Dodič Ivan
Upor med živalmi
V  hlevu so se živali med seboj pogovarjale.
Krava je tlejala: »Ti grdi ljudje! Malo sena, ovsenih plev in vode mi dado dnevno, od mene pa zahtcvajo vsak dan več mleka! Desetkrat toliko je vredno moje mleko, kot pa tista krma, ki mi jo namečejo v jasli. Potem pa še hočejo, da naj bom zadovoljna! Telička mi pa vzamejo, ko je star nekaj tedinov. Ravno privadiva se skupnemu življenju, pa ti pride zavaljen mesar in hajdi pod nož! Najbolj zopmi so mi mesarji na tem svetu! Mu, mu, mo, to je grdo!«
V  svinjaku, ki je v kotu hleva, pa se oglasi p u j s e k : »Mislis, da se raeni   boljše godi?   Ho,   še  dolgo  ne!   Včasih,   ko   gredo  domači   na   njivo, pozabijo naine in ves dan dobim komaj enkrat jcsti. prav kot tisti zločinci, ki morajo živeti ob  krahu in vodi.  Pa ti  pride zima. Ljudje bi  se radi ogreli  —  raanjka jim  maŠčobe.  Takrat se bodo spomnili name in  klavec mi bo vzel življenje. Reci, ali  ni moja usoda klavrnejša od tvoje!« Todaj potoči  pujsek krokodilove solze v prazno korito.
»Vidva se nimata čemu pritožcvatiU reče puika. »Za vaju kar dobro skrbe, ampak jaz sem revica! Spomladi, ko sem imela dvanajst pi»čet, so mi dali samo kakšen dan inalo hrane, drugače so pa popolnoma pozabljali uame iu na družino. To res ni lepo! — Vsak dan pa bi radi videli, da bi jim dala rsaj eno jajce, kadar pa jib pokrade sosedor Peter, pa bi najrajši videli,  da  bi   ziiesla  kar &ve...   Jaz  sem  sita  tega  življenjaU
>Kaj bi iarnali in se jczili,« je predlagal pes, ki je na vratih poslušal ta pritajeni pogovor. »Uprimo se!«
In vsi so soglasno sklenili, da se bodo uprli. Pes je zaČel močno zam-jati, krava je mukala kot še nikoli, pujsek je začel skakati po svinjaku in je odtrgal korito, kokoš pa je zatela kokodajsati, da je bilo joj.
Gospodar, ki je prišel s polja, je prestraŠen stopil na prag. Živali so bile nemirae in lačite. Ni razumel iakoj, za kaj gre. Potem pa je stopil v hišo i.n dejal dekli:  >ŽivaIi bo treba nakrraiti,  čisto smo pozabili nanje.«
Ko so se živali do sita najedle, so mirno polegle iri pujsek je zakrulil z debelim glasom: >Pa se nam je lc posrečil upor in zmaga je nasa!< Potem pa \se tiho je bilo.