Tabori v turških časih
(Svobodno po ,,Slov. Narodu.")
Zadnji konec turških vojsk naui še naši stari očetje pripovednjejo, še pojemo dandenes: ,,Stoji, sfcoji tam Beligrad" in mnogo drugih pesmi, katere nam popisujejo dogodke iz vojsk s sovražnikoin kerščanstva. Mnogo se je pisalo o junaštvu kristjauov pri obleganji Dunaja in Sigeta in Belegagrada, slavili so se voditelji kristjanov v onem času, pa premalo se je pisalo o tem, kako se je prosto ljudstvo branilo sovražniku svojemu. Dr. Franjo Bački je rekelpri nekej skupščini jugoslovanske akademije, daje Jugoslovanstvo stoletja stalo na braniku evropske kultnre. Da, na braniku kulture so stali naši očetje po Hrvatskem, Kraujskem, Štajerskera inKoroškem. Kranjska deželapa posebno, ona je silno mnogo terpela od Turkov; kronistpravi, da jeTurek Kranjsko deželo pet in šestdesetkrat obhodil in v malih letih je dežela pol osmi milijon v zlatu za brambo zoper Turke porabila. V denaniičnili knjigah kranjske dežele iz 15. m 16. stoletja skoraj ni drugega najti, nego zapisnik denarjev, katere so turške vojske požeiie. In dežela je morala na dva kraja plačevati; cesarju ga vzderževanje vojskezoper neverske sovražnikeinskerbetije niorala za bram-bovske naredbe v lastnej deželi. Premnogokrat je Turek bil prej v deželi, predno je cesarska armada bila pripravljena; tedaj si je ljudstvo samo po-niagati uioralo in pomagalo si je s ,,6erno vojsko," Napravljalo si je samo terdnjave med obzidjem okolo cerkev, delalo si tabore, skladalo na najvišjih gorah in hribih gerrnade, da je moglo približevanje Turka naglo ko blisk na vse strani oznaniti.
Tabori so bili tedaj dobro zavarovani kraji in so se delali na kakem griči, splob v kraji, kjer je bilo sovražniku težje, približati se. Ako je kaka cerkev imela dobro obzidje in stala na mestu, kjer je bilo mogoče, Turku se dolgo braniti, spremenili so naši predniki božjo hišo s pokopališčem in obzidjein v tabor in čakali tam sovražnika. Navadno so si pa morali tabor sami narediti in iinamo še sedaj na Kranjskem ostanke kakib. 20 do 30 ta-borov.   Poveljniki takih terdnjav so bili po večjem duhovni.   Kako je bil
— 61 —
tabor znotraj narejen, nam popisuje en kronist tako-le: Bila je kapslica za božjo službo, ena velika spavnica, v katerej so bila na desni in levi za oba spola ločena ležišča, dobro uredjena kuhinja, v katerej je ena gospodinja za vse vkup kuhala, dalje orožnica s sekirami, kiji, kosami tudi meči in suli-cami napolnjena; zadnjič so bili tudi hlevi za živino iu žitnica, v kafcero so vse žito zadnje žetve spravili. Znani kranjski zgodovinav P. pl. Kadič je priobčil v Westermannovih „111. D. Monatshefte" spis o taborih pod naslo-vom ,,Volkskastelle", po katerem po večjem ta spis pišemo, in ko je popisal kak je bil tabor, pravi omenjeni pisatelj: ,,Oživimo tako podobo! Na gor-skili verhili naenkrat začnejo goreti germade, katere od hervatske meje noter do bele Ljubljane, dalje na Gorenjsko, Štajersko, Koroško oznanjajo, da je Tu-rek priderl. Faiitje, ki gori na gorskem verhu ua straži stoje, zažem5 bakljo v visoko germado narejeno iz desetih vozov derv, začn6 streljati in to gre sedaj naprej od gore do gore, od hriba do hriba plameni novica. Pos-lanci hite iz bele Ljubljane oznanit vladarju približevanje nevernikov. Vitezi se zber6, pa le počasi, ker so daleč po svojih gradovih raztresem in predno morejo sovražnika odbiti, privrel je že v vinske gorice na Dolenjskem, po-žgal, poteptal in pobil vse, kar je mogel. Pa večina prebivaleev je v tabore zbežala in tu tolaži v službi Gospoclovi ostareli sivi dulioven jokajoče starčke, žene in otroke, ki prosijo v neb6 za zmago kerščanske reči in za blagor bo-rilcev. Kajti na obzidji, na braniku in na stolpih stoje brambovci tabova, krepki možjč iii iz lukenj dobro merjeao streljajo na raztresene sovražuike, kateri gredd pred glavno trumo sovražaikov, katera ali tabor napade, če je dosti močna in ga brambovcem vzame, starčke mori, žene skruni, vse nas-protujoče pobije, one, ki se podajo, kot sužne seboj vleče — ali pa se mora s taborniki v bitvi skusiti iu je po navadi premagana. Tedaj pa jo uderejo taborniki za bežečim Turkom in turške glave se takajo po tleh kakor krogle ob nedeljah pod lipo. Zadnjič je zmaga popolna in z obzidja, s stolpov po-zdravljajo žene in otroci, hvalijo starci vračajoče se zmagovite junake in du-hoven, ki se je načelu hrabrib. možakov boril in katerega oblačilo je rudeče od sovražnikove kervi, reče ,,amen" pri zahvalnej niolitvi za odvernjeno ne-varnost. Med tem ugasnejo germade na visočinah, strel potihne v znamenje, da je nevarnost od Turkov preč in paša z ostankom svojih. že zunaj dežele.
Sedaj pa gredo možaki, oln-epčavši se s pripravljenim obedom in po-kopavši inertve, zopet iz tabora na ravnino, pa ne sami, temveč v sredi svo-jih; gredo se veselit vesele zmage, Že sedč v krogu zjutranji borilec z ženo in otroci in starčki; na korenini košate lipe pa sedi slepi pevec in poje h goslam kako pesem, kratko in čversto, kakoršne so sloveuske narodne, ki so v turskik vojskah nastale. Prepuščajo se popolnemu veselju in prav delajo; saj če perva germada na gori začne goreti, zgrabijo zopet orožje, ognjeni mla-denič iz Poljau — iu resneji Gorenjec, ki z velikim trudorn svoj kruh pri-dala in dvugi raožje ia mladenči, ki s pošteno roko branijo svojo domoviuo!"
Skerbimo tudi mi, da bomo sv. vero in deželo, katero so naši očetje tako hrabro branili proti divjim kervoločnikom, tudi svojim potomcem tako neoskrunjeno pustili.                                                                                   siH