127. flevflin. v urnimi.vpetek. Z. JbbGb mi xuv. leta. .Slovenski Narod v Ljubljani na dom dostavlje. celo leto......K 24 — pol leta........12 — četrt leta........ 6 — na mesec . ...... 2*— velja: v upravništvu prejeman celo leto..... pol leta ..... četrt leta...... na mesec..... K 22— 11 — 550 190 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Crednistvo: Knallova ulica it 5, (v pritličju levo), telefon it. 34. Izaaja vsak 4an zvečer izvzemžf netelje ia praznike. Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Lpravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari. --— Posamezna številka velja 10 vinarjev. - Ka pismena naročila" brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozka Narodna tiskarna telefon ŠL 85. .Slovenski Narod" velja po polti: za Avstro-Ogrsko: za Nemčijo: celo leto.......K 25-— |ctQ ......^ 2** — ceo*Ueta .* .* I \ 6*50 za Ameriko in vse druge dežele: na mesec" .* • • \ 230 1 celo leto.......K 30" — Vrprašanjem glede Inseratov naj se priloži za odgovor dopisnica aH znamk* IJpraviiistvo: Knaflova nlica *L 5, (spodaj, dvorišče levo), telefon it S 100 letnico avstrijskega občanskega prava. Dimu j, 1. junija. Zgodovina avstrijske monarhije kaže, iz kako heterogenih, raznim kulturnim, gospodarskim in historičnim okrožjem pripadajočih dežel in skupin je skovana naša poliglotna domovina. Dosledno stremljenji' in fcreča habsburške hiše so /družila ta državni in narodni konglomerat pod pno dinastijo, ki je bila dolga stoletja skoraj e d i n a teh raznorodih ozemelj. Šele z ugašajočim političnim vplivom na Nemškem so Habsburža-iii bolj kot prej začeli ustvarjati med njihovimi posameznimi krono vinami ožje vezi, ki bi naj v tesnem objemu pretvorile konglomerat v »motno celoto. Marija Terezija, s katero začenjajo dosledna centralistična stremljenja, je inieijatorka velike ideje, ki je smatrala kot eno najožjih vezi za habsburške kronovine pravno enotnost. Do Marije Terezije ni bilo le pravo v posameznih deželah različen, temveč tudi pravosodje razcepljeno. Ko je velika cesarica nastopila vlado, obstojali ste še dve najvišji pravosodni instanci, tkzv. avstrijska in pa češka dvorna pisarna. L. 1740. V Marija Terezija spojila oba urada y najvišje sodno mestom (oberste ustizstellek kjer pa so je sodilo še vedno po raznih pravih raznih dežel. Že leta 175o. pa je storila cesarica Še nadaljni korak, ki je postal v svojih posledica li epohalne važnosti z:: razvoj avstrijske monarhije. Ustanovila je »kompilačno komisijo«, ki je imela nalogo kompilirati prava posameznih krono vin ter sestaviti iz njih v enotnem zakoniku enotno prave za češko-avstrijske dežele. Kom-pilačna komisija, pozneje spremenjena v »zakonodajno komisijo«, je končala svoje delo 1. 176(1 ter sestavila obširni zakonik, ki je znan pod imenom »Codex Then sianus« — ki pa od Marije Terezije ni bil sankcijo-niran. Sele šest let pozneje je cesarica znova zaukazala. naj se predela »Co-dex način, ki bi odgovarjal modernejšim principom. Tako prične z letom 1772. drugi poskus za unifikacijo prava v habsburških deželah, roda proticentralistični vplivi so ustanovili 1. 1776. delovanje nove ko- misije popolnoma in šele ko je nastopil vlado Jožef II. se je delo zopet oživelo. Cesar, ki je bil med tem že izdal sodni red, razglasil zakonski patent in publieiral sodno instrukcijo, ni mogel čakati, da bi bilo celo delo končano, komaj je bil prvi oddelek (o pravnih virih, o osebnem in rodbinskem pravu) 1. 1786. dogotovljen, že ga je publieiral v avstrijskih in čeških deželah. Reakcija po njegovi smrti je ustavila tudi kodifikačm> delo. Leopold II. je razpustil dosedanjo komisijo ter imenoval drugo, ki pa za prvo ni imela naloge započeto delo nadaljevali, temveč revidirati jožefin-ske zakone. Že leta 1791 je izšla novela k jožefinskemu občanskemu pravu, ki je marsikaj v reakcijonar-nem smislu spremenila. Kmalu pa se je nova komisija pričela pečati tudi še z vsem ostalim gradivom, ki je bilo nabrano pod Jožefom in delo je počasi, toda vendarle napredovalo. Posamezne dežele in stanovi, ki so s svojega avtonomi-stičnega stališča le neradi glegali centralistično delo. je potolažil Leopold z obljubo, da predloži osnovo novega zakonika posebnim deželnim komisijam posameznih dežel v pregled in preskušnjo. Sele pod Francem II. pa je komisija, katere najod-ličnejši sotrndnik in glavni referent je bil Tirolee Martini, dokončala svoje, delo, ki je »orano pod imenom »prvotne osnove« (Ureiiiwurf). Ta prvotna osnova je bil« doposlana deželnim komisijam v preskušnjo. kmalu na to in sicer 13. januarja 1797. pa, da se njega vrline in slabosti tudi praktično pokažejo in preizkusijo, uveden kot veljavni zakonik v zapadni Galiciji izapadnogališki zakonik). V naslednjih štirih letih so dopo-slale deželne komisija svoja mnenja an Franc IT. je ukazal 1. 1801. sestaviti za definitivno ureditev splošnega obe. zakonika »dvorno komisijo za zakonodajne zadeve«, kateri je bil kot glavni referent določen Štajerc Franc Zeiller. Z veliko vnemo se je lotila komisija velikanskega dela. Provedi a je prvo branje v letih 1801 do 1806, revizijo 1807/8, supcrrevi-zijo 1809/10. Že 22. januarja 1816 je bil celi operat predložen cesarju, ki je nato 1. junija 1811 podpisal patent, ki publicira splošni občanski zakonik za vse avstrijske dežele z veljavnostjo od 1. januarja 1812. Ta zakonik je ostal v bistvu do danes neizpremenjen. Gospodarski in socijalni napredek sta sicer tekom stoletja na onih pogojih in razmerah, iz katerih je avstrijsko občansko pravo izšlo, mnogo izpremenila, dokaj novih zakonov je bilo potrebno, ki dopolnjujejo določbe občinskega zakonika, toda sele v poslednjih letih je postal klic p<> reformi mnogih zastarelih določb našega splošnega obe. prava vedno glasnejši in ne. bo dolgo trajalo, da bo stoletna kodifikacija avstrijskega privatnega prava podvržena temeljiti reviziji v smislu predruj/ačenili življenskih razmer in modernejših naziranj. In tako se druži ob stoletnici Onega prava, ki je kakor nobeno združeno z ljudskim žit jem in bitjem, ki nas obdaja in varuje od zibeli do groba, ki stoji kot priča ob naši strani v najslovesnejsih trenutkih človeškega življenja, z radostjo nad preteklostjo skrb za bodočnost. Je značilno, da je govornik na slavnostnem zborovanju, ki se je danes vršilo v spomin stoletnice splošnega obe. zakonika, dvorni svetnik baron Schev svojemu slavnostnemu govoru dal značaj vprašanja: stoletnica — ali revizija Življenska sila našega obč. prava ni izumrla. Vsebuje toliko še vedno modernih principov in naprednih naziranj, da za temi svetlimi znamenji predstoletne pros\ itljenosti daleč zaostajajo sence, ki jih je ljudski raz-\ o j tekom časa vrgel na posamezne dele našega zakonika. V znamenju edinstva, ravnopravnosti in svobode občanskega pravnega reda odpravlja občanski zakonik vsako razliko med kmetom, meščanom iu plemenitašem, odpravlja predpravice konfesij; stanu in spola, izreka svobodo osebnosti in prometa. S svojo pregnantno kratkobesednostjo odpravlja težavni formalizem prejšnjih časov, podeljuje sodniku ono samostojno, vzvišeno stališče, raz katero je šele mogoča pravna individualizacija. Da se tem vrlinam pridružujejo marsikatere hibe, ki rastejo s socijalnim razvojem, da je obč. zakonik v socijalno pravnem oziru zastarel, da v svoji strogi izvedbi prosvitljenih principov ne upošteva gospodarske slabosti »nižjih« ter stavlja formalno enakopravnost nad dejansko — temu se ne smemo čuditi. V onih časih, ko je stopil v veljavo, je poinenjal velikanski napredek, da pa se po sto letih marsikaj spremeni, je naravno.in že 1. 1904 je Fnger izjavil potrebo temeljite revizije naše občanskega zakonika... S vsem pravom pa se je danes zbrala v krasni palači avstrijske zbornice ekscelentna družba državnikov, politikov in pravnikov, da dostojno proslavi stoletnico in najod-ličnejši avstrijski juristi so napisal] za to priliko slavnostno knjigo, ki naj bo trajen spomin tega historičnega d oprod ka. Tudi avstrijski narodi živa priča blagodejnega vpliva velikanskega zakonodajnega dela, se vesele spominskega dneva z vročo željo, da bi marsikatero onih načel, ki jih je uvedel obč. zakonik za naše privatno pravo že pred sto leti, našlo skorajšnjo pol tudi v javno pravo, kjer so nam enakost, ravnopravnost in svoboda še toli zanemarjena pravila . . . Birokrotljem, militarizem in naši državni poslanci. Ivan P e t k o v š e k , posestnik. (Konec.) VI. Kakor znano, Avstrija ne more uiti najprimitivnejšiin kulturnim zahtevam zadoščati, ne more graditi znanstvenih zavodov, bolnišnic, šol itd. Naši vseučiliški profesorji gredo v inozemstvo, ker jim ne moremo dati iiajnavadnejših sredste\ za znanstveno raziskovanje. Ljudsko šolstvo nazaduje tam. kjer se dežele dovolj ne brigajo. Po deželi nimamo zavetišč za hlapce, dekle, ki so postali nezmožni za delo itd. Naše morsko obrežje ni prav zelo razvito in bi dosedanje obrežno varstvo* popolnoma zadoščalo. Toda graditi se morajo velikanske bojne ladje, ki bodo čez par let zopet staro železo. Navzlic temu pa vpijejo od vlade podkupljeni časopisi in zahtevajo novih ladij, novih topov, čeprav nimamo niti v Avstriji, niti na Ogrskem dovolj denarnih sredstev. Nikjer ni gospodarskega napredka. Obe. državi boste morali izdati velikanske vsote v gospodarske in vzgojevalne svrhe. Ni pa upanja, da bi se moglo iz Avstrije, ali pa Ogrske še kaj novih davkov iztisniti. Že s finančnega stališča se ne moremo navduševati za ogromne zahteve vojne uprave. Na drugi strani se pa moramo vprašati: Cena se pa oborožuje Avstrija? Obstoj države ni v nevarnosti, zopetna ustanovitev cerkvene države je nezmisel, za katerega se noben pameten človek ne zavzema, naše gospodarske in kultur- ne razmere ne potrebujejo velike voj ne mornarice. Z vsemi sosedi živi Avstrija v najboljšem sporazumu. Z Nemčijo in Italijo je svesaaa v tro-zvezo, Rusija Še nikdar ni imela in teresa, zaplesti se v vojno z Avstro Ogrsko, Turčija je pa vesela, če uue mir. C'e pa v kaki majhni sosedni balkanski državi nekoliko zavre, m-smemo tega za triko nevarno smatra ti, da bi zmetali kar več sto milijonom za oborožitev. S<> eelo za časa anok sijsko kriz** pred dvenii leti n nihče smatral groženj Srbije kot resne, razen par bojaželjnifa generalov. Ali je morda Avstrija poklicana, tla igra na Balkanu vlogo policista, ali orožnika. Balkanski narodi so dovolj pametni, da razumejo vlogo, katero igrajo avstrijski birokrati, generali in ogrski Židi v Bosni in Hercegovini. Ali bi se moglo s trgovinsko poli tiko svojim lastnim trgovskim interesom bolj škodovati, kakor se t.» v Avstriji.' Ali more biti država, \ ka teri razsaja najhujši državljanski boj v narodu«»stilih zadevah, država, v kateri žive samo najvišji uradniki in oficirji ter duhovniki človek:* vredno življenje, država, ki nima za drugo smisla, nego za roži janje /. orožjem, zaščit niča balkanskih dr žav ! Kdor natančno opazuj«- oboroževanje, mora priti do zaključka, da je trozveza i u vsa ona prijateljska zagotavljanja navadna komedija. Morda pa >ili tro'zveza kot taka Avstro-Ogrsko, da oborožuje. Potem bi bilo pa pač boljše, da se naša monarhija post avi popolnoma na Lastne noge, ker so naše meje vsled političnih, na rodnih in del orna t n d i vsled btcocth ličnih razmer popolnoma rarne. Naša trgovinska politika pa m- potrebuje niti velike armade, niti velike mornarice, ker so stroški za vojaštvo stokrat višji, nego je korist zunanje trgovine. Najboljše varstvo za Avstrijo na zunaj ni vidika armada, temveč notranje blagostanje, narodnostni mir, bolj intenzivna ljudska izobrazba in oni pravi patriotizem, ki ne diši po smodnikovem dinui. Dočim vlada po celi državi neznosna draginja in napete' gospodarske razmere, bo vlada dala sto in sto milijonov za vojaške potrebščine, če Ijodo dosedanji klerikalni poslanci zopet prišli v državni /bor. Da se pa to ne zgodi, morajo naši davkoplačevalci, naši volilci dne 13. junija izvoliti vse druge zastopnike, ki se ne bodo večinoma iz samopašnih oziro\ vojnemu ministru za frak obesili. LISTEK. Skušnjave Tomaža Krmežllavčka. Žaljiva povesi; spisal L. Šepetavee. (Dalje.) Ravnatelj je oslinil papir svoje cigarete in se porogljivo smehljal. -Ali so pisma natančno in zanesljivo urejena ?« »Da, gospod ravnatelj.« »Potem jih izročite slugi, da bo ž njimi peč kuril.« Tomaž je postal kar trd. Celih pet mesecev je torej urejal pisma, ki niso za drugo rabo, kakor za peč. Tomažu je bilo, kakor da mu je ravnatelj ukradel pet mesecev njegovega življenja. To spoznanje je obudilo v njegovem srcu silno silno jezo in na tihem je prisegal, da bo to ravnatelju in vsem uradnikom z obrestmi vrnil. Kavnatelj je z zadovoljstvom opazoval Tomaža in ga naposled odslovil. »Upam, da ste se pri urejevanju teh pisem kaj naučili,« je dejal rav-aatelj in se zopet tako zlobno nasmehnil, da se Tomaž ni mogel več premagovati. »O, da. gospod ravnatelj,« je rekel sarkastično. »Spoznal sem iz teh pisem, kako je treba delati, da levica nič ne izve. kaj desnica v žep dene.« Kakor da je sredi pisarne eksplodirala bomba, tako so Tomaževe besede učinkovale na zbrano uradni-štvo. Vsi so prebledeli in se plaho ozrli na ravnatelja, kateremu je bila cigareta padla iz rok in ki je stal pri svoji mizi, kakor da je okainencl. Nekaj sekund je vladala v sobi taka ti-hota, da je gospodična Filipina celo slišala, kako je na njeno bluzo pri-begla rojena bolha kihnila. Čim pa je ravnatelj prišel zopet k sebi, je na-kremžil obraz in se prisiljeno zasmejal. »Glejte ga no,« je za klical »tako mlad je še, pa že dela take dobre dov-tipe. No, no, Krmežljavček, me prav veseli, da znate take šale zbijati. Vesele in šaljive ljudi imam jaz rad. Življenje je tako težko, kaj bi bilo, če bi ga ne sladil humor.« Tako je govoril ravnatelj s prisiljeno prijaznostjo, pri tem pa Tomaža gledal, kakor popadljiv pes. A Tomaž ni povesil pogleda, zakaj čutil je, da je zadel ravnatelja v srce. Zadovoljen sam s seboj se je vrnil k svoji mizi in si u žgal cigareto. To je bila prva cigareta, ki jo je u žgal v pisarni. Zavedal se je dobro, da je to novo izzivanje ravnatelja, ki ni pre- našal dima, a zavedajoč se izvojevane zmage, si je hotel enkrat za vselej zagotoviti ugodnejšo ]>ozicijo v pisarni. Komaj je bil puhnil prve dime proti gospodični Filipini, je ravnatelj dvignil glavo, malo povohal in potem ogorčen planil k Tomaževi mizi. »Kaj vidim,« je zakričal »vi kadite pri delu ?<• »Kdo pa pravi, da delam.'« je z ravnodušno impertineneo odgovoril Tomaž in pognal ravnatelju gost oblak dima v obraz. »Slišite — vi ste nesramen človek,« je začel vpiti ravnatelj. »Namesto da bi delali, pa kadite. Če hočete kaditi, ugasnite cigareto in pojdite na hodnik, V pisarni ne dovolim kaditi. Vzemite to na znanje.« »Hvala,« je odgovoril Tomaž mirno in vzemši svoj klobuk je odšel iz pisarne. Vrnil se je šele čez dobro uro. Čim je vstopil v pisarno, je vedel, da je vse oso bje razburjeno. Držeč roke na hrbtu je hodil ravnatelj ves bled po sobi in grizel rožiče, siguren znak, da je razkačen do skrajnosti. Komaj je zagledal Tomaža, je skočil pred njega. »Kje ste bili? Sam sein vas iskal na hodniku in na dvorišču, a vas ni bilo.« »Lase sem si dal striči,« je ljubeznivo odgovoril Tomaž. med »Nesramnost! Vi si daste uradnimi urami lase striči?« »Zakaj pa ne — saj so mi tudi med uradnimi urami zrasli.« Ravnatelj je vrgel rožiče ob tla in zagrabil na bližnji mizi stoječi tintnik. »Vi — vi — vi — liberalec, ne-sramnež, predrznež — vi —■ vi vi—« Ves iz sebe je ravnatelj zamahnil s tintnikom in črnilo je plusknilo iz posode ter pomazalo ravnatelju roko in rokav in telovnik in hlače. To ga je tako presenetilo, da ni spravil nobene besede več iz sebe, nego samo še stokal »he — he — he — he« in se končno razjokal od jeze. Tomaž pa je hitro prinesel umivalnik in brisalko. »Zakaj ste pa tako hudi, gospod ravnatelj?« je z razžaljivo spoštlji-vostjo vpraševal Tomaž med tem, ko si je ravnatelj umival roko. »Saj sem si vendar dovolil le malo šalo ...« »Vi — vi — vi ste —«--- »Majhen uradnik sem, ki ima svoje predpostavljene prav rad in jih spoštuje in le časih kako neumno besedo blekne.« »A — tako?« Ravnatelj je bil kar vesel Tomaževih hinavskih besedi in si je z rokavom obrisal potno čelo. »A torej niste tako hudoben, kakor sem mislil? Zakaj pa niste tega koj povedali.« »Saj nisem imel nobene prilike, m- je hlinil Tomaž. »Zdelo se mi je, da me nihče ne mara in to me je ta ko bolelo, da sem hotel že službo pu stiti. Ves nesrečen sem bil. Pa mi m, gospodje odborniki rekli, naj le po trpim, da, in rekli so mi, da me na noben način ne puste proč, da, in veliko so me izpraševali pa nisem hotel nič povedati; nazadnje so me poliva lili, da res vestno izpolnjujem dolž nosti kolegijalnosti . . .« Tomažu se je zdelo, da delajo ravnatelj in drugi uradniki ohra/. kakor bi jim kdo z britvijo narezava! goltance. Kar potuhnili ao se in hi teli delati, kakor da imajo najn u j nejše posle, med tem ko ie gospodična Filipi na začela nervozno tipkati na pisalnem stroju, dasi ni imela nič prepisati. To popoldne ni nihče več izpregovoril besede, a ko je šel Tomaž zvečer iz pisarne, je nesel seboj zavest, da si je priboril trdno stališče v zavodu. »Nesramnost je vendar odlična lastnost,« je modroval Tomaž, ko se je pred večerjo sprehajal po drevore du. »Kako sem jih vse ugnal! Kakor da bi bil vsekal z bičem, tako so za cvilili. E, če hoče človek naprej priti, mora biti nesramen in mora kaj vedeti o tistih, ki so mu na potu.« (Dalje prihMiiji&A Volitve dne 13. junija pa porne-njajo tudi boj zoper korupcijo in nemoralne razmere, ki so nastale po celi kranjski deželi vsled klerikalne nadvlade. Po vsej deželi se govori, kako so nekateri klerikalni voditelji obogateli. Ljudje vprašujejo, od kod ta velikanska premoženja? Nič več ne moremo govoriti o nesebičnosti, o skromnosti klerikalnih voditeljev. Tem je politika kupčija, volilci sredstvo, da dosežejo svoje osebne, samo-pašne namene. Ošabni in na videz ]>obožni so in so mnogo ostudnejši, nego oni farizejei, katere je Kristus tako zelo sovražil. Krase se z raznimi naslovi, redovi in drugimi odlikovanji, s katerimi skušajo preslepiti in premotiti lahkoverne volilce. Naše revno ljudstvo ni imelo do zdaj od klerikalne politike nobenega drugega haska in koristi, nego nove davke, medtem ko so se nekaterim klerikalnim voditeljem bisage zelo napolnile. Vsi ti klerikalni voditelji imajo kar po več mastno plačanih služb. So deželni in državni poslanci, advokati, dobro plačani načelniki raznih denarnih zavodov itd. In vendar se upajo ti ljudje še bahati, da so pravi prijatelji ljudstva. Pod lažnjivo krinko krščanstva izrabljajo lahkoverno ljudstvo, ga izžemajo in polagoma uničujejo. Kakor hitro bo- pa tem kfe-rikalnim voditeljem strgana onS krinka, se bo pokazal njihov pravi obraz, obraz največjih nasprotnikov slovenskega ljudstva. Dne 13. junija se bodo* volilci vprašali: Ali morete zaupati ljudem, ki ne poznajo drugega, nego samega sebe? Ali hočete poslati na Dunaj kot svoje zastopnike v državnem zboru ljudi, ki niso drugega napravili, nogo naložili ogromne nove davke na vaša ramena, ki so gospodarsko in kulturno spravili deželo na rob propada? Ali hočete sami sebi skopati jamo. Vse. kar je imela pred leti Slovenska ljudska stranka še ljudskega na sebi. je izginilo. Eden izmed voditeljev se peha, da postane dobro plačani minister, drugi hoče, da ga država dobro preskrbi, kakor je Šukljota, drugi zopet drugače živeti ne more, če ne. dobiva plače kot državni poslanec, ker ni zmožen za delo itd. Vsak misleč volilec mora priti do prepričanja, da morajo dosedanje neznosne razmere ponehati. To je pa le tedaj mogoče, če bodo volilci dne 13. junija glasovali zoper kandidate klerikalne stranke. Bodočnost našega naroda, bodočnost našega kmeta, obrtnika, trgov-ca in delavca zahteva, da gredo vsi vetflej dne 13, junija v boj zoper klerikalne kandidate in da ne oddajo svojega glasu klerikalcem. In če 1k> storil vsak volilec to svojo dolžnost, tedaj bo konec klerikalnega gospodstva na Slovenskem. Politično kroniko. Cesar je včeraj zvečer ob šestih dospel na Dunaj. Ljudstvo ga je po-vsod burno pozdravljalo. Splošna sodba je bila, da cesar dobro izgleda. V Schonbrunu bo cesar dober teden. Koncem drugega tedna se preseli v vilo »Hermes« v Laineu, ki je v istem stanju kakor je bila, ko je še cesarica živela. V Schonbrunnu bo cesar sprejel prestolonaslednika in zunanjega ministra grofa Aehrenthala. Druge avdijence niso napovedane. i * ♦ Interministerielna dalmatinska komisija za ureditev kolonskega vprašanja v Dalmaciji je končala svoja dela. Poročevalec dvorni svetnik dr. Evgen S c h w i e d 1 a n d stavlja, kakor poroča bosanska korespondenca, sledeče predloge: Komisija naj 1. označi rešitev kolonskih od noša je v v Dalmaciji v njih večjem delu kot državno potrebo; 2. da se ustvarijo ugodne razmere, naj se a) zahteva prosta zemljiška lastnina za majhne in srednje nase-Ijenike iz državnih domen, kakor tudi iz verskega in učnega zaklada; b) priporoča nakup večjih cerkvenih in privatnih posestev v svrho kolonizacije; c) označi za dopustno subvencioniranje naselbinskih zadrug, ki so pod javnim nadzorstvom; d) priporoča, da se dobe javna sredstva in da delujejo posebni uradniki za pospeševanje odkupa med zemljiškimi lastniki in koloni; e) izdela zakon o kolo-natn in f) priporoča zdatno pospeševanje dalmatinskega poljedelstva upravnim potom; 3. naj se dela nato, da ministrski svet pritrdi temu načrtu in potem 4. da naroči obstoječemu odboru za kolonsko vprašanje, naj stavi konkretne posamezne predloge v zmislu odobrenih predlogov. * O dogodkih v Albaniji ix>roča Torgut Šefket - paša, da prodirajo turške čete na severu malisijskega gorovja. Prva divizija je zasedla vse pozicije med Bridco in Nabomom, severno od Mali - Hotila; druga divizija je pregnala vstaše s pozicij med Velecikom in Rapso, severno od Bridee. Kolona Edkem, ki prihaja od Gušnija, je imela severno od Vukli ja dvanajsturen oster boj z vstaši, ki so imeli velike izgube in ki so morali končno bežati. * Belgradska »Politika« poroča s Cetinja, da bodo v črnogorskem glavnem mestu v najkrajšem času razkrili komplot, ki je naperjen proti dinastiji in vladi in ki je v zvezi z nekaterimi osebami v Belgradu. Neki zaupnik TomanoviČeve vlade ima baje dokumente, ki več črnogorskih politikov težko kompromitirajo. Kralj Nikolaj je poslal tri verzirane politične agente v Belgrad, da zasledujejo vso zadevo. * Krvavi spopadi na turško - bolgarski meji so zelo otežkočili položaj G e š o v c g a ministrstva glede bodočih volitev, posebno ker smatra ministrski predsednik Gešov gojitev prijateljskih odnošajev napram Turčiji kot važno točko svojega programa. Velik del časopisja napada vsled tega vlado. Ljudstvo je zaradi teh člankov še bolj razburjeno. Vlada pa vseeno upa, da bo mogoče mirnim potom poravnati nastale diference s Turčijo. * * * V Belgiji se je pojavilo resno gibanje oroti samostanskemu zakonu. Deset tisoč liberalcev in socialistov se je predvčerajšnjim zbralo ter protestiralo proti klerikalnemu samostanskemu zakonu, vsled katerega dobe samostani vsako leto 20 milijonov državnega prispevka v šolske svrhe. Tisoči ljudi so se zbrali na cestah. Zborovale! so klicali: Proč s klerikalci! proč s samostani! Po vsej deželi vre in ljudstvo se bo uprlo, če vlada še pravočasno ne umakne zakona. * Portugalska vlada je ukazala oblastem, naj z vsemi sredstvi preprečijo branje in objavljenje papeževe enciklike, ki je naperjena proti ločitvi cerkve od države. Časopisi, ki so ponatisnili encikliko. so bili konfi-scirani. Vlada je nadalje sklenila, da opusti poslanstvo pri Vatikanu. — V Lizboni je ljudstvo napadlo uredništvo edinega neodvisnega časopisa »Djae. Civilni guverner je še pravočasno preprečil, da množica ni razrušila redakcije. List je objavil izjavo, da preneha izhajati do zasedanja državnega zbora, ki se začne 19. junija. Iz Maroke. Nekateri listi poročajo, da so pod francoskim poveljstvom stoječe Miltanovo čete v okolici Feza barbarično postopale in požiga le. Žene in otroke so brezusmiljeno morili. Kakih osemdeset žen in otrok so potem v Fezu javno prodali. Mulev Ha-fid bo odpustil svojega velikega vezirja, ki je baje kriv vstaje. Štajersko. Volillno gibanje na Sp. Štajerskem. Od Velike Nedelje se nam poroča, da agitira g. župnik Menh a rt strastno proti dr. Ploju. Uporablja za to celo prilike krstov in drugih cerkvenih obredov. Vemo, da nemški vitežki red ne dovoljuje svojim ljudem vmešavanje v politično agitacijo, posebno pa smo prepričani, da ne odobrava strastne agitacije svojih uslužbencev proti -enat-nemu predsedniku dr. Ploju, katerega je še v zadnjem času odlikoval cesar sam. Slavni vitežki red nujno prosimo, da napravi glede fajmoštra Menharta pri Veliki Nedelji kmalu mir in red. — I z S t. P etra vS a v. dolini se nam že zopet poroča o strankarski hujskariji župnika in kateheta dr. Jančiča v tamošnji loli. Celjski okrajni šolski svet je očivid-no za vse naše opravičene pritožbe gluh in slep. Treba bo zato iti dalje. Tako je imenoval v 3. razredu javno otroke naprednih staršev hinavce in hinavke,. katerim ni treba hoditi h k riževi m procesijam. Tu se že vse neha! Naj bi se skusil politično zganiti kak učitelj — takoj je v disciplinarni preiskavi. Naši fajmoštri pa smejo izrabljati cerkev in šolo za politične svrhe. — V celjski okoli-e i sta se vršila v torek zvečer dva volilna sestanka, in sicer eden pri Podgoršku v Zavodni, drugi pa pri Speiserju na Lavi. Na slednjem sta se nekaj vsajala dva Benkovičeva pisarja in pa znani gostilničar Samec iz Lave, kateremu naprednjaki pridno nosijo denar v gostilno. — Klerikalci in štajercijanci se pridno ravnajo po Dravskem polju. Razbili so štajercijanci Brenčičev shod v Št. Vidu. Brenčič je zbežal v župnišče, pred katerim je došlo do velikih demonstracij. V Hočak je pa klerikalni odvetnik dr. Leskovar iz Maribora zastonj poskušal razbiti Kresuikov shod. Ponavljamo, da je položaj v Piškoveui okraju jako resen. Dr. Koroščevo razsajanje bi bilo tam potrebnejše ko v Savinski dolini proti splošno priljubljenemu Robleku. — Zaradi dveh kron. Posestnica Marija Vrečer v Sv. Krištofu poleg Laškega je dne 26. t. m. opazila, da ji je ukradel nekdo iz denarnice dve kroni. Sumila je svojega sina in ko se je ta vrnil nekoliko vinjen domov, mu je to tudi razburjeno očitala. Sin, se je pa razjezil in je svojo mater grozno pretepel. — Iz Celja. Sedaj se je sama javila mati dotične novorojene deklice, ki so jo našli 25. avg. 1909 na Fraučiškovem oltarju župne cerkve v Celju. Je to neka uboga šivilja Frančiška Srnic, bivajoča sedaj v Trstu. Povila je nezakonsko dete v Mariboru. Ker oče ni hotel zanj skrbeti, je bila vsa obupana. Došla je iz Maribora v Celje in je tam sklenila otroka izročiti varstvu sv. Frančiška. Sedaj pa mora je sama za dete skrbeti. Frančiško Ziraič so 29. zaradi odložitve otroka zaprli, a so jo dan pozneje že spustili. Iz Ptuja. »Sokol« in ženska podružnica Cirila in Metoda sta priredila dne 28. maja t. 1. v ptujskem Narodnem domu drugič igro »Pri belem konjičku«. Že 26. svečana t. 1., ko se je igra vprizorila prvokrat, se je posrečilo igralcem vživeti poslušalce v vse mičnosti te igre. Dne 28. maja pa so igralni in igralke sami sebe prekosili. Smeha in priznanja je o začeli popolnoma pravilno z delom. Iz srednješolske službe. Gimnazijski profesor v Mostam Anton P i c h 1 e r je pomanknjen v VIL dietni razred. Volilci kolizejskega okraja! Pridite val na volilni shod ki se vrši v petek 2. junija, v gostilni A. Goršeta pri „lfovem svetu" ob 8. uri zvečer. Volilcem se predstavi državnozborski kandidat narodno-napredne stranke dr. Vladimir Havnihar. Dnevne vesti. + Obravnava radi sifona. Včeraj popoldne je bila pred tukajšnjim deželnim sodiščem obravnava radi konfiskacije notice »Nemškutarski Paar« v 111. številki »Slovenskega Naroda«. Predsednik senata je bil sv< nik Vedernjak. prisednika pa svetnika Kobler in Perše. Državno pravdništvo je zastopal sam vitez Luschan. Državni pravdnik je konfiskacijo utemeljeval tako-le: Kdor ne pozna razmer, temu se bo konfi-H-.ranu notica zdela po vsem nedolžna. Kdor pa je poučen o razmerah, ki vladajo v Ljubljani, bo takoj spoznal, da se skriva v notici nevarna in vsled tega kazniva tendenca. Tudi končni stavek o sifonu je na sebi docela nedolžen. Ako pa se uvaža je zve- r s prejšnjimi stavki, se takoj razvidi, da tvori cela notica pregrešek po § 302. k. z. A še nekaj je posebno evati: Končni besedi sifon so pridejane še tri ominozne pike. Kaj : pomenijo te tri pike? Ničesar drugega kakor to. da bi bil pisec še rad nekaj povedal, česar pa si ni upal. Za to je postavil za besedo sifon tri pike, Iver je vedel, da ga bodo bralci tudi tako razumeli. S tremi pikami je hotel bralce opozoriti na nekaj, kar je zamolčal, in zavedal se je, da bodo bralci ta molk razumeli ter vedeli, kaj jim molče priporoča, naj -tore. Notica -Nemškutarski Paar« je torej čisto navadna hojkotna notica, kakršne so prišle v navado pri asopisih izza septembrskih dogodkov. V septemberskih dneh so bile te notice naperjene v prvi vrsti proti Nemcem, sedaj pa so se razmere v toliko spremenile, da se slovenske stranke med sabo skušajo gospodarsko bojkotirati. Kaznivo pa je eno, kakor drugo. Zato je državno pravdništvo dolžno, da nastopa proti takšnemu gibanju, ki je v nasprotju z zakoni. Državno pravdništvo torej izpolnjuje samo svojo dolžnost, za to je popolnoma neupravičeno očitanje, bi državno pravdništvo imelo namen persekviraii časopisje, zakaj iz-. vanje dolžnosti ne more biti no-bena persekneija. Državni pravdnik je končno predlagal, naj se ugovor za vrne in konfiskacija potrdi v celem obsegu. Ugovor je zastopal odgovorni urednik R. Pustoslemšek. Rekel je med drugim, da ga je že marsikatera konfiskacija presenetila, a še nobena tako kakor konfiskacija notice »Nemškutarski Paar«. Naj se ta notica obrača že tako ali drugače, čisto gotovo je, da se ne da v njej najti ničesar, kar bi v objektivnem oziru tvorilo kakršenkoli zločin ali pregrešek v smislu kazenskega zakona. Notica ne vsebuje ničesar drugega kakor k večjemu suho konstatacijo o sifonu. Pa še to ni gotovo, za kaj -stavek o sifonu lahko aludira udi na kak dogodek in ni izključeno, da bi stavek o sifonu ne pomenjal nekaj takšnega, kakor »Soda beim AVimberger«. Ali se je g. državni pravnik sploh poučil o tem, ali je treba stavek o sifonu razumeti dobesedno ali samo v prenesenem pomenu 1 in če se ni, kako more z apodiktično gotovostjo trditi, da je inkrimirana notica zares bojkotna?! Sicer pa je g. državni pravdnik sam priznal, da je notica sama na sebi docela nedolžna. Nevarno jo delajo samo one »ominozne tri pike«. G. drž. pravdnik je torej konfisciral notico ne zaradi tega, kar je v njej povedanega, marveč zbog tega, kar si je g. državni pravdnik mislil, da je hotel pisec notice s tremi ominoznimi pikami naznačiti in povedati. Državno pravdništvo je potemtakem zaplenilo notico ne radi kaznivega dejanja, marveč radi piščevih misli, ki niti izrečene niso bile. In vendar se pravi in zatrjuje, da so misli svobodne in da niso nikdar kaznive. (Predsednik Vedernjak: Ostanite pri stvari. Za konfiscirano notico se gre, ne pa za misli. Bom vam takoj odvzel besedo.) Moje mnenje je samo to, da bi ta notica ne smela biti konfiscirana, ako so misli res še svobodne. Takisto pa sem tudi prepričan, da bi prejšnji državni pravdnik te notice ne bil nikdar zaplenil. Prav v zadnjem času so listi priobčili mnogo notic, ki niso bile tako nedolžne, kakor ta inkrimirana. a državni pravdnik Trenz ni zaplenil nobene. (Predsednik Vedernjak: Pustite Trenza, saj ga vsi poznamo! Odvzel vam bom besedo, boste videli.) G. držami pravdnik zatrjuje, da o kakšni persekuciji časopisja v Ljubljani ne more biti .umora. Statistika konfiskacij dokazuje prav nasprotno. Upravičeno se namreč lahko trdi. dn se razmeroma v vsi Avstriji ne konfiscira toliko, kakor pri nas v Ljubljani. So ljudje, ki čita jo na primer poljske liste iz Galicije že desetletja dan za dnevom, a ni^o v celem tem dolgem času zapazili, da bi bil le eden izmed teh listov kdaj zaplenjen. A ti listi pišejo še nekoliko drugače kakor naši. (Predsednik Vedernjak: Če se ne boste držali stvari, bom vam res moral odvzeti besedo. Kaj imajo z našo stvarjo opraviti gališki listi!) Toliko, kolikor so zakoni pri nas in v Galiciji enaki, praksa pa je drugačna. Tolikokrat se je že naglašalo. da bi bilo v interesu dobre stvari, da bi se že vendar enkrat pozabilo na sep-temberske dogodke. To pa se bo zgodilo le takrat, ako se ne bo vedno in vedno po nepotrebnem spominjalo na te dogodke. Zato je naravnost čudno, da samo državno pravdništvo, kateremu bi moralo biti največ ležete na tem, da se oni dogodki pokrijejo s plaščem pozabljivosti, koplje sedaj te dogodke iz groba in jih spravlja v zveze z inkriminirano notico. (Predsednik Vedernjak: Čujte, to pa vendar ne gre! Zadnjič vas opominjam. Ostanite pri stvari, drugače vara takoj odvzamem besedo.) Prav! Toda pripomniti je treba, da se je septembrskih dogodkov po nepotrebnem dotaknil g. državni pravdnik, sicer bi pri tej razpravi pač nikomur ne prišlo na misel, da bi razpravljal o onih dogodkih. Odgovorni urednik je končno apeliral na neodvisnost sodnikov ter predlagal, naj sodišče konfiskacijo notice »Nemškutarski Paar« razveljavi kot v zakonu neutemeljeno. Po kratkem posvetovanju je predsednik Vedernjak razglasil sodbo, da se konfiskacija potrjuje v vsem obsegu in sicer iz razlogov, ki jih je navedel držami pravnik. Obenem je naznanil, da je senat sklenil izreči ugovoru i kn grajo radi njegovih izvajanj. Proti sodbi je bil lakoj vložen priziv. -f- Politično in gospodarsko društvo za trnovski okraj je imelo snoči jako dobro obiskan sestanek volilcev pri Steinerju na Opekarski cesti. Predsednik društva, gosp. občinski svetnik Smol e, je v daljšem govoru poudarjal važnost državnozbor-skih volitev.Končuo predstavi kandidata g. dr. Ravniharja ter mu podeli besedo. G. dr. Ravnihar, burno pozdravljen, omenja dolžnosti in naloge, ki čakajo poslanca ljubljanskega mesta, razvija v lepem govoru svoj gospodarski in politični program ter poživlja volilce, naj dne 13. t. m. sijajno manifestirajo za narodno-na-predno stranko. Viharno odobravanje je sledilo kandidatovem govoru, kar je bil dokaz, da si je g. kandidat mahoma pridobil simpatije tudi onih mož, ki ga doslej še niso poznali. Govorila sta nato še g. prof. S i č ter gospod V i z j a k. Zlasti g. V i z j a k je na drastičen pa humorističeu način predočil možem »delovanje« klerikalnih poslancev tako v parlamentu, kakor v delegacijah. Zbranim možem se je bralo na obrazih, da je udaril na pravo struno. Po sklepnih besedah društvenega predsednika je le-ta še enkrat pozval navzoče volilce, naj vsi delujejo na to, da bo zmaga našega kandidata čim najčastnejša. Burno pritrjevanje je pričalo, da se vsi možje-volilci v polni meri zavedajo svoje, dolžnosti. + Nemesis preganja dr. Suster. siča. Pregovor ljudski pravi, da se vsako slabo dejanje maščuje na tem božjem svetu; včasih trpi baje šele tretje koleno za to, kar so zagrešili predniki! Ker si je pa dr. Šustcršič v svesti, da je v zadnjem Času zagrešil veliko proti slovenski stvari in proti posameznim osebam — (sedaj ga preganja slaba vest. Revež ne more mirno spati in tudi na shode ne bodi rad med »ono dobro ljudstvo«, katero je že nekoliko izpregledalo, kam ga je že privedla absolutna prevlada klerikalnih koristolovcev. O Nemesis, Nemesis! + Pisateljem slovenskih srednješolskih knjig očita »Slovenec«, da so njihova dela skrpucala. Ali slišite oni, ki se trudite in z izrednimi neprimernimi žrtvami pišete slovenske srednješolske knjige. Kolikor nam je znano, so vse slovenske srednješolske knjige bile vsestransko dobro ocenjene. Tudi ne poznamo naprednega »lenuha«, ki bi imel dve leti polnega dopusta. Pač pa poznamo klerikalnega profesorja Komatarja, ki ima tolikšen dopust, pa je napisal že — celo tretjino srednješolske knjige. Medtem, ko je večina naprednih profesorjev spisavala knjige brez polnega dopusta, mnogi pa dopusta sploh niso imeli. Odločilnim faktorjem pa svetujemo, naj puste še nadalje tiskati knjige v »Katoliški tiskarni«, da bo »Slovenec lažje čez nje zabavljal. 4- Gimnazijske in meščanske izprašane učitelje opozarjamo, da obstoji v Ljubljani že par let deželna trgovska šola, na kateri pa ni razen ravnatelja nobene definitivne moči. Na tem zavodu je strankarstvo pravzaprav kupčija. Poučujejo ne le samo ne izprašan i, ampak sploh nekvalificirani »profesorji« brez vsake potrebne naobrazbe. Kljub temu jim je pa slovenska ljudska stranka hotela poskrbeti definitivnost in takšno stališče, kakršnega si morajo priboriti drugi z večletnimi akademičnimi študijami in težkimi izpiti. Potrebna učna mesta se ne razpišejo, kakor je to po drugih deželah navada. Tako pa vi z vašimi izpiti lahko čakate leta in leta, predno dobite svoja mesta. Spomnite se tega nekulturnega dejstva klerikalne stranke sedaj ob dr-žavnozborskih volitvah in ne dajte se preslepiti od sladkih klerikalnih agitatorjev. -f- Od slovenskih profesorjev pričakujemo, da se zavedajo velikih krivic, ki jih je nad njimi zagrešila slovenska ljudska stranka z topovskimi in neza^luženimi očitki. Ob državno-zborskih volitvah dne 13. junija pokažite, kako prezirate to nekulturno klerikalno kliko in oddajte enoglasno svoje glasovnice naprednemu in narodnemu kandidatu. + Uspeh Krekovega hujskanja? Iz Motnika se nam piše: Dne 21. ma-j5 je imel občenepriljubljeni dr. Jan. Krek svoj shod v Motniku. Kar je čenčal, ni vredno, da se navaja, saj vemo vsi, da za svoje volilce ni niče-&ar storil in ničesar dosegel. Krekovo hujskanje je različne omejene ljudi močno zmešalo, najhujše zmešan je bil načelnik tukajšnje požarne hrambe, ko je imel z nekimi učenci vaje v gasilnem domu in je pri ti miliki razbil ravno došli kip sv. Flori ja na. Uganka je še, ali je to pro-vzročil dr. Kreka hujskajoči govor, ali alkohol. -f »Narodni List« proti »Slovencu«. Glasilo poslanca Biankinija »Narodni List« piše: »Tudi »Slovenec« je poleg »Hrvatske Krune« posvetil dolg uvodnik poslancu Biankiniju radi volilnega oklica, v katerem stoji, da je stranka dr. Šusteršiča »za-sužnila slovenski narod«. »Slovencev« članek ni pisan tako besno, tako blazno, kakor v »Hrvatski Krtini«, ali je prožet z enakim žolčem. Podpis Biankinijev ni nobeno »izdajstvo interesov katoliške cerkve« — cerkev pač ni istovetna s klerikalizmom! — marveč je obsodba protinarodne politike, ki jo vodi stranka »Slovenee-va«. Mi smo že večkrat naglašali, kakšno narodno izdajstvo so nam nasproti zagrešili slovenski klerikalci lota 1907 ob priliki obnovljenja avstro - ogrske nagodbe. Toda niti »Slovenec« niti njegovi današnji zavezniki v Dalmaciji nam niso mogli na to ničesar odgovoriti. Brezuspešno se tmdi »Slovenec«; katoliška javnost v Dalmaciji pojmuje drugače interese cerkve in vere, nego oni. Naša javnost je globoko prepričana, da se z dr. Iv. Šusteršičevo politiko lahko služi zgolj strankarskemu, proti-liberalnemu besnilu, nikdar in nikoli pa ne — interesom katoliške cerkve.« — Deželni muzej »Rudolf in um« ostane binkoštno nedeljo zaprt. Zato pa je prost vstop binkoštni ponedeljek od 10.—12. dopoldne. Nezgode. Oženjeni zidar Blaž Poterč iz Rožne doline je padel dne 2C. maja pri neki stavbi v Zeleni jami z odra na opeko in si prizadejal težke poškodbe na glavi. — V gozdu pri Mlačevem je izpodrsnilo delavcu Ivanu Kastelicu. Padel je z glavo ob kamen in se težko poškodoval. — Bik je podrl v Stari Loki deklo Nežo Dolina r. Dolinar si je pri padcu zlomila levo nogo. — Tram je padel pri nakladanju delavcu Josipu Kopaču na Dunajski cesti in mu poškodoval dva prsta. — Dveinpolletni sin prožnega čuvaja Leopolda Mavca iz Ljubljane je prišel preblizu priklenjenemu psu in ga ugriznil v obraz. — Trgovski pomočnik Viktor Zibert iz Jazbine pri Ratečah je pri streljanju, povodom neke poroke dobil težke opekline na obrazu. Zažig. Ob državni cesti blizu Kompolj pri Krasnji je izbruhnil dne 17. maja ogenj v leseni, s slamo kriti, prazni bajti Marije Lešujak. — Brez dvoma je nekdo zažgal. Čebelarski shod v Krizah pri Tržiču. Čebelarska podružnica v Kranju priredi v Križah pri Tržiču binkoštni ponedeljek, dne 5. junija shod v ondotni šoli ob 3. popoldne. Na shodu bo predaval gosp. nadučitelj L i-kozar. S tem se nudi prilika, da se shoda udeleže tudi podružnični člani izpod Karavank, kjer je za čebelarstvo najugodnejša lega na vsem Slovenskem. Samomor. Poštni aspirant Fran Mešek na Jesenieah se je dne 28. maja v Milovem logu, 10 minut od Jesenic ustrelil. Svojo službo je dne 28. maja še dobro opravljal. — Vzrok je najbrže nesrečna ljubezen. Požar. V Petrovi vasi pri Črnomlju je izbruhnil pri županu Ivanu Graheku ogenj, ki je vpepelil s slamo krito hišo in svinjak. Tudi druga poslopja so že začela goreti, toda so jih mogli še pravočasno rešiti. Zgorela mu je tudi občinska mapa. Škode je za 6000 K, zavarovan pa je bil samo na 1200 K. Najbrže je nekdo zažgal; o storilcu pa ni sledu. Jamska veselica v Postojni. Še enkrat se opozarja p. n. občinstvo, da odhaja binkoštni ponedeljek, dne 5. junija poseben vlak iz Ljubljane v stojno še-le ob 12. uri 30 minut opoldne in je na ta način ljubljanskim izletnikom dana prilika, odpeljati se po obedu. V velikanskih, bogato s kapniki odičenih podzemeljskih prostorih bode sviralo več godb, med temi polnoštevilna godba južne železnice z Dunaja. Slavnostna električna razsvetljava bode še posebno jKDvzdigovala čarobno jamsko krasoto. Razun mnogih posebnih vlakov, vozi letos prvič tudi več posebnih parnikov iz Benetk v Trst, kjer bodo imeli zvezo z vlaki južne železnice. Veselica se vrši pri vsakem vremenu, ker je izprehod po suhih jamskih potih vedno in tudi ob času deževja, ali po deževju nekaj posebno mič-nega. Tujski promet v Ljubljani. Meseca maja je prišlo v Ljubljano 6124 tujcev — 1067 več kakor prejšnji mesec in 312 več nego meseca maja lani. Nastanilo pa se jih je v hotelu »Union« 1214, »Slon« 1137, »Lloyd« 522, »Tivoli« 305, »Malic« 266, »Cesar avstrijski« 253, »Ilirija« 249, »Štrukelj« 200, »Tratnik« 177, »Južni kolodvor« 170, »Bavarski dvor« 103 ter v ostalih gostilnah in prenočiščih 1528 tujcev. Bilo pa jih je s Kranjskega 1258, z Dunaja 1270, iz slovenskih dežel 1043, iz dežel češke krone 229, iz drugih avstrijskih dežel 1204, z Ogrskega 158, iz Hrvaškega in Slavonije 399, iz Bosne in Hercegovine 43, iz Nemčije 160, iz Italije 116, iz Rusije 3, iz Anglije 3, iz Francije 14, z balkanskih dežel 82, iz Rumunije 3, iz drugih evropskih dežel 112, iz Severne Amerike o0, iz ostale Amerike 2 in iz Azije, Afrike in Avstralije 5. Železniška uprava je zlasti na gorenjski progi silno pomanjkljiva in nedostatna. Vzlic znanemu živahnemu prometu, ki vlada zlasti ob nedeljah in praznikih na tej progi, je pomanjkanje osebnih voz čedalje občutneje. Človek plača visoko voznino, pa ga pobašejo na kak hodnik, ali pa mora stati med vožnjo zunaj na ploščadi, kar je po postavi seveda prepovedano. Skrajni Čas bi že bil, da merodajni krogi store potrebne korake ter končajo te neznosne razmere. Za pošten denar nam dajte poštene vozove, kjer bo dovolj prostora, kajti slovenski denar je menda še vedno toliko vreden kakor nemški. Pogon. Včeraj je napravila mestna policija na Barju pogon na cigane. Preiskala je razne šupe in kozolce, kakor tudi druge temne kote, po katerih se skrivajo sumljivi elementi. Pri pogonu je policija izsledila in aretirala cigana Ivana Levakoviča, rojenega leta 1859. na Studencu pri Postojni, kateri je bil sicer zelo aroganten, a se je naposled le vdal sili. Izgubljeno. Zasebnica Emilija Mazi je izgubila nekaj čipk. — Kuharica Gabrijela Lovšin je izgubila zlato zapestnico s srebrno verižico. — Učiteljska kandidatinja Olga Lil-pop je izgubila črno ročno torbico, v kateri je imela zlata, očala. — Šolska učenka Verica Bulovec je izgubila srebrno svetinjo. Avtomobilna vožnja za p. n. goste iz parkhotela »Tivoli« brezplačno. »Slovenska Filharmonija« kon-certira jutri, povodom otvoritve preurejenega in povečanega vrta v restavraciji »pri Rimljanu«, Rimska cesta št. 4 (Valentin Mrak). Začetek koncerta ob 7. zvečer. — Vstop prost. Volilni shod v Krike« se vrši f soboto, dne 3.1. n. al I. uri nor v sokolski dvorani. Poroča kandidat za državni zbor gosp. Adoll Ribnlkar iz LJnbllaat. K obilni udeležbi vabi volilni odbor. narodna oBramBa. Šentpeterski podružniei družbe sv. Cirila in Metoda ste imeli včeraj zvečer pri »Jerneju« svoja občna zbora, ki sta pa pokazala, da sc ljudje še vse premalo zanimajo za to vele važno narodno delo. Pogrešali smo take Šentpeterčane, katerih dolžnost bi bila, udeležiti se teh občnih zborov. Toda tudi v imeniku članov smo pogrešili marsikatero Šentpe-terčanko in marsikaterega Šentpe-terčana. Navzlic temu brezhrižju od strani gotovih narodnih mlačnežev, je bilo pa delovanje in pa tudi uspeh teh dveh podružnic naravnost sijajen. Obe podružnici ste imeli dohodkov 3587 kron, kar je nedvomno naravnost sijajen uspeh. Občni zbor je otvoril predsednik g. M a 1 v , ki se je v navdušenih besedah spominjal 25-letnega delovanja te podružnice. Bodril je navzoče k še bolj vstrajnemn delu, kajti nasprotnik je nevaren. O delovanju ženske podružnice jc poročala gdč. Ba v deko v a, ki je tudi le z njej lastno navdušenostjo pozivala Šentpeterčanke, naj delajo, naj podpirajo to prepotrebno narodno družbo. Spominjala se je rajnke dobrotnice gospe Marije V i 1 h a r -j e v e in umrlih društvenih ustanov-nic gospe Terezine Povšetove in gospe Jarčeve. Nato je podala marljiva hlagajničarka gospa Potočnikova svoje poročilo, ki priča, kaj more storiti agi len odbor in še bolj agilna hlagajničarka. Glavna zasluga lepih uspehov gre pa nedvomno predsednici gospe Pod-krajšk o vi , ki je znala izbrati vsako najmanjšo priliko za nov vir dohodkov. Ženska podružnica je izročila centrali 2559 K 68 v. Tajniško poročilo je podal g. P o d k r a j š e k, ki je opisal zgodovino 251etnega podružničnega delovanja. Spominjal se je umrlih dobrotnikov in članov podružnice gg. Terčka, Petra Medica, Milana Levstika in Ignacija Ca-mernika. Blagajnik g. M ase 1 j je podal blagajnišo poročilo, iz katerega je razvidno, da je dobila moška podružnica 474 K članarine. V ženski odbor so bile izvoljene: za predsednico gospa Ana Podkrajškova, podpredsednico ga. Katinka 2anova, tajnico gdč. Helena Bavdkova, namestnico Josipina Vnčnikova, blagajn ičarko ga. Xilka Potočnikova, namestnico gdč. Ana Vičičevn, za odbornice pa gdč. Ljudmila in Veronika Kenda in gospa Ivana Kneise-Ijeva. Kot zastopnice za glavno skupščino so se izvolile: gospa Luka nova, gospodični Planinčeva in Ljudmila Kendova, gospa Nilka Potočnikova in gdč. Zora Bavdkova. — Moški odbor je ostal stari. Zastopniki na veliki skupščini bodo gospodje: Lukan. Malv, Podkrajsek, Bonač, Knoisel, Pahor, Planinec in Potočnik. Pri slučajnostih je prvornestnik g. vladni svetnik Senekovie pozival k vstrajnemn delu. Ko je še g. Bonač napil delavnim članicam in članom, je g. predsednik zaključil občni zbor. Kam prijatelj? Kdaj? No 18. junija! Kaj takega me še vprašaš'? To je pač samoobsebi umevno, da v Grosuplje na veselico podružnice C. M. D. Sicer pa, saj veš, v Grosuplju — kaj se še nismo vselej izborno zabavali in se vrnili zlate volje? Torej gotovo 18. junija v Grosuplje; pa še nekoliko poagitiraj, da nas bo več! Društvena naznanila. Slov. pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« je za svojo veliko vrtno veselico v tukajšnjem Narodnem domu pričel z velikimi pripravami. Na vrtu bo 6 paviljonov za pivo, vino, jest vine, sladčice, kavo in posebna stojnica za birmanska darila. Vse pijače in jestvine se bodo dobivale po navadnih cenah in tudi ono odiranje s srečolovom, šaljivo pošto, evet-ljicami itd. popolnoma odpade. Pri tej veselici sodeluje poleg društvenega pevskega zbora celoten orkester »Slov. Filharmonije«. Zato priporočamo vsem. posebno pa botrom, ki žele svojim birmancem pripraviti lep dan, obisk »Zvonove« veselice. Sokol II. priredi svojo javno telovadbo spojeno z ljudsko veselico dne 23. julija. Druga narodna društva se prosijo, naj se ozirajo na ta dan. Sokol v Škof ji Loki I. Izkaz prispevkov, ki so jih spodaj navedeni v času od 29. maja do 1. rožnika t. 1. vposlali telovadnemu društvu Sokol ▼ Škofji Loki v pokritje stroškov za prapor. Po 100 K dr. Karel Triller, Ljubljana; po 20 K: Edvard Dolenz, Kranj; po 10 K: dr. Pran Jesenko, Hhinaj; Ciril Pire, Kranj; Jerica Do-lenee, Ljubljana; dr. Emil Stare, Ljubljana; Ivana Mobar. Zagreb; po 5 K: Tone Jamar, Dunaj; Minka Jamar, Dunaj; Jakob Tavčar. Trst; Valentin Koman, Doboj; dr. Jakob Še-.cula. Novo mesto; Josip Globočnik, Železniki; Milan Ivančič, Medvode; Dora Klobovs, Gorenja vas; Apoloni-ja Deismger, Ljubljana; po 4 K: Konrad Pučnik, Krauj; po 2 K: nad-poročnik J. Deisinger, Mlada Boles-lava. Vkup 221 K. Podpisani odbor se najprisrčneje zahvaljuje vsem p. n. darovateljem in darovateljieam in prosi, da se tem po možnosti pridružijo še ostali prijatelji našega društva, na katere se je v časopisju apeliralo. Na /dar! Odbor, Okrajna učiteljska konferenca za litijski okraj bo v sredo dne 7. junija ob 9. zjutraj v šolskem poslopju v Višnji gori po sledečem dnevnem redu: 1. Nadzornikovo poročilo. 2, Profesor Franc Orožen: »Domoznanski pouk in naše Ijudskošolsk«- čitanke«. 3. Janko Pelak: »Računanje v ponavljalni šoli.« 4. Izbor učnih knjig za šolsko leto 1911/12. 5. Porodilo o stanju, uporabi ih računu okr. učiteljske knjižnice iti nasveti o nakupu novih knjig. 0. Samostalni predlogi. 7. Izvolitev udov: a) stalnega odbora, h) knjižničnega odbora in dveh pregledovaleev računov <»krajne učiteljske knjižnice. S. Ob 1. popoldne skupni obed v gostilni gosp. Andreja Turka. Društvo »Zvezda« na Dunaju vabi k nogoštevilni udeležbi vse dunajske Slovence na društveni izlel, kateri se priredi v nedeljo, dne 4. junija 1911 v Savanvukut na Ogrskem. Odhod iz južnega kolodvora oh 7*35 sjutraj. prihod v Dunajsko Novo me-Nt o ob 8*50 in odtod peš (1 in pol ure hoda) v Savanvukut. Po skupnem obedu v vrtni restavraciji g. Banka je v gozdu prosta zabava, petje, pick-nick. Povratek je z železnico ob 9"33 ' večer. Volilci dvorskega okraja! Politično in izobraževalno društvo za dvorski okraj priredi v sobotot dne 3. t. m. ob 8. zvečer v gostilni g. Jak. Trpinca na Tržaški cesti št. 5 volilen sestanek, na katerem se vam predstavi na-rodno-napredni kandidat za državni zbor gospod dr. Vladimir Ravnihar. Volici vsob strank udeležite se sltoda v čim največjem številu. Prosveta. VI. Umetniška razstava v Jakopičevem paviljonu se otvori za splošni obisk v nedeljo 4. junija oh 0. dopoldne in sicer brez vsakih posebnosti. Vstopnina je kakor navadno l K, ob nedeljah in praznikih 60 v, za dijake in delavske organizacije 40 v. Kazetava vsebuje poleg nekaj značilnih ^lik J v. Grobarja dela drugih slovenskih umetnikov: v posebnem oddelku razstavi društvo »Klub slov. ama ter-fotografov« Izpred sodišča. Izpred tukajšnjega porotnega sodišča Močan udarec. V Cvekovi gostilni v Veliki Stangi .so dne 25. svečana t. 1. zvečer, pili Anton Marn 20 j »t stari posestnika sin in njegova dva brata Jane/, in .Jakob in Martin Lukančič iz Velike Štange. Prišla Sta pa še t.je fanta France Rožič in Pavel Kolesa in se prisedla k prejšnji družbi, ker so mirno pili do 10. ure. Na to so še zložili za en liter žganja, ga vzeli sabo ter na cesti jk>-pili. Tuievno je, da so bili vsi več ali manj zaradi zavžite pijače razvneti. Rožič je začel Lukaniča nagovarjati, da bi šel v nedeljo ž njim v Litijo, ker mu pa ta ni hotel obljubiti, ga je prijel čez pas in ga jel okoli sukati, češ, tako se bode v Litiji plesalo, pri tem je padel Lukanič na tla. Med obdolžencem Rožičem se je vnelo besedovanje, češ, da hoče slednji izzivati prepir, čemur je Rožič ugovarjal. Naenkrat se je čul hud pok. Rožič je /aječal ter zbežal na njivo in se tam /trrudil. Lukanič in Kolesa sta šla za, njim, da bi ga domu spravila, Rožič ju je pa odganjal, bil je pa Še toliko pri moči, da se je kasneje sam pobral in šel v Pengalijevo šupo, ker je naslednje dopoldne umrl. Pri raztelešen ju trupla ae je dognalo, da mu je bila razbita leva temnica in senčnica in pretrgana v levo srednjo odvodnico možganskih open. 1» te se mu je raalila kri v možgane, kar je povzročilo smrt. Marn priznava, da je med tem, ko se je Rožič ruval z Lukauičem, pograbil poleno in ga ž njim udaril, to pa zaradi tega, ker je Rožič potegnil nož, s katerim je hotel Lukaniea naskočiti, da bi to zabranil je udaril po Rožicu. Marnova brata tudi potrdita, da sta videla pri okvar-jencu nož, in slišala tak šum, kakor da se odpira nož. Lukanič pa trdi, da sta si bila z Rožičem prijatelja in se je vse to godilo v šali. Zadevni nož se je kasneje našel, a je bil zaprt. Porotniki so glavno vprašanje glaseče se na uboj z sedmimi proti petimi glasovi zanikali, enoglasno pa potrdili vprašanje zaradi prekoračenja silobrana. Sodišče ga je obsodilo na 4 mesece strogega zapora. Danes se vrši porotna obravnava proti posestniku Ivanu Prešernu iz Brega. Obdolžilo ga je državno pravdništvo, da je zažgal svojo prostrano opekarno na Bregu, da bi s tem prišel zvijačno do visoke zavarovalnine. Mož je žrtev slabih špekulacij; zgrnile so se nad njim vse nesreče in indicije ga obsojajo, medtem ko pa pozitivnega dokaza še ni. Vobče pa govore vse priče razuu ovadi tel ja d osi pa Pogačnika, posestnika iz Zasipa, dobro o njem. Zanj so tudi pričale njegova žena in dve hčerki, kojih izpovedi tudi izključujejo krivdo. Obravnava se nadaljuje ob pol 5. popoldne. Izid in natančno poročilo priobčimo jutri. Gospodarsko napredno društvo za šentjakobski okraj :: priredi na binkoštni ponedeljek, dno 5. Junija ob 3. uri popoldne v gostilni pri Bastoharju na Kar-lov&ki cesti volilni shod. Na njem se predstavi volilcem državnozborski kandidat g. dr. Vladimir Ravnikar. Volilci, udeležite se shoda polno-Številno ! * Strah pred Masarvkom. Povodom bivanja Masarvka v Dubrovniku so nameravali dijaki in prebivalci v Dubrovniku prirediti inu velika ovacije. Okrajni* glavarstvo pa je preprečilo s pomočjo orožništva vsako zbiranje ljudi na ulir-ah. Deželni šolski nadzornik pa je prepovedal dijakom, dokler je Masarvk v Dubrovniku, pokazati se na cesti. Tako je napravil en sam mož, da je imelo celo mesto po zaslugi velemodre vlade einterarest«. Pa naj Še kdo reče, da nismo v Abderi! Nov slučaj kolere v Gradcu. Včeraj, kmalu po 7. zvečer je razglasil higienični institut graške univerze, da je preiskava dognala pri ge. Lebinger, svakinji v ponedeljek za azijsko kolero umrlega poštnega pristava Franzkvja. pravo azijsko kole-ro. Že ob 3. zjutraj je odredil mestni fizik, da so prepeljali celo rodbino Lebinger, obstoječo iz 6 ljudi, ki so stanovali v eni sami sobi, izolimo bolnišnico. One ki so bili /.dravi, so preselili iz izolirne barake v ustanovno hišo Cichini. Zdrav^ veno stanje ge. Lebinger se je zve« er poslabšalo, ob 10. zvečer je bil n.ju položaj zelo slab. * Nevihte. Včeraj so divjale po malone vsej severni in zapadni Evropi in tudi po srednji Evropi velikanske nevihte. — Na Dunaju se je vlila ploha in promet na železnici v Aspang so morali ustaviti. — Pri Seebendorfu se je utrgal del hriba. — Pri Kufsteinu je padala toča. Potoki so izstopili, pota in mostovi so uničeni. — V Budimpešti je ploha in nevihta napravila mnogo Škode. Kleti javnih poslopij, bank iu gledališč so pod vodo, kanali so se udrli in vodovodne cevi so počile, telefonska zveza je bila pretrgana in tramvajski promet je bil dolgo ustavljen. Podrlo se je tudi več zidov, vsled česar se je moralo več. družin preseliti. Donava je močno narasla in bati se je, da stopi čez bregove. — V okolici Darm-stadta in Heidelberga je napravil vihar grozovito škodo in je zahteval tudi več človeških žrtev. Do sedaj pogrešajo 25 ljudi. — Nad Londonom in južnimi grofijami se je znesla nevihta kakor že mnogo let ne. Strela je udarila v dve londonski cerkvi. Ubitih je bilo 17 oseb. Nadalje je udarila strela tudi v borzo in zažgala. Ogenj so mogli šele z velikim naporom pogasiti. Tudi tu je bilo nekaj človeških žrtev in 5 oseb je ubila strela, ko so se v divjem begu vračali ljudje s konjske dirke v ftpaonu. Strela je udarila tudi v ječo Pentonville. V nekem baru sta /besnela vsled neprestanih bliskov in grmenja dva tigra in napadla krotiteljieo ter ji razmesarila roke in noge. Krotiteljiea je smrtnone-yarao ranjena. * Zrakoplovska tekma Pariš-Rim-Turin. Včeraj je nadaljeval letalec Garros ob 10. uri 36 minut iz San Kossore let v Rim, ob 4. uri 7 minut je plul Garros v veliki višini nad Civitaveecbio in se je V Palu, kakih 40 km od Rima spustil na tla. — Letalec Vidart se je dvignil včeraj v Genovi ob 10. uri 43 minut in pliil do Pize, kjer se je zopet dvignil ob 5. popoldne. — Prvi je dospel v Rim letalec Beaumont. Iz Nizze do Rima je rabil samo 6 ur in 10 minut, kar odgovarja hitrosti nad 100 km v eni uri. Ekspresni vlak napravi to pot v 15 urah. Jam m tal Pod tem naslovom je izšla agitacijska broŠurica, v kateri se opisuje pogubna in škodljiva politika bivših klerikalnih državnih poslancev. Ta brošurica mora med ljudstvo. — Poživljamo vsa politična društva in vse nato somišljenike, da kupijo v večjem števila to brošuro, ter jo rasdele med volilce. Ljudstvo naj izve, kam vede klerikalna politika. En izvod stane 20 vinarjev, po pošti 23 vinarjev. — Naroča se direktno v »Narodni tiskarni«. Telefonska in brzojavna porodio. Cesar. Dunaj, 2. junija. Cesar je prehil današnjo noč dobro. Kakor navadno, je vstal tudi danes ob 4. zjutraj in začel delati, pozneje se je izprehajal po schonbrunskem vrtu. Cesar ima jK>polnoma zdravo barvo, dasiravno je nekoliko shujšal. Dopoldne je sprejel cesar prestolonaslednika Frana Ferdinanda in nadvojvodo Frana Salvatorja v daljši privatni avdi-jenci. Cez 7 dni se poda cesar v Lainz. Proces Bartunek. Dunaj, 2. junija. Danes je bil končan proces proti Mariji Bartunek in proti Cernemu, ki sta bila obtožena, da sta dne 23. decembra umorila židovsko dekle Luizo \Veiss. Po končanem dokazilnem postopanju se. je predsednik še enkrat trudil, pregovo-riti Marijo Bartunek, da prizna, ona pa Se je branila in vedno le trdila: »Jaz ne vem ničesar, nisem ničesar storila in ne morem zato na nič odgovarjati.« Tekom preiskave se je izkazala popolna nedolžnost Crnepra. Državni pravdnik Kadelka je zaradi-tfga odstopil oil na daljnega preganjanja, nakar je hil Ćerni takoj oproščen in spuščen na svobodo. L orli i je hrez vsake ginjenosti zapustil porotno dvorano. Porotnikom ste bili predloženi dve vprašanji, in sicer ♦ •no, glaseče se na zavratni umor, drnjro pa na goljufijo. Proces bo ponoči končan. Bodoči predsednik poljskega kluba in češki politiki. Dunaj, 2. junija. V poljskih političnih krogih se zatrjuje, da bo bodoči predsednik poljskega parlamentarnega kluba bivši minister Bilin-ski. Proti Bilinskemu in proti bivšem n ministru Koritovskemu vlada med češkimi politiki velika nevolja zaradi njih govorov, ki so bili Nemcem zelo prijazni. Komisija za reformo avstrijske oprave. Dunaj, 2. junija. Kakor izve naš dunajski urednik, ho komisija za reformo avstrijske uprave imela svoje prvo zborovanje meseca julija. Kakor znano, je edini zastopnik Jugoslovanov v tej komisiji dvorni svetnik, senatni predsednik dr. PIoj. G lom hi uski. Dunaj, 2. junija. Železniški minister Glombinski je popolnoma ozdravel in prevzel že vse svoje posle. Srečke. Dunaj, 2. junija. Žrebanje državnih srečk iz leta 1864. Glavni dobitek 300.000 K dobi serija 2794 št. 18, 40.000 K dobi serija 2690 št. 88, 20.000 K dobi serija 1006 št. 86, 10.000 K serija 1436 št. 2 in serija 3417 št. 31, 4000 K dobi serija 1378 št. 28 in serija 2219 št. 44, 2000 K dobi serija 675 št. 61, serija 1202 Št. 28 in serija 2794 št. 72. SenrAcijonalno razkritje. — Po nedolžnem na suma umor«. Budimpešta, 2. junija. Tukaj vzbuja občo pozornost senzacijonalno razkritje. Februarja je bil umorjen tu god beni narednik Gram, rodom Stajere. Kot sumljivega, da je izvršil umor, ao takoj zaprli godbenega korporala Bogdana TJldeka, ki po je vedno zatrjeval, da je popolnoma nedolžen. Včeraj pa sta v skladišče oskrbovališča vlomila dva godbenika iz Prage, neki Kris in neki Herant. Straža ju je prijela in pri hišni preiskavi so našli pri njiju v kovčegu prstan in manšetne gumbe umorjenega Grama. Oba sta zločin tudi po kratkem obotavljanju priznala. 1'ideka so seveda takoj izpustili. KOLERA. Kolera v Gradcu. Gradec, 2. jnuija. Stanje za kolero obolele kavarnarice Liebinjarer je zelo resno. Dr. Ott, ki obiskuje bolni oo, misli, da j>oložaj vendar še ni brezupen. Zdravstveno stanje drugih interniranih oseb je zadovoljivo. Po Gradcu vlada velik strah, ker je kavarnarica do predvčerajšnjim, ko je zbolela za očitnimi znaki kolere, občevala z mnogimi osebami in je nevarnost, da so bile druge osebe že okužene. Nemarnost Italije. Trst, 2. junija. Kakor se tu razglaša, je v Benetkah zbolelo za kolero 300 oseh. Italijanske oblasti pa -o to zamolčale. Češki državnozborski kandidati. Praga, 2. junija. Češki listi prinašajo volilno statistiko in konstatiraju, da je v čeških volilnih okrajih na Češkem in na Moravskein postavljenih ni«"* manj kakor 600 kandidatov. .Mati Leviekega. Lvov, 2. junija. Proti maieri dijaka Levickega, ki je umoril Ogin-sko, je uvedena preiskava zaradi sokrivde. Kolera oh črnogorski obali. Carigrad, 2. junija. Ob črnogorski obali se je pojavila kolera. Dose-daj je bilo javljenih 15 slučajev obolenja, 5 oseb je umrlo. Na turško - bolgarski meji. Carigrad, 2. junija. Na tursko-bolgarski meji so so vršili ponovno spopadi pri kraju Carevo med turškimi in bolgarskimi vojaki. En turški korporal je bi r ranjen. Turčija v denarnih stiskah. Carigrad, 2. junija. Zbornica je končala danes budgetno posvetovanje. Proračun izkazuje rednega deficita 8 milijonov funtov, k čemer pridejo še 3 milijoni potrebnega izrednega kredita. Vojno ministrstvo je vložilo protest proti temu. da bi se vojaške pokojnine znižale za 20' , vendar s svojim protestom ni prodrlo. Ta finančna mizerija kaže zadostno, kako slabo stoji Turčija tudi v financijalnem oziru. Železničarski štrajk na Francoskem. — Klerikalni sleparji. Pariz, 2. junija. Bivši tajnik narodnega sindikata železničarjev je objavil senzacijonalna razkritja o vzrokih zadnjega železničarskega Štrajka ter razkril, da so zadnjo stavko provzročili klerikalni agitatorji, ki so i okrožnicami s ponarejenimi podpisi klicali na štrajk. Francoski ministrski predsednik Monis. Pariz, 2. junija. V političnih krosrih se razglaša, da se je zdravstveno stanje ranjenega ministrskega predsednika Afonisa v zadnjih dnevih znatno poslabšalo. Francoska mornarica. — Spopadi med častniki in mornarji. Pariz, 2. junija. Med mornarji francoske vojne mornarice se je pojavilo zelo resno gibanje. Ponovno so se vršili spopadi med mornarji in častniki. Francoska vlada je v velikih skrbeh. Položaj v Maroku. Pariz, 2. junija. General Moinier poroča iz Maroka, da je sultan Mulej Jlafid popolnoma nezanesljiv človek, da bi Francoze v vsakem hipu, če bi bilo le treba, izdal. Francoska kolona zapusti v ponedeljek Fez ter se poda na pot proti sovražnim plemenom. V Fezu ostane le majhna posadka. Politični položaj na Španskem. Madrid, 2. junija. Politični položaj na Španskem je zelo napet. Ministrski predsednik Canalcas je izjavil, da odstopi, če ga ne bodo podpirali tudi konservativci. Njegov naslednik bi hil v tem slučaju Montero Rio, ki hi prevzel novo vlado. A vi ja tik Lettis v Ljubljani. Lettis stavi sedaj s svojim moštvom na letalnem polju na vojaškem veibališču hangar za svoj letalni stroj. Letel bode v slučaju lepega in mirnega vremena, kakor že objavljeno, v nedeljo in ponedeljek obakrat ob 5. popoldne. Lettis je bil eden najboljših učencev laške avijatiške šole in je v aeronavtiki jako dobro podkovan. Tudi praktično je že precej izvežban. Bil je tudi dober prijatelj pokojnega Rusjana, z njegovim bratom pa je že tudi skupaj delal. Občinstvo se za polet zelo zanima, kajti to je nekaj, kar še ni bilo v Ljubljani in le malo jih je imelo do-aedaj priliko, priaoatvovati poletom in oglodati al 9 naravi letalni stroJ Gospodarstvo. — Mestna hranilnica ljubljanska. Meseca maja 1911 vložilo je 1664 strank l#23.649 K 86 v, 1ft&7 strank pa dvig-nilo 1,053.788 K 47 v. Htanje vlog koncem meseca maja 40.777.o7H K 78 v. Stanje vložnih knjižic 28.638. — Ljubljanska kreditna banka. V mesecu maju vložilo se je na knjižice in na tekoči račun 1,988.849 K 85 v, dvignilo pa 1,783.518 K 53 v. Skupno stanje koncem maja 13 milijo ji ov 894.4SK kron 74 v. Darila. Darilo » Mladiki«. Rodoljub, ki noče hiti imenovan, je podaril »Mla dikl« znesek 100 K. pripoznavai skrb no in umno vzgojo hčere v dmštvv nem internatu, fe£T s tem postal usta novnik društva. Lepa hvala. Da hi našel obilo posnemalcev! Izdajatelj in odgovorni uredalk: Kasto Pustoslemšek. Hup! Hdb! Teterete! Temn: BBlm! To je bila vožnja! Ali čujte, gospod gostilničar — docela ohrlpeli smo. Preskrbite nam hitro par škatljic sn-denskih mineralnih pastilj, pa severi«* samo pristnih Favevih. V dveh urah moramo naprej, medtem mora hripa vost izginiti in do tega nam prhno rejo sodenice. Škatljica stane K 1*?5. Genaralno zastopstvo za Avstro-Ogrsko: W. Th. Guntzcrt, c. kr. dvorni založnik, Dunaj IV 1, Grosse Neugasse 17. 010 OD Žitne cene v Budimpešti. Dne 2. junija 1911. Termin. Pšenica zaoktober 1911. . za 50 kg 11*17 Rž za oktober 1911 ... za 50 kg 907 Koruza za juli 1910 . . . za 50 kg 667 Koruza za avgust 1911 . . za 50 kg 674 Oves za oktober 1911 . . za 50 kg 767 Efektiv. Vzdržno. HeleorolDšfcno poročilo, a nad merlcn Srednji fnen* tU* 75« • '= opazo- Stinje • Q B biro- O Nebo metra S E V T/JIM i O 3 t— ~ 735-8 20 2 sl. jvzh. pol oblač 738 4 16 0 si. vzh. oblačno 741 2 150 1 s I. jjvžh » 2.' 7.zj. Siednja včerajšnja temperatura 1»'1#-norm. 16 \}. Padavina v 24 urah 156 mm. Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naš iskreno ljubljeni soprog, oziroma oče, brat in svak, gospod 2012 Bogdan Oblak posestnik in tvornićar včeraj ob 3. uri po dolgi in mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere, v starosti 50 let mirno preminul. Pogreb nepozabnega rajnika se I vrši jutri, v soboto ob pol 4. uri popoldne iz hiše žalosti na farno l^okopališče. Bodi mu blag spomin! Logatec, dne 2. junija 1911. Žalujoča vdova Jerica Oblak. Potrtim srcem naznanjamo vs^ra sorodnikom, prijataljcm in znancem prežalostno vest, da je naš iskreno ljubljeni oče, stari oče, brat in tast, gospod Franjo LUek posestniki danes ob 3. uri popoldan previden s tolažili sv. vere, v starosti 70 let mirno preminul. Pogreb nepozabnega rajnkega bode v petek 2. junija ob polu 6. uri popoldan. Bodi mu prijazen spomin! V Črnomlju, dne 31. maja 1911. 2000 Žalujoči ostali. Mesto vsakega posebiegt obvestila. P. n. gostom •2011 restavracije TIVOLI je avtomobil brezplačno na razpolago zaroči se lahko telefoni no. 75896^3985 Učenec poštenih staršev, z zadostno šolsko izobrazbo, zmožen slovenskega in nemškega jezika, se sprejme v trgovino z manufakturnim blagom pri Vinko Sket, Ilirska Bistrica Notranjsko. 1984 kompletni letniki 1902, 1903. 1904, 1905, 1906, 1907 1908, 1909 in 1910 nevezani, popolnoma novi in neprerezani se dobivajo po izredno znižani ceni vsak letnik po 4 krone. Izdajateljstvo in založništvo Ljubljanskega Zvona". hrane a slin. Mm mlini itšaiririniu v večjem kraju na Slovenskem. — Natančne podatke o prometu, zalogi in plačilni pogoji naj se pošljejo na upravništvo »SI. Nar.« pod Jrg&vec 191*. Za trgovski naraščaj. V nekem večjem trgu na Spod. Štajerskem je naprodaj dobro upeljana veliki trgovin z mešanim blagom v lastni biši. Plačati je treba le kakih 7.000 K. — Pojasnila daje Ante Beg v Ljubljani. 2001 Samo še sobota, nedelja in ponedeljek Lattermannov drevored !952 Sedišče vin,, stojišče ŠSO vini deške obleke ■ v krasnih oblikah in ========1 moške ©feleke ss najfinejše izvršitve priporoča tvrdka = unc, £jub!jana Dovrski trg 3, — Telefon 291. Predno si kupite kosilni stroj o katerem ne veste :: kako bode deloval, :: Ji # oglejte in preizkusite tieriKansKo Kosumco ..ocenit ki jo dobite edino le pri Hfije Terezije testa 1 fJjljpjjjj |f ijSijijiPJ Mli m[i 1 rrLaalna pisma na vpogled. — Svari se pred podobno se glasečimi imeni Obračevalci za seno vedno v zalogi. Št. 979. Razpis dražbe. Občina Bovec pol. okraj Tolmin razpisuje tem potom gradnjo občinskega vedovoda na Plužnab na podlagi projekta, izdelanega po deželnem stavbenskem uradu v Gorici. Gradnja je proračunjena na 6100 K in so bode oddala na podlagi enotnih v proračunu navedenih cen. Načrti, proračun, kakor tudi splošni in posebni stavbeni pogoji so na ogled v občinski pisarni ob uradnih urah. Pismene ponudbe z varščino 400 K v denarju ali pupilarnovarnih vrednostnih listinah je doposlati podpisanemu županstvu najkasneje do 25. junija f. I. Županstvo si pridržuje popolno prosto sklepanje o sprejetju ali odklonitvi ponudb. Izid dražbe se naznani ponudnikom tekom 14 dni. Županstvo trga Bovec, dne 30. maja 1911. LEOPOLD JONKO, župan. ar==Ji°ic 3E 2004 lil uiti iiiiliiit! so cene oblek za gospode, dame, dečke in deklice veliko znižane. Angleško skladišče oblek Ljubljana, SVsestni trg štev« 5. I Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejših kombinati ah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z manjšajočimi se vplačili. ."• - .». vzajemno zavarovalna banka v Pragi. .-. - ••• Rezervni fondi K 53,758.285*24. — Izplačane odškodnine in kapi t ali je E 115,390.603-61. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narodno upravo. Vsa pojasnila daje: čigar pisarne so lastnej bančnej hiši Generalno zastopstvo v Ijstsljani arfeftii v Gosposki iti štev. 12. Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje. Dovoljuje iz čistega dobička izdatno podporo v narodne in občnokoristne namene. Sprejmite srečno 197; 99 Bodočnost" se poštnoležeče Hrastnik« - — 1974 99 Gospića Ra5oslava!" Prosim, sprejmite odgovor na Vaše cen j. 27. III. na pošti .*. pod znanim naslovom, v JCajvccja ir. najboljša izbira vsakovrstnih steznikov držeč za kolke, prsi, životke se dobi pri 2006 ]Kinki Kocjan, sv. petra c. 18. COGNAC! STAR, pristen destilat dalmatinskega vina je najboljše sredstvo za slabotne in rekonvalesentne. Dobi se edino pri tvrdki: 1066 BR. N0VAK0VIĆ, Ljubljana. Malo reklame izbirv V* cene f Kazensko-pravdni red z dne 23. maja 1873 štev. 119 državnega zakonika z dodanim zvriitveni propisom in drugimi zakoni in ukazi kazenski postopek zadeva-jočimi. _ Trdo vezan 5 S 60 v., po pošti 5 S 80 v. 'mi v I glavnica K 6,000.000. 837 Rezervni fond okoli K 300.000. ANSKA BANKA, FILIJALKA V LJUBLJANI Šelenburgova ulica štev. 7 (nasproti glavne pošte). Kupuje in prodajat vrednostne papirje, rente, obligacije, zastavna pisma, prijo« ritete, delnice, srečke itd. — Valute in devize. — Predujmi na vrednostne papirje in blago ležeče v javnih skladiščih. — Promese k vsem žrebanjem. is Vloge na knjižice od dneva vložitve n 4%% od dneva dviga, rent ni davek plačuje banka s« svojega. —Jim tekoči in žiro račun po - Živahna zveza z Ameriko. — Akreditivi, dogovoru. Menjalnica. Centrala v Trstu. Eskomptujei menice, devize in fakture. — Zavarovanje vrednostnih papirjev proti kurzni izgubi. — Revizija žrebanja srečk i. t. d. brezplačno. — Stavbni krediti. — Rembours - krediti. — Borzna naročila. — Inkaso. n Filijalka v Opatiji. n Pravkar Je izilo Edmondo de Amicis: FURIJ, Novela. Iz italijanščine prevel Jos. Jurca. Cena vezani knjigi 2 K 50 vin., broširani I K 50 vin. Znameniti italijanski pripovedovalec reši v tej psihološki zanimivo zasnovani noveli štirinajstletnega dečka Furija, ki živi daleč od sveta edino v družbi dveh starih Hudi. Funj se je zaljubil v svojo koketno svakinjo, ki pride bivat na poletni dvorec. Kako se razvija ta ljubezen, _ie popisano z izredno plastično silo; obenem pa pisatelj ostro biča vzgojno metodo, ki hoče obdržati oblast s hladnostjo in šibo. Ig. pi. Kleinmayr & Fed. Bamberg v Ljubljani. založna knjigarna. 1928 Izurjen knjigovodja 1947 i n dober kontorlst se sprejmeta takoj. Plača 200 kron. — Ponudbe pod „kaj&ejOVOdja" na upravništvo »SI. Naroda«. Vabilo 1985 na koncert Slov. filharmonije na Binkoštni ponedeljek v restavraciji »Bellevue* ob vsakem vremenu. Pričetek ob 3. popoludne, brez vstopnine! Vsako nedeljo tamburaški koncert. Otvoritev vrta. V soboto, dne 3. junija 1.1. se vrši :: v restavraciji „pri Rimljanu" :: Rimska cesta štev. 4 otvoritev popolnoma preurejenega in povečanega vrta in dveh novih salonov s koncertom }!ov. Filhurmonije. Začetek ob 7. uri zvečer. Vstop prost. 1975 Za prijazen obisk se priporoča Valentin Mrak. restavrater. Vi ;, 1 i 5. jii 1911 ib i iifi popodne (pri ita vremenu) Vstopnice se prodajajo v Šešarkovi trafiki v Šelenburgovi ulici po sledečih cenah: Passepartout . 4 K I. prostor . . 2 K H. prostor . . 1 K ^1 i ^ s svojim monoplanom „Bleriot, tip Rokavski preliv" Vstopnice se prodajajo v Šešarkovi trafiki v Šelenburgovi ulici po sledečih cenah: Passepartout. 4 K I. prostor . . 2 K II. prostor . . 1 K 1986 jubljanskem vojaškem vežbališču pri Fužinah. ii Spisal Ivan Lah. Cena brož. K 1-70, ver.. K 2*70 S {pošto 20 v več. Krasne in zanimive povesti iz dolenjske preteklosti, iz časa turških vojsk in kmetskih pun tov. Čez trnje do sreče. Spisal Senčar. Cena broš. K 1-20, vez. K 2*20« s pošto 20 v več. Zelo zanimiv roman, poln interesantnoga dejanja. Rdeči smeh. Spisal Leonid Andrejev. Preložil Vladimir Levstik. Cena broš. K 1-40, vez. K 2*40, s pošto 20 v već. V tem „odlomku najdenega rokopisa" so popisane strahote vojne in iz nje porajajoče se pijanosti krvi in blaznosti. Hitali Silit. Spisal V. Beneš-Sumavskv-Cena broš. K 2*50, vez. 2*50, s pošto 20 v već. Ta odlični roman podaja zanimivo in pretresljivo sliko iz narod.lega življenja in priča, kako nemška žena uničevalno vpliva na slovanskem moža. Undina. Spisal Andrć Theuriet. Cena 90 v, s pošto 10 v več. Eden najljubcznivcjših francoskih pisateljev jc v tej knjigi podal dražestno povest, ki jo je svetovna kritika uvrstila med nesmrtna dela. Lira nos a malo. Zgodovinski roman; spisal Vladimir Vesel. Cena K 1-40, vez. K 2*20, s pošto 20 v več. Koncem 15. stoletja se je pripravljal na Slovenskem kmetski punt. Kmetsko ljudstvo je takrat strahovito trpelo in v ril tega so duhovske in posvetne oblasti trpinčile ljudstvo zaradi domnevanega čarovništva. Ponekod so požgali vse prebivalce kake vasi, ker so bili osumljeni čarovništva. Vse to nam popisuje pisatelj v tem velezanimivem romanu. Roman; spisal Fr. Remec. Cena broš. K 1-50, vez. K 2*50, s pošto 20 v več. To jc ginljiv roman iz ljubljanske preteklosti, slika življenje iz tedanjih malomeščanskih in gosposkih krogov, tragedija dekleta, ki je vzraslo v Štu-dentovskih ulicah, a je pogledalo v aristokratske kroge Gospodskih ulic in to poplačalo s svojo življensko srečo. Zadnji rodovine Jenalja. Spisal Fr. Remec. Cena K 1*50, s pošto K 1-70. Velezanimiv zgodovinski roman iz časa rokovnjaškega gibanja na Kranjskem. Ljutaii iii junaštva Strahovala dveh kron. Spisal Fr. Lipič. Cena broš. K 2-—, vez. K 4*—, s pošto 40 v več. Vcleznnimiv roman izza časa velikih bojev med pomorskimi razbojniki, turškim ce-sarstrom in beneško republiko. Bi iz Razora. Spisal Ivan Cankar. Cena broš. K 1*50, vez. K 2*50, s pošto 20 v več. Najbolj ljudska in ena najlepših povesti, kar jih je spisal Cankar. Mali lord. Spisal F. H. Burnett. Cena broš. S 1-00, vez. 2*60, s pošto 20 v več. To knjigo veselja, kakor je kritika imenovala to presrčno povest, so po izgledu mestnega šolskega nadzornika sprejeli v šolarske knjižnice vsi šolski voditelji, ki jim je res mar, da mladina kaj dobrega čita. Spisal Valentin Žun. Cena K 3' , s posto X 3*20. To je najpopolnejše in najtemcljiicjše delo o narodnem gospodarstvu v slovenskem jeziku. Ta knjiga je absolutno potrebna za vsakega, kdor deluje na narodnogospodarskem polju, zlasti za vsakega posojilničarja. sli Cena -80 v, vez. K 1-60, s pošto 20 v več. Ta mična ljubezenska povest se je občinstvu prav posebno prikupila. Dejanje se vrši za časa zadnje avstrijsko-turške vojske, ki jo jc vodil princ Evgen. V povesti je popisano, kako izvrši strahopeten čiovek občudovanja vredna junaštva, samo da bi se opral pred tisto, ki jo ljubi. a noncanove ur Roman; spisal Fr. Remec. Cena broš. K 1-50, vez. K 2-50, s pošto 20 v več. Ozadje tega romana je zgodovinsko. Dejanje se vrši v Ljubljani in njeni okolici v časih Napoleonove Ilirije, v krogih francoskih in domačih aristo-kratov, med katere je stopilo slovensko dekle, ki v svetosti svoje ljubezni doprinese plemenite žrtve, dokler se naposled tudi njej ne nasmeje sreča. Vesela povest iz ljubljanske preteklosti. Cena broš. K 1- -, vez. K 1-80, s pošto 10 v več. Kdor se hoče prav od srca nasmejati, naj Čita to knjigo, ki je polna drastične komike in prešernega humorja. Ljubljana a Prešernova ulica 7 o Ljubljana Lastnin* in tisk »Narodne tlakam«. 27 5711 42