Krajevna skupnost - splet medčloveških odnosov
S posvetovanja na temo: vtoga komunistov, ki delujejo v socialistični zvezi v krajevni skupnosti
V okviru predkongresne ak-tlvnosti - kongresom ZKS in kongresom ZKJ, ki bosta aprl-la In junija letos - )e občlnska konferenca ZKS Ljubljana-B«žlgrad minull petek pripra-vila skupaj z občlnsko konfe-renco SZDL posvet na temo »Vloga komunfstov, kl deluje-jo v socialističnl zvezi v kra-Jevnt skupnostf«. Po uvodnem poročllu predsednika občln-ske konference SZDL Ljublja-na-Bežigrad Joška Plmarja je stekla žlvahna razprava, \z ka-tere povzemamo nekatere naipomembnefše ugotovitve:
Zveza komunistov bo morala tudi v bodočessvojimaktivnlm delom uresničevati svojovodil-no vlogo tako v delu družbeno-političnih organizacij v krajevni skupnosti, kot tudi v temeljnih delegacijah za zbor krajevnih skupnosti občinske skupSčine. za skupSčine samoupravnih in-teresnih skupnosti in nenazad-nje tudi v društvih, družbenih organizacijah in interesnih združenjih občanov. Udeležen-ci omenjenega posveta so na-mreč ugotovili, da je prav kra-jevna skupnost tista celica na-
šega samoupravnega in socia-lističnega sistema. kjer se naj-bolj prepletajo želje in interesi delovnih Ijudi in občanov. In če pravijo, da je človek, občan, delavec nosilec oblasti, potem se morajo temu primerno orga-nizirati in delovati vse družbe-nopolitične organizacije na te-renu. saj bodo le tako tahko ustvarjale možnostt, da bodo interesi Ijudi prišli do izraza. Sploh pa je petkov posvet moč-no poudaril, da je pravv krajev-ni skupnosti najbolj prlsoten tisti vsakdanji, življenjski splet medčloveških odnosov, ki mu moramo v bodočem sistemu političnega deia dati največji poudarek.
TUDIVKSVEČ USKLAJENOSTI
Posvet je še enkrat potrdil pravtinost lanskotetne odloti-tve. ko smo nekatere večje kra-jevne skupnosti v naŠi občini razdelili na več manjSih in s tem dali delovnim Ijudem in obča-nom več neposrednejših mož-nosti za odločanje. Seveda so s tem dane. čeprav lahko ugo-
tavljamo, da je v tako imenova-no družbenopolitično struktu-ro novih krajevnih skupnosti vključenih kar okoli tisoč novih aktivistov, le prve začetne mož-nosti, kj pa jih bomo nujno mo-rali širiti in dograjevati. Zavoljo številnih novih aktivnosti in na-tog, ki sedaj v novih, manjših krajevnih skupnostih seveda bolj prihajajo do izraza, so ude* leženci petkovegaposvetaveč-krat poudarjalipotrebopovečji usklajenosti dela v krajevni skupnosti, Pri tem so menili, da mora to vlogo prevzeti krajevna konferenca SZDL, v kateri se morajo s svojimi pobudami in tnteresi na/ti tako druzbenopo-litične, družbane organizacije kot tudi interesna združenja občanov. Prav zavoljo uresni-čevanja interesov krajanov se bodo morale krajevne konfe-rence SZDL v nekaterih KS ne-koliko reorgantzirati in razmiš-Ijatt o novih oblikah dela o sek-cijah, problemskih konferen-cah in podobno.
Če bi torej poakušati razpra-vo 2 omenjenega posveta str-nlti v en sam stavek, potem bl lahko zapisali: Krajevnaskup-noot naj dejansko postane čimbolj humana skupnost In Interes obtanov na) bo člm-bol) prlsotent