče za bencinsko
črpalko v Žalcu,« pravi
Danilo Goriup. Na občin-
sko komisijo za denaciona-
lizacijo je vložil zahtevek
za vračilo 10 do 15 hektar-
jev zemljišč.
Bilanca enaka
ničli
Zahtevki so vloženi,
kakšni pa bodo rezultati?
Danilo Goriup pravi>»Sam
osebno nisem dobil še ničer
sar. Za Irmo Ježovnik se
postopek sploh še ni začel.
' Edino Eriki Ježovnik je bi-
■ lo vrnjenih 7 hektarov goz-
dov, Hansu je bUa vrnjena
ena parcela v Arji vasi, pa
še ta zato, ker jo potrebuje-
jo za avtocesto. Po skoraj
treh letih je bilanca poraz-
na. Zahtevamo, da se vse
premoženje, to velja seveda
za družbeno premoženje ne
pa tisto, ki je v lasti fizič-:
• nih oseb, vme v naravi ali
pa kot nadomestna zem-
ljišča. Poslušamo samo
očitke, češ koliko ljudi bo
zaradi denacionalizacije
ostalo na cesti. Na posestvu
Erike Ježovnik je bilo na
primer stalno zaposlenimi
50 ljudi. Zakaj pa'se takrat
nihče ni spraševal, čemu so
morali ljudje čez noč ostati
brez dela? Nikomur ne bo-
mo povzročali krivic, hoče-
mo le, da država v praksi
uresniči tisto, za kar se je
z zakonom obvezala,« še
dodaja sogovornik.«
IRENA BAŠA
Foto: EDI MASNEC
Danilo Goriup, denacionalizacijski upravičenec in obe-
nem pooblaščenec dedičev Erike in Hansa Ježovnik iz
Arje vasi ter Irme Ježovnik, lastnice Grmovja. s
Vila v Arji vasi, kjer sta živela Erika in Hans Ježovnik. Danes je v Ježovnikovi vili 19
stanovanj, v njuni lasti pa je bil še dobršen del hiš in zemljišč v Arji vasi.
^^odarskega poslopja na Grmovju, pa čeprav je vložen zahtevek za vračilo odvzetega premoženja.
Bivša domačija Roblek. Za celoten kompleks te domačije si je pred leti zelo prizadevala
Hmezad Agrina, da bi namesto sedanjih gospodarskih poslopij zgradila svoje skladiščne
hale. Z rušenjem tega kompleksa bi bil za vedno izgubljen del kulturne in gospodarske
dediščine Žalca.
it. 4. - 26. ianvar 1995
PISMA BRALCEV
22
ODMEVI
Težave s plačiir
Pojasnilo občinski izpostavi
Ministrstva za finance
v Šmarju pri Jelšah
Že na začetku je razvidno,
da sem imel v izjavi, ki je bila
zapisana v zgoraj imenovanem
članku v mislih državo, ne pa
občino Šmarje pri Jelšah kot
upravno zgradbo in njene or-
gane. Na vprašanje, ali se
v občini dogajajo nepravilno-
sti, odgovarjam pritrdilno,
s tem pa seveda mislim celotno
občino in ne upravo.
Prepričan sem, da se vsi za-
vedamo, koliko podjetji v naši
državi je šlo v stečaj in tudi
takšna, ki so imela poslovalni-
co na Šmarskem. Ti ljudje se
prav gotovo niso nikjer zago-
varjali zaradi takšnega ravna-
nja, pa čeprav mnogo ljudi
ostane brez dela. Ko se sam
boriš za sleherno delovno me-
sto in ga priskrbiš še drugim,
večkrat naletiš na neprijazno
besedo. Ravno zaradi tega ra-
zloga sem ogorčen, da je drža-
va dovolila propadanje in raz-
prodajo mnogih podjetij, za
katera je bilo potrebno delati
dvajset ah trideset let. Na
koncu so mnogi ostali brez
plač za nekaj mesecev, verjet-
no pa vodilni ljudje iz tega na-
slova niso bili prikrajšani. Ču-
di me, da je možno imeti »by-
pass« firmo ali kar menjati na-
ziv podjetja in tako uživati bo-
nitete prvih treh let, čeprav
vemo, da sta ostala lokacija in
ljudje ista. Sam nisem in tudi
v prihodnje ne bom menjal
imena podjetja, pa čeprav bi
po veljavni zakonodaji imel
korist. O vsem tem ima človek
prav, če takšna dejanja imenu-
je zakulisne igre. Ko pa bodo
odgovorni za takšna dejanja
tudi odgovarjah, bom tudi jaz
spremenil svoje mišljenje.
Dajmo času možnost, da bo
potrdil določene navedbe.
ERIH KRAŠOVEC,
• Rogaška Slatina
Val podražitev
taicoi po voiitvaii
Gospa Marija Grobelnik iz
Vrb j a v sestavku s takšnim na-
slovom obravnava podražitve,
istočasno pa se spotika ob De-
mokratično strariko upokojen-
cev Slovenije. Njeno razmi-
šljanje o podražitvah je spre-
jemljivo. Nesprejemljiva pa je
njena trditev, da se DeSUS ne
zavzema za upokojence z niz-
kimi pokojninami. Stremka se
zavzema za vse upokojence
- kot je znano stranka ni niti
leva, niti desna ali sredinska,
pač pa-je interesna stranka
starejše populacije in je zavze-
manje za upokojence njena os-
novna naloga.
Usoda upokojencev je od-
visna od vseh političnih
strank, ki imajo sedeže v par-
lamentu, na žalost ima zaen-
krat DeSUS v parlamentu sa-
mo enega poslanca in to g. Si-
singerja. Ker so upokojenci
pripadniki različnih strank, bi
bilo potrebno, da vprašajo
svoje strankarske veljake kaj
so naredili za upokojence
v zvezi s predvolilnimi oblju-
bami. Če bodo le-.ti izpolriili
svoje obljube se upokojencem
ni bati za svoje pravice.
Jože Globačnik (ne Globoč-
nik) ni poslanec. Gospe Mariji
bomo poslali vse materiale s I.
kongresa DeSUS. Ko bo mate-
riale proučila, bo sigurno
spremenila svoje mnenje
o stranki, na razpolago pa smo
ji tudi za osebni pogovor.
TONE DELAK,
Žalec
Še enlcrat
relciamne table
s hitrim razvojem mesta
Žalec v nakupovalno središče
doline so se pokazale potrebe
po označitvi posameznih trgo-
vin, lokalov in podjetij. V ta
namen je Mestna skupnost Ža-
lec organizirala enoten sistem
označevanja, s tako imenova-
nimi smerokazi, ki pa niso re-
klamne table, ampak so pripo-
moček - smerokaz, da kupec
lažje najde želeno trgovino ali
lokal. S tem je hotela Mestna
skupnost tudi preprečiti ile-
galno postavljanje raznih re-
klanmih in drugih tabel, brez
soglasja Mestne skupnosti, ki
tudi največkrat niso ravno
v okras mestu. Zato je svet
Mestni svet Žalec sprejel
sklep, da sam organizira po-
stavitev takih smerokazov, ki
ne bodo kazili izgleda in ureje-
nosti mesta, eventuelnemu ku-
pcu pa bodo koristen pripo-
moček.
Mestni svet Žalec zato sma-
tra, da članek v Novem tedni-
ku z dne 12. januarja letos
z naslovom Komu so napoti
reklamne table ni realen, saj
posplošuje mnenje dveh priza-
detih z vsemi ostalimi, ki so pa
s tako postavitvijo zadovoljni.
Prizadeta pisca sta bila na-
mreč pred odstranitvijo njimih
reklamnih tabel pismeno opo-
zorjena s strani Mestnega sve-
ta, da v določenem roku sama
odstranita reklamne table, ka-
tere sta postavila brez pisme-
nega soglasja Mestnega sveta.
Ker tega nista storila v veliko
daljšem roku, kot je bil dolo-
čen, so tabli odstranili delavci
podjetja Idila, v svojem red-
nem delovnem času, od 6. do
14. ure. Reklamna tabla Asa-
da, pa je bila odstranjena v so-
glasju z lastnikom in postav-
ljena druga. Seveda pa lahko
prizadeta predložita pismena
soglasja Mestnega sveta za po-
stavitev odstranjenih reklam-
nih tabel in tako dokažeta, da
sta bili odstranjeni iz neupra-
vičenih razlogov.
Verjetno je pisec članka
spregledal tudi ostale dobre
stvari, ki so bile narejene
v Žalcu in je s pisanjem ome-
njenega članka težil le k pole-
miziranju. Normalno je tudi,
da poskuša vsaka krajevna
skupnost oziroma mestni svet
pridobiti določena sredstva
(mimo proračuna), da jih po-
tem Icihko naprej vloži za raz-
voj kraja ali kritje tekočih
stroškov, čeprav smerokazi ni-
so na seznamu del z dobičkom.
Sicer pa resnici na ljubo
čevlje sodi naj kopitar. Mestna
skupnost
Žalec
Hmezad Export
-komu zvoni? IV.
Replika Bračima in Nateka
je brezpredmetna, saj sta se še
enkrat več izognila argumen-
tirani razpravi in z neplodnim
in lažnim poskusom sramote-
nja mojega dobrega imena po-
skušala preusmeriti pozornost
od dejanskega problema, to je
njunega nepoštenega in nek-
valitetnega dela. Bodi tako!
Moj ego je dovolj močan, da
prenese neupravičeno obmeta-
vanje z blatom (od ljudi tipa
Bračun in Natek se tako ali
tako ne dam užaliti!), razen
tega mi je to v polemiki celo
v prid, saj s tem le izgubljata
na verodostojnosti — javnost
dobro ve, da so poskusi osebne
diskvalifikacije le odraz po-
manjkanja pravih argumen-
tov. Ker sam obvladam kultu-
ro javnega dialoga, jima ne
mishm vračati šila za ognjilo.
Ravno nasprotno! Na teku se
zahvaljujem za želje po zdrav-
ju v letu 1995, obenem pa mu
sporočam, da ga imam zaen-
krat - hvala bogu, v izobilju,
saj sem eden izjemno redkih
Slovencev, ki se redno udele-
žuje ne le 42 km maratonov,
temveč tudi tekov na 100 km
(sup>ermara tonov).
Bistveno pa je analizirati
Skočičev odgovor, ki v popol-
nosti potrjuje mojo argumen-
tirano trditev, da je podjetje
zavoženo in da je vodilni ekipi
odzvonilo. Pa poglejmo dej-
stva: Skočič trdi, da so za leto
1993 izdelali dve bilanci; po
prvi naj bi bila izkazana izgu-
ba v višini 87 mio SIT (ca 1,4
mio DEM), vendar naj bi bila
v roku 10 dni po preteku roka
za oddajo zaključnega računa
znižana na 34 mio SIT. Po
Skočičevem mnenju naj bi ve-
ljala druga, nižja številka.
V uredništvo sem dostavil ko-
pijo bon -1 obrazca datiranega
9.12.1994, ki ga je sestavila
Agencija Republike Slovenije
za plačilni promet, nadziranje
in informiranje - podružnica
Celje, iz katerega jasno in
glasno izhaja, da znaša izguba
za leto 1993 87 mio SIT. Ker se
Agencija ne moti in ker ne mo-
rata obstajati dve veljavni bi-
lanci, pomeni, da Skočič na
debelo laže. Skočič nadalje tr-
di, da prilive od prodaje dnev-
no usmerjajo dobaviteljem
hmelja, medtem ko iz omenje-
nega bon 1 obrazca izhaja, da
znaša vezava terjatev do ku-
pcev astronomskih 395 dni!
(branžno običajni plačilni rok
znaša 60 do 90 dni) Kdo torej
predrzno laže? Agencija ne, to-
rej Skočič. Kako si, gospod
Skočič, ki si dovoljujete meni
očitati nestrokovnost, razlaga-
te to dejstvo? Kaj se skriva
v ozadju vezave terjatev do
kupcev v višini 395 dni? Naj
vam pojasnim, da so samo tri
možnosti, ki pa so vse tri za
vodilno ekipo katastrofalno
spričevalo: najprej to pomeni,
da so nakopičene velikanske
izgube (to je že dejstvo), ali se
neupravičeno vrti denar proiz-
vajalcev hmelja, ali pa, »last
but not least,« je denar izginil.
Zaradi vezave terjatev do ku-
pcev v višini 395 dni plačujete
proizvajalcem hmelja, kot
izhaja iz bon 1 obrazca, z za-
mikom 11 mesecev.
Skočič priznava »samo« ne-
kaj stotisoč DEM izgube v po-
djetju Hmezad Ismaning. Ne
bom še enkrat polemiziral
o višini te številke, čeprav bo
bistveno višja, pač pa ga pro-
sim za pojasnilo, iz katerega
vira bo pokril izgubo matične-
ga podjetja v višini ca 1,4 mio
DEM (devizna protivrednost
tolarske izgube v višini 87 mio
SIT) in izgubo podjetja v tujini
v višini »samo« 500.000 DEM,
če ne iz denarja, ki je last pro-
izvajalcev hmelja? Prav tako
ga prosim za pojasnilo, iz ka-
terih virov likvidnostno pre-
mošča te že definitivno doka-
zane izgube (ostalo še pride),
če ne iz sredstev, ki so last
proizvajalcev hmelja? Pa ne da
misli prodati proizvodno in
poslovno poslopje? Šalo na
stran! Še enkrat ponavljam,
da je podjetje zavoženo in da
je vodilni ekipi odzvonilo.
MITJA ŠVIGELJ,
Velenje
Uredništvo: S tem pismom
zaključujemo polemiko
o Hmezadu Exportu, saj meni-
no, da so pisci na obeh straneh
povedali, kar so nameravali.
Ko bodo znani rezultati sod-
nih obravnav, pa bomo tej za-
devi spet namenili ustrezen
prostor.
Gospoda Oseta
Oset I.
»Gospoda Oseta osa t« je
verjetno pravi naslov v zapisu
(NT, 19.1.95) g. M. Šneberger-
ja iz celjske SND; sicer pa je ta
zapis zelo nepravilno zastav-
ljen, vsaj kar zadeva upošteva-
nja osnovnih pravil slovenske
slovnice. To, ti moram spošto-
vani g. Šneberger takoj na za-
četku povedati. Zavedaj se, da
si kot predsednik takšne
stranke kot je Slovenska Naci-
onalna Desnica, dolžan bral-
cem izražanja v pravilni slo-
venščini in kot vidiš v uredni-
štvu NT-j a nikoli ne lektorira-
jo pisem bralcev. Zavedaj se
tudi, da slovenskega jezika ne
moremo uporabljati po zna-
nem aziatskem načelu, ki se
glasi: »Piši kao što govoriš!«
Ali s(m)o se zato borili, spošto-
vani g. Šneberger? Slovenski
nacionalisti moramo biti prvi,
ki bomo upoštevali načela slo-
venskega pravopisa, medtem
ko je uporaba pogovornega je-
zika v namen politične retori-
ke (beri: politične manipulaci-
je) nekaj drugega. Toliko uvo-
doma in brez zamere, sicer pa
je prva zamera boljša kot zad-
nja, mar ne, spoštovani g. Šne-
berger.
V nadaljevanju ti moram
dati vse priznanje, da si načel
znano temo o konvertitstvu
SKD, ki ima v Sloveniji kar
nekaj pojavnih oblik. V Celju
bi lahko njihov slogan »Za Ce-
lje, skupaj in naprej!« preime-
novali »Za tiste pri koritu,
skupaj in naprej!« zato ni čud-
no, da je celjska SKD dosegla
borih 12,1%, kar je najmanj
v Sloveniji. O samem vodstvu
celjske SKD pa ne bi več iz-
gubljal besed, saj so dejstva
sama po sebi dovolj zgovorna
(IN VERITAS VICTORIA!).
V samem zapisu si tudi ome-
nil, zakaj je celjska SND kan-
didirala mene za županskega
kandidata, kar je bila gotovo
prvovrstna senzacija na celjski
politični sceni. Sam bi pridal
tudi dejstvo, da smo želeli (in
tudi uspeli!) onemogočiti celj-
ski SNS, ki ji predseduje g.
Lorenčak, da bi dobila večji
volilni rezultat in s tem več
mandatov.
Na koncu pa bi želel še izpo-
staviti, da je v Celju človek, ki
bi ga lahko imenoval kar »celj-
ski Rahman Morina.« Obnaša
se kot CK-jevski partijski ka-
drovski sekretar najvišjega
ranga. On je v največji meri
tudi zaslužen, da se je v Celju
pojavilo kar pet županskih
kandidatov na polu desne sre-
dine, s tem pa je bilo celjski
levici omogočeno spretno ma-
nevriranje ob pomoči raznih
»Schauspilerjev.« Končni re-
zultat je bila zmaga g. Zimska
(LDS) ob 33,10% volilni ude-
ležbi. In ta zadnji stavek bo
zapisan v vseh prihodnjih vi-
rih celjske zgodovine, drugega
nič...
GREGOR URANIČ,
Celje
Gospoda Oseta
Oset II.
čeprav pismo g. Šneberger-
ja morda ne potrebuje odziva
v obliki pisma bralcev, me je
k temu spodbudilo spoznanje,
da v zavesti ljudi večkrat osta-
ne zabeleženo le tisto, kar nek-
je preberejo ali slišijo, še po-
sebno v primeru, če nimajo
možnosti prisluhniti tudi dru-
fi strani. V prispevku gospoda
nebergerja »Gospoda Oseta
Oset« (glej Novi tednik,
19.1.1995, str. 23) je bilo zapi-
sano nekaj nejasnih trditev, ki
se imenoma nanašajo tudi na-
me. Menim, da je njihov na-
men, če sem jih pravilno razu-
mel, prikazati v slabšalni luči
dr. Rajka Pimata, Andreja
Štera in mene. Prepričan sem,
da so teze, ki jih poskuša raz-
viti g. Šneberger, v popolnem
nasprotju z dejstvi, zato jih je
treba osvetliti z nekaterimi ar-
gumenti.
Narodni demokrati so prvi
v državi opozorili na problem
»divjih privatizacij.« Takratni
predsednik NDS, dr. Rajko
Pimat, je kot pravosodni mi-
nister tudi prvi začel po urad-
ni poti preganjati te pojave.
Prav tako je javno proti njim
nastopal tudi g. Šter, takratni
podpredsednik stranke. Vsi
trije smo se udeležili javne tri-
bune o divji privatizaciji
12.12.1991, kjer sta takratni
minister Pimat in sedanji mi-
nister Šter predstavila pro-
blem in nakazala načine nje-
govega razreševanja. Pozvala
sta prisotne, naj vse opažene
primere divjih privatizacij ja-
vijo na Ministrstvo za pravo-
sodje in jih opremijo z ustrez-
no dokumentacijo. Menim, da
sta si s svojimi prizadevanji
v boju proti odtujevanju
»družbene lastnine« zaslužila
le priznanje, ne pa omalovaže-
vanje.
Gk)spoda Oseta osebno ne
poznam in ne vem ničesar
o njem. V stranko SKD sem
vstopil iz političnih in pro-
gramskih razlogov, saj menim,
da stranka z dvema procento-
ma (2%) glasov ne more ures-
ničevati zadanih ciljev, pa če
so še tako lepi in pomembni.
V politiki velja za uspešno in
učinkovito le tista stranka, ki
je sposobna uresničevati svoje
cilje. *
Dosedaj se je SLS vedno
izogibala prevzeti del odgo-
vornosti za sodelovanje v izvr-
šilni oblasti, SKD pa je že po-
kazala, da zna v vladi izpeljati
nekatere projekte.
Ker ne želim biti zgolj ano-
nimni član stranke, ampak tu-
di aktivni soustvarjalec pro-
grama »strank slovenske po-
mladi,« sem postal član SKD.
V vseh novih strankah je še
vedno mnogo amaterizma in
pomanjkljivosti, ki jih je treba
odpravljati, toda prav to je tu-
di eden od motivov političnega
delovanja.
Pred mesecem dni je skupi-
na avtorjev (med njimi tudi dr.
Pirnat in jaz) izdala zbornik
z naslovom »Slovenija, vred-
note in prihodnost,« ki je prvi
te vrste v Sloveniji po nekaj
desetletjih. G. Šneberger želi
v zelo nejasnem stavku verjet-
no povedati, da dr. Pimat in
jaz moralno nisva upravičena
do pisanja o vrednotah na Slo-
venskem. Takšno stališče me
zelo preseneča, saj ne poznam
prav nobenega razloga za ka-
kršnokoli »moralno oporeč-
nost« bodisi dr. Pimata bodisi
mene. Predlagam pa, da g.
Šneberger vzame knjigo v roke
in jo temeljito prebere, preden
si dovoli dajati tako cinične
izjave.
mag. PETER VOLASKO,
Ljubljana, Vojnik
Zapleti pasiega
življenja I.
še ni minilo leto, odkar sem
se začela obračati na ljudi
s prošnjo, naj pomagajo Mileni
MočivTiik. Trudila sem se (in
ne samo jaz!), da bi kar najbo-
lje pomagali. Naši odnosi so
bili odprti, odkritosrčni - vsaj
na zima j. Mladi smo naredili
marsikateri brezplačni kilo-
meter, ko smo vozili hrano,
obleke in druge stvari na Viso-
ko, tudi za svoj denar. Marsik-
do je dal še zadnji tolar, ki je
ostal. Vikende, pa tudi dneve
med tedni (z dopusti!) smo
preživljali na prostovoljnih
delovnih akcijah v Bistri, kjer
naj bi zrasel nov pasji azil. Te-
žave so se kar kopičile, a vse-
eno smo nadaljevali. Vsega,
kar smo naredili, tudi sama
sploh ne morem napisati. Lju-
di smo preko medijev pozivali
na pomoč, obrnili smo se na
državni zbor, pisno obvestili
vsako stranko posebej. Naše
prošnje so prišle tudi do g. Dr-
novška, g. Kučana in Ministr-
stva za kmetijstvo in gozdar-
stvo. Ja, mnogo korakov je bilo
narejenih za.visoške pse. Zdaj
pa Milena, trdiš (citat): »Na
Visokem in še prej se ni nikoli
nihče potmdil, da bi pomagal
s hrano, cepljenji ali čim dm-
gim!« Vse doseženo poskušaš
izničiti z lažmi. Zgodba Viso-
kega se še zdaleč ni končala
tako, kot trdita z g. Gradičem.
Lokacija se je iskala nekaj me-
secev. Bilo jih je nekaj, žal ne-
primemih. G. Gradič je bil
z dogajanjem na tekočem. Pro-
sili smo ga celo za pomoč pri
lokaciji v Pečovniku. Zavrnil
nas je, da traja vsaj pol leta, da
se dokopljemo samo do doku-
menta o lastniku, kaj šele
ostalo. Jasno je povedal, da ga
stvar sploh ne zanima in da
visoški psi niso njegova skrb.
Da se bomo odločili šele
2.10.94 ob 6.30 zjutraj, po pre-
tehtanju vseh možnosti. Pri-
bližno 250 psov smo selili do
pozno v noč (23.00) s 5 osebni-
mi avtomobili. Bilo nas je
enajst - prostovoljcev in članov
iff. 4. - 24. ianuar 1995
23
PISMA BRALCEV
PPMZ Trbovlje. Milena je pri-
segla, da je psov le 100-120. Še
ob 23. zvečer je rekla g. Tum-
šku, da jih je ostalo na Viso-
kem le še 10, ki jih bo sama
pripeljala zjutraj. Zato smo
končali s prevažanjem. Število
desetih psov je ponovila tudi
zjutraj telefonsko g. Tumšku,
osebno pa tudi nam in veteri-
narski inšpektorici ob priho-
du. Nakar smo odkrili vsaj še
35 psov, vsaj še enkrat toliko
pa jih je bilo na posestvu Kr-
čevih. Krivdo za poboj (in ne le
ona) je Milena zvalila na nas,
da smo bili preleni peljati še
eno rundo. Jaz ti, Milena, jas-
no povem, da si za poboj kriva
le ti, s svojimi lažmi. Ja, dobro
preberi. Tvoje laganje je po-
končalo Tečkota, Johnnyja,
Medota, Loro,... Pomoč ti je
(na pravočasno urgenco g.
Tumška) ponudilo tudi DPMZ
Maribor brez problemov, a si
brezplačni prevoz zavrnila. Če
spustimo še to, da me g. Gra-
dič še vedno noče poznati,
kljub nekajkratnim telefon-
skim pogovorom, osebni pred-
stavitvi na Visokem in nekaj-
kratnim srečanjem v Bukov-
žlaku (ko sem prihajala po
pse), ne dovolim pa, da trdi, da
so bili psi tri dni lačni in žejni.
Vodo in hrano smo vozili iz
Teharij in Ljubljane, pa tudi iz
Trbovelj. Milena, dobro veš,
da nas je kaj nekaj, ki lahko po
pravici povemo, da so stvari
drugačne, kot trdiš. Veliko
društev in posameznikov ti je
pomagalo že pred nami, pa si
se tudi z njimi razšla, kajti vsi
smo bili goljufi in tatovi, le ti
si brezmadežna in nezmotlji-
va. Na srečo »tvojih živali« ta-
ko nismo bili edini, ki smo do-
kazljivo storili vse, zagotovo
pa smo zadnji, ki smo te živali
imeli radi. Resnično radi. Zato
je še bolj kot vse tvoje laži in
ravnanje žalostno dejstvo, da
se s teboj razhajamo prav v tej
osnovni stični točki, ki bi nas
sicer pravzaprav morala pove-
zovati. Pa nas ne, kajti ljubez-
ni, humanosti, požrtvovalno-
sti, itd. ne manjka nam.
za DPMŽ Trbovlje,
EVA KAMENŠEK
Zapleti pasjega
življenja 11.
Potem, ko je hitro pišoči Ro-
man Tumšek, predsednik
DPMŽ Trbovlje in največji
ljubitelj živali na tem in na
onem svetu, pripeljal v Bukov-
žlak dobri dve stotniji psov in
jih v največji stiski tudi sebič-
no zapustil, je začel ta gospod
s svojimi slaboumnimi spisi še
bolj pogosto zabavati ter osre-
čevati bralce dnevnika Delo.
Ustavljali so me mnogi resni
ljudje. Eni so me spraševali,
s čim se je Roman Tumšek ta-
ko zameril uredništvu tega
najbolj branega slovenskega
dnevnika, da mu je objavilo
vsako neumnost, dmgi pa so
hoteli vedeti, če mož ni morda
pokvarjen ali pa bolan.
Odkar se je Roman Tumšek
pretekli teden spozabil še
v Novem tedniku nad ljudmi,
ki so namesto njega opravili
vse tisto, za kar mu je zmanj-
kalo volje in pameti, imam
končno mir. Ljudje so očitno
sami spoznali, da fant res ni
jasnih misli in čistega srca.
MIRO GRADIČ,
DPMŽ Celje
Minister Gaber
betonira
režimske
ravnatelje i.
Nenamenoma sem izzval tu-
di tov. Štancerja, ki zavaja
slovenski narod, češ, da seda-
nja oblast ni režimska in da
sedanji ravnatelji niso re-
žimski.
Vsem je poznano, da vladajo
v Sloveniji tisti isti, ki so vla-
dah tudi pred letom 1990. Če
tov. Štancer tega slučajno no-
če vedeti, pa naj odpre življe- >
njepis predsednika države Mi-
lana Kučana, predsednika vla-
de RS Dmovška, ministra Ga-
bra in še drugih ministrov in
poslancev, ki izvajajo sedanji
centralizem, ne pa mene, ki ni-
koli nisem bil član ZK, in ne
podvržen enoumju. Sedaj se
nedvomno ve na čigavi strani
je tov. Štancer skupaj z mini-
stri, poslanci in ravnatelji in
na kateri strani sem jaz.
Z besedo Spodnja Štajerska
zamenjujem neuporaben in
našemu življu tuj izraz »celj-
ska regija.« Vse s strani držav-
nega zbora razbite občine
Spodnje Štajerske: Šentjur,
Šmarje pri Jelšah, Velenje, Ža-
lec, Mozirje, Slovenske Konji-
ce, Laško pa tudi Trbovlje, Kr-
ško in Brežice tvorijo kultur-
no, gospodarsko in zgodovin-
sko pogojevano deželo porečja
Savinje in Save, ki pa je ne
imenujem in ne enačim z meni
tujo zvenečo besedo »Unter
Schtaermarck,« kot tov. Štan-
cer. Kako se bo imenovala de-
žela Spodnja Štajerska pa bo-
mo odločali na referendumu,
kot tudi meje ostaUh dežel
Slovenije, določenih po volji
ljudstva.
Na volitvah nisem pogorel
niti jaz, niti od ljudstva zahte-
vana deželna ureditev, niti
Stranka enakopravnih dežel,
temveč tisti, ki si še kar naprej
zapirajo oči pred resnico in
volijo centraliste, ne pa nas, ki
ščitimo slovenski narod pred
korupcijo, pravnim neredom,
pred kršitvami človekovih
pravic in prisilnim razlašča-
njem. Oni na oblasti s svojimi
zavednimi pomagači skušajo
ustvariti stanje med ljudstvom
»da nihče več ne ve kaj je prav
in kaj ne.«
Pozorno spremljam vse
članke tov. Štancerja že dalj
časa in prihajam do spozna-
nja, da ima on kot bivši poro-
čevalec časopisa Večer, veliko
domotožje za starimi časi, ki
mu očitno ustrezajo še danes,
in me zato ne presenečajo nje-
gove izjave v časopisih, kjer se
neumorno prizadeva, da se ne
bi vrnili gozdovi pravim last-
nikom in je njegova skrb za te
gozdove le sprenevedanje, saj
je nam zavednim Slovencem
znano, da so uničili gozdove,
zemljo, gospodarstvo, kmetij-
stvo in šolstvo prav izvajalci še
danes prisotnega režima cen-
tralistov in boljševikov, ki
z nadaljevanjem poneumljanja
slovenskega naroda nasilno
ohranjajo svojo oblast.
Zato predlagam tov. Štan-
cerju, da naj raje piše o zločin-
ski komunistični partiji, ki je
v Rusiji pobila v desetih letih
dvajset milijonov ljudi lastne-
ga naroda, v mirnem času,
v boju za oblast. Po vojni v Ju-
goslaviji pa so pobili okoli de-
vet tisoč dvesto državljanov na
Golem otoku, taboriščih in za-
porih, brez upoštevanja po
vojni ubitih domobrancev,
brez sojenja. Nas pa, ki se bo-
rimo za demokratizacijo Slo-
venije, naj nas takšni kot ste vi
pustijo pri miru. Tov. Štancer
naj se raje zamisli kdo pobija
nedolžno prebivalstvo v Bosni
in Čečeniji. Mar tem pobojem
ne poveljujejo komunistični
oficirji in generali srbske in
ruske vojske.
Predsednik Stranke
enakopravnih dežel,
JOŽEF JARH
Minister Gaber
betonira
režimske
ravnatelje 11.
Odmev na pisanje maribor-
skega Štancerja
Izpod štance vsevednega
mariborskega Štancerja je po-
novno padlo več neresnic.
V Celju smo imeli »Trg Okto-
brske revolucije,« ki pa se se-
daj imenuje »Kocbekova uli-
ca.« Več ali manj na isti način
so bile hiše na »Trgu V. kon-
gresa« poimenovane v »Pre-
šernovo ulico« (poglej stran 11
in 18) »Imenoslovja ulic in tr-
gov v KS Center Celje.«
Kar pa se tiče »Trga celjskih
knezov« - leta 1451 so celjski
knezi podelili Celju mestne
pravice in z njimi 130 ha goz-
dov na Vipoti. Kot skrbni go-
spodarji so mestni očetje - se-
daj svetniki dokupovali goz-
dove in zadnja parcela je bila
kupljena od posestnika Kumer
leta 1938. V lasti Mestne obči-
ne je bilo 283 ha »Mestne bo-
ste« in to vse do leta 1952, ko
je bil gozd nacionaliziran.
Z letošnjim letom je gozd po-
novno celjski in upam, da bo
dohodek iz tega naslova še ka-
ko prišel prav novemu »Mest-
nemu svetu.« Priznati pa mo-
ram, da je bilo z gozdom v času
ko je bil »Družbena lastnina«
zelo gospodarno ravnano in si
ga je vredno ogledati - seveda
peš. Vemo, da v »ranjki« Av-
striji oblastnikom celjski kne-
zi niso bili povšeči. Ne vem pa
zakaj se jim Celjani nismo od-
dolžili (pa ne samo zaradi goz-
da) z kakšnim trgom ali ulico
že v stari ali novi Jugoslaviji.
Da pa smo se jim oddolžili
v državi Sloveniji je pa vseka-
kor hvalevredno. Domišljam
si, da je najmarkantnejši del
novega slovenskega grba pov-
zet prav po celjskem. Kar pa se
tiče znanja ali neznanja zgo-
dovine predvsem celjske in
celjskih knezov mariborskega
Štancerja, se bom pa moral
pozanimati pri njegovih celj-
skih sošolcih.
DUŠAN HUS,
Celje
Pojasnilo g.
Manici Božič in
Jožici Bukovšek
Spoštovani,
Žal, gospe Manica Božič in
Jožica Bukovšek, se bomo mo-
rali vse bolj soočati z dej-
stvom, da smo se znašli v siste-
mu, ki vodi v vse večje nasilje,
kriminal, goljufije, tatvine,
posledično s tem tudi odtuje-
vanje blaga iz trgovin.
Globoko se zavedamo, da je
večina kupcev poštenih, ostaja
pa del nepoštenih obiskoval-
cev trgovin in prav s tem elek-
tronskim sistemom varovanja
blaga želi naše podjetje poma-
gati sebi in družbi - čeprav je
to le drobtinica - da se prepreči
oziroma zmanjša val nepo-
štenja.
Kdo bolj kot zaposleni v po-
djetju si želimo, da se sistem
ne bi nikoU aktiviral, vendar
žal pride tudi do primerov ozi-
roma alarmov zaradi slabega
deaktiviranja blaga oziroma
motenj v alarmnem polju, kar
se je zgodilo v vašem primem.
Res je, da je bila za vas to
zelo neprijetna situacija, prav
tako tudi za našo prodajalko.
Trgovsko podjetje »Metro«
se vam za doživeto neprijet-
nost opravičuje in vas vljudno
vabi k nakupu v naše prodajne
enote.
KOLEKTIV »METRO,«
Celje
PREJELI
Petdeset let
pobega Iz
Starega piskra
To so spomini, ki ne bi nik-
dar smeli biti pozabljeni, saj
dovolj opominjajo na strahote,
ki so se dogajale pet let v Ce-
lju, zlasti v Starem piskru.
Žal mi bolezen ni dopuščala,
da bi se bil udeležil proslave,
ki jo je pripravilo Združenje
borcev in udeležencev NOB
občine Celje, v Narodnem do-
mu 16. decembra 1994, v spo-
min spraznitve Starega piskra.
To pomembno delo pa je
opravila skupina, s katero sem
sodeloval, zlasti s Presinger-
jem, tudi s Klančišarjem. Ti so
dobivali poročila, ki sem jih
oddajal na postojanki številka
ena na Lopati, pa tudi pri Še-
fovih v Medlogu. Med mnogi-
mi poročili so bila tudi poroči-
la za zračne sile Amerike, po
načrtu, ko naj bi bilo napade-
no skladišče. V eni noči so
Nemci z desetimi tovomjaki
odpeljali ves material. Četrti
dan, ko sem oddal načrte, sta
dva lovca začela krožiti nad
skladiščem, ker je bilo le-to
prazno, sta odletela.
To sem omenil tudi Presin-
gerju; le-ta mi je povedal, da je
šlo za izdajstvo.
Nerad govorim in razmi-
šljam o letu 1941. Pred vojno
sem bil v Žalcu. 12. aprila
1941 sem bil med prvimi Žal-
čani, ki so bili aretirani, peljali
so me v Hmeljamo, kjer sem
bil dva dni sam, 14. aprila so
se pričele masovne aretacije
Žalčanov, 22. aprila so nas od-
peljali v Stari pisker, kjer sem
bil štiri mesece, junija nas je
osem bilo obsojenih na smrt.
Takrat se je naredil načrt, da
se sprazni pisker političnih za-
pornikov.
Trbolčan je po stranskih po-
teh dobil orožje, kar mi je tudi
zaupal in predlagal, da se mo-
rava pogovoriti z nočno stražo,
kjer sta stražila Slovenca,
eden od njiju nama je obljubil,
da bo naslednje jutro vse reše-
no, in res je bilo. Že prvi dan je
zavedni Slovenec povedal ge-
stapu, da se v prvem nadstrop-
ju nahaja orožje. Naslednje ju-
tro ob štirih je gestapo kričal
po hodniku: Vsi vstanite, dva
ven. Tisti, ki je imel orožje, je
ostal v celici, dmgi paznik, ki
je vedel kdo ima orožje, je šel
mimo njega in ga opozoril, naj
skrije orožje, če ga najdejo ga
bodo ustrelili. Že naši predni-
ki so rekli, da tisti, ki napravi
veliko gorja, ga kaznuje bog,
tako se je tudi naredilo stra-
žarju, ki naju je izdal, namreč
nekaj let po končani vojni se je
na Ljubljanski cesti zmšil in
ni več vstal.
Za načrt za spraznitev pis-
kra je bila tudi kriva hrana,
enkrat dnevno smo dobili mali
kuhan obrok ter malo kmha,
vse je smrdelo po petroleju.
Veliko nas je zbolelo, kar smo
občutili na prebavnih organih,
jaz še danes trpim zaradi tega.
Starejši zaporniki niso več
dolgo živeli ko so bili izpušče-
ni iz piskra.
FRANC JAGER,
Celje
Brez potrdil le
še šušmarji
Mnogi celjski in slovenski
obrtniki se niso odločili za
spremembo statusa iz obrtni-
ka v podjetnika, ker bi to sami
želeli, ampak jim to vsiljuje
delno nova zakonodaja iz po-
dročja obrti, ali lepše rečeno,
lenobna pokvarjenost birokra-
cije, da ta opravičuje svoj ob-
stoj. Lažje si je namreč izmi-
sliti, da mora priti šestdeset
tisoč obrtnikov k v fotelj
ugreznjenim birokratom, kot
pa da bi nam obrtnikom avto-
matično izvršili spremembo
(če je bila sploh potrebna) in
zahtevali slednje samo od no-
vih prosilcev. Stari obrtniki
smo namreč takratnim zakon-
skim zahtevam zadovoljili in
zakonodajalec oziroma birgt.
krati neupravičeno zahtevajo
karkoli za nazaj, pa tudi dose-
danji status nas ne moti. Ža-
lostno je, da je pri teh neum-
nostih sodelovala tudi obrtna
zbomica Slovenije s svojimi in
od nas obrtnikov plačanimi
umotvori. OZS tako deluje
proti interesom obrtništva in
nas potiska družno z oblastjo
ob rob političnega in vsakrš-
nega odločanja. Tako je to, go-
spod Grah.
Ker je bil odziv obrtnikov
na omenjeno spremembo zelo
slab, je bil prvotni rok za pre-
imenovanje 31. maj 1994 po-
daljšan na 31. december 1994.
Zadeva je stala obrtnika pri-
bližno štiri tisoč tolarjev in
najmanj izgubljen dan. Torej
šestdeset tisoč izgubljenih dni,
to je štiristoosemdeset tisoč
ur! Obrt je bilo treba namreč
odjaviti in se znova prijaviti
kot podjetnik, enako je bilo na
socialnem in pokojninskem
zavarovanju, itd. Ker trdim,
da se je zakonodajalec uštel,
sem na upravne organe občine
Celje poslal dopis 28. septem-
bra 1994. Odgovor od istega
organa sem dobil 6. oktobra
1994. Citat zadnjega odstavka
v dopisu: »Predhodno navede-
no pomeni, da lahko nadalju-
jete delo v statusu kot ga imate
sedaj, z obrtnim dovoljenjem
izdanim 1979«. Konec citata.
Dopis je podpisala samostojna
svetovalka Jožice Tamše, dipl.
oec in v.d. občinske sekretarke
Darje Pavlina, dipl. iur.
No, in 4. januarja letos v ča-
sopisu Delo lahko preberemo
spremembo statusa, v katerem
nas je gospa Jožica Tamše pre-
imenovala v šušmarje.
P.S. V dopisu občinskega
upravnega organa Celje, z dne
6. januarja letos s podpisom
gospe Tamše, je za gomji za-
plet kriv minister gospod Taj-
nikar, ki ji je zadevo napak
raztolmačil. Nekdo pač mora
biti kriv, tako je to vedno.
MARJAN MANČEK,
Celje
ZAHVALE,
POHVALE
Srečanje
upokojencev
Elektro Celje
Kolektiv podjetja Elektro
Celje je ob novem letu, v Hote-
lu Evropa, priredil za svoje
upokojence prijateljsko sreča-
nje z aktivnim kolektivom.
Ob velikem številu prisotnih
upokojencev je spregovoril di-
rektor, dipl. inž. gospod Jože
Bertalanič. V nagovom nam je
opisal poslovanje in težave, ki
jih podjetje premaguje v no-
vem gospodarskem sistemu.
Posebno je pozdravil najsta-
rejše upokojence, med njimi
devetdesetletnega gospoda
Ivana Vojska. Vsem pa je zaže-
lel prijetno počutje.
Obujali smo spomine na tež-
ke in tudi lepe čase iz naše
preteklosti, kako smo bili
uspešni pri razvoju in elektri-
fikaciji naše lepe Slovenije.
Spoznali smo težave sedanjega
kolektiva, ki nadaljuje naše
delo in uspešno dograjuje no-
vosti v elektrifikaciji.
V imenu vseh upokojencev
podjetja iskrena hvala za pri-
jeten, prijateljski sprejem. Ko-
lektivu želimo srečo in veliko
uspehov v letu 1995. Želimo,
da bi ostal med nami še v bo-
doče prijateljski stik.
KAZIMIR VIRANT,
Laško
Zahvala
Ob dogajanju, ki sem ga do-
življala ob težki bolezni moža,
sem bila nadvse presenečena
nad tmdom in pomočjo do so-
človeka s strani Zdravstvene-
ga doma Laško.
Ko sem zaradi moževih hu-
dih zdravstvenih težav klicala
pomoč. Zdravstveni dom La-
ško, so prišli, možu nudili nuj-
no medicinsko pomoč, ter ga
z reševalnim vozilom sprem-
IjaU v Bolnišnico Celje vse do
sprejema.
Tako sem ob trenutnem šo-
ku doživljala prijetno zado-
voljstvo, saj sem bila v stiski;
deležna pomoči. Prav tako sem
imela dober občutek, ko sem
moža zapuščala. Ostal je na
zdravljenju v bolnišnici in bil
rešen hujšega.
Zato bi se, ob tej priložnosti,
rada zahvalila Zdravstvenemu
domu Laško, še posebej pa
zdravnici Radmili Lučič, sestri
Brigiti Ojcinger, vozniku reše-
valnega vozila Stojanu Ka-
uzerju, saj so dejansko poka-
zali veliko mero razumevanja.
To želim omeniti tudi zato, ker
nekateri zelo veliko naredijo
za naše bolnike m so vcasm po
nepotrebnem deležni kritike.
TEREZIJA LIČER,
Laško
DRUŠTVO TURISTIČNIH VODNIKOV
SLOVENIJE, SEKCIJA CELJE
Organizira nadaljevalni seminar za turistične vodnike:
CELJE - MOJE MESTO
I. in 2. februarja 1995.
Seminar bo v Levstikovi sobi študijske knjižnice, Muzejski trg 1 a,
II. nadstropje.
Cena seminarja je 5.000 SIT. Možnost plačila v dveh obrokih.
Program seminarja:
Sreda, 1.2. od 15. do 19. ure:
- uvod v seminar
- pozdravni govor predsednika DTVS - sekcije Celje
- Celje in njegova zgodovina, dr. Ivan Stopar
- delavnica, razgovor
Četrtek, 2. 2. od 15. do 19. ure:
- ogled znamenitosti Celja pod strokovnim vodstvom
- priprave na ekskurzijo v Salzburg
V okviru seminarja t)onio spregovorili tudi o problemih vodenja v tujino
in se pripravili za ekskurzijo v Salzburg, ki bo v soboto, 4. 2. 1995.
Informacije in prijave sprejema gospa Tatjana Koštomaj, Popotnik
Celje, Kocenova 2, tel. 063-24-013 in 063-24-019.
Št. 4. - 2«. ianuar 1995
KRONIKA
24
• Rozika je bila v sredo,
18. januarja popoldne, hu-
do prestrašena, ko naj bi jo
napadel in ji s pištolo gro-
zil lastni brat. Policisti so
potem ugotovili, da sta se
bratec in sestrica sporekla
zaradi kosila, tiso o pištoli
pa je bila debela laž. Rozi-
ka jo je »uporabila« le zato,
da so bili policisti pri inter-
venciji bolj hitri. Prav bi
bilo, ko bi zviti Roziki poli-
cisti zaračunali potne stro-
ške, torej porabo časa in
goriva, saj še nismo tako
hecna in bogata država, da
bi občani s pomočjo polici-
je reševaU takšne družin-
ske spore, kot je navadno
kosilo sredi tedna.
• Minuli četrtek ob pol
dveh zjutraj je prekipelo
nekemu stanovalcu v bloku
Pod lipami. Pri sosedih je
tako hrupno, da se ne da
spati, je potožil in zatožil
sosedo Marijo, ki je s svojo
druščino praznovala svoj
rojstni dan. Katerega? To
se ne pove, ve pa se, da so
bili policisti do Maričke
milostni, saj so jo le opozo-
rili in ji dopovedali, da
v bloku ne živi sama.
• Na policijsko postajo so
minuli petek popoldne spo-
ročili, da na avtobusni po-
staji nekdo kriči in nadle-.
guje ljudi. Pohcisti so po-
tem šli na postajo in imeh
opravka s pijanim Bošt-
janom.
• Hadisa z Mariborske ce-
ste je bila prejšnjo soboto
jezna na svojo sosedo, ki
naj bi razgrajala po hiši in
razbila dve šipi na hodni-
ku. Ker so pohcisti ugoto-
vili, da je gospa Olga s svo-
jim glasnim početjem zares
kršila javni red in mir, so ji
obljubili napotnico za
obisk sodnika za prekrške.
• V soboto popoldne so
poklicali iz slaštitamice na
Mariborski cesti. Tam sta
razbijala in se sploh ne-
marno obnašala Milivoje V.
in Blagoje D. Milivoja so
policisti pridržaU, ko so
ugotovili, da nima prav no-
bene statvisne listine in pa-
metnega razloga, ki bi mu
dovoljeval bivanje v drža-
vici Sloveniji.
• Dragutin P. si žeh oseb-
nega srečanja s komandir-
jem celjske pohcijske po-
staje. Samo z njim se žeh
pogovoriti v zvezi s pljun-
kom. Kot je Dragutin poto-
žil, je sosed Jože prejšnjo
nedeljo na hišnem hodniku
pljunil pred njega.
• V stanovanjski soseski
Pod kostanji je v nedeljo
zvečer Milico I. nakepal
Matjaž T. Ja, tudi s kepa-
njem se morajo v tej po-
dalpski dežehci ukvarjati
možje postave.
M.A.
Eksplozija prebudila Laščane
Storilca še Iščejo, Javnost pa Je zaskrbljena
v noči s petka na soboto,
nekaj minut po polnoči je bilo,
ko je večji del prebivalcev La-
škega prebudil močan pok, ki
je ponekod, predvsem na ob-
močju Trubarjevega nabrežja,
povzročil pravi preplah, saj je
bil zvok tako močan, da so se
tresle šipe na hišnih oknih.
Čez približno eno uro so bih
o dogodku seznanjeni policisti
oziroma kriminalisti UNZ Ce-
lje, ki so na kraju dogodka
ugotovili, da je šlo za eksplozi-
jo, ni pa še ugotovljeno, za ka-
tero oziroma kakšno eksplo-
zivno telo je šlo. Nekateri zna-
ki kažejo, da je eksplozijo pov-
zročila ročna bomba. Da je
imel storilec podle namere, ni
nobenega dvoma, saj je bilo
eksplozivno telo nameščeno na
območju novozgrajenega kom-
pleksa gostinskih lokalov in
zasebnih trgovinic v pasaži na
Trubarjevem obrežju št. 3. Na-
daljnja preiskava je pokazala,
da je eksploziv nekdo odložil
(odvrgel) pred vhodna vrata
zasebne prodajalne Zlatorog
šport lastnika Uroša Privška,
sicer pa je eksplozija povzroči-
la precejšnjo materialno škodo
na pasaži in v sedmih tamkajš-
njih lokahh od katerih so trije
še v gradnji. Po dosedanjih
ugotovitvah znaša skupna
škoda okoli 1 milijon 200 tisoč
tolarjev. V lokalih so zlasti
imičene vse steklene površine,
poškodovane in uničene so re-
klamne table, škoda je na ste-
nah, stropih, tleh, povsod je
eksplozija povzročila večje ah
manjše razdejanje, uničeno ali
poškodovano je nekatero bla-
go, ki je s prodajnih polic po-
padalo na tla. Največ škode je
utrpel lastnik lokala Zlatorog
šport, saj je bil prav pred
vhodnimi vrati njegovega lo-
kala center eksplozije in je
tam dobro viden eksplozivni
krater.
Preiskovalci so še na delu,
Laščani pa ugibajo o vzrokih
in motivih nekoga, ki je zakri-
vil tako podlo dejanje. Je po-
stalo tudi Laško eno tistih slo-
venskih mest, kjer je življenje
vse manj varno? se po sobotni
eksploziji upravičeno sprašu-
jejo Laščani in se zaenkrat to-
lažijo z dejstvom, da eksplozi-
ja ni terjala človeških žrtev.
MARJELA AGREŽ
Foto: SHERPA
Lastnik najbolj razdejanega lokala stoji ob mestu, kjer je na tleh
dobro viden krater, ki ga je povzročilo eksplozivno telo.
Ropar na
črpalki
v sredo, 18. januarja
okrog desete ure ponoči,
se je 30-letni Igor Š. iz
Celja odločil, da oropa
Petrolov bencinski servis
na Mariborski cesti
v Celju.
Do črpalke je prišel
peš, vgtopil je v prodajni
prostor ter stopil do tam-
kajšnje blagajne in od
prodajalca zahteval, da
mu takoj izroči ves denar.
Igor je imel na rokah pvc
rokavice, levo roko je
imel prekrito s tkanino,
v rold pa neznan pred-
met, ki je dajal videz pi-
štole. Ta predmet je upe-
ril v prodajalca in se nato
obrnil še proti nekemu
naključnemu kupcu. V ti-
stem trenutku pa je Igor-
ju sreča obrnila hrbet. Ko
je prodajalec roparju že
izročal vrečko z denar-
jem, je Igor pobegnil iz
servisa, seveda brez de-
narja. In kaj ga je nena-
doma odvrnilo od ropar-
ske namere? Pred črpalko
je zagledal policijsko pa-
truljo, ki se je pripeljala
v avtomobilu. Taista pa-
trulja je potem Igorja Š.
izsledila na begu.       ^
mini KRIMICI
Vlomil v kontejner
v noči na 19. januar je nez-
nani storilec vlomil v kovinski
kontejner za shranjevanje pri-
ročnega orodja, ki je last Gra-
disa Celje. Kontejner je bil po-
stavljen na dvorišču Pošte Ce-
lje na Krekovem trgu, nezna-
nec pa je iz notranjosti ukra-
del vibracijski vrtalni stroj
znamke hilti ter s tem lastnika
oškodoval za okoli 50 tisoč to-
larjev.
Ukradel Jaknl
v noči na 18. jžmuar je nek-
do vlomil v prodajalno Exclu-
siv v Razlagovi uhci v Celju. Iz
prodajalne, ki je last Igorja P.
iz Celja, je ukradel dve moški
usnjeni jakni, vredni 44.200
tolarjev.
Kričala In ga
pregnala
Moški, visok okoh 180 cm,
star približno 25 let in oblečen
v puhovko vinsko rdeče barve,
se je v sredo, 18. januarja ob
6.30 uri zjutraj, postavil pred
izhod stanovanjskega bloka na
Kajuhovi idici v Slovenskih
Konjicah in čakal. Kmalu je
dočakal 32-letno Slavico R. in
ji namenil precej neprijazen
jutranji pozdrav, ko jo je pri-
čel tepsti in si na vse načine
truditi, da bi ji iz rok iztrgal
torbico. To mu ni uspelo, saj je
Slavica preveč in preglasno
kričala ter s tem neznanca
prestrašila in ga prisilila
v beg.__ ... ._
Predvsem video
kamere
v noči na 18. januar je nez-
nani storilec vlomil v proda-
jalno Kovinotehne na Staneto-
vi ulici v Celju. Izmed vsega
tehničnega razkošja, ki mu ga
je prodajalna ponujala, se je
storilec odločil za nekaj video
kamer in avtoradijskih spre-
jemnikov. Gmotna škoda, ki je
s tem nastala v Kovinotehni,
znaša okoli 700 tisoč tolarjev.
s sekiro nad avto
Prejšnjo sredo popoldne je
Slavko K. iz Vitanja stopil na
dvorišče sokrajana Viktorja
F., ki je imel tam parkirano
svoje osebno vozilo. Pa je, tebi
nič meni nič, začel Slavko
z manjšo sekiro tolči po Vik-
torjevem avtomobilu. Škoda,
ki jo je utrpel Slavko, znaša
približno 350 tisoč tolarjev.
Okradel Igrišče
v času od minule nedelje
popoldne do ponedeljka je
neznanec vlomil v prodajalno
Igrišče v Štorah. Ukradel je
več zavitkov raznih cigaret,
več steklenic žganih pijač in
200 avtobusnih vozovnic.
Lastnik prodajalne, Andrej Š.,
je oškodovan za okoh 130 tisoč
tolarjev.
Zlatnina In krzno
v torek, 17. januarja do-
poldne, je neznani storilec vlo-
mil v stanovanje Andreje T. na
Ljubljanski cesti v Celju.
V stanovanju, ki ga je storilec
temeljito preiskal, je našel več
kosov zlatnine, ukradel pa je
tudi krznen plašč in manjšo
blagajno, v kateri je bil domač
denar, pa tudi tuja valuta.
Lastnica je z vlomom in tatvi-
no oškodovana za okoli 1 nuh-
jon 800 tisoč tolarjev.
Ukradel denar
v noči na 20. januar je nez-
nani storilec vlomil v frizerski
salon Borlak na Mariborski
cesti v Celju. Iz salona je ukra-
del 13.600 tolarjev, v posebno
zadovoljstvo pa mu je bilo, ko
se je lahko izživljal nad frizer-
sko opremo. Lastnica lokala,
Silva B., je s tem oškodovana
za okoh 20 tisoč tolarjev.
Kondomi za domačo
rabo
v času od minule sobote do
ponedeljka je nekdo vlomil
v kiosk Tobaka na Miklošičevi
ulici v Celju. Tam si je nabral
nekaj žvečilnih gumijev, več
zavitkov in vrečk raznih bon-
bonov in čokolad, s police pa
je pobral tudi nekaj kondo-
mov; tako malo, da jih bo očit-
no imel za lastno uporabo. Po-
djetje Tobak iz Ljubljane je
s tem oškodovano za okoh 10
tisoč tolarjev.
Denarnico odvrgel
v sredo, 18. januarja v po-
poldanskem ali vačemem ča-
su, je neznani storilec vlomil
v stanovanjsko hišo Jožeta Š.
v Novi Cerkvi. Ukradel je več
kosov zlatega nakita in žensko
denarnico, ki jo je, očitno ra-
zočaran nad njeno vsebino,
pred hišo odvrgel. Lastniku
zlatih predmetov je povzročil
za okoli 100 tisoč tolarjev
gmotne škode.
AvtovlomI
v noči na 15. j£uiuar je nez-
nani storilec vlomil v Izletni-
kov avtobus, ki je bil parkiran
v kraju Mala Breza ob lokalni
cesti za Šentrupert. Iz notra-
njosti vozila je ukradel UKW
postajo, vredno 40 tisoč to-
larjev.
V noči na 18. jemuar je nek-
do vlomil v kombinirano vozi-
lo VW transporter, ki je bilo
parkirano na tržnici v Sloven-
skih Konjicah in ki je last Em-
brija G. iz Konjic. V vozilu je
demontiral avtoradijski spre-
jemnik, vreden okoli 10 tiso-
čakov.
V noči na 21. januar je bilo
na Tomšičevi ulici in Kidričevi
cesti v Velenju vlomljeno v se-
dem osebnih avtomobilov. Pet
vozil na Tomšičevi ulici je sto-
rilec poskušal spraviti v po-
gon, a mu to ni uspelo, iz dveh
vozil na Kidričevi cesti pa je
storilec ukradel avtoradio in
zračno tlačilko. Skupna mate-
rialna škoda znaša okoli 38 ti-
soč tolarjev.
Koncem minulega tedna je
neznani storilec vlomil v oseb-
ni avtomobil znamke škoda, ki
je bil parkiran na Kosovelovi
uhci v Celju, kaže pa, da se je
vlomilec tudi trudil, da bi vo-
zilo odpeljal oziroma ga ukra-
del. Z vlomom je povzročil za
okoli 50 tisoč tolarjev škode.
.________..............^.M^.
V Vojniku policijsko dežurstvo
Na Policijski postaji Celje so se odločili, da na nekdanjem
oddelku policije v Vojniku ponovno uvedejo policijsko delo,
vendar ne stalno, ampak le dežurno službo dva krat tedensko.
S to odločitvijo so ugodili željam številnih tamkajšnjih občanov.
Tako bo policijsko dežurstvo v Vojniku vsak torek od 7. do 13.
ure in vsak četrtek od 17. do 20. ure. a
Zadimljeni BMW
Stanovalci soseske na Koželjskega lilici v Velenju so bih j
minulo nedeljo popoldne pozorni na osebni avtomobil'
BMW, ki je bil tam parkiran in iz katerega se je valil dim.'
Potem je pod armaturno ploščo začelo goreti, vzroki
požara pa je bil kratek stik na električni napeljavi. Požar i
so pogasili občani sami, lastnik avtomobila, Velenjčan^
Simon N., pa je oškodovan za okoh 20 tisoč tolarjev.       j
Zloraba položaja?
Te dni je bil ovaden in priprt V.K (30) iz Celja, ki naj bi
bil v zadnjih šestih mesecih zakrivil nekaj kaznivih dejanj
zlorabe položaja ali pravic odgovorne osebe, ko naj bi si,
kot direktor svoje firme, pri sklepanju oziroma realizaciji
posredniških posojilnih pogodb pridobil protipravno
korist v višini 29 milijonov 495 tisoč tolarjev. V nadaljnjih
preiskovalnih pohcijskih postopkih, ki so še v teku, pa se
je pokazalo, da se bo gornja številka povečala še za okoli
350 tisoč DEM in da bodo sledile nove kazenske ovadbe.
M.A.
PROLINK d.o.o.
Krekov trg 4, 63001 Celje
p.p. 238 telefon (063) 442-433
razpisuje delovno mesto
RAČUNOVODJE
Pogoji:
- najmanj VI. stopnja izobrazt« ekonomske smeri
- 5 let delovnih izkušenj na področju vodenja in opravljanja
splošnih računovodskih del
Pisne prijave s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjeva-
nju pogojev pošljite na zgoraj navedeni naslov v roku 15 dni
po objavi tega razpisa.
Svet
Osnovne šole Braslovče
razpisuje dela In naloge
ravnatelja
Kandidat mora poleg zakonskih pogojev izpolnjevati še pogo-
je 89. in 137. člena Zakona o osnovni šoli in imeti:
- najmanj 5 let delovnih izkušenj
- opravljen strokovni izpit za učitelja
- organizacijske in strokovne sposobnosti za uresničevanje
smotrov in nalog osnovne šole
Prijave z življenjepisom in dokazila o izpolnjevanju pogojev
pošljite v 8. dneh po objavi na gornji naslov.
O izkiu rau)^ vas bomo obvestili po končanem. ppstopKii.
Št. 4. - 2«. ianuar
25
KRONIKA
Krvni daveic našlli cest
število žrtev na cestah neusmiljeno narašča
»Preteklo leto je bilo s strani
prometne varnosti slabo in za-
skrbljujoče. Vzrokov za takšno
stanje je več. Nedvomno je ve-
liko krivde na strani šoferjev,
prevelik delež pa vseeno odpa-
de na slabe ceste in tehnično
stanje vozil,« je med drugimi
na letni skupščini Združenja
šoferjev in avtomehanikov Ce-
lje dejal predsednik, dipl. ing.
Alojz Selič. Dodal je, da bi bilo
potrebno več storiti za pro-
metno varnost. Na osveščenost
ljudi bi prav gotovo delno
vplivali ustrezni vzgojni pri-
spevki, ki bi jih bilo potrebno
predvajati na televiziji.
Na skupščini združenja so
se soočili s tragičnimi podatki
sodnika za prekrške in pro-
metne inšpekcije UNZ Celje,
ki potrjujejo katastrofalne
razmere na cestah. V minulem
letu je bUo 5859 večjih pro-
metnih nesreč, skupaj z manj-
šimi nesrečami je bilo vseh kar
9554. Od tega jih je bilo
s smrtnimi posledicami šest
odstotkov več kot leto prej.
Umrlo je 75 ljudi, hudo telesno
poškodovanih pa je bilo 961,
medtem ko je bilo 417 lažje
poškodovanih. Razmere so
najslabše v žalski in celjski
občini. V prvi je na cestah
umrlo 25 ljudi, v drugi pa 19.
Zanimiva je mogoče primerja-
va, da je v zahodnoevropskih
državah na sto tisoč prebival-
cev 250 nesreč, na celjskem pa
432. V Evropi umre 10 ljudi na
sto tisoč prebivalcev, na na-
šem območju pa 30. Policija je
v lanskem letu sodniku za pre-
krške posredovala skoraj 14
tisoč predlogov, izrekla pa kar
46 tisoč mandatnih kazni.
Brez vozniškega dovoljenja je
vozilo 2862 voznikov, 4340 pa
je bilo kršiteljev, ki so vozili
pod vplivom alkohola.
Pri sodniku za prekrške so
obravnavali 2542 prometnih
nezgod, nekaj primerov pa je
bilo še iz leta 1993, tako da je
1495 primerov odpadlo na leto
1994. Med najpogostejšimi
vzroki za nezgode so nepazlji-
vost, neprilagojena hitrost, iz-
siljevanje prednosti in prehi-
tevanje. Pri kršitvi cestno pro-
metnih predpisov brez posle-
dic je najpogostejša vožnja
pod vplivom alkohola, neupo-
števanje rdeče luči, vožnja
brez vozniškega dovoljenja ter
neregistrirana vozila. Zaklju-
čili so z upanjem, da se bodo
določene stvari v novi zakono-
daji spremenile na bolje, prav
tako pa so bili mnenja, da bo
potrebno več preventivnega
dela na področju prometa.
DAMJANA SEME
KOMEN"!"IRAMO
Generacija
dolgili nožev
Učencu tretjega razreda ene
celjskih osnovnih šol je učenec
iste šole, malo starejši, prejšnji
teden na poti iz šole na vrat
nastavil nož in mu zašepetal
na uho: »Enega fanta smo že
zaklali. Če ne boš tiho, bom še
tebe.«
Starši - tako prvega kot dru-
gega fanta - so bili ogorčeni,
prestrašeni, zgroženi. Otroci
so dogodek opisali svoji ra-
zredničarki in šola seje odzva-
la korektno - ker fant z nožem
od prej še ni imel nobenega
»greha«, so mu (popolnoma
v skladu s šolskim pravilni-
kom) izrekli ustni opomin.
Mali tretješolec je bil v času,
ko je bilo na njegovem vratu
rezilo noža, na srečo tiho. In,
na srečo, mu ni spodrsnilo ozi-
roma se ni ganil, dokler ni sta-
rejši fant noža umaknil. Na-
daljnje dogovarjanje je indivi-
dualna stvar staršev.
Nekaj dni po tem dogodku
je devetnajstletnica trikrat za-
bodla svojega fanta, po tem,
ko jo je močno pretepel (česar
v policijskem poročilu ni za-
slediti). Vrnil ji je milo za dra-
go - in njemu je to uspelo bolj
profesionalno. Prerezal ji je ži-
vec na levi roki. V bistvu bi se
lahko slabše končalo. Zadel bi
lahko tja, kamor je nameril...
Sedaj je ona - z operirano
roko in na koncu z živci
- vceljskibolnišnici, onpa —ra-
njen, povezan in depresiven
- doma.
Na eni celjskih srednjih šol
pa sta se prejšnji teden malo
pred osmo uro zjutraj sporekla
dva petnajstletna sošolca.
Eden od njiju je, piše v Delu, iz
bunde potegnil tudi zložljiv
nožiček. V tistem trenutku je
pristopil še tretji sošolec, ki je
prva dva hotel umiriti, zaradi
česar je tistega, ki je držal
v roki nož, prijel za zapestje.
Ta se mu je hotel izviti iz prije-
ma in ob tem rešitelja — nehote,
pravijo policisti - porezal po
palcu desne roke. Fantu so ro-
ko zašili v celjski bolnišnici.
Trije incidenti z noži v na-
šem mestu v tednu dni, akterji
pa vselej mlajši kot dvajset let.
V bistvu gre za dogodke, nepo-
vezane med seboj, pa
vendar...
Pa vendar bi se lahko kon-
čalo slabše. Prej omenjenega
tretješolca starši vsak dan ča-
kajo pred šolo, da se mu ne bi
zgodilo še kaj podobnega...
Pa vendar je očitno najhi-
trejši način za reševanje prepi-
rov ta, da izvlečeš kuhinjski
nož in ga zabodeš v človeka.
In če te hoče kdo pomiriti, ti
nož pač nehote zdrsne na nje-
gov palec...
Gre morda za nov način ko-
municiranja med pripadniki
tretje generacije ah našteta
dejstva kažejo na kaj drugega?
Na današnji, z materializmom
obremenjen čas, ali na starše,
učitelje, socialne službe in psi-
hologe?
Kažejo navedeni primeri na
boj mladih za naklonjenost
prijateljev, staršev in učite-
ljev, težnjo po izkazani pozor-
nosti, na »edini« način za reši-
tev problemov, ali pa pomeni-
jo enostavno velik opomin, če
ne že kar ukor vsem tistim, ki
bi morah ukrepati takrat, ko
še ni prepozno? Ki bi morali
ukrepati še na začetku; takrat,
ko je nevarnost, da se bo vse
skupaj končalo v bolnišnici,
zaporu ali celo kje drugje, od-
daljena vsaj še nekaj let...?
NINA M. SEDLAR
Nesreča na sloveniki
Na cesti, rezervirani za mo-
torna vozila v kraju Žepina se
je, v četrtek, 19. januarja do-
poldne, pripetila nezgoda,
v kateri je bila ena oseba hudo
poškodovana, ena pa je utrpe-
la lažje poškodbe, na vozilih
pa je škode za okoli 900 tisoč
tolarjev.
Miran L. (20) iz Slovenj
Gradca je vozU osebni avto-
mobil v koloni iz smeri Celja
-proti-Dramljam. Ko je pripe-
ljal zimaj naselja Žepina, je na
ravnem delu ceste začel prehi-
tevati tovorno vozilo in ga pre-
hitel, zap)eljal nazaj na svoj
vozni pas, takrat pa ga je zače-
lo zanašati. Zapeljal je na na-
sprotni vozni pas v trenutku,
ko je iz nasprotne smeri pripe-
ljal voznik tovornega avtomo-
bila, 33-letni Adam G., držav-
ljan R Slovaške. Vozili sta tr-
čili, hude telesne poškodbe pa
je pri tem utrpel sopotnik
v osebnem vozilu, 40-letni Mi-
lan H. iz Velenja. Lažje ranjen
je bil voznik osebnega avto-
mobila, Miran L.«
Na ledu In snegu
Na magistralni cesti zunaj
naselja Velika Pirešica se je,
v četrtek, 19. januarja popold-
ne, pripetila nezgoda, v kateri
sta bili ena oseba hudo in ena
lažje telesno poškodovani, na
vozilih pa je škode za približ-
no 1 milijon 100 tisoč tolarjev.
Karla R. (24) iz Lipja je vo-
zila osebni avtomobil iz smeri
Velenja proti Arji vasi. Ko je
pripeljala zunaj naselja Velika
Pirešica, jo je na poledenelem
in zasneženem vozišču zaneslo
v levo, kjer je trčila v nasproti
vozeči tovorni avtomobil
z voznikom, 2 7-letnim Rober-
tom K. iz Slovenj Gradca.
V nesreči je hude telesne po-
škodbe utrpela sopotnica
v osebnem vozilu, 25-letna
Marjetka V. iz Žalca, lažje ra-
njen pa je bil njen triletni sin.
Dva hudo ranjena
Na magistralni cesti zunaj
naselja Šempeter se je, v četr-
tek, 19. januarja zvečer, pripe-
tila nesreča, v kateri sta bila
dva udeleženca hudo ranjena,
gmotna škoda, ki je nastala na
vozihh, pa znaša okoli 700 ti-
soč tolarjev.
Ivan J. (35) iz Kasaz je vozil
osebni avtomobil iz smeri
Šempetra proti Žalcu. Ko je
pripeljal zunaj naselja Šempe-
ter, je zapeljal na levo, kjer je
trčil v osebni avtomobil, ki ga
je iz nasprotne smeri pripeljal
41-letni Stanislav Š. iz Dobr-
teše vasi. Za tem je v poškodo-
vano vozilu Ivana J. trčil še
voznik osebnega avtomobila,
32-letni Ludvik P. iz Prebolda,
ki je v koloni vozil pripeljal za
njim. V nezgodi sta hude teles-
ne poškodbe utrpela voznika
Ivan J. in Stanislav Š.
V gozdni nasip
Na Cesti na grad v Celju se
je, v torek, 17. januarja zvečer,
pripetila nezgoda, v kateri sta
bili ena oseba hudo in ena laž-
je telesno poškodovani, na vo-
zilu pa je škode za okoli 150
tisoč tolarjev.
Albert G. (17) iz Celja je vo-
zil osebni avtomobil iz smeri
Teharske ceste proti Cesti
v Laško. V blagem ovinku ga
je na spolzkem vozišču začelo
zanašati, zapeljal je s ceste in
trčU v gozdni nasip. Vozilo se
je potem od nasipa odbilo in
obstalo na strehi. V nezgodi se
je hudo telesno poškodoval
Dejan Ž. (18) iz Celja, voznik
pa je bil lažje ranjen.
M.A.
$t. 4. - 26. Januar 1995
ZA AVTOMOBILISTE
26
Lani prodali 46 tisoč novili avtomobilov
Slovenija v zadnjih letih
pozna vsaj nekaj različnih
statistik. Prav zaradi tega se
lahko zgodi, da so podatki
o tem, koliko avtomobilov je
bilo v resnici prodanih v letu
1994, dokaj različni. Vse pa
kaže, da so vsaj uradni za-
stopniki tujih avtomobilskih
tovarn in dve domači tovar-
ni, torej Revoz in Cimos,
prodali skupaj 46.183 oseb-
nih avtomobilov. Vendar ta
številka morda pomeni tudi
to, da vsi ti avtomobili, ki so
jih prodali zastopniki s sede-
žem v Sloveniji, avtomobilov
niso prodali slovenskim ku-
pcem, pač pa tudi v nekatere
druge države. Kakorkoli že,
dejstvo je, da je bilo leto
1994 po pričakovanju slabše
od leta 1993, ko so na Slo-
venskem prvič registrirali
približno 62 tisoč osebnih
avtomobilov.
Hkrati tudi ni povsem toč-
no znano, koliko avtomobi-
lov je bilo uvoženih v okviru
sivega oziroma individual-
nega uvoza oziroma koliko
rabljenih vozil je lani zape-
ljalo čez slovensko mejo.
Bolj ali manj verjeten se zdi
podatek, da so lani Slovenci
kupili tudi skoraj 14 tisoč
avtomobilov, ki so jih uvozili
bodisi povsem sami bodisi
da so to zanje storila posred-
niška podjetja. Toda ta šte-
vilka domnevno zajema tudi
nova vozila, ki so jih uvozili
na ta način, kar pomeni, da
so lani v Sloveniji tako ali
drugače registrirali nekaj
več kot 58 tisoč avtomobilov.
Statistična zmeda pa je po
svoje razumljiva tudi zaradi
tega, ker nekaj tednov po
koncu leta pač ni mogoče
pričakovati točnih številk.
Ko gre za avtomobilske to-
varne, seveda ni bistvenih
presenečenj: v ospredju je
Renault, ki je lani prodal
skoraj 12.380 avtomobilov,
na drugem mestu je Škoda
s skupno prodajo 4.796 avto-
mobilov, na tretjem pa itali-
janski Fiat, ki je pri nas za
svoje avtomobile našel 4.135
kupcev. Najbolje prodajani
avtomobil je bil lani po pri-
čakovanju škoda favorit/for-
man, nato pa renault clio in
R 5, pa R 19, VW golf ipd.
Skratka, na slovenskem av-
tomobilskem trgu se lani ni
zgodilo nič pretirano izjem-
nega.
Kmalu tudi pri nas alfa romeo 145
Italijanska avtomobilska
tovarna Alfa Romeo se ne
more pohvaliti s kakšnimi
posebej izjemnimi rezultati
v letu 1994, zato vse pogoste-
je govorijo o tem, da bo ta
areška avtomobilska hiša
znova povsem samostojna in
brez Fiatovega tutorstva. Si-
cer pa so lani postavili na ti^
novo alfo z oznako 145.
Gre za dokaj samosvojo
kombilimuzino s tremi vrati,
ki nastaja v južnoitalijanski
tovarni v MeLfiju. Tam pa se
je zataknilo, zato alfa 145
prihaja  na  evropske  trge
z občutno zamudo. Čez nekaj
dni naj bi bil novi avtomobil
naprodaj tudi pri nas, vsaj
tako pravijo pri ljubljan-
skem Auto Makarju, ki je
uradni predstavnik Fiata in
s tem Alfa Romeo v Sloveni-
ji. Osnovna izvedenka alfe
145 (z 1,3-litrskim bencin-
skim motorjem) naj bi bila
po teh napovedih naprodaj
za maloprodajnih 24 do 26
tisoč mark. Čez nekaj mese-
cev pa naj bi začeli prodajati
tudi alfo 146, limuzinsko iz-
vedenko alfe 145. Na sliki:
alfa romeo 145.
Nova lantra in še dve izvedenlcl
accenta
Hyundai je vsaj za sedaj
največji izdelovalec avtomo-
bilov s Korejskega polotoka,
po znanih načrtih pa naj bi
se do konca tega tisočletja
prerinil med deset največjih
avtomobilskih tovarn na ze-
meljski obli. Seveda pa se
mora, če hoče načrt tudi
uresničiti, na trgu pojavljati
z vedno novimi avtomobili.
Lani je predstavil accenta,
zamenjavo za tržno dokaj
uspešnega ponyia, letos naj
bi luč avtomobilskega trga
ugledala povsem nova
lantra.
To bo avtomobil tipičnega
srednjega razreda, z obliko,
ki se nekoliko spogleduje
z accentom, pa hkrati s tisti-
mi motorji, ki jih vgrajujejo
v sedanjo izvedenko tega vo-
zila. Oprema bo bogata: dve
zračni varnostni blazini,
protiblokimi zavorni sistem
ABS ipd. Južnokorejci raču-
najo, da bodo avtomobil
uradno predstavili na letoš-
njem frankfurtskem avto-
mobilskem salonu (septem-
bra), nekaj kasneje, verjetno
decembra, pa naj bi ponudili
tudi karavansko različico te-
ga vozila. Že omenjeni ac-
cent, ki začenja tržno pot po
evropskih trgih, pa bo prav
kmalu na voljo še v dveh no-
vih karoserijskih izveden-
kah. Tako bodo ob štirivrat-
ni limuzini začeli ponujati še
trivratno izvedenko in razli-
čico kombilimuzine s petimi
vrati. Na sliki: accent s tremi
vrati.
BORZA CEN
BABUENIH AVTOMOBILOV
Na sobotnem sejmu rabljenih avtomobilov pred dvorano Golovec
v Celju je bilo na prodaj 445 vozil. Organizatorji so izdali 10 komple-
tov kupoprodajnih pogodb.
Porscbe 88 za kitajslil trg
Kitajska postaja izjemno
pomemben trg in zato se na
njem drenja skoraj ves avto-
mobilski svet. Kitajska vla-
da se zaveda tega dejstva in
je pred meseci ustavila vse
neposredne investicije v raz-
voj kitajske avtomobilske
industrije, saj želi izdelati
strategijo, ki je v resnici tudi
nujna. Med tistimi, ki so
prav za Kitajce izdelali po-
sebna vozila, da bi tako čim-
prej prišli na ta trg, je tudi
nemški Porsche. Tako je na
pekinškem avtomobilskem
salonu postavil na ogled štu-
dijo z oznako C88.
Gre za dokaj svojevrstno
oblikovano limuzino, ki naj
bi jo za začetek poganjala
dva bencinska motorja
z močjo 50 in 65 KM. Pov-
prečna poraba naj ne bi pre-
segla 6,5 litra, kar je seveda
podatek, ki naj bi imel po
sedanjem prepričanju dokaj
veliko težo. Kasneje naj bi
bil porsche C88 na voljo tudi
z 1,6-litrskim turbodizel-
skim motorjem z močjo 65
KM. Kakšna bo v resnici
usoda tega Porschejevega
avtomobila in vseh drugih,
ki so namenjeni temu velike-
mu azijskemu avtomobilske-
mu prostoru, je seveda ugan-
ka. Na sliki: porsche C88.
VW uspešen v ZDA
V zadnjih treh letih se je
prodaja evropskih avtomobi-
lov na ameriških trgih opazno
zmanjševala. Med tistimi, ki so
to najbolj občutili, sta bila
Porsche in predvsem Volkswa-
gen. Videti pa je, da je kriza
končana, kajti Volkswagen je
pred nedavnim v ZDA prodal
svoj desetmilijonti avtomobil.
Nemška avtomobilska to-
varna se sicer na tem trgu po-
javlja že vse od leta 1949 in je
bila zelo uspešna s svojim
hroščem, ki sedaj nastaja še
v Mehiki in Braziliji. Lani pa
je VW dosegel skoraj rekorden
rezultat, kajti Američanom je
prodal 97 tisoč avtomobilov,
kar pomeni, da je svojo proda-
jo presegel za nič manj kot 96
odstotkov. S tem se je uvrstil
v sam vrh evropskih avtomo-
bilskih hiš.
Motom BMW za Rolis Royce?
Lastna avtomobilska indu-
strija Britancem verjetno ne
bo v kakšen pretiran ponos,
kajti otoške avtomobilske to-
varne druga za drugo menja-
vajo lastnike. Točno pred le-
tom dni je nemški BMW postal
večinski lastnik tovarne Ro-
ver, sedaj pa je postal tudi po-
memben partner tovarne RoUs
Royce.
Vse kaže, da bo znamenita
angleška avtomobilska hiša, ki
ji gre zadnja leta posel zelo
slabo od rok, v svoje avtomo-
bile vgrajevala BMW-jeve
osem- in dvanajstvaljne ben-
cinske motorje. S tem naj bi
roUs royce in tudi bentley
(Bentley je hišna znamka Rolls
Roycea) postala motorno
zmogljivejša in seveda sodob-
nejša, kajti prav izrazito zane-
marjanje oziroma odklanjanje
nekaterih avtomobilskih no-
vosti je slovito britansko avto-
mobilsko ime pripeljalo v do-
kaj neugoden poslovni po-
ložaj.
Poljaki kaznovali Italijanski Fiat
Italijanski Fiat je minulo le-
to v poslovnem in vseh drugih
pogledih končal veliko bolje,
kot je morda sam pričakoval.
V enajstih lanskih mesecih je
po obsegu prodaje na 17
evropskih avtomobilskih trgih
sicer zaostajal za Renaultom
in pristal na šestem mestu,
vendar se je lahko pohvalil
z ugodno prodajo punta (pri-
bližno 600 tisoč avtomobilov,
kar je spoštovanja vredna šte-
vilka). Italijanski a\i:omobil-
ski koncem se je ob tem dobro
uveljavil v nekaterih vzhodno-
evropskih državah, še posebej
na Poljskem, kjer je pred leti
kupil tovarno FSO. Tam izde-
luje cinquecento, najmanjši
avtomobil v programu.
Pred nedavnim pa je poljski
protimonopolni urad kaznoval
FSO in s tem Fiat, ki morata
plačati kazen 1,2 milijona do-
larjev. Poljaki so namreč ugo-
tovili, da so v FSO sprejemali
100-odstotna predplačila za
nakup cinquecenta, čeprav so
bila skladišča prazna in so ku-
pci na ta način brezobrestno
kreditirali izdelavo avtomobi-
lov, na katere so morali potem
čakati še nekaj mesecev. Fiat
oziroma FSO imata v rokah
kar 80 odstotkov poljskega tr-
ga z najmanjšimi avtomobili,
kajti prav cinguecento je na
Poljskem izjemno uspešen, saj
spada med najcenejša vozila
(maloprodajna cena je od 8400
do 10.300 mark). _
Bentlev java leta 1999?
Britanski Bentley je na le-
tošnjem ženevskem avtomo-
bilskem salonu predstavil tudi
prototipno vozilo z imenom ja-
va. Že tedaj je vozilo zbudilo
veliko pozornost, nejasno pa je
bilo, ali ima Bentley oziroma
Rolls Royce, kamor Bentley
spada, dovolj volje in denarja
za serijsko izdelavo tega avto-
mobila.
Med tistimi tovarnami, ki
naj bi se zanimale za javo, je
bil ob vseh drugih tudi nemški
BMW, vendar iz tega tedaj ni
bilo nič. V tovarni so ob dru-
gem potrdili, da so skušali naj-
ti partnerja, ki bi pomagal pri
nadaljnjem razvoju kupeja
oziroma kabrioleta najvišjega
avtomobilskega razreda, ven-
dar niso imeli srečne roke. Se-
daj pa bentley sporoča, da bo-
do javo začeli prodajati let^
1999 in da naj bi v letu dni
izdelali nekako 1500 avtomo-
bilov. O ceni bi bilo seveda ne-
smiselno pisati, gotovo pa bo
java avtomobil, ki ne bo za
vsako garažo. Sicer pa je Rolls
Royce in z njim Bentley ena
redkih britanskih avtomobil-
skih hiš, ki je znotraj finančne
skupine Vickers (slednja je tu-
di najpomembnejši lastnik)
ohranila samostojnost. Otoška
avtomobilska industrija je na-
mreč razdeljena med nemške
in ameriške avtomobilske hiše
(BMW je lastnik Roverja, Ford
je prevzel Jaguarja ipd.) in tu-
di zato je bil bentley java dele-
žen tolikšne pozornosti.
Št. 4. - 26. ianuar 1995
27
RADIO
Svoj Stil + trend = »in«
Iflasta Cah-Žerovnik, motina svetovalka NT&RC
živi za modo in z vsem,
kar je z njo povezano. Izde-
luje unikatne pletenine in
poslikane svilene rute. Pre-
poznavna je po lahkotnem
slogu pisanja, ki je ponavadi
zabeljen z dobršno mero iro-
nije. Ljubitelji mode in mod-
nih novosti ste verjetno že
uganili, da predstavljamo
Vlasto Cah-Žerovnik, samo-
stojno modno oblikovalko.
Medtem ko se sproščeno
pogovarjava o njenem delu,
mi zaupa, da živi v Ljublja-
ni, vendar po duši še naprej
ostaja Celjanka. Razen po
svojih kreacijah je znana tu-
di kot »modna« novinarka,
saj njene prispevke, ideje in
nasvete lahko zasledimo
v različnih lokalnih časopi-
sih in njihovih prilogah, od
Nedeljskega dnevnika do
Novega tednika, ima pa tudi
stalno mesečno oddajo na
Radiu Celje. Sama pravi, da
ni modna novinarka, saj je
modno novinarstvo v našem
medijskem prostoru zaen-
krat še »postranska« dejav-
nost, zato je prav, da se s tem
ukvarjajo strokovnjaki. Nje-
no gledanje na modne trende
je klasično, zagovarja indivi-
dualni stil oblačenja.
Na naših radijskih valovih
gostuje že deset let. Njeni
novinarski začetki izvirajo
ravno iz hiše NT&RC. Naj-
prej se je preizkusila le
z modnimi informacijami,
kasneje pa so jo izkušnje in
kreativnost pripeljale do sa-
mostojne radijske oddaje.
Velika odmevnost in redni
poslušalci so še dodaten
vzrok, da bo ostala radiu še
naprej zvesta. Skupaj z vod-
stvom radia pa že razmišlja
o dveh modnih vrtincih na
mesec. Koncept druge odda-
je naj zaenkrat ostane še
skrivnost, vsako zadnjo so-
boto v mesecu pa lahko še
naprej spremljate oddajo
V modnem vrtincu v nespre-
menjeni obliki. Zaupala nam
je še, da bo v studio povabila
tudi znane medijske zvezde,
med kati^rimi ne bo manjka-
lo televizijskih, saj televizija
hote ali nehote kroji modni
okus. Vsekakor pa lahko pri-
čakujemo tudi veliko zani-
mivosti iz sveta mode.
Pravi, da se zavzema za in-
dividualni stil oblačenja, ki
prihaja iz nas samih. Zato
skuša ljudem na lahkoten
način povedati, da je brez-
glavo tekanje za modnimi
trendi zgrešeno. Žalosti pa jo
predvsem dejstvo, da vehko
ljudi napačno dojema modo.
Zato predlaga, da svojemu
stilu oblačenja dodamo še
kanček trenda, ki je »in«, in
počasi bomo oblikovah svojo
končno podobo. Znana je tu-
di po unikatnih kreacijah,
kakršne so med drugim tudi
nagrade, ki jih podeljujemo
v oddaji. Danes pa ji veliko
časa vzame šivanje plesnih
kostumov za televizijo. Poleg
vsega tega sodeluje tudi na
raznih izobraževanjih, kjer
predava o estetiki oblačenja
in zgodovini kostumografije.
Skratka, težko je na kratko
predstaviti Vlasto Cah-Že-
rovnik, ki ji nikoli ne zmanj-
ka dobrih idej in energije za
modni svet. Na svojem domu
ima tudi individualno mod-
no svetovalnico in tisti, ki so
jo že obiskali, niso bili razo-
čarani.
SERGEJA MITIČ
Foto: MITJA UMNIK


v splošnem pomanjkanju
lokalnih afer, ko se je celo
občinski svet konstituiral
skoraj nenormalno hitro, ko
je razmeroma neboleče tudi
državna uprava vzpostavila
svoj servis, ko skratka vse
teče (spi) kot namazano, smo
v Celjskem magazinu bolj na
široko odprli vrata in se loti-
li vseobče teme slovenske
natalitete in seveda zname-
nite zamisli o triletnem po-
rodniškem dopustu.
Da bi bil vzorec oddaje ka-
korkoli reprezentativen, ni
mogoče     niti     pomisliti.
A kakšno rahlo slutnjo sta-
nja razpoloženja zna ven-
darle nakazati (se je že ne-
kajkrat izkazalo). Po tej me-
todi je že mogoče pripomniti,
da slovenske ženske zaradi
daljšega ah krajšega porod-
niškega dopusta ne bodo ro-
jevale več ali manj otrok. Ne
glede na to, ali se jim zdi
takšno, podaljšano bivanje
v družinskem gnezdecu do-
brodošlo ali ne. Le manjši
del izprašanih poslušalk
priznava, da bi tudi dolžina
porodniškega dopusta vpli-
vala na odločitev, koliko
otrok bi imele. Pri večini, to
dejstvo ne igra nobene odlo-
čilne vloge. Zanimivo, da so
se v anketo oglašale izključ-
no in samo ženske, (bodoče)
mamice. Ali je načrtovanje
družine tako enostranska
zadeva?
V razpravo o prednostih in
pomanjkljivostih takšne za-
mish pa so se vključevali tu-
di moški. Po lastnih trditvah
bolj ali manj vzorni očetje, ki
so odgovorno prevzemali
svoje očetovske dolžnosti in
ženam kar se da lajšali bre-
mena materinstva. Recimo,
da so res. Recimo, da so vce-
pili tudi malo več optimizma
mladenki,  ki sicer načrte
o družini postavlja v neko
oddaljeno prihodnost, a se je
že dandanašnji sprijaznila
s tem, da velike pomoči svo-
' jega partnerja pri družinskih
obveznostih niti ne pričaku-
je. To pa je lahko že kar za-
skrbljujoče: od kod pri mla-
dih takšen vzorec družinske-
ga življenja, v katerem je že-
na hočeš - nočeš primorana
podpirati tri od štirih hišnih
vogalov? S takšnim prepri-
čanjem bodo pač ti mladi
vzgojili bodoče mlade s po-
dobnim prepričanjem... Bo
potemtakem sploh mogoče
kdaj obrniti kolo družinskih
odnosov v drugo smer.
Moške, ki podzavestno že-
lijo v svoji družici ohraniti
tudi košček matere, ki bo
skrbela za njihov nebogljeni
del jaza, ki sicer ženski priz-
navajo enakopravnost, a le
dokler ta ne poseže v škodo
njihovega lastnega udobja,
no, te moške smo in bomo
vzgajale in vzgojile (tudi)
matere. In ženske, ki bodo
pohlevno sprejele svojo živ-
ljenjsko vlogo vlečnega ko-
nja v družini, tudi. Zato je
mnogo bolj od dolžine časa,
ki ga bo mati posvečala samo
in samo otroku (in možu) po-
membna vsebina tega časa.
In o tem bi se pravzaprav
morah pogovarjati. Ne zara-
di natahtete, zaradi medse-
bojnih odnosov.
NADA KUMER
Glasba in seks
Nekateri trdijo, da moder-
na, hrupna glasba v mladini
vzbuja seksualne občutke, da
so nekateri glasbeni idoli mla-
dih neprimerno oblečeni in
s svojimi zgledi vlečejo mladi-
no na pot razvrata, pokvarje-
nosti ...
In kaj izjavljajo nekatere
razvpite glasbene zvezde
o seksu?
Madonna:
- Seksi sem. Kako naj se te-
mu izognem? Poveznila sem si
vrečo čez glavo, da me ljudje
ne bi videli. Toda moj glas je
bilo še vedno slišati. In tudi ta
je bil za ljudi seksi.
iggy Pop:
- Kar se seksa tiče, sovražim
ženske. Povejte mi vsaj en ra-
zlog, zakaj ne bi mislil tako.
Whitney Huston:
- Če bi bila lezbijka, prise-
žem, da bi to vsem povedala,
vendar nikoli ne bi imela
v svoji postelji ženske. Robyn
je moja prijateljica. Poznava
se že zelo dolgo. Toda ne, nik-
dar nisem bila lezbijka in mi-
slim, da tudi nikoli ne bom.
Boy George:
- Največja skrivnost med
glasbeniki? George Michael je
heteroseksualec.
Rod Stewart:
— Mislim, da imajo vsi ročk
pevci nezakonske otroke.
Janis Joplin:
— Na odru sem se ljubila
s 25.000 moškimi, toda domov
sem vedno odhajala sama.
Pa še kar nekaj resnic je
v teh izjavah, kajne?
SIMONA H2O
POZIV UPNIKOM
G. Marvin Radovan, Spominska 21. Celje, oz. njegovo
podjetje INTERMEZZO d.o.o. Celje, ki ima sedež na istem naslovu,
dolgujeta moji stranki velik znesek denarja,
ki ga poskušamo izterjati po sodni poti.
Po neuradnih informacijah Ima omenjeni gospod sam ali pa
njegovo podjetje še več drugih upnikov. Nas namen je, da se
zberemo vsi oziroma čimveč upnikov skupaj in skupno nastopimo
zoper dolžnika oroanizirano, ker imamo tako več možnosti
v sodnem postopku, lahko pa bomo ugotovili ali obstajajo
podlage za morebitni kazenski pregon.
Na upnike g. MARVIN Radovana, Spominska 21, Celje, oz.
njegovega podjetja INTERMEZZO d.o.o. Celje, naslavljamo poziv,
da se javijo pisno ali ustno na naslov: Odvetnik ERJAVEC Dušan,
Mariborska 17, Celje (tel. 32-815).
DRUŠTVO PROPAGANDISTOV IN
ARANŽERJEV
razpisuje
NAGRADNO TEKMOVANJE V ARANŽIRANJU
IZLOŽB V SPOMIN G. ZDRAVKA BOŽIČNIKA,
»ZLATA BUCIKA« 95
-14. FEBRUAR VALENTINOVO
Dan ljubezni, prijateljstva, radosti, ko z drobno po-
zornostjo razveselimo drug drugega je tema, ki nudi
vsem ustvarjalcem neštete izrazne možnosti.
Pisne prijave z navedbo točne lokacije, naziv izložbe - šifro in
v zaprti kuverti poset>ej še ime avtorja, pričakujemo do 2.
februarja 1995, na naslov: Društvo DER, Celje, Kosovelova
ul. 2. Zadnji rok za izdelavo izložb je 7. februar, postavljene
pa morajo biti do 15. februarja.
Strokovna žirija bo izložbe ocenila po posebnem pravilniku, ki
je na ogled v prostorih DER vsak ponedeljek od 10. do 12.
ure.
Nagrade:
1. NAGRADA - ZLATA BUCIKA in 40.000 SIT
2. NAGRADA - SREBRNA BUCIKA in 25.000 SIT
3. NAGRADA - SREBRNA BUCIKA in 15.000 SIT
POKROVITEU TEKMOVANJA »ZLATA BUCIKA« ZLA-
TARNA CEUE!
Želimo, da ta lepi običaj popestri čim več izložb in spodbudi
k tekmovanju čim več ustvarjalcev izložbenih oken, ki bodo
krasila in spodbudila mimoidoče k razmišljanju o ljubezni in
prijateljstvu.
SLOVENSKA KNJIGA, d.o.o.
PE PIRŠ
Litijska cesta 38, 61000 Ljubljana,
telefon (061) 140-42-82
vabi k sodelovanju sposobne
komercialne
zastopnike
za popis podaticov podjetij, trženje re-
Iclamnega prostora ter prodajo na tere-
nu za novi izdaji PIRŠ 1996 in EUROPA-
GASA 95/96
Pogoji: ustrezna srednja izobrazba, lasten
prevoz, poslovna komunikativnost.
Delo nudimo na širšem območju vašega bivališ-
ča. Možna redna ali pogodbena zaposlitev. Kan-
didati naj pošljejo prijave in dokazila o strokovno-
sti do 1. februarja 1995 na naslov podjetja.
Vse prijavljene kandidate bomo povabili na raz-
govor.
Odgovorni urednik: Mitja Umnik.
Pomočnik odgovornega urednika: Robert Gorjanc.
Uredništvo: Nataša Gerkeš, Vesna Lejič. Mateja Podjed, Vida
Tanko. Janez Vedenik in Tone Vrabl.
Glasbeni urednik: Stane ŠpegeL
Vodja tehnike: Bojan Pišek.
Naslov uredništva: Radio Celje, Prešernova 19, Celje.
Telefon: 442-500.
Studio: 441-310.441-510.

il. 4. - 26. lanvor IMS
GLASBA
28
Prišel, opiluval in zmagal
AH En nočna mora slovenske »leve scene^
Prvenec bivšega skaterja
ALIJA ENA, kompaktna
plošča »Leva scena«, je tre-
nutno najbolj vroč in najbolj
prodajan nosilec zvokov na
Slovenskem. S šestnajstimi
skladbami, ki so pri bolj pu-
ritansko in do alter-podalp-
skih zvokov nestrpno vzgo-
jenih severnih Slovanih pov-
zročile pravo grozo, v neka-
terih primerih tudi lahko ši-
zofrenijo, je ALI EN doka-
zal, da se lahko tudi pri nas
prodaja »pošteno« narejena
glasba.
Tako smo zapisali v eni iz-
med prvih vestičk ob izidu
»Leve scene«. Nekateri Ali
Enovi posnetki so bili na vo-
ljo še pred objavo CD-ja, za-
radi sočnih besedil pa so jih
slovenski elektronski mediji,
razen nekaterih izjem, po-
skusili kar spregledati. A ni
šlo. Ko se je omenjena kom-
paktna plošča znašla na tr-
govinskih policah, so, kjub
glasnemu nerganju opljuva-
nih, ogorčenju omenjenih
nestrpnežev in cenzuri, pri-
tiski Alijevih pristašev na
radijske in TV postaje pri-
morali uredništva, da so
»pogledala skozi prste«. Ali
En pa je v rekordno kratkem
času postal, če že ne najpo-
pularnejša, pa prav gotovo
največkrat omenjana oseba
slovenske glasbene scene.
Raperska besedila z vsebino,
slengom in formo so blizu
mestni mladini, ki ima do-
volj sprenevedanje slovenske
leve scene, k uspehu pa je
precej pripomogla tudi glas-
ba. Poskočen funk, zaigran
po slovensko, »oplemeniten«
s sampli starih hip-hop hi-
tov, bo gotovo razmigal mar-
sikatero ritnico v naših di-
skotekah, kjer so z izgovo-
rom, da ni slovenske plesne
glasbe, na veliko segali po
glasbenih dosežkih naših
bivših južnih bratov. Po hitu
»Leva scena« se trenutno
največ rola »Simi & mesni«,
ob sedanjem tempu narašča-
nja Ali Enove popularnosti
pa lahko z »Leve scene« pri-
čakujemo še vsaj tri uspeš-
nice.
Ali En bo prvič v živo res-
no zarogovilil 26. februarja
v Hali Tivoli, ko nas bo ogre-
val za nastop izwstnih THE
BEASTIE BOYS.
STANE ŠPEGEL
Slovenci spet na Eurosongu
Po neuspehu skupine l-x
Band in njihove skladbe
»Tih deževen dan« na tek-
movanju za pesem Evrovizi-
je '93 ter lanskoletnem pre-
moru se bo Slovenija letos
spet udeležila izbora evrop-
ske naj popevke.
Letošnje tekmovanje bo že
40. po vrsti, televizijski
spektakel pa se bo spet do-
gajal na Irskem, saj sta lani
Paul Harrington in Charlie
MacGetting z balado »Ročk
& Roll Kids« že tretjič zapo-
vrstjo prinesla zmago muzi-
kaličnim Ircem.
Kdo bo tokrat zastopal
Slovenijo, bo odločeno 18.
februarja, ko se bo v javni
televizijski oddaji pomerilo
12 skladb, ki jih je petčlan-
ska komisija izbrala izmed
sedeminštiridesetih prijav-
ljenih. Poslušali bomo na-
slednje pesmi: Vsaj še trenu-
tek (Avia Band), Ker te lju-
bim (Jan Plestenjak), Naj
tvoja volja se zgodi (Don Ju-
an), Hvali ti (Malibu, na sli-
ki). Prisluhni mi (Darja
Švajger), Tvoje oči (Miha
Balažič), Joanna (Freeway),
Edina ti (After eight). Ne ti,
ne jaz (Daniela Šašič in Ma-
rio Barišič), Oda ljubezni
(Oto Pestner in Irena Vrč-
kovnik). Dober dan, maj
(Čudežna polja) in Ljubezen
je (Faraoni).
SŠ
OKROŽNO SODIŠČE V CELJU
v stečajnem postopku nad dolžnikom
HMEZAD STROJNA, d.o.o. Žalec
- v stečaju, po sklepu senata z dne 19. 1. 1995 pod
opr. št. 31/93
objavlja
2. JAVNO DRAŽBO
za prodajo
- 49%-nega poslovnega deleža Hmezad Strojne,
d.o.o. - v stečaju v podjetju DURI, d.o.o. Šempeter
v Savinjski dolini.
Družbenik v podjetju DURI, d.o.o. je z 51% podjetje
Hmezad Export-lmport. Za premoženje podjetja je vlo-
žen denacionalizacijski zahtevek;
Izklicna cena znaša 13.300.000,00 SIT.
Na dražbi lahko sodelujejo vse pravne osebe s sedežem v R Sloveniji
in fizične osebe, državljani R Slovenije. Pred javno dražbo mora vsak
ponudnik plačati varščino v višini 10% izklicne cene in jo nakazati na
žiro račun Hmezad Strojna, d.o.o. Žalec - v stečaju, št. 50750-690-
591 pri Agenciji RS za plačilni promet, nadziranje in informiranje:
z namenom »varščina za javno dražbo«. S potrjenim prenosnim
nalogom se mora ponudnik izkazati pred začetkom javne dražbe.
Varščino bomo uspešnemu ponudniku po odbitku stroškov vračunali
v kupnino, drugim pa brez obresti vrnili takoj po končani javni dražbi.
Predstavnik pravne osebe mora imeti veljavno pooblastilo za liciti-
ranje.
Kupec, ki bo na dražbi uspel, mora kupoprodajno pogodbo skleniti
najkasneje v 8. dneh po končani dražbi in plačati celotno kupnino na
žiro račun stečajnega dolžnika v 15. dneh po sklenitvi pogodbe. Če
uspešni ponudnik ne bo sklenil kupoprodajne pogodbe in plačal
celotne kupnine v določenem roku, bomo prodajo razveljavili, plačano
varščino pa bo zadržal stečajni dolžnik. Dražba se opravi po načelu
»videno-kupljeno«.
Prometni davek, druge dajatve in stroške v zvezi s prenosom lastni-
štva mora plačati kupec.
Javna dražba bo 10. 2. 1995 ob 9. uri v sobi št. 106 tega sodišča.
Vse informacije so na voljo pri stečajnem upravitelju Lojzetu Posede-
lu, telefon (063) 715-821.
Festival polk In
valčkov
Ob treh festivalih, na Ptu-
ju, Števerjanu in Vurberku,
dveh tekmovanjih, na Graški
Gori in v Crkvenjaku, ter po-
sebni tekmovalni prireditvi
za zlati prstan v Kranju, so
se tudi pri RTV Slovenija od-
ločili za izbor naj slovenske
polke in valčka, saj želijo do-
biti dobro skladbo, ki bi bila
primerna tudi za tujino. Na
natečaj se je odzvalo 34 av-
torjev slovenske domače
glasbe, posebna strokovna
komisija pa je za finale iz-
brala enajst polk in valčkov.
Izvajalci jih bodo predstavili
na festivalu, ki bo 18. marca,
kje ga bodo pripravili, pa za-
enkrat še ni znano.
V finalu bodo nastopili an-
sambel Krt, Štajerskih 7, an-
sambel Mak z Edvinom Fli-
sarjem in Andrejo Zakonj-
šek, ansambel Borisa Raz-
potnika. Celjski instrumen-
talni kvintet, ansambel Me-
los, ansambel Slovenija, an-
sambel Ekart, kvintet Sava,
Ptujskih 5 in ansambel
Franca Korbarja.
T.VRABL
Skladba švedskega kvarteta REDNEX (na sliki) »Cotton Eye
Joe« že nekaj časa zaseda najvišja mesta na večini lestvic konti-
nentalnega dela Evrope. Ta teden se ji je uspelo prebiti tudi na
sam vrh britanske lestvice najbolje prodajanih singlov, od koder
so izrinili skupino EAST 17 in njihovo božično megauspešnico
»Stay Another Day«. Tik za RedNexi se je uvrstila vedno popu-
larnejša CELINE DION s pesmijo »Think Twice«, na tretjem
mestu pa je komad »Hot Steper« INUA KAMOZEJA, ki je
trenutno tudi številka 1 na drugi strani Atlantika. Za njim se je
na ameriško lestvico singlov uvrstil rapper SNOOF DOGGY
DOGG z »Murder Was The Čase«, tretji pa so BOYZ D MEN
s skladbo »On Bended Knee«.
Ob izidu albuma »In Rapture« so se SIUXIE & THE BANS-
HEES (na sliki), zvezdniki temačnega popa iz osemdesetih, po
šestih letih spet podali na veliko evropsko turnejo. Pet izmed
dvanajstih skladb na tem LP-ju je produciral John Cale, član
legendarnih Vel vet Underground, pevka Siuxie in njeni Bans-
hees pa največ stavijo na skladbo »O Baby«, ki je tik pred novim
letom izšla tudi na single formatu.
Dobri dve leti prepozno, pa vendarle, so se tudi na slovenski
glasbeni sceni začeli v vedno večjem številu pojavljati glasbe-
niki, ki bi se radi s slabo produciranimi kopijami skladb nem-
ških, italijanskih in nizozemskih tehno bendov na hitro znašli
med najpopularnejšimi. V lanskem letu smo zabeležili kar nekaj
medlih tovTstnih poskusov, letos pa hiter prodor na slovensko
sceno napovedujeta Zasavca Cili in Dino, ki pod imenom
PATROL (na slild) pripravljata posnetke za CD in kaseto. Ome-
niti velja tudi v Velenju živečega hr\'aškega transvestita
SALOME, ki je pred kratkim posnel precej samosvojo priredbo
zimzelenčka »Lili Marlen«. Komad je seveda narejen v tehno
maniri, z angleško verzijo omenjene skladbe pa se je Salome že
predstavil v nekaterih italijanskih klubih.
FAITH NO MORE so de-
cembra v Los Angelesu posneli
material za nov album »King
For A Day.. .Fool For A Life-
time«. Nekaj dni zatem jih je
zapustil kitarist Trey Spruan-
ce, ki je s pevcem Mikeom Pat-
tonom, bobnarjem Mikeom
Brodinom, basistom Billyjem
Gouldom in klaviaturistom
Roddyjem Bottumom sodelo-
val od lanskega januarja, ko je
zamenjal Jima Martina.
Sodelavci uglednega angle-
škega glasbenega tednika Me-
lody Maker že vrsto let izbira-
jo naj album in naj single leta.
Letos je med albumi preprič-
ljivo zmagal bristolski duo
PORTISHEAD, ki je na prven-
cu »Dummy« navdušil z meša-
nico bluesa, soula in hip-hopa.
Drugi so bih PULP z LP-jem
»His'N'Hers«, tretji pa ameri-
ški art- rockerji PAVEMENT
z albumom »Crooked Rain,
Crooked Rain«, komad »Girls
And Boys« britanskega kvin-
teta BLUR pa so proglasili za
single leta.
Nemški tehno pop bend
CULTURE BEAT bo prvi iz-
med tovrstnih, ki bo izdal al-
bum, posnet v živo. LP z na-
slovom »Culture Beat Live On
Stage« naj bi izšel v drugi po-
lovici leta.
Po desetih letih premora je
znani pevec Robert Palmer
skupaj s članoma mega zvezd-
nikov Duran Duran Andyjem
in Johnom Tylorjem spet re-
formiral skupino THE PO-
WER STATION. Za album, ki
naj bi bil objavljen še letos, je
omenjena trojica že posnela
priredbo trideset let stare
skladbe »Taxman« skupine
The Beatles.
Robert MAGNIFICO (na sli-
ki) je prejšnji ponedeljek v TV
oddaji Studio City napovedal
svoj odhod z glasbene scene.
To odločitev je nekaj dni kas-
neje sporočil tudi založbi Heli-
don, ki je izdala njegov izvrst-
no prodajani debitantski al-
bum. Sicer pa Helidon pri-
pravlja kompaktno ploščo
»Uspešnice«, na kateri bodo
zastopani vsi najboljši Helido-
novi izvajalci lanskega leta,
kmalu pa naj bi izšel tudi CD
z največjimi hiti mariborskih
Lačnih Franzov.
V BarFlyju bodo v soboto,
28. januarja, nastopili velenj-
ski rockerji ŠANK ROČK,
v četrtek, 2. februarja, pa bo
tam prepevala MARJANA
DERŽAJ.
STANE SPEGEL
Št. 4. - 26. ianuar 1995
29
GLASBA
Sergeja - Kdo le kriv
za še en neodkrit talent?
Ko sem se nekega dne ob
koncu oktobra prejšnjega le-
ta vrnil domov z nastopa,
sem kot običajno najprej
preposlušal telefonsko tajni-
co. Med drugimi me je klica-
la s Koroške tudi prijatelji-
ca, ki je nisem ne videl ne
slišal od študentskih let. Po-
vedala je, da ima izredno
glasbeno nadarjeno učenko,
ki je pred kratkim zmagala
na Karaokah, ki jih sprem-
ljamo na televiziji.
Ker me takšne stvari ved-
no zanimajo in ker sva nekaj
dni za tem kot Spidi&Gogi
sredi Gosposke ulice v Mari-
boru pripravljala Mehano
- Karaoke, sem jo povabil
k sodelovanju. Osmošolka
Sergeja Palko iz Brezna na
meji med Štajersko in Koro-
ško je, kljub slabim playbac-
kom, prisotne in tudi naju
šokirala, saj bi bil vsakdo, če
bi imel zaprte oči, prepričan,
da poje Irena Vrčkovnik. Po
nastopu so naju njeni starši
prosili, če bi ji lahko kakor
koli pomagala. Kljub nabite-
mu novembru in decembru
sva obljubila, da ji napiševa
vsak po eno skladbico, takoj
po novem letu pa naj bi ju
posneli.
Tako se je tudi zgodilo.
Posneli smo pesmici »Prvi
poljub« in »Prva ljubezen,«
ki ju je Sergeja, kot da je bila
že stokrat v studiu, posnela
z neverjetnim občutkom in
bila presenetljivo tonsko
ubrana. Pri pripravi na sne-
manje ji je pomagala njena
učiteljica klavirja, ki je bila
prisotna tudi na snemanjih
in je vsa navdušena nad svo-
jim odkritjem. Finančno so
Sergej o podprli starši, v bo-
doče pa se bo verjetno našel
kakšen sponzor. Če bodo
Sergeji stali ob strani starši,
ima glede na svoje sposobno-
sti vse možnosti, da postane
ena izmed vodilnih sloven-
skih zabavnih solistk. Res je,
da ji bova zaradi dolgoletnih
izkušenj pomagala tudi mid-
va, če pa se vse to ne bi zgo-
dilo, pa je vprašanje, če bi se
nadarjeni Sergeji ponudila
kakšna druga priložnost.
V tem vidim pri nas velike
težave. Kritika leti predvsem
na nesposobnost naših za-
ložb. V tujini imajo posebne
agente, ki so zadolženi za
odkrivanje mladih talentov.
Cesto se v svojih člankih
z negativno kritiko obračam
na naše založbe in glasbene
agencije. Absurdno se mi na-
mreč zdi, da pevke, kakršna
je Sergeja, ki se je predstavi-
la in celo zmagala v eni iz-
med osrednjih televizijskih
glasbenih oddaj, katere po-
slanstvo je, da odkriva na-
darjene mlade pevce, nihče
od tistih, ki od izdajanja do-
bre glasbe živijo, niti opazi
ne. Kot kaže, je pri nas po tej
plati še vse bolj po balkan-
sko in se samo na koncu »po-
kasira«, pot do tega trenutka
pa nikogar ne zanima. Še
vedno je prisoten monopoli-
zem, ni zdrave konkurence,
kot je to zunaj naših meja, ko
se ob odkritju nekega talenta
zanj vsi pulijo in v njega in-
vestirajo. Mislim, da bo mo-
ralo tudi pri nas v kratkem
priti do tega, da bo nekdo po
službeni dolžnosti sedel pred
ekranom ter takoj po oddaji
zavrtel telefon in šel v akci-
jo. Takrat bo Sergeji podob-
nim mnogo laže in tako je
tudi prav. Premajhni smo, da
bi kakovost, ki jo imamo tu-
di v glasbeni sferi, spregle-
dali ali prepustili naključ-
jem, po drugi strani pa bi se
radi zgledovali po zahodu.
SLAVC L. KOVAČIČ
Razsvetijeno
obzorje - še
smo živi!
Piše Aleš Jošt
In potem smo se odlepili.
Kljub sneženju in nevarni ce-
sti požrtvovalna šoferka ni niti
za hip oklevala. Bil je tisti če-
trtkov večer, ko so bili v Bar-
fly-ju napovedani Čmami
obručiči, mene pa so vrtali
Tromatism na Metelkovi
v Ljubljani. Nismo si izbrali
dobrega mesta, vendar druga-
če ni šlo. Z verigami v prtljaž-
niku in s prijateljema na sede-
žu zadaj, je Čehinja dokazala
brezhibnost dve leti starega
vozila, če odmislimo pijani
brisalec, ki je tu in tam obtičal
ali celo flopnil čez vetrobran,
tja nekam proti levi. Peti pot-
nik se je vkrcal na Celovški in
se predstavil kot Schmidt. Ob
pol desetih smo stali v ledeno
mrzlem hodniku pred vhodom
v Chanel Zero in sveče na tleh
so trepetale kot da je sodna
ura. Pa ni bila! Tudi tonska
proba še ni bila, tako da smo
morali na zapravljanje po lo-
kalih, kjer so vzorno zaklepali
vrata za nami: »Konc je ejga,
fajront!« ali pa so bili že tako
ali tako zaprti. No, potem nam
je le uspelo, da smo se nekako
zbasali v osrčje dogodka, kjer
so nas najprej poštamplirali,
kar je izgleda postala že ustav-
na pravica vratarjev-lagerfi-
rerjev ali kaj se grejo. Čisto
normalno se ti mora namreč
zdeti, da jim daš denar oni pa
ti potem začnejo komandirati
in te označijo zaradi boljše
preglednosti. Še dobro, da mi
kakšnega zoba niso izpulili, da
bi me potem lažje prepoznali
kot poštenjaka, ki je plačal
karto. Dio mio!
Ni bilo treba dolgo čakati,
da se je pričela predstava
Francozov Tromatism, šaman-
ski obred razsvetlitve s popol-
no zmedo med gledalstvom,
kateremu so se med nogami
valjali v žaklje zaviti akterji in
v gužvi podoživljali pasje ob-
čutke svežega zraka pri tleh.
Glasbena sekcija je bila obo-
rožena z ritem mašino, kitarist
in kitaristka pa le še z dvema
efektoma. Fantastično so vzle-
teli ob ritualnem obešanju
akrobatov na položaje nad nji-
hovimi glavami, pevec, plesa-
lec in govornik obarvanih lic
je izkričal prvi psalm hardco-
rovske hipnoze in končno smo
se lahko malo sprostili. Hla-
stal sem z vsemi čutili in po-
zorno spremljal, ples, napade
glasbene polovice in pripove-
di, prav navadne in preproste,
prevedene v angleščino s šar-
mom francoske žblbotavščine.
Proti mučenju živali v labora-
torijih, klanju v klavnicah, po-
sebno poglavje o brezobzirno-
sti tevekuge, če vržeš ogorek
v naravi, vedi, da bo tam ležal
vsaj šestdeset let in imičeval
pitno podtalnico, začni pri se-
bi, bij svoj boj, jebi policaje,
vojsko in druge aparatčike, ki
ti kradejo svobodo. »Zunaj so
policaji in hočejo, da končamo
svoj nastop, ker se pritožujejo
ljudje, ki živijo v okolici! Gle-
de na to, da smo že v Franciji
precej na slabem glasu, lahko
rečem samo: »We don't care!«
In zažgali so še močneje, na
plan so skočili bruhalci ognja,
ekstaza ni trpela zaradi slabih
pogojev, izvajalo se je nemo-
goče. Toplo so nas greli ognji
iz ust plesalcev, majhen škric
je s posodo tekočega blata
opleskal tiste, ki se niso uspeli
umakniti, na odru pa je drvela
čistina rokenrola natočena iz
svetega grala, osveščena in
mogočna. Zame so Tromatism
prvi kandidati, da postanejo
eden mojih redkih kultnih
bendov, vsekakor pa smerokaz
v vsesplošnem boju za lepši
svet zanamcev. Spomnil sem
se vseh prijateljev, za katere
mi je žal, da niso bili z nami in
tega doživeli. No, no, gremo
dalje! Odprite oči, svetlo je!
Pen loto
Nihče ni napovedal pravilnega vrstnega reda skladb.
Za predloge, ki jih je izbral Stane Špegel, lahko glasujete
v sredo, 1. februarja 1995. Nagrada za pravilno napoved,
ki jo podarja sponzor oddaje Pop loto, trgovina Oris
MASH, je vredna 9 tisoč SIT.
Kupone na dopisnicah pošljite na naslov: Radio Celje,
Prešernova 19, Celje.
i§. 4. - 26. ianuar 1995
VRTILJAK
30
HELLO!
Sneg je in Vrti Ljaček ne počenja nič drugega, kot da kriči
»Bela snežinka, ki pada...« Dovolj ga imam!
A si lahko predstavljate tako sitnega mlajšega brata, kot je
on? Sploh pa: slišal sem, da me je v prejšnji številki nekaj
opravljal. Nesramnež mali! Še žal mu bo!
Sicer pa: zbiram keš za nov glasbeni stolp. Starša sta mi ga
obljubila za spričevalo, vendar dvomim, da bo takšno, kot si ga
onadva žeUta videti. Brez stolpa pa samo zato ne bi rad ostal!
Zaljubljen sem vedno bolj in vedno globlje. Zadnjič sem jo
povabil v kino in tudi jaz sem izpadel kot pravi specalist!
Pa vi? Kako se pečate, kdaj veste, da ste zaljubljeni, kaj takrat
storite? Pišite mi in povejte - pisec najbolj izvirnega navodila,
najbolj v srce segajoče ljubezenske izpovedi, bo nagrajen s sonč-
nimi očali, ki jih podarja optika R&R iz Celja. Enako nagrado
sta za svoji dokončani zgodbici z naslovom »Grozljivka družine
Mraz« dobili tudi Mateja Mejavšek, Pongrac 164, Petrovče, in
Barbara Ovtar, Žiče 38, Loče pri Poljčanah.
Skratka: izogibajte se cvekov, ne imejte več kot enega pra-
vega prijatelja, pijte malo manj kot jaz in bodite pridni!
Bila je temna silvestrska noč,
mesec je sijal, ko prvič si poljub mi dal.
»Ljubim te,« si rekel trepetajoče,
a tvoje ustnice bile so vroče.
Pojdi, ker ne smem te več ljubiti,
in ne vrni se, ker te moram pozabiti.
Sem srečala ga v mestu,
nasmehnil se mi je.
Potem vsak dan na cesti
srečala sva se. ,
Je rekel, da me ljubi,
verjela sem preveč,
me zmedel je s poljubi,
nazaj prišel ni več.
V začetku sem jokala,
sedaj solza ni več,
saj kmalu sem spoznala,
da ves je jok odveč.
Poslala: SIMONA
Draga prijateljica, 1
opravičujem se, ker si na objavo zgodbe čakala kar
nekaj časa. Vem, da je bila to zate huda izkušnja,
ampak, veš, življenje teče naprej in mislim, da ti bo
sčasoma uspelo preboleti tudi to. Sčasoma namreč vse,
pa naj bo še tako hudo, preide v spomin, veš. Zato živi
naprej! Živi lepo; živi zase in zanj! Prav gotovo bi bil
tudi on vesel, če bi te videl srečno I
Glas mladih
V moje veliko veselje
ste spet začeli pošUjati
šolska glasila. Glas mla-
dih, glasilo učencev OŠ
Polzela, je poučno, za-
bavno in zanimivo hkrati.
Obvešča o šolskih dogod-
kih, skrbi pa tudi za raz-
vedrilo in odgovarja na
težave mladih.
Še posebej všeč mi je, ker so v glasilu smiselno
združeni tako prispevki, namenjeni najmlajšim, kot
tudi tisti, ki so jih napisali starejši (sedmo- in
osmarčki). Si lahko predstavljate, da je glasilo celo;
Vrti Ljaček prebral z zanimanjem?
Tokrat so člani literamo-novinarskega krožka OŠ
Vere Šlander Polzela, ki glasilo izdajajo, celo stran'
namenili tudi svoji mentorici Magiji Tronovšek ozi-;
roma Mariji Kronovšek, ki je, poleg tega, da je mento-
rica krožka, tudi učiteljica slovenščine. Domiselno je
zbrala najbolj smešne stavke, ki jih je učencem šole
uspelo spraviti skupaj od začetka šokkega leta. Kar,
.zanimivo, kaj?!
Kot vedno, tudi
toicrat z vami:
NINA M. - z luknjo v izpuš-
ni cevi toyote, čakajoč na
honorar;
ROBI K. - še vedno srečno
zaljubljen (čeprav deli lju-
bezen s Pink Pantherjem,
ki ni bil ravno poceni);
Na napliaii se
učimo - oli njili se
nasmejimo!
Ločimo več vrst stilno zaz-
namovanih OSEB. (besed)
V orisu govorimo o IZRA-
ČUNAVANJU vtisov, (izra-
žanju)
Siopmnenke so besede s SO-
RODNIKOM, (sorodnim po-
menom)
Varoval jo je kot PUNČKO
svojega očesa, (pimčico — ze-
nico)
DUBROVNIK je krsta Ur-
škin^a otroka. (Duhovnik)
Tavčar je v črtici Tržačan
opisal tragično usodo RA-
NJENCEV, (rejencev)
Med Finžgarjeva mladinska
dela sodi tudi MADONCA.
(Makalonca)
Tale verz ima pet PODAR-
JENIH zlogov, (poudarjenih)
V pesmi je tekoča RIBA.
(rima)
Jenkov rojstni kraj je Podre-
ča na STAREJŠEM polju.
(Sorskem)
V delu je veliko NAROČE-
NIH izrazov, (narečnih)
Jenko je napisal CIRKUS
desetih pesmi, (ciklus)
REFERENT sledi na koncu
vsake kitice, (refren-pripev)
Trdina je napisal povest
Gluha KOZA. (loza-gozd)
V stavku imamo levi in des-
ni PRIRASTEK, (prilastek)
V tem primeru gre za ROČ-
NO priredje, (ločno)
MAGUA TRONOVŠEK
Poznamo tudi primer, da je
človek preveč ponosen, da bi
se boril.
(Thomas Woodrow)
Pride (In The Name Of Love)
(U2)
One man come in the name of love
One man come and go
One man come he to justify
One man to overthrow
In the name of love
What more in the name of love
In the name of love
What more in the name of love
One man caught on a barbed wire fence
One man he resist
One man washed up on an empty beacb
One man betrayed witb a kjss
What more in the name of love
In the name of love
What more in the name oflove
Early moming April four
A shot rings out in the Memphis sky
Free at last
They took your lile
They could not take your pride
In the name oflove
What more in the name oflove
In the name of love
What more in the name of love
Resnična življenjsica zgodba
Najina tragična življenj-
ska zgodba je trajala natan-
ko štiri tedne. Ne morem ra-
zumeti, da je konec vsega le-
pega, česar prej še nisem do-
živela. Sedaj sem bila prvič
resnično zaljubljena...
Spoznala sem ga neke to-
ple noči v nekem mestu. Nje-
govi lasje so bili kot ta noč
- črni in vihravi, oči pa tople
- kot vroča čokolada. Bilo je
nekaj v njem, kar me je takoj
pritegnilo. On sam je bil
usodni magnet. Zdelo se mi
je, da je osamljen. V pogovo-
ru z njim in najinimi prijate-
lji sem ugotovila, od kod je
doma in da je bil dve leti
v tujini. Skupaj smo prežive-
li lepo noč, ki se je spomi-
njam še danes. Čez teden dni
sem bila povabljena na za-
bavo, kamor je prišel tudi on
- moj neznanec.
Pripovedoval mi je o živ-
ljenju v tujini ter kaj je tam
delal. Še vedno nisem vedela
njegovega imena, za kar mi
je bilo tisti trenutek vseeno.
Pomembno je bilo le, da sem
bila z njim.
Potem sva plesala. Še da-
nes čutim najin prvi dotik
dlani in nežen, prijateljski
objem. Oba sva bila kot
v transu. Ampak, vse se en-
krat konča in z zabave sem
odšla domov, kjer sem še
vedno sanjarila o njem.
Po nekaj dneh sem slučaj-
no izvedela, kako se piše, in
takoj sem poiskala telefon-
ski imenik. Poklicala sem
kar na prvo številko, ki sem
jo našla. Dobila sem prave
informacije: kako mu je ime
ter telefonsko številko. Vsa
razburjena se ves teden ni-
sem mogla odločiti za usodni
khc. Prišel je četrtek. Pokh-
cala sem in oglasil se je on.
Zelo je bil vesel mojega kli-
ca. Dolgo sva se pogovarjala.
Predlagal je, naj ga še pokli-
čem, nežno sva se poslovila.
Veselila sem se najine skup-
ne poti v prihodnost...
Naslednji dan pa telefon-
ski klic, da je imel hudo pro-
metno nesrečo. Zanimalo me
je le, če je še živ.
Prijateljica me je želela
pripraviti na najhujše. Drža-
la sem pesti zanj, ampak
usoda je kruta. Umrl je
v bolnišnici. Ostala mi je le
njegova slika...
PRUATELJICA
REZULTATI NAGRADNEGA ŽREBANJA
ZA VARČEVALCE V ŠOLSKIH HRANILNICAH
Razredne skupnosti:
ROKAVICE MONT
- 2. razred, OŠ Vinska gora
- 7.a razred, OŠ Šempeter
ŠALI MONT
-1. in 2. razred, OŠ Ponilcva pri Žalcu
- 5.a razred, OŠ Primoža Trubarja Laško
PLASTIČNI LOPARJI ZA SANKANJE
- 3. razred, OŠ Nova Cerkev
- 8.a razred, OŠ Loče
Individualni varčevalci:
SMUČI
- Uroš Drame, 4. razred, OŠ Loka prižusmu
TERMOFLIS PULOVER
- Neja Brglez, 2. razred, OŠ Galicija
SANKE
- Robert Kitak, 2. razred, OŠ Donačka gora
in še 400 ostalih individualnih nagrad!
VSEM IZŽREBANIM ISKRENE ČESTITKE!
it. 4. • 2«. ianuar 1995
31
FELJTON - ROMAN
Brez zadnjega stavka?
Listi so o tem veliko pisali.
Razumljivo: svojevrstna svet-
loba na nočnem nebu je eno,
nekaj povsem drugega pa je
smrt izkušenega pilota zaradi
»letečega krožnika«. Pa še
podnevi!
Javnost se je vznemirila, za-
skrbljeni so bili tudi nekateri
izmed tistih, ki so se dotlej po-
rogljivo nasmihali, kajti nav-
sezadnje ni šlo za skrivnostno,
neznano veličino, marveč za
nekaj, kar bi se lahko spreme-
nilo v sovražnika. Mar je Man-
tell zasledoval nezemeljsko
vesoljsko ladjo s sovražnimi
bitji?
Tudi letalci in sodelavci
projekta Sign so bili v negoto-
vosti. V zmedi so hoteli pomi-
riti duhove, od tod smešno po-
jasnilo, ki so ga v tisku ponu-
dili javnosti, češ, da se je Man-
tell zapodil proti Veneri in se
je pri tem ponesrečil. Ko so
astronomi in drugi strokov-
njaki zavrnili do izjavo, češ, da
je bilo oblačno in Venera tako
rekoč nevidna (zlasti še pod-
nevi), je prišlo dmgo pojasni-
lo: Mantell je zasledoval izvid-
niški balon. Pristojna služba je
kasneje ugotovila, da ob ti-
stem času tam ni moglo biti
takega balona. No, in tistega
dne se je mudil v Godman P''i-
eldu neki inženir Scott. Po
njegovi izjavi se je Mantellov
zadnji stavek glasil takole:
»Moj bog, to je orjaško, okna
ima.«
Scott je trdil, da je osebno
slišal te zadnje ManteUove be-
sede, posnete na magnetofon-
ski trak. V kasnejšem uradnem
poročilu jih ni bilo.
Nad 33 državami
hicrati
Neznan leteči predmet so
znanstveniki opazovali 6.
aprila 1948 nad White Sand-
som, kjer so preizkušali na da-
ljavo krmarjeno orožje. Bil je
ovalne oblike, po meritvah
s teodolitom so izračunali nje-
govo hitrost 27.000 kilometrov
na uro. Ko se je NLP nenado-
ma začel vzpenjati, se je dvigal
s hitrostjo 40 kilometrov v 10
sekundah.
Dne 2. julija 1948 je kakih
deset ljudi opazovalo osem
NLP, ki so leteli nad naseljem
Disma in nato pristali na
vzpetini blizu kraja St. Maries
v državi Idaho.
Istega dne zvečer je gledal
radijski napovedovalec Danni
Kelley podobno formacijo, ki
je naglo letela nad mesto
Augusta, NLP so bili sivkasti,
leteli so s hitrostjo, kakršne ni
Kelley opazil še pri nobenem
letalu. Kasneje zbrani podatki
kažejo, da so se NLP sočasno
pojavili v 33 zveznih državah,
med drugim tudi v Knoxvillu,
kjer je univerzitetni profesor
Brehm opazoval po vsej ver-
jetnosti kovinski valj, ki se je
premikal z veliko hitrostjo.
V noči na 24. juUj 1948 je
letalo DC-3 letelo na redni
progi Mobile-Montgomery
(Alabama). Kapitan Chiles in
pilot Whitted sta ob 2.45 hkra-
ti opazila kakih 250 metrov
pred seboj motno rdečo svet-
lobo.
»Spet kakšna vojaška no-
vost«, je kapitan rekel pilotu.
Zdelo se je, da se NLP spuš-
ča proti letalu DC-3 v strmo-
glavem letu, nenadoma pa je
zavil na levo in ga prehitel
v vzporedni smeri. Pilota sta
ocenila oddaljenost na kakih
800 metrov. Ko je NLP prehi-
tel DC-3, se je strmo vzpel in
izginil v oblaku. Siloviti zrač-
ni valovi so premetavali in zi-
bali staro letalo DC-3.
Kasneje sta Chiles in Whit-
ted opisala NLP: brez kril,
približno dvakrat večji kot B-
29, spredaj je bilo nekaj, kar je
spominjalo na radarsko ante-
no. Chilesu se je zdelo, da je
videl okna v trupu. Po izjavi
obeh je bil NLP močno i ta-
svetljen. Ko je drsel mimo, se
je modro svetlikal po vsej dol-
žini trupa, tik za njim pa je
bila oranžna sled.
Takrat je bilo v bližini še
drugo letalo. Pilot je sporočil,
da je videl svetlikajoč se pred-
met na nebu. Tudi na zemelj-
skem površju je nekaj ljudi vi-
delo na nebu neznan predmet.
Prvi dan novembra 1948 so
radarski tehniki letalskega
oporišča Goose Bay na Labra-
dorju opazili svojevrsten leteči
predmet, ki se je gibal s hi-
trostjo okoli 1000 kilometrov
na uro.
Dva dni kasneje so radarski
strokovnjaki japonskega letal-
stva dobro uro spremljali ne-
navaden zračni manever dveh
NLP, ki sta se spopadla. Na
radarskih zaslonih sta bila po-
dobna letalom, vendar takrat
ni bilo običajnih letal na ti-
stem območju.
»Ti in podobni dogodki so
povzročili zmedo«, je kasneje
dejal univerzitetni profesor
Allen Hynek, astrofizik in sve-
tovalec ameriškega letalstva
za NLP. »Veliko poročil o NLP
z vsega sveta prihaja od zane-
sljivih ljudi s čutom odgovor-
nosti, med drugim od pilotov
gorske straže, od policistov,
pilotov in vojaških nadzornih
central, preveč resnih poročil,
da bi jih mogli odpraviti kot
plod domišljije ali kaj podob-
nega.«
Nekateri so namigovali, da
je nacionalna varnost ogrože-
na zaradi skrivnostne iznajdbe
neke tuje sile. Toda, opazova-
ne značilnosti NLP niso sodile
v predstavni svet vojaškega
napredka, le neznaten odsto-
tek vseh pojavov NLP je bilo
mogoče zanesljivo obrazložiti
z astronomskimi objekti ipd.
Zato so bili tudi pri projektu
Sign kaj kmalu različnih
mnenj. Ali gre za nezemeljske
vesoljske ladje ali pa za mno-
žično psihozo, povojno ne-
vrozo?
Kmalu je zmanjkalo kon-
vencionalriih izjav. Bili sta le
dve možnosti: ali ima problem
psihološko obeležje — spričo
pomanjkanja preverjenih in
podprtih izjav so se radi izmi-
kali v to smer - ali pa se za
pojavom dejansko skriva ne-
kaj, česar noče nihče priznati.
Če se človeški razum sooči
z običajno predstavo o svetu,
poskuša človek premostiti ta
prepad, seveda raje s čustvi
kakor z razumom, kajti razum
bi moral pi-iznati vrzel
v znanju.
Leta 1948 se je projekt Sign
znašel v zagati. Ker ni mogel
dati zadovoljivih pojasnil, se
je obrnil na znanstvene sveto-
valce pri letalstvu in v ustano-
vah. Tam pa so bili ostri: ne
more biti tistega, česar ne bi
smelo biti!
Ameriško letalstvo je imelo
glavno vlogo, kajti drugje so se
ravnali po njem. Hynek pravi:
»Ko sem v nekaterih deželah
povprašal, kaj so storile v zve-
zi z NLP, sem dobil večinoma
tak odgovor: ker ZDA obrav-
navajo ta problem z vsemi svo-
jimi sredstvi, druge dežele
s svojimi omenjenimi mož-
nostmi težko storijo kaj več,
zato bodo počakale na ugoto-
vitve ameriških raziskav.
Sodelavci projekta Sign so
dolge mesece razčlenjevali do-
kazno gradivo: izjave pilotov,
sledove na radarskih zaslonih
ter opazovanja znanstvenikov
in trditve strokovno usposob-
ljenih prič. Po teh ugotovitvah
so NLP večinoma ploščati, po
navadi s kupolo, imajo premer
desetkrat večji kot višino
v središču. Pogosto letijo v for-
macijah, opazili so jih ljudje,
zaznamovali so jih radarji. So
tudi eliptični in taki v obliki
cigare, nekateri so »dvokrov-
niki«, t.j. z linami v dveh vr-
stah. Oboji imajo izreden po-
spešek, so silno hitri in se lah-
ko v poletu obrnejo za 180 sto-
pinj. Očitno so pogonske na-
prave v njih daleč pred vsemi
znanimi doslej.
Znanstveniki in sodelavci
protiobveščevalne službe pri
projektu Sign so soglasno ugo-
tovili, da so NLP nezemeljske
vesoljske ladje, ki iz nam nez-
nanih razlogov opazujejo
Zemljo. Pripravili so tudi raz-
členjeno poročilo, naslovljeno
na takratnega štabnega načel-
nika generala Hoyta Vanden-
berga. V tej listini z oznako
»strogo zaupno« je med dru-
gim zapisano:
Neznani leteči predmet nad zatemnjenim Nevv Vorkom med velikim izpadom električnega toka.
Fotografijo je objavil časopis »Time.«
»Ali te je ponoči kaj bolelo, da si tako stokala?« je vpra-
šal, ko sta srebala kavo, ki jo je Mira na hitrico pripravila'.
»Nič, le neumne sanje sem imela,« je odvrnila. Malo sta
pomolčala, potem je Mira zamišljeno rekla: »Le kako bo, ko
te ves teden ne bo doma?« »To me res ne skrbi, saj znaš
dobro kuhati, da ne boš lačna, sosedov pa nimava takih, da
bi lahko bil ljubosumen!« se je pošalil Janez. Grenko se je
Mira nasmehnila in si mislila svoje.
Janez je na občini, s priporočilnim pismom podjetja hitro
opravil z uradnimi postopki okrog potnega lista. Zagotovili
so mu, da bo do konca tedna potni list že narejen.
Ker v teh dneh ni imel pravega dela v službi, si je vzel še
nekaj dodatnih dni dopusta. Prijetno sta te dneve preživela
z Miro. Sejala in sadila sta povrtnine in še k bratu Rudiju
sta šla pomagat prekopavat vinograd.
Nov delovni teden se je za Janeza začel precej drugače
kot prejšnji. Kar smejalo se mu je, ko je sedel za volan
v udobni kabini novega tovornjaka. Prvo, bolj poskusno
vožnjo je opravil kar sam, samo v Avstrijo in nazaj je peljal,
da se je malo privadil novega stroja. Kot bi bil na lepem
konju, tako ponosno je sedel Janez za volanom novega
tovornjaka, ko se je pripeljal nazaj na dvorišče podjetja
»Naši prevozi!«
Izza okna pisarne pa seje nasmehnil Valentin in si zamr-
mral: »Kmalu pojdeva na vožnjo Janez! Le da bo moja prej
krajša in slajša!« Zadovoljno si je pomel roki, saj je šlo
znova, kot že tolikokrat po njegovih načrtih.
XII.
Takrat se je moral Valentin zares potruditi, da je lahko
zagotovil Janezu to delo, saj je bilo mnogo takšnih v tistih
časih, ki bi radi več zaslužili in kdaj videli tuji svet.
Seveda bi se zelo motili, če bi mislili, da se je Valentin
trudil zaradi Janezovega prijateljstva. O, ne! Divje ga je
premagovala želja po Mirinem toplem telesu! Tako mu je
prišla, kot naročena, možnost, da z novo službo pošilja
Janeza daleč proč, sam pa bo medtem lahko izkoristil lepe
trenutke pri svoji ljubici. S svojo ženo, Amalijo, se tako ali
tako ni razumel najbolje. Zaradi okolice in otrok sta vztra-
jala v razmajanem zakonu - vozila sta pa bolj vsak po
svojem tiru. Tako se tudi tu Valentin ni nadejal posebnih
zaprek, saj ga žena ni skoraj nikoli spraše^^ala kod hodi in
kaj počne.
Takoj, ko se je Janez \TniI s poskusne vožnje z novim
tovornjakom, se je ves hvaležen napotil v Valentinovo
pisarno. Ni se mu mogel dovolj zahvaliti, da mu je zagotovil
delo na tako dobrem stroju. Prej se je mučil na starem,
sopihajočem tovornjaku, sedaj pa je sedel kot gospod,
v udobni kabini Mercedesovega tovornjaka.
Za darilo je prinesel Valentinu steklenico drage tuje
pijače, katere se je šef zelo razveselil. »No, vidiš Janez, kaj
pomenijo dobri odnosi z mano! Le glejva, da bova vedno
dobro sodelovala. Zdaj, ko boš veliko na vožnji po tujini,
boš lahko takole, mimogrede naredil veliko uslug meni in še
komu drugemu v vodstvu podjetja!« je navduševal Janeza,
ta je pa vse obljubil in potrdil šefu, v svojem veselju ob
pridobitvi zanj imenitne službe.
»Kako je Mira sprejela novico o tvojem novem delu?« je
bil navidez brezbrižno radoveden Valentin. »Hm, nič kaj
dobro se ji ni zdelo, menda se le malo boji zame ali kaj. Saj
mi ni niti bogvekako branila, samo videl sem, da je bila
tako čudno vznemirjena in nerazumljivo zaskrbljena,« je
bil Janez odkritosrčen. »Ah, seveda, na hitro je bilo vse tole.
Je pa tvoja žena pametna in gospodama ženska, boš videl,
kako bo vesela, ko boš prišel konec meseca domov z bolj
polno denarnico!« je modroval Valentin naprej. »Meni se
vendarle zdi, da jo daje dolgčas, pa tudi mlada je še in me
bo še kako drugače pogrešala!« se je zasmejal Janez in
z njim Valentin, le da si je on mislil: »Dolgčas ji bom že jaz
preganjal, brž boš ti dovolj daleč, pa tudi >drugače< te bom
poskusil dobro nadomeščati!« Naglas pa je rekel: »Se bo že
morala navaditi, tebi bo pa tudi pripadalo več dopusta, da
bosta lahko nadomestila zamujeno!« seje sedaj tudi Valen-
tin pošalil in dodal: »Lepo se ti zahvalim za prineseno
pijačo, saj pri nas ne moreš nikjer nabaviti poštenega
viskija, v pisarni pa le s to pijačo narediš primeren vtis na
obiskovalca. Če boš lahko, ga tudi drugič nabavi.«
Tedaj je pogledal Valentin na uro in zavzdihnil: »Pres-
neto, že zopet zamujam na sestanek, zato se zdaj posloviva,
preden pa boš odrinil na prvo pravo vožnjo se mi vsekakor
oglasi - sedaj pa zdravo!« to je govoril Valentin že med vrati
in potem hitro stekel po stopnicah navzgor.
Tudi Janez je hitro odšel na dvorišče, da bi znova ogledo-
val lep, nov tovornjak z vseh strani. Nihče od sodelavcev se
mu ni približal, saj so vsi vedeli, da je Janezu veliko poma-
gal, nič kaj priljubljeni šef Valentin, da lahko prav on sedi
za volanom novega vozila. Ker ni nobeden poznal Valenti-
novih nakan, so si razlagali po svoje, in mislili, da se Janez
prilizuje šefu zaradi boljšega položaja v službi. Malo je
delovala tudi zavist in naenkrat je bil prej priljubljeni šofer
Janez, ves osamljen ob novem vozilu.
Počasi je prihajal čez dvorišče, visok, mlad fant. »Dober
dan, jaz in vi bova najbrž sovoznika na tem tovornjaku,« je
malomarno izrekel. »Ime mi je Ferdinand, vsi me pa kličejo
Fery,« je še dodal. »Čudno, še nikoli vas nisem videl
v podjetju?!« se je zelo začudil Janez, ki mu novi tovariš ni
bil po godu. Fery je zopet z malomarno kretnjo pokazal
s prstom, v eno okno pod vrhom stavbe. »Tam sedi eden
mojih stricev, ki je tukaj >velika živina<, on me je zrinil
skozi!« »A, tako je to!« se je zamislil Janez in takoj mu je
postalo jasno, zakaj stojijo, stari in preizkušeni šoferji na
drugi strani in se nočejo pogovoriti z njima. Nikomur se ni
čutil dolžan pojasnjevati stvari, prijetno mu pa vseeno ni
bilo pri srcu!
XIII.
Čas, ta nevidni studenček našega bivanja, je hitel kar
naprej in prinašal s sabo zgode in nezgode naših junakov.
Dolfeje izredno pridno poprijel za dodeljeno delo v avto-
mobilskih garažah. Soba v samskem domu je bila zračna in
čista, vsa drugačna od njegove, v domači raztrgani bajti.
Tudi redna prehrana, v menzi podjetja, je storila, da se je
njegov izgled močno popravil. Seveda so delovodji naročili,
da mora Dolfeta držati stran od pijače. Prvi mesec, ko še ni
bilo plače v žepu pa tudi ni imel dinarja, to seveda ni bilo
pretežko.
Kaj hitro pa je prišel izplačilni dan v mesecu in takrat je
tudi Dolfe, kot vsi ostali, prejel plačo. Svojo prvo plačo! Ves
srečen je obračal po rokah težko zaslužene bankovce in
začutil je, da lahko tudi on, Dolfe, s katerega so vsi na vasi
brili norce in se ga zaradi pijančevanja izogibali, zasluži in
postane še kdaj bogat! »Ha, danes, ko si dobil prvo plačo, se
pa bolj sam zase držiš!« so začeli Dolfeta zbadati sodelavci.
»Saj tako vemo od kod si doma — tam si daste raje luknjo
v koleno vrtat, kot pa da bi dali za kakšen liter vina
v gostilni!« so postali še glasnejši, ko jih Dolfe ni hotel takoj
razumeti.
Saj bi dal za kakšen liter, le pijače seje v tem mesecu tako
odvadil, da je upal v odrešitev od alkoholne nadloge. Sode-
lavcem seveda ni hotel razlagati, zakaj ga ne vleče
v gostilno. Na nesrečo je tega dne tudi delovodja odšel prej
in mu tudi on ni mogel pomagati, ki je edini vedel za
Dolfetovo nadlogo. Tako si ni mogel drugače pomagati, kot
da je tečne sodelavce povabil v bližnjo gostilno, na pijačo.
Ne pravi zaman slovenski pregovor, da »En hudič te
v gostilno rine, trije pa ven branijo!« Tako se je godilo tudi
našemu Dolfetu. Vsi dobri sklepi in nameni so se razblinili
ob opojnih dišavah, ki so prihajale iz kozarčkov in kupic!
$t. 4. - 26. Ianuar ^995
33
ZA RAZVEDRILO
t*. 4.- M. Immr IMS
NASVETI
34
v MODNEM
VRTINCU
Pripravlja:
VLASTA CAH - ŽEROVNIK
Ker bo februar zdaj zdaj tu
in z njim tudi elitni slovenski
modni dogodek, modni sejem
v Ljubljani, bo tudi sobotna
radijska oddaja V modnem vr-
tincu v znamenju tega sejma.
Naša sodelavka Vlasta Cah-
Žerovnik bo vso zadevo aktu-
alizirala tako, da bo pred mi-
krofon povabila gosta oziroma
osebo, ki je v neposredni pove-
zavi s Sejmom mode Ljubljana
1995.
Sobotna oddaja bo tudi pri-
ložnost za razglasitev najbolj
obetavnih mladih modnih kre-
atorjev-amaterjev, ki so sode-
lovali v lanskem natečaju, trije
najboljši pa bodo kar v studiu,
torej v živo, ponovno narisali
nekaj modnih skic, ki jih bomo
objavili v naslednji številki
Novega tednika na strani, ki je
namenjena mladim. Najboljši
in najbolj obetavni bodo pre-
jeli tudi lepe knjižne nagrade,
nagrajenko meseca oktobra pa
bo od sobote dopoldne dalje
v tajništvu redakcij NT-RC
čakal ročno pleten pulover.
Uredništvo
Vesolje in rustilcaino
udobje
Ihtavo rušenje modnih ta-
bujev bi lahko rekli pojavu, ki
ta hip pošteno razburja kon-
zervativno razmišljajoče Zem-
ljane. Eden takšnih tabujev, ki
ga je letošnja moda »obdela-
la«, je sožitje svetlečih vesolj-
sko-kovinskih efektov in ru-
stikalnih pletenin. Vse skupaj
se je začelo lani poleti z Versa-
cejevimi vinilnimi oblekcami
v stilu pimčk Barbik. Nadalje-
valo se je z nadgradnjo tega
vesoljskega stila, z dodaja-
njem zanimivih detajlov oziro-
ma materialov. Po mnenju
Chiare Boni, Bvblosa in mno-
gih drugih eminentnih kre-
atorskih imen je rustikalno
pletena volna ravno prav
atraktivna za tovrstno druže-
nje. Tako je moda bogatejša še
za en trend, ve pa morda za
novo idejo, kako se prebiti
skozi poznozimsko oblačilno
monotonijo. Kot kombinacijo
seksepilnosti in udobne pre-
prostosti bi lahko označili mo-
dele, ki se čez dan nosijo prav
tako značajsko kot zvečer.
Pletenine iz moherja, angore,
alpake in privlačnih vozličkov
bukleja so to sezono že nešte-
tokrat premleta tema, novost
pa so vsekakor oblačila s ko-
vinskim leskom. Končno so
našla pot tudi v nekatere do-
mače butike. Zgodba zase pa
je, seveda, kako se te vesoljske.
cimjice glede na neslavno za-
držan slovenski modni okus
sploh prodajajo... Kakor koli,
nekaj samozavesti bo že po-
trebno primakniti! Če se po-
našate s to lastnostjo, ne poza-
bite še pike na i - kovinsko
sijoče obutve, ki je letos hudo
modna celo v športni izvedbi.
__________.VLASTA
Nagradno anketno vprašanje meseca januarja:
KATERO ZIMSKO OBLAČILO LETOS NAJPOGOSTEJE NO-
SITE:
a) klasičen plašč,
b) parke s kapuco,
c) krzneno jopo?
ZDRAVNIŠKI NASVET
Tudi z avtogenim treningom
poskrbimo za svoje zdravje
Zdravje ni dobrina, ki bi
nam bila podarjena ob rojstvu.
Zdravja si tudi ne moremo ku-
piti za noben denar. Zanj si je
treba prizadevati in ga varo-
vati, saj to ni stanje, ki bi se ne
spremenilo. Žal današnji čas
vse bolj ogroža človeško
zdravje.
Neprijetnim posledicam ci-
vilizacije in bremenom, ki jih
nalaga človeku naglo utripajo-
če življenje, se človek težko
prilagaja oziroma jih sprejema
kot nasilje.
Zaradi tega se rušijo v člo-
veku naravne zakonitosti, npr.
harmonija in ritem. Prav po-
manjkanje teh dveh dimenzij
pa je po mnenju prof. dr.
Grudna za človeka največji
problem današnjega časa. Po-
sledica takšnega stanja je ne-
uravnovešenost našega »psi-
hofizičnega aparata« (telo in
duševnost). Skratka: človek
živi več ali manj venomer pod
nekakšnim pritiskom, v neki
napetosti, negotovosti, strahu
itd.
Vse to ga onesposablja, da bi
lahko razvil dane telesne in
duševne sposobnosti; na drugi
strani pa ga peha v bolezni, ki
so bile nekoč manj znane.
Toda bremena, ki pritiskajo
na človeka, niso toliko fizične
narave (marsikatero težaško
delo opravlja danes stroj),
marveč vse bolj duševno-ču-
stvena.
Zakaj so zdravniške ordina-
cije vedno prepolne? Zakaj nas
zdravnik marsikdaj odpravi
na kratko? Bolnik, ki bi se rad
(moral) pogovoril z zdravni-
kom o svojih težavah, je več-
krat na hitro odpravljen. Pa
ne, da bi zdravnik pozabil na
dejstvo, da je lahko beseda
zdravilo. Preprosto pri takem
navalu bolnikov nima časa, da
bi bolnika poslušal oziroma se
mu bolj posvetil (izjeme potr-
jujejo pravila). Končno je tudi
zdravnik človek, le s to razli-
ko, da bi svoje slabe volje (tudi
on ima lahko težave v življe-
nju) ne smel kazati bolniku.
Zal je pri takem navalu bol-
nikov treba povedati še nekaj.
Dr. Lindemann namreč ugo-
tavlja, da dve tretjini bolezni
povzročajo duševni dejavniki
ali pa bolezen vsaj pospešuje-
jo. Prav pri takšnih obolenjih
pa je »besedna terapija« - raz-
govor - še kako pomemben in
ne pomaga toliko zdravilo, ki
ga zdravnik napiše na recept.
Pa smo tam. Namesto zdra-
vilne besede oziroma razgovo-
" ra z zdravnikom odkoraka
bolnik iz ordinacije z recep-
tom v roki. S tem ne mislim
odrekati vrednosti zdravilom.
Toda marsikdaj tableta ni po-
trebna, da ne rečem, da bolj
škoduje kot koristi.
V takšni situaciji vsesploš-
nega pomanjkanja časa ostane
človek sam s svojimi težavami
in tegobami. In kako sedaj?
Pred dobrimi 60 leti, ko se je
ukvarjal z »razdraženimi in
nervoznimi« ljudmi, je razvil
berlinski nevropsihiater prof.
dr. Schultz na osnovi svojega
globokega znanja in izkušenj
metodo, s pomočjo katere bi si
lahko človek »v stiski« poma-
gal sam. To metodo je imeno-
val avtogeni trening (AT).
AT je šola življenja (tako ga
imenuje prof. dr. Gruden), kjer
se učimo in naučimo - za uče-
nje pa sta potrebni želja in
vztrajnost ~ uravnovesiti, spro-
stiti naš psihofizični aparat
(telo in duševnost).
Ne nazadnje naj bi AT člo-
veka usmeril nazaj k sebi in
s tem tudi k sočloveku. Govo-
rili smo o neuravnovešenosti
našega psihofizičnega apara-
ta; ta se odraža pri človeku na
različne načine. Od kod pa
pravzaprav »neuravnoveše-
nost«? Vsak dan se lahko znaj-
demo v situaciji, ki nas more
spraviti iz ravnovesja in ki
vzbudi v nas jezo, sovraštvo,
negotovost, nezadovoljstvo,
zavrtost, napetost, strah ...
Vse to predstavlja za naš orga-
nizem določeno obremenitev,
predvsem na duševnem po-
dročju.
Na obremenitve se oglaša
organizem in temu pravimo
stres. Pri tem je treba vedeti,
da organizem enako odgovarja
na telesni in na duševni stres.
Jakost in način odgovora pa
sta odvisna od posameznega
človeka - vsak človek je nepo-
novljiv. Povedati je še potreb-
no, da je duševnost pogosteje
izvor stresa kot fizične obre-
menitve. Iz tega sledi, da se
telesnemu stresu laže izogne-
mo kot duševnemu. Še več,
slednjega nosimo s seboj, ka-
mor koli že gremo. Tako se
znajdemo v situaciji šoferja, ki
je pozabil sprostiti ročno za-
voro, pri tem pa neusmiljeno
pritiska na stopalko za plin,
seveda porabi ogromno ener-
gije, le učinka ni pravega.
Kaj pa se dogaja v nas, ka-
dar smo v stresni situaciji? Te-
daj pride do telesnih in bioke-
mijskih sprememb. Telesne
spremembe več ali manj poz-
namo iz situacij, kadar smo
napeti ali nas je strah: telo
(mišice) je napeto, barva kože
postane bleda (npr. obraz), sr-
ce bije pospešeno, pospešeno
je tudi dihanje, pri srcu čutimo
tiščanje, v grlu nas stiska itd.
Posledice dolgotrajne stresne
situacije lahko privedejo do
oslabitve imunskega sistema
- padeobramba organizma, za-
to smo bolj dovzetni za najra-
zličnejša obolenja, nekateri tr-
dijo, da celo za raka.
In kako je z nami, kadar smo
sproščeni? Takrat smo umirje-
ni, nič nas ne stiska, smo do-
bro razpoloženi, dobro komu-
niciramo z okolico, zato nas
tudi okolica bolje sprejema.
Tako rekoč postanemo drug
človek. Spremenili smo se to-
rej mi in spremenila se je oko-
lica do nas. S tem pa je doseže-
no obojestransko zadovolj-
stvo.
AT ni nobena čarovnija. Gre
za znanstveno metodo, ki upo-
števa osnovni zakon o enovito-
sti človeka (telo in duševnost
sta enovita celota), in za avto-
sugestivno metodo sproščanja,
pri čemer se prenaša moč
predstave na človekov orga-
nizem.
AT je eden od načinov, kako
se sprostiti in si izboljšati svo-
je zdravje, ter hkrati preventi-
va za nastanek zdravstvenih
motenj. Biti zdrav pomeni biti
tudi srečen. Sreča pa je osnov-
na motivacija vsakega člo-
veka.
Prim. MARJAN VEBER,
dr. med.
ZDRAVILNE RASTLINE
Črnoglavka
Boris Jagodic
Črnoglavka (Prunella vul-
garis L.) spada v družino ust-
natic, ki jo v glavnem sestav-
ljajo zelišča, grmovje in le red-
kokdaj drevesa in plezalke.
Črnoglavka je trajnica s pla-
zečo in mnogimi vlakni pora-
slo koreniko. Iz nje poganja do
30 cm dolgo štirirobo steblo, ki
je razvejano in večinoma pla-
zeče. Listi so podolgovato jaj-
časti, pecljati in kratkodlakavi
ter imajo nazobčan in tudi cel
rob. Običajno stojita po dva
lista nasprotno. Vrh stebla so
v klas zbrani modrovijoličasti
dvoustni cvetovi.
Črnoglavka raste po pašni-
kih, travnikih, resavah, polj-
skih mejah, gozdnih obronkih.
Cveti od junija do septembra
in tedaj tudi nabiramo vso
cvetočo rastlino. Hitro jo po-
sušimo v senci na prepihu ali
povezano v šop, pri tem mora-
jo cvetovi ohraniti svojo Jepo
modrovijoličasto barvo.
Črnoglavka vsebuje eterično
olje, saponine, čreslovine, fla-
vonoide, grenke snovi, sluzi,
sladkorje, rudninske soli itd.
To zdravilno rastlino upo-
rablja le še ljudsko zdravil-,
stvo. Zaradi obilice čreslovin
deluje proti krvavitvam v pre-
bavilih, pljučih, krvavemu
bljuvanju, driski. Iz nje kuha-
mo čaj tako, da vzamemo po
eno veliko žlico posušene rast-
line in jo poparimo s pol litra
vrele vode. Pustimo, da se
ohladi, nato precedimo in pije-
mo po požirkih večkrat na
dan. Čaj priporočajo pri tistih
črevesnih boleznih, pri katerih
se menjavajo driske in zaprtja,
ker uničuje in zavira razvoj
črevesnih bakterij. Zunanje pa
uporabljamo poparek za
zdravljenje vlažnih in suhih
ekcemov, lišajev, pa tudi za
grgranje pri vnetju dlesni ter
pri katarju grla.
Lahko si pripravimo tudi
tinkturo, tako da dva dela sve-
že rastline namočimo v osmih
delih alkohola, pustimo stati
štirinajst dni na toplem, nato
pa tekočino precedimo. Ra-
zredčeno tinkturo • uporablja-
mo za izpiranje ran, ekcemov
in za čiščenje nečiste, mastne
kože. Z nerazredčeno tinkturo
pa masiramo vnete dlesni, če
se nam majejo zobje.
FRANCOSKA
KUHINJA
Vesela Juha
Potrebujemo: IV2 skodelice
belega fižola, 1 velik krompir,
2 korenčka, 1 malo bučo, 1 ste-
blo zelene, 3 skodelice kuha-
nega stročjega fižola, 2 pora,
1 veliko čebulo, 5 paradižni-
kov, 8 skodelic juhe, 8 strokov
česna, 1 šopek peteršilja, sol in
poper, 35 svežih lističev bazi-
like in pol skodelice olivnega
olja.
Fižol namočimo qez noč.
Naslednji dan ga skuhamo
v slani vodi do mehkega. Nato
ga ocedimo in shranimo na to-
plem. V lonec damo 4 žlice
olivnega olja in 4 žlice vode,
segrejemo in na tem dušimo
vso sesekljano zelenjavo, ra-
zen krompirja, paradižnikov
in česna. Potem zalijemo z ju-
ho in kuhamo pol ure na majh-
ni vročini. 15 minut pred kon-
cem kuhanja dodamo na drob-
ne kocke zrezan krompir in
kuhamo, da se zmehča.
Vmes pripravimo omako.
Česen, olupljen paradižnik in
baziliko zmeljemo v mešalni-
ku. Počasi dodajamo olivno
olje, tako da dobimo enako-
merno omako. Vmes še solimo
in popopramo.
Malo pred koncem kuhanja
dodamo še na drobne delce na-
rezan stročji fižol. Vročo juho
damo v pogret jušnik in v po-
sebni posodici ponudimo še
omako.
Kmečka Juha
Potrebujemo: 4 skodelice
kurje juhe, IV2 skodelice se-
sekljanih belih delov pora,
2 skodelici korenja, narezane-
ga na drobne koščke, eno sko-
delico na tanke pramene nare-
zanega svežega zelja, 1 glavico
repe, 1 skodelico na drobne
koščke narezane povojene sla-
nine, 2 žlički gosje ali kurje
masti, 2 žlici parmezana, sol in
poper.
Zelje blanširamo v vreli sla-
ni vodi. Nato ga dobro ocedi-
mo in razprostremo po dnu
lonca. V kožici na maščobi
prepražimo drobno sesekljano
slanino in vso preostalo zele-,
njavo razen krompirja. Z juho
zalijemo zelje in segrejemo do
vrenja. Dodamo prepraženo
slanino z zelenjavo, posolimo
in popopramo po okusu, nato
naj se vse počasi kuha eno uro.
20 minut pred koncem kuha-
nja dodamo še krompir in zali-
jemo z malo vode, če se je jed
prekuhala. Kose kruha potre-
semo s parmezanom in jih za-
pečemo, da se sir razpusti, na-
to jih razrežemo na rombe ali
trikotnike in jih postrežemo
z juho.
it. 4. - 2«. ianuar 1995
35
INFORMACIJE
ROJSTVA
Celje
V celjski porodnišnici so ro-
dile:
13.1.: Vera KOSOVAR iz
Prebolda - dečka, Andreja SE-
VER iz Celja - dečka, Darja
KOROŠEC iz Celja - deklico,
jklarija ŠKET iz Rogaške Sla-
tine - dečka in Breda PERČIČ
iz Celja - dečka;
14.1.: Romana PERČIČ iz
gentjurja - deklico, Ajidreja
rEGNER iz Celja - deklico,
Dai-ja MARTINKO iz Pregra-
da - deklico, Alenka KOŽAR iz
Celja - dečka in Polona TURK
iz Rečice ob Savinji - dečka;
15.1.: Lena KORBER iz Ce-
lja - dečka;
16.1.: Jolanda ŠKORJANC
iz Štor - dečka, Sahar PO VH iz
Ljubnega ob Savinji - deklico
in Blaženka TADINA iz Polj-
čan - deklico;
17.1.: Irena ISKRAČ iz Loč
- dečka, Saša KRŠLIN iz Celja
- dečka, dvojčka in Marija VO-
DUŠEK iz Pristave - deklico;
18.1.: Marta OCVIRK iz Mo-
zirja - deklico, Polonca ZA-
LOŽNIK iz Celja - dečka, Mi-
lena KRIČAJ iz Laškega - de-
klico in Ana FINK iz Loč - de-
klico;
19.1.: Marija REMIC iz
Šmartnega ob Dreti - deklico,
Nataša PRISLAN iz Ljubnega
- dečka, Brigita DROFENIK iz
Mestinja - dečka, Špela KO-
ŽELJ-RESANOVIČ  iz  Celja
- dečka in Ksenija ČOPER iz
Celja - dečka.
POROKE
Celje
Poročila sta se dva para.
Velenje
Poročila sta se dva para in
sicer: Šefkija HALKIC in Se-
nada PAŠIC oba iz Velenja ter
Stanislav DOLAR in Stanka
JELEN oba iz Malega vrha.
Žalec
Poročila sta se dva para in
sicer: Jože STROJANSEK iz
Podvrha in Dagmar JURGEC
iz Podvrha ter Bojan GOJZD-
NIK iz Gotovelj in Bože JE-
LEN iz Šempetra v Savinjski
dolini .
SMRTI
Celje
Umrli so: Marjeta HANČIČ,
65 let iz Letuša, Justina DR-
GAJNER, 82 let iz Nove Cerk-
ve, Marija ŠUSTER, 90 let iz
Šentjurja, Ana ČATER, 86 let
iz Zadobrove, Marija JAZ-
BEC, 74 let iz Lesičnega, Ma-
rija ZAVRŠNIK, 63 let iz Zi-
danega mosta, Dragica STR-
NIŠA, 44 let iz Obrežja, Silva
LENARDIČ, 61 let iz Slane,
Ivan KOTNIK, 61 let iz Rezi-
ne, Justina KOŠIČ, 85 let iz
Brega, Ivan DREMEL, 63 let iz
Šmarjete, Ana ČERMOŠNIK,
72 let iz Žalca, Alojz PAVLIC
iz Celja, Matilda KOCIJAN-
ČIČ, 60 let iz Prekorij, Štefa-
nija VODUŠEK, 75 let iz Ce-
lja, Kunigunda VIDEČNIK, 84
let iz Padeškega vrha, Jurij
ESIH, 65 let iz Celja, Jože RA-
DEJ, 46 let iz Blance in Angela
PERTINAČ, 88 let iz Celja.
• Šentjur pri Celju
Umrl je Stanislav Martin
MLAKAR, 65 let iz Grobel-
nega.
Šmarje pri Jelšah
Umrli so: Jožef POLANEC,
69 let iz Lemberga pri Šmarju,
Amalija PISANEC, 92 let iz
Šmarja pri Jelšah, Kari SMO-
LE, 90 let iz Pustik, Marija
TACER, 74 let iz Spodnjega
Tinskega in Marija FAJS, 97
let iz Zibiške vasi.
Velenje
Umrli so: Hermina KOZ-
MUS, 95 let iz Velenja, Maksi-
miljan VIDEMŠEK, 73 let iz
Lipja, Ljudmila HERLAH, 77
let iz Velenja, Jožef PEČIC, 65
let iz Celja, Frančišek NA-
POTNIK, 89 let iz Lokovice in
Leopold BERVAR, 58 let iz
Šmartnega ob Paki.
Žalec
Umrli so: Anton COKLIN,
89 let iz Sv. Lovrenca, Marjeta
RAINER. 91 let iz Žalca in
Amalija PISANEC, 74 let iz
Prebolda.
VETERINARSKA
DEŽURSTVA
VETERINARSKA POSTAJA CELJE: Delovni čas veterinar-
jev na veterinarski postaji v Celju je od 7.00 do 14.30. Ambu-
lanta za male živali je vsak dan dopoldan (razen ob nedeljah in
praznikih) od 8. do 10. ure, vsako popoldne od 16. do 17. ure,
sicer pa je dežurna služba za nujne primere organizirana V;
v popoldanskem in nočnem času. Tel.: 34-233.
VETERINARSKA POSTAJA LAŠKO: Redni delovni čas je od
7. do 15. ure na veterinarskih postajah v Laškem in Radečah.
Dežurstvo od 15. do 7. ure pa je za celo občino na veterinarski
postaji Laško, telefon 731-485. V primeru odsotnosti veterinarja
v času dežurstva pa lahko sporočilo pustite pri vratarju Pivo-
varne, tel.: 731-121.
VETERINARSKA POSTAJA SLOVENSKE KONJICE: Redni
delovni čas veterinarjev je od 7. do 12. ure, od 15. do 7. ure
zjutraj naslednjega dne pa je organizirano dežurstvo. Telefon na
veterinarski postaji: 754-166.
VETERINARSKA POSTAJA ŽALEC: Dežurstvo je organizi-
rano od 14. do 6. ure zjutraj, telefon 0609 616-786. V rednem
delovnem času lahko pokličete na telefon 714-144 in 0609 616-
786. Ambulanta za male živali je odprta vsak dan, razen ob
nedeljah in praznikih, od 7. do 9. ure in od 16. do 17. ure.
VETERINARSKA POSTAJA MOZIRJE: Redni delovni čas ^
veterinarjev je vsak dan, razen ob nedeljah, od 7. do 15. ure,
redna dopoldanska ambulanta pa od 7. do 9. ure. Do 29. januarja
bo dežurala dr. vet. med. Marija Rup, telefon (0609) 616-978, od
30. januarja dalje pa dr. vet. med. Drago Zagožen, telefon (0609)
616-978.
it. 4. - 26. ianuar 1995
INFORMACIJE
3«
ii. 4. • a«. |«B»ar IMS
37
MALI OGLASI - INFORMACIJE
Šf. 4. - 26. ianuar 1995
38
MALI OGLASI - INFORMACIJE
Št. 4. - 26. ianuar 1995
99
INFORMACIJE - MALI OGLASI
Št. 4. - 26. ianwar 1995
RUMENA STRAN
40
Mesto tla, mesto ne
Šentjur tarejo številne
mestne tegobe, proglasitev
za mesto pa je bila po nme-
nju mnogih Šentjurčanov
preuranjena. V Šentjurju se
bodo lahko upravičeno kitih
s tem velespoštovanim(?)
imenom, ko bodo prebivalce
mestnih blokov nehale ogro-
žati lisice. Govorice o tem,
da je bila lisica iz Ulice Mi-
loša Zidanška dresirana ter
je nameravala ugrizniti ne-
kega domačega veljaka, pa
še niso preverjene.
Šentjur = ex Berlin
Eni oporekajo, da je Šent-
jur zaresno mesto, drugi pa
ga primerjajo celo z velikimi
metropolami. Tako ugotav-
ljajo primerjave z Berlinom
iz časa hladne vojne, z razv-
pitim berlinskim zidom. No-
va pešpot iz Hniševca v cen-
ter jih spominja na bivši
Checkpoint Charlie, domači
politiki pa so si že hladni kot
nekdanji Rusi in Amerikan-
ci. Vse Šentjurčane pa naj-
bolj zanima, kdaj bo padel
tudi novi, neslavni šentjur-
ski zid, ki jih deli na dva
dela.
Razumeti
nerazumlll¥0
Deželni Jožef Jarh je ob
hiperproduktivnosti pri pi-
sanju najrazličnejših sestav-
kov za rubrike Pisma bral-
cev v slovenskih časopisih
našel čas še za pisanje afo-
rizmov. Vsi naj bi opozarjali
na človeške (ne)sporazume,
to pa je tema, ki je Jarhu
blizu. Tudi njega okolje ni-
koli ne razume tako, kot bi
ga moralo. Verjetno je za to iz
srca zapisal: »Vem, da me ne
razumeš, vendar te ne razu-
mem, da me ne moreš razu-
meti« Pa naj razume, kdor
more!
Lisice brez stekline
čisto drugačne lisice pa te
dni razsajajo na celjskih uli-
cah in pri tem ne bo pomaga-
lo nastavljanje vab za zatira-
nje stekline. Lisice ima na-
mreč pod nadzorom mestna
straža skupaj s Kostro, boji-
jo pa se jih lahko samo tisti
lastniki jeklenih konjičkov,
ki radi pustijo avto tam, kjer
jim to narekuje trenutni
navdih.
»Gaspud policaj, vi ste bolj študiran, pa posvefn, dajte mi
no povedat', kaj je naši kokli. Že trikrat sem ji dala valit
jajca, piščancev pa od nikoder?«
»Mogoče je pa petelin kriv?«
»Ah, kje pa. Veste gaspud policaj, pri naši hiši petelina
sploh nimamo.«
Opozicija pridno zbira napake,
videti noče več nobene navlake.
V luči bog vedi katerih zamer,
najprej na rentgen se pošlje premier.
Sledi mu nato še minister za obrambo,
da tujim agentom poskrbimo za propagando.
Za nami je pravkar leto družine,
brezposelni in brezdomci imajo slabe spomine,
Pred nami je še leto varstva okolja,
recikliran papir naj nam širi obzorja.
Mednarodno leto žensk pa nas zavezuje,
da družina pri sebi zdravo mater potrebuje.
Čistega zraka odslej bo dovolj,
le gozdarje zajel naj bi glavobol.
Komu za gozdne delavce bo mar,
ko cerkev postala naj bi gospodar?
Če pa tedaj bo življenje bolj znosno,
pred oltar bo Slovenec stopil ponosno.
FRANCI ČEČ
Politična neodgovor-
nost in AIDS sta si po-
dobna - sta neozdrav-
ljiva.
Po zaslugi lokalne sa-
mouprave bo verjetno
zopet zaživel - lik bu-
talcev.
Posipanje s pepelom je
dokaz več - da smo »po-
goreli«
Nizka temperatura ne
pride do živega - vročim
političnim glavam.
Bližanje koledarske zi-
me ni opravičilo — za
zimsko spanje inšpek-
torjev in varnostnih
služb.
Ni važno, kdaj so voli-
tve — v politiki pomeni
vsak datum nesrečno
številko.
Slovenija se hoče marsi-
kam včlaniti, »članari-
no« pa bodo plačevali
- davkoplačevalci.
Tudi mnogim Sloven-
cem bi pristajal priimek
- Mutibarič.
MARJAN BRADAČ
Marjana Ferliča iz Lesičnega težko razu-
memo, ker tako »krača.« Če pa nam uspe
razvozlati pisavo in šalo objavimo, takrat
očitno uspe nasmejati bralce. Tudi tokrat je
bilo tako, saj je s šalo Raje kaj drugega dobil
največ kuponov naših bralcev, med kateri-
mi smo izžrebali še Štefko Antloga iz Ložni-
ce 33c, Žalec. Predlog za Foto humor pa je
dodala spet Štefka Krajnc iz Kozjega. Pa še
enkrat: »Ne prepisujte šal iz drugih revij!«
Šala tedna
Raje kaj drugega!
Ko je Miha zjutraj vstajal
iz postelje, se je zmeraj uprl
ob steno, tako da je nastal
grd madež na zidu. Žena je
imela tega dovolj in je pokli-
cala pleskarja.
»Pojdite najprej z menoj v spalnico, da
vam pokažem, kam mož vedno polaga
roko.«
»Oh!« je rekel pleskar, »sem že v letih in
odkrito povem, kakšen šnopček bi mi bolj
pašah«
Lenoba
Prijateljica neke dame iz visoke družbe si
ogleduje njeno bogato opremljeno stanova-
nje. Še posebej se ustavi ob prelepi vazi, ki
stoji na vidnem mestu.
»Da, da,« reče dama, »v tej vazi je pa
pepel mojega moža.«
»Oh, oprostite,« reče presenečena gostja,
»nisem vedela, da ste izgubili moža.«
»Saj ni umrl,« jo pomiri gospa, »le prelen
je, da bi si prinesel pepelnik.«
Mož skopuh
žena prosi moža za denar za hrano. »Ti ne
boš žrla mojega denarja!« Tako ji je veno-
mer govoril.
Nekega dne pride mož kot običajno h ko-
silu. Miza je bila pogrnjena v vazi pa kopri-
ve in na krožniku bančni izpisek. Na njem
pa pripis: »Pojdi v banko na kosilo. Ona
požre ves tvoj denar, naj te še pa redi.«
Idealen mož
V živalskem vrtu vodič razlaga lastnosti
posameznih živali. »Noj, na primer, zelo
slabo vidi, a rad poje vse, kar mu ponudiš.«
Neka gospa pripomni: »To bi bil pa res
idealen mož!«
Mestni človek
Kmečko dekle se je poročilo z mestnim
človekom. Lepo sta živela na majhni kmeti-
ji, kjer je večino bremena padla na ženo,
dokler le-ta ni zbolela.
»Daj Franjo, pojdi v stalo, za vrati boš
našel stolček in pomolzi kravo.«
Rečeno, storjeno. Vendar Franja ni in ni
bilo iz stale. Zato je šla za njim in ga obupa-
nega našla v hlevu.
»Že celo uro jo preganjam, prigovarjam,
pa vse zaman. Noče in noče sesti na stolček,
da bi jo pomolzel.«
Kvaliteta
Soseda, ki stanujeta le nekaj hiš narazen,
hvalita vsak svoj daljnogled. »Pred kratkim
sem slučajno nameril svoj daljnogled proti
tvoji hiši in te razločno videl s tvojo ženo
v postelji,« se je pohvalil sosed z daljnogle-
dom japonske izdelave.
»Če bi imel moj daljnogled, bi videl, da to
ni bJa moja, temveč tvoja žena,« je odvrnil
sosed z daljnogledom ameriške izdelave.«
Štorklja
Trezika se pogovarja z babico: »Kako to,
da je pri vas toliko otrok, teti Faniki pa
štorklja noče prinesti nobenega?«
Pa pravi babica: »Zakaj pa si teta Fanika
ne izbere drugega ptiča?«
Šale so prispevali: Stane ŠUMEJ iz Šentjurja,
Klavdija SIMLER iz Celja, Viktorija TOVOR-
NIK z Dobja pri Planini, Fani GMAJNER iz
Žalca, Karin HOFMAN s Polzele, Gabrijela
RORIČ iz Celja in Cilka LIPNIK iz Rogaške
Slatine.
Pred poroko - pogodba
ženi večkrat popustijo živci. Še posebno,
ko se ga mož nalije, če pa je le-ta muzikant
in pride pozno domov, je pa še toliko težje.
Tudi ženi Janeza Gradišnika - Slemenška
se ne godi kaj drugače. Nekoč se je ob po-
dobni priložnosti prav hudo razburjala, ga
celo z kozlom ozmerjala in Janez se je pred
vrati obrnil, odšel ven in spet nazaj v hišo.
»Soseda bi rada govorila s teboj. Pojdi
ven,« je rekel.
Res je odšla in se takoj vrnila. »Kaj pa se
lažeš. Saj ni nikogar zunaj.«
»A... Potem je pa že odšla. Saj ti lahko
kar jaz povem. Rada bi te prosila, če bi ji
kozla prepustila...«
Če je to res, sicer nismo preverili, vedo pa
ljudje povedati, da je moral Slemenškov, ki
se ob številnih gostijah (menda so ljudje
zaradi njega in pokojnega Vrhovskega An-
zeka zaradi prezasedenosti gostije prestav-
ljali) skoraj ni imel časa poročiti. Ko se je pa
ženil, je morala nevesta podpisati pogodbo,
da bo še naprej lahko igral na gostijah.
Pogodba je bila podpisana in tako Janez
še danes gode in sem pa tja malce pozno
pride domov.
EDI MASNEC
Ena iz Janezovega rokava
Mož in žena sta se nekega dne odpravila
pospravljat podstrešje. To je bilo v tistih
časih, ko ženske še niso nosile spodnjic in ko
je Mica odšla po lestvi naprej je Janezu
uspelo nekaj videti.
»Mica, ne vem, če >tvojo< ni plesen na-
padla.«
»Veš kaj. Saj ni nič čudnega, ko pa le
enkrat na leto špricaš.«
it. 4. - 26. ianuar 1995