Kandidaia za ameriške predsedniške volidve Združene ameriške države volijo letos svojega predsednika. Za predsedniške volitve se zanima z dušo in telesom vsak Američan. Lahko trdimo, da je Ameriki več na izidu teh volitev, kakor za izid sedanje evropske vojne. Predsedniške volitve v Ameriki so pri tolikem zanimanju vendarle enostavne, ker se bije boj le med predstavnikoma dveh velikih strank republikancev in demokratov. Obe stranki sta že postavili vsaka svojega kandidata in kmalu se bo začel volilni boj. Kandidat republikancev in njegov program Republikanska stranka je postavila svojega kandidata na strankinem velikem zboru ali kongresu v mestu Filadelfija 28. junija. Strankini delegati so glasovali za šest kandidatov. Izvoljen je bil Wendel Willkie, ravnatelj velikih zasebnih elektrarn. Kandidat republikancev je znana ter med pristaši zelo priljubljena osebnost. Volilni boj bo začel s temle programom: Podpiranje brezposelnih, starostno zavarovanje ter dalekosežna pomoč vsem, ki trpijo pomanjkanje. Willkie in njegova stranka sta odločno proti poseganju države v zasebno go-. spodarstvo. Glede evropske vojne so republikanci s svojim predsedniškim kandidatom proti vojni udeležbi Amerike, a za izdatno podpiranje Angležev proti Nemčiji ter Italiji. Izvolitev VVillkieja za predsednika bi bil za Anglijo zelo razveseljiv dogodek. Demokrati za Roosevelta Mnogo lažje stališče kakor kandidat republikancev je imel pri demokratih dosedanji ameriški predsednik Roosevelt. Demokratska stranka je izvolila na svojem kongresu v Čikagu že pri drugem glasovanju Roosevelta za predsedniškega kandidata. Izid glasovanja je bil sledeč: za Roosevelta je glasovalo 946, za Farleya 72, za Garnerja 61 glasov, nekaj glasov je bilo oddanih za Tidningsa, za državnega tajnika Hulla pa pet glasov. Nato je kongres enodušno proglasil Roosevelta za kandidata demokratske stranke pri predsedniških volitvah. Roosevelt, ki kandidira že tretjič za predsednika, bo šel v volilni boj pod geslom, da želijo Združene države tudi nadalje ostati izven evropskega spopada ter se sploh nočejo udeležiti katere koli vojne. Glavno skrb ameriške zunanje politike mora Še nadalje posvetiti varnosti in obrambi Zedinjenih držav ter ohranitvi miru. Zedinjene države morajo biti tako močne, da jih ne bo upala napasti nobena država ali skupina držav. Amerika ne bo nudila pomoči onim državam v tej vojni, katerih koristi niso v skladu s koristmi Amerike in njene varnosti. Nasprotno pa bo nudila pomoč onim državam, s katerfmi jo vežejo skupne koristi. Zedinjene države bodo eastavile vse moči, da zmaga pravica. Ponovno izvolitev Roosevelta za predsedniškega kandidata demokratske stranke so pozdravili Angleži nadvse toplo, ker računajo, da bo ameriška Industrija še bolj podpirala Anglijo z vojnim materialom, kakor je to storila doslej. Roosevelt je sprejel izvolitev in je govoril po radiu zboru demokratske stranke Roosevelt sam ni bil navzoč na zboru demokratske stranke, ko je šlo za njegovo kandidaturo. Kakor hitro so mu sporočili, da ga je stranka soglasno kandidirala, je izvolitev sprejel pod pogojem, da imenuje stranka poljedelskega ministra Henrika Walacea za podpredsedniškega kandidata, kar se je tudi zgodilo. Dne 19. julija zjutraj je spregovoril predsednik Roosevelt po radiu zboru demokratske stranke v Čikagi. V svojem govoru se je zahvalil, da je imenovala stranka Walacea za podpredsedniškega kandidata, nato pa je posebno poudaril tale dejstva: »Stojimo pred največjim svetovnim dogajanjem v Človeški zgodovini. Gre za to, ali naj še dalje traja civilizacija, kakor jo poznamo in cenimo mi, ali pa naj vse to propade; ali naj še obstoja vera, ali pa naj se vmesti brezbožnost; ali naj še velja dana beseda, ali pa naj narekuje pest; ali naj velja dostojnost, ali pa nasilje; ali naj 8e cenimo pogum, povedati odkrito besedo, ali pa naj nastopi nezdrava otopelost soparnega ozračja. Nihče ne more več dvomiti in si zakrivati oči pred dejstvom, da ta vojna ni vojna v navadnem smislu, ampak revolucija, ki je bila vsiljena s premočjo orožja in ki ograža vse človeštvo. Je to revolucija, ki ne gre za tem, da bi ljudi osvobodlla, ampak za tem, da jih zasužnji. V Evropi je bllo mnogo narodov z diktaturo ali zasedbo primoranih, da sprejmejo oblike vladavin, ki jih. nekateri imenujejo nove. Toda te oblike niso nove. One so samo vrnitev v zgodovino starega veka. Pravijo, da ta na novo uvedeni red jamči varnost in dejavnost. Enako varnost in dejavnost so uživali tudi zldarjl, ki so zidall piramide faraonov. Toda mi v Ameriki In oni v še svobodnih demokracijah se odpovedujemo i taki varnosti i taki dejavnosti, Mi vztrajamo prl varnostih in dejavnostih, ki izvirajo iz pravic svobodnega človeka. Tako dolgo, dokler bom jaz predsednik, bo vkljub vsem naporom pete kolone ostala naša zunanja politika naša lastna. Ameriški narod bo vztrajal pri demokraciji z božjo pomočjo, tako da bo mogel s pogumom in zaupanjem gledati v bodočnost.«