RiREmN,ŠTV0 in UPRAVA v Gorici v ulici •vva Piazzutta 18 - Cena oglasom po dogovoru. aPrto vsak delavnik od 10. — 12. ure
KATOLIŠKI TEDNIK
IZIDE VSAKO SREDO
Postni ček. račun St. 9-17768 — PoStnina plačana v gotovini — Spediz. in abbonamento postale II Gruppo
Leto m. štev. 43
GORICA DNE 22. OKTOBRA 1947.
Cena L. 10
KDO NAJ NAM
Kristus ali Antikrist?
Mi
- smo na to vprašanje že zdavnaj odgovorili. Naš odgovor Se glasi : Kristus nam kraljuj v zasebnem, družinskem, narod* ftem in mednarodnem življenju s svojo resnico, pravico, ljubez* "^tjo, milostjo in mirom! V tem Slnislu je napisana vsaka vrsta nayega lista. In vsi, ki so res* nično 'Kristusovi, poslušajo z Veseljem naš glas in nam sledijo.
Tudi naši nasprotniki so že zdavnaj jasno odgovorili na gor* nje vprašanje. Takole odgovar* Jnjo in vpijejo kot Judje pred fiatom: »Nočemo, da bi ta vla* j?al nad nami! Proč z njim! Kri* za j ga, križaj ga!!« Hočemo, da nam vlada Antikrist s svojim nporom proti Bogu in vsemu, kar je božje. Hočemo, da nam ylada Antikrist s svojo lažjo, yaranjem, krivico, sovraštvom 'n nasiljem. In vsi, ki so Anti* ^istovi, drvijo kot obsedeni za
njim.
.Je pa še mnogo ljudi, ki še niso odgovorili na vprašanje, koga hočejo imeti za kralja. Če jih opazuješ v cerkvi ali med jtirimi stenami domače izbe, se j' zdi, da hočejo Kristusa za J^alja. Če jih pa opazuješ, ko kupujejo in berejo časopise, ko Se shajajo na sestankih brezbož* njkov in sodelujejo pri društvih, kijih vodijo veri sovražni ljudje, ^ Pa prepričaš, da so ti nesrečni dudje le z besedo in nerodovit* nimi željami za Kristusa, z deli Pa so popolnoma proti Njemu ip za Antikrista.
Drugi in tretji skupini bi radi nnkrat malo bolj predstavili go* sPodarja, ki mu služijo. Imenuje se to od Boga prekleto bitje
Antikrist
Nekdanji guverner Gdanska Kausching, ki ga je Hitler od* Mavil, je napisal več let pred svetovno vojno obširno knjigo 0 narodnem socializmu, njegovih socialnih, gospodarskih, narod* Nh, vzgojnih, verskih in voja* ških načrtih. V knjigi je govoril tudi o Hitlerjevem patološkem značaju. Mnogokrat se je vedel kakor obsedenec. Katoliško cer* kev je hotel likvidirati. Ko so ga nekoč vprašali, kaj misli o Kristusu, ga je popadla taka blaznost, da je potrgal zavese Pri oknih in vpil: »Nočem! No* čem!« ... Vse navzoče je prevzel tak strah, da so zbežali iz sobe. Grozovitosti, nasilnosti in zlobo Nacizma so spremljale defhom ske sile.
Pred nekaj časa je napisal o tem problemu — delovanju de> bonskih sil — zanimivo knjigo arneriški profesor msgr. Sheen. Ned drugim je zapisal tele zanU živosti: »Nova doba, v katero ^stopamo, je verska doba člo* veške zgodovine ... Od zdaj ne bo več bojev za kolonije, za na* rodne pravice, temveč za'duše. Gdslej se bodo ljudje delili v dvoje ver, v vero Boga^človeka m v vero človeka--boga; v vero fioga, ki je postal človek in v Vero človeka, ki se je naredil za &oga; v brate v Kristusu in v tjudi, ki se družijo v znamenju ■Antikrista.«
Nato je pa opisal Antikrista: * Antikrist ne bo nosil tega ime
na, ker bi sicer ljudje ne drveli za njim. Nosil ne bo ne rdeče kravate in ne bo pljuval žvepla, nosil ne bo ne puščice in ne za* vitega repa kakor Mefisto v »Faustu«. Ravno ta maska bo hudiču pomagala in vzbudila v človeku vero, da ga ni. Hudič ve zelo natančno, da ni nikdar tako močan, kakor takrat, ko ljudje ne verjamejo v njegovo bivanje.
V svetem pismu ne najdemo nikjer potrdila o ljudskih baj> kah, ki rišejo vraga kot norca, ki je oblečen kot »rdečnik«. Tam je opisan kot iz neba padli aru gel in knez tega sveta in ki ima nalogo, da nam natvezi: »Dru* gega sveta ni!« Hudičeva logika je preprosta: Ako ni nebes, tudi ni pekla; če ni pekla, ni greha; če ni greha, ni sodnika; če ni sodišča, je zlo dobro in dobro zlo.
Razen tega nam je Gospod povedal, da mu je hudobni duh tako podoben, da more celo izvoljene premotiti. Zato bo na* stopil ko+ velik človeški prijatelj in govoril o miru, bogastvu in izobilju, da človek ne bo videl sredstev, ki naj nas vodijo k Bogu, temveč samo svoj lastni cilj.
Vzbudil bo vero v astrologijo, da ne bo več volja odgovorna za grehe, temveč zvezde; poskus sil bo odstraniti krivdo s sveta tako, da jo bo označil kot zatrto spolnost in bo pripravil ljudi do tega, de bodo zardeli, če' soljudi je o njih poreko, da niso široko.* grudni in svobodoljubni. Raz* širil bo laž, da ljudje ne morejo postati boljši, dokler ni družba boljša. In tako bo vzbujal samo* ljubje, ki je olje za bližnjo re:
volucijo. Pospeševal bo znanost, a le zato, da pomaga tvorcem orožja, ki uporabljajo znanost za to da bližnjega uničujejo. Govoril bo celo o Kristusu in besedičil, da je bil največji človek, ki je kdaj živel. Pri vsej dozdevni ljubezni do človeštva in vsem besedičenju o svobodi in enako* pravnosti, bo hranil veliko taji nost, tajnost, da ne veruje v Boga. Ravno s tem, da bo nje* gova vera bratstvo brez božjega očetovstva, se mu bo posrečilo premotiti izvoljene ... Ustanovil bo proticerkev, ki bo spakedraiu ka Cerkve, ker je hudobni duh opica Vsemogočnega.«
Sheen je opisal Antikrista in njegovo delovanje kakor veliki in globoki ruski filozof Vladimir Solov jev v svojem videnju o poslednjih časih in angleški pu sat el j Bergson v svojem romanu » Prihod Antikrista « . Oba sta prestopila v katoliško Cerkev in v njej našla ono široko modro* slovno podlago, ki jima je dala pravilno in zdravo sodbo o vseh življenjskih problemih.
Msgr. Sheen je končal svojo razpravo s pozivom: »Judje, protestanti in katoličani morajo delati skupno proti skupnemu sovražniku.« Da, bratsko in od* ločno morajo delati vsi resnično verni ljudje proti nevernemu Antikristu, če hočejo doseči uspehe v strašni borbi za verske in kulturne svetinje demokrat* skega sveta.
Zdaj se pa odloči za Kristusa ali Antikrista in vedi, da ni mo* goča ta dvojna odločitev ob* enem: Na tem svetu bom služil Antikristu, v večnosti pa hočem biti Kristusov.
nistov na podlagi dosedanjih izkušenj o komunističnih uspehih in neuspehih po raznih državah v svetu.
Kaj imamo pričakovati?
Začela bo torej znova delovati, ne več skrito, ampak kar najbolj vidno nova Kominterna. Zato moramo priča* kovati zlasti v južnih in zapadnih evrop* skih državah veliko agilnost komunistič* nih strank, ki bodo vse poskušale, da bi Marshallov* načrt ne uspel. Zagnale se bodo zlasti proti socialistom, ki so spre* gledali komunistično igro v svetu in se začeli oddaljevati od nje. Begali, šuntali, podkupovali, gonili bodo delavce vedno v nove stavke, da bi onemogočili gospo* darsko obnovo in pomirjenje Evrope.
Kdo bo zmagal?
Danes je šc težko izreči tako napoved. Vemo, da so komunisti povsod dobro organizirani, fanatično zagrizeni in da razpolagajo za svojo propagando z ho* gatimi denarnimi sredstvi, ki jih izže* majo iz ljudstva pod svojo neomejeno oblastjo. Vemo, da sc ne ustrašijo no* benih šc tako nemoralnih in nekulturnih sredstev, da le njih manjšina podjarmi večino. Zato imajo precej izgloda ra uspeh pri tem drugem naskoku Komin* terne na Italijo in na Francijo. Rešiti bi znalo pred komunistično poplavo ti dve državi le tesno sodelovanje vseh proti*
Zdaj ali nikoli ueč...
V vojnem letu 1943 je maršal Stalin, baje na željo Rooseveltovo, razglasil ce* lemu svetu, da je razpustil mednarodno komunistično organizacijo, ki je bila znana pod imenom Kominterna. Naiv* neži so verjeli, da gre za resničen raz* pust, poznavalci notranjega bistva ko* munizma pa so vedeli, da je to le pre* vara. Centralni komitet v Moskvi je od tedaj le bolj na skrivaj vodil vse cen* tralne komitetc komunistov po dr lgih državah in jim dajal ukaze in navodila, ti pa so plesali po muziki iz Moskve prej ko slej.
Sad tega enotnega vodstva je bila upe* stavitev komunističnih vlad v Jugosla* viji, Bolgariji, Madžarski, Poljski, Ro* muniji in deloma v Češkoslovaški, — ter močna okrepitev komunistov v Italiji Franciji in Grčiji. V treh zadnje ime* novanih državah je komunizem doživel svoje prvo razočaranje. Tudi one so bile po vojni razdejane, gospodarsko na tleh z obubožanim in razburjenim prebival* stvom. V tako kalni vodi je lov na ne* razsodne ljudi najpripravnejši. Pa ker v teh primerih ni bilo krinke »narodnega osvobajanja« zatiranih Slovanov in ker so v teh državah še bile zavezniške čete ter so v njih šc močno ukoreninjene sta* re demokratične navade, ki jih niti ta* šizem ni mogel popolnoma zrušiti, se tu komunistom ni posrečilo zavladati nad vsemi drugimi strankami in vpeljati diktaturo svoje »religije.«
Prvi neuspeh
In to komuniste boli. Ako bi imeli še te tri države, bi bili gospodarji cele Ev*
komunističnih strank, ki bi morale za* postaviti do poraza komunistične stranke v njih državah vso svoje posebne težnje in se združiti na podlagi vere v večnega Roga in na podlagi zdravih naukov o novem, pravičnem, krščanskem social* nem redu človeške družbe. Z neustrašno agitacijo bi morale te protikomunistične stranko spraviti na volišče vse, do zad* njega svojega delavca in inteligenta, moškega in ženske. Volišče je namreč v naših časih poglavitno bojišče, ki bo odločilo o zgodovini Evrope za daljšo dobo.
Na Italijo in Francijo gleda danes svet z zaskrbljenostjo, komunizem s po* željivostjo. Saj sc slednji zaveda, da bi pomenil njegov poraz v teh državah za* četek njegovega konca. Zato bo napel vse sile z mislijo: v Evropi zmagam zdaj ali nikoli.
S tem pa ni rečeno, da hi komunizem po porazu odložil orožje in sc zaprl za meje svojih držav. Njegov končni poraz bo izbojevan no na gospodarskem po* prišču, ampak na idejnem, ko bo vera v Boga in njegovega Kristusa spet pre* kvasila zapeljane narode. Zato je v in* teresu vseh držav sveta, da zagotovijo v svojih postavodajah Kristusovi Cerkvi popolno svobodo pri oznanjevanju cvun*
.geli j a.
Danes gro pač v glavnem za borbo med Kristusom in Antikristom.
^Primorski dnevnik** v obupni borbi proti jasni resnici
rope. Zapadni zavezniki pa tudi dobro vedo, da bi se komunisti ne ustavili pri Atlantskem oceanu. Njih peterokraka rdeča zvezda oznanja komunistično rc* volucijo v vseh peterih delih sveta in sveti že v Anglijo, Ameriko in Azijof Zato so bivši zavezniki Sovjetov sklenili zaustaviti prodiranje komunizma v za* hodno Evropo s tem, da jo gospodarsko okrepijo in ljudstvu pomagajo do reda, dela in blagostanja. Marshallov gospo* darskospomožni načrt — če bi ne bil ta* ko počasen — bi morda dosegel, da bi preprečil prodor komunizma v zapadni svet.
Oživitev kominterne
Komunisti pa tega neuspeha niso volj* ni požreti. V svojih državah terjajo naj* strožji red in delo od vseh svojih suž* njev, v vseh drugih državah pa netijo nered, brezposelnost, nezadovoljnost množic, stavke, upore delavcev vseh ka*
tegorij _ menda do sedaj edinole du*
hovniki in zdravniki niso še stavkali — bedo, lakoto in vse mogoče gospodarske zmede in nesreče. Za te reči pa skrbijo komunistični centralni komiteti, ki so jedro komunistične pete kolone po vseh državah sveta.
Da bodo pa ti komiteti bolj udarniško delovali po enotnem načrtu, so se odpo* slanci 9 komunističnih centralnih komi tetov, med njimi tudi italijanski in francoski, zbrali v začetku oktobra v Varšavi in so sklenili ustanoviti v Beo gradu »Informacijski urad«, ki mu bo naloga, vzporejati delovanje vseh komu
Z dvojnim izgonom msgr.sja dr.*ja Močnika, apostolskega administratorja slovenskih in hrvatskih župnij goriške m tr* žaške škofije, ki so pripadle Jugoslaviji, in z izgonom solkan* skega g. župnika*dekana se je moral pečati tudi nesrečni zava* jalec našega ljudstva »Primorski dnevnik«. Čudimo se, da ta ve* dež še ničesar ne ve o pretepu solkanskega kaplana, ki se je izvršil' na kar najbolj prostaški način takoj po izgonu prejšnjih dveh gospodov, tako da so bili vsi trije solkanski dušni pastirji na isti večer zlostavljeni na po* budo domačih komunistov, a ob sodelovanju skoraj samih naročenih tujih surovin.
Vendar enkrat slabo informiran .. • in potem še slabše
»Primorski dnevnik« piše 14. X. v članku »Ljudstvo je izgnalo Margottijevega slugo«: »Od vse* ga početka se je zdelo, da se je zgodila dekanu Močniku v Sol* kanu krivica, zato smo tudi mi zavzeli proti dogodku odklonil* no stališče, predvsem pa zato, ker še nismo v onih dneh zaradi razmejitve imeli s Solkanom pravih stikov in se nismo mogli na licu mesta o stvari informi* rati.« Tudi neki znan govornik je na Lijaku tiste dni izjavljal pred vso množico, da so izgnali M. iz Solkana neodgovorni »po* balini«.
Pa glej smolo! Po natančnih informacijah na licu mesta ti prinaša isti list 14. oktobra v omenjenem članku in 15. okt. v članku »Protinarodno početje Margottijevega hlapca« kopico gorostasnih laži, kakor ie sploš* na navada tega lista, ki rabi v svoje zle namene le zaslepljene* ga ljudstva.
Margottijevi hlapci
Predvsem bi radi enkrat za vselej povedali, da nadškof Mar* gotti nima med duhovniki no* benega ne hlapca ne sluge. Te ima v kuhinji in na vrtu. Duhov* niki so pa njegovi sodelavci ali pomočniki, ki mu pomagajo oskrbovati duše v duhovnih re* čeh. Nobenemu slovenskemu
duhovniku ni mogoče očitati, da h bil pod vodstvom nadškofa Margottija kaj napravil, kar bi bilo proti njegovi duhovniški vesti. Glede fašistične dobe bi lahko navedli za to trditev vse polno citatov iz partizanske li* terature, ki je neprestano pove* ličevala primorsko duhovščino in njeno zavednost (kajpada le v svoje propagandne namene!). Po padcu fašizma je pa sploh neumno govoriti o tem, da bi bil kak duhovnik dobil od nadškofa kako slovenskemu narodu so* vražno navodilo. Nadškoi Mar* gotti nima med Slovenci niti enega hlapca ali sluge, ki bi se mogel v katerem koli smislu ta* ko imenbvati.
Naj torej ne iščejo tolažbe v takih psovkah ljudje, ki so ne le hlapci, ampak pravi sužnji KP, katera jih sili in primora, da proti svoji vesti danes zanikajo, kar so včeraj po svoji vesti trdili.
Hlapci K. P.
In vendar je med duhovniki nekaj hlapcev, toda ne Margotti* jevih, ampak komunističnih. Eden je tisti znani duhovnik in prof., ki ga navaja »P. dn.« in je baje izjavil: »Kako se jc ta človek (Močnik) sploh drznil priti v Jugoslavijo.« Drugi j c tisti, ki je ob procesu proti rav* natelju koprskega semenišča dr.ju Laborju napisal pismo, ki je za duhovnike prava sramota, ker se nekako veseli, da so ven* dar že tega duhovnika zaprli. Tretji je bil tudi tisti nesrečni gospod, ki je na grobu proslav* ljal nekega ubijalca in samomo* rilca. To so redke žalostne figure iz duhovniških vrst, ki spremlja* jo trpljenje mističnega Kristusa, kakor so nekoč spremljale oseb* nega Kristusa v njegovem tr* pljenju.
Razdor
v
, »Pr. dn.« trdi, da se je ljudstvo po Močnikovem prihodu začelo razdvajati, ker je organiziral družbe, kakor: »Krščanske ma* tere« in »Marijino družbo«. Resnica: Obe družbi sta bili ustanovljeni že mnogo prej. Ljudstvo pa je bilo od pamtive* ka razdvojeno v pobožne ver* nike in v take, ki za Boga in
Stran 2
SLOVENSKI PRIMOREC:
štev. 43
Cerkev ne marajo. Ti zadnji so pa tudi danes še le redki, tako da je treba trditi, da je imel dr. Močnik ogromno večino ljud* stva za seboj in torej ni mogoče reči, da ga je ljudstvo izgnalo. Ljudstvo je radi tega izgona sik no potrto in užaljeno. To je resnica !
Udarniško delo
»Pr. dn.« lažnivo trdi, da je M. prirejal romanja, da bi preprečil udarniško delo. Resnica: Enkrat je peljal vernike na vsakoletno romanje na Sv. goro in enkrat, na željo in prošnjo vernikov sa* mih, na Staro goro. Tovariši, če ste tako vneti za udarniško delo, izženite vse tiste, ki prirejajo nedeljske izlete, plese, mitinge, ker s tem preprečujejo, da bi udeleženci takih prireditev tiste dneve in ure udarniško delali. Hinavci!
Še in še lažejo!
»Pr. dn.« ne ve, kako da se je dr. M. po prvem izgonu vrnil nazaj. Če tega res ne ve, naj vpraša tistega uradnika na nos tranjem ministrstvu v Ljubljani, ki je po izgonu ap. adm. sprejel, in tistega odposlanca istega mi* nistrstva, ki je nekaj dni nato prišel dr.ja Močnika zasliševat v Solkan.
»Pr. dn.« trdi, da je bil dr. M. po prvem izgonu tri ure pri gos riškem nadškofu in prefektu in da so tam sklenili njegov takojs šnji povratek v Solkan. Groba laž! Dr. M. ni bil pri prefektu ampak po izgonu iz Solkana je bil izročen kvesturi, odkoder ga je kvestor peljal k nadškofu in mu ga izročil. Nobenega posve* tovanja in gornjega sklepa. Nad*
škof je svetoval g. M., naj ne h os di takoj nazaj. Le skrb za duše je g. M. gnala v Ljubljano, da se o stvari pomeni s tamkajšnjo oblastjo.
Uradnik na notranjem mink strstvu v Ljubljani je bral des kret, ki ga je dr. Močnik prejel iz Rima, in on lahko priča, da je ap. adm. od goriškega nadškofa popolnoma neodvisen, kaj šele da bi bil njegov hlapec.
»Pr. dn.« govori o stikih, ki da jih je dr. M. vzdrževal še po pris ključitvi z goriškim nadškofom. To ni res in tudi ni res, da bi se v ta namen posluževal nekega bogoslovca. Pravtako je iz trte izvito, da bi bil od kogar koli prejemal pisma protinarodne dus hovščine za »izdajalce« v Rimu. Duhovnik Marc je prišel'enkrat k ap. adm. vprašat, ali naj gre nadaljevat študije v Rim, ako mu pristojne oblasti dajo v ta namen potno dovoljenje. Pismo Kretičeve kuharice, ki ga navaja »Pr. dn.« kot nekak korpus de; likti prvega reda, diši pa le po nedolžnem ženskem kofektu, ki ga je ženska še imela v Gorici, a bi ga bila rada dobila v Solkan, pa ji je bil prvič zaplenjen. Zato prosi, naj ji ga ne nosijo več.
Člankar piše, kako so govorni-' ki na zborovanju v Solkanu hujs skali proti nadškofu Margottijo in domačim duhovnikom. Poza* bil je še povedati, da je msgr. Margotti za nekega kričača na tistem sestanku v Solkanu po; sredoval med vojno pri Nemcih, da ga niso na smrt obsodili.
Ko beremo take ostudne po* tvorbe in laži, nam prihaja ne; prestano v spomin misel: Laž in obrekovanje sta edino duševno orožje tega lista.
PALESTINSKO VPRAŠANJE jc sto. pilo spet v ospredje in predstavlja danes eno izmed najbolj stvarnih groženj za svetovni mir. Tega vprašanja ne moremo pravilno razumeti, ako si no prikličemo v spomin njegovega zgodovinskega ozad* ja. Palestino, ki je velika približno kot Slovenija (26.300 km-), so 1500 let pr. Kr. zasedli Izraelci (današnji Judje) pod vodstvom Jozveta: Bog sam jim je dal to zemljo v last kot obljubjcno deželo. L. 637. po Kr. pa so si jo osvojili moha* medanski Arabci in ostali v njej do naših dni. Postali so celo prevladujoči in številnejši del prebivalstva. Judje so se namreč v teku stoletij v velikih ma* sah izselili. Še leta 1919. jc bilo arabsko in židovsko prebivalstvo v Palestini v razmerju 1.000.0000 : 50.000. Toda po svetovni vojni sc je izvršila temeljita sprememba: židovsko prebivalstvo jc za« čelo vedno bolj naraščati in je pred dru* go svetovno vojno doseglo število 600.000-
Kako se je mogel izvršiti ta nenadni preobrat? Med 1. svet. vojno: — 2. no* vembra 1917 (ena najznamenitejših let* nic v judovski zgodovini) — je angleška vlada (ki je med vojno krvavo potrebo* vala židovskega kapitala) izdala znano Balfourjevo deklaracijo (Balfour je bil takratni angleški zunahji minister), v kateri se obvezuje, da bo zastavila vse svoje sile, da se v Palestini upostavi ži* dovska narodna država. Velika Britanija je začela na podlagi te obveznosti pospe* sevati priseljevanje Židov v Palestino. To je delala toliko laže, ker je po vojni dobila mandat nad Palestino. Tako se je pričel dotok Židov v Palestino iz vseh delov sveta:	zrasle so nove naselbine,
vasi in mesta (med temi zlasti Tel Aviv — grič klasja — ki je danes s svojimi 200.000 prebivalci največje mesto v Pa* lestini in središče židovstva), začela se je živahna delavnost na vseh področjih,
zlasti se je dvignilo poljedelstvo in in* dustrija, v Jeruzalemu je nastala t uli židovska univerza, z. eno besedo, Palesti* na je postala spet obljubljena dežela, po kateri so hrepenela judovska srca vsega sveta. Že je kazalo, da se bo uresničil židovski sen po narodni palestinski dr* žavi. Toda nastopile so prve težave: Arabci so sc vedno bolj vznemirjali radi židovskega naseljevanja in so začeli ra* zumevati, da jim grozi velika nevarnost, da zgubijo svojo domovino, v kateri ži* vijo že 1.300 lot. Zato so začeli naspro* tovati anglo=židovskemu načrtu. In ker je arabski svet zelo mogočen in vpliven zlasti za Veliko Britanijo, je morala le*ta nekoliko popustiti in zavreti žido/sko priseljevanje. Po zadnji svetovni vojni je postal problem židovske države še bolj pereč. Židje so namreč v tej vojni največ trpeli (računa se, da so zgubili 1/3 pripadnikov, t. j. 5 mil. od 15) zlasti od strani nacizma. Spoznali so, da jim jc njihova raztresenost po svetu prav za prav v veliko škodo, ker so neprestano izpostavljeni preganjanju v tej ali oni državi, pod to ali ono obliko. Zato so vrgli v svet geslo: Vsi Židje v Palestino! Velika Britanija ni bila posebno navdu* šena za ta načrt in je začela ovirati novi dotok Židov v Palestino. Toda ti se niso ustrašili in so sc vkljub temu vtihotap* ljali in se še vtihotapljajo v deželo cvo* jih očetov. Koliko se jih je na tak način vrnilo v Palestino, je težko reči:	zelo
verjetno jc, da dosega danes židovsko prebivalstvo v- Palestini že 1 milijon. Ži* dovstvo v Palestini in v svetu sploh je sijajno organizirano. Najvišji organ jo Židovska agencija, ki deluje kot nekako židovsko zastopstvo in vlada obenem. V Palestini sami so razne vojaške orga* nizacije: glavna je Hagganah, židovski obrambni zbor, ki šteje kakih 75 tisoč dobro izvežbanih in oboroženih mož; poleg te so še razne teroristične organi* zacije, ki prizadevajo zlasti Angležem veliko sitnosti, tako n. pr. Irgun Zvai Leumi in tolpa Štern.
Za Veliko Britanijo jc postajala Pa* lestina vedno večja preglavica, zato je ZN sporočila, da bi rada odložila svoj mandat, Združeni narodi naj pa poskr* bijo za nadaljnjo usodo Palestine. Ti so pred meseci poslali v Palestino posebno komisijo, ki naj prouči položaj in razne možnosti in potem pove svoje mnenje, Komisija je svoje delo izvršila in pred-Iožila svoj načrt: Palestina naj se raz* deli v dve samostojni državi, v arabsko in židovsko. O tem načrtu mora sedanja glavna skupščina ZN razpravljati, predlog so Židje sprejeli z velikim nav* dušenjem, saj sc jim tako uresničijo četudi v nekoliko okrnjeni obliki — nji* hove narodne sanje po židovski državi. Največjega zagovornika, med velesilami ima ta predlog v Združenih državah (kjer živi kakih 5 milijonov Židov, ki imajo na politiko ZDA velik vpliv)-. Sovjetska zveza se je tudi vsaj v načelu izjavila v prilog židovske države. Velika Britanija pa sc nekoliko obotavlja in ni še jasno izrazila svojega mnenja. Pač pa se je grozno razburil ves arabski svet, ki hoče za vsako ceno preprečiti ustanovi* tev židovske države v Palestini. Dnevno časopisje prinaša v tem pogledu zelo
DOMilGE NOVICE
Misijonska razstava v Gorici
Misijonski odsek Slovenske dekliške Marijine družbe v Gorici je pod vodstvom velezaslužne gč. Fani Rojec priredil na misijonsko nedeljo in naslednji ponedeljek razstavo paramentov, cerkvenega perila, oblek in raznih nabožnih predmetov, ki jih je večinoma sam izdelal, deloma pa zbral pri prijateljih misijonov za naše misijonarje na Kitajskem in po drugih poganskih deželah. Ob obisku razstave smo občudovali spretnost in požrtvovalnost majhne skupine misijonskih prijateljic, ki je v tej dobi zmede in posvetnih skrbi našla čas, sredstva in idealizem za tako velikodušno sodelovanje s Cerkvijo pri njenem delu za širjenje kraljestva božjega po poganskem svetu. Razstavo je obiskalo veliko število prijateljev in prijateljic naše odlične Marijine družbe in katoliških misijonov. Obiskovalci so velikodušno prispevali za misijone; saj tako nujno potrebujejo sodelovanja vseh vernikov. — Tudi otroci so si to razstavo ogledali in jim bo gotovo ostala v spominu kot bodrilo za ljubezen do misijonov. Slovenski verniki so se v velikem številu udeležili tudi popoldanske misijonske pobožnosti pri Sv. Ignaciju in ob tej priliki — kakor pri sv. mašah tega dne — darovali po svojih močeh za širjenje Kristusovega kraljestva.
Gospod božje žetve ne bo pustil nobenega sodelavca na njegovem polju brez plačila.
Kako je z msgr-jein Ukmarjem?
Mons. Ukmar je bil izpuščen na svobodo takoj po končanem procesu v Pazinu in se je par dni nato vrnil v Trst. Sedaj poroča
vznemirjajoče vesti:	o	mobilizaciji v
arabskih državah, o osredotočenju arah* skih čet na mejah Palestine, o namera* vanem arabskem vdoru v Palestino, ka* kor hitro bi se' Angleži (ki jih je kakih sto tisoč) umaknili iz Palestine, o arab* ski palestinski vladi, ki jo je veliki muf ti sestavil v Libanonu in ki čaka, da pre* vzame oblast v Palestini itd. Palestinsko vprašanje je dospelo tako do visoke toč* ke dramatične napetosti in razgibanosti in bi utegnilo imeti usodne posledice za svetovni mir. Skupščina ZN ga. bo mo* rala reševati z največjo pozornostjo in delikatnostjo.
K A T O L 1 (”: A N 1 V AMERIŠKEM KONGRESU. Katoličani v ZDA štejejo okrog 25 milijonov članov, to sc pravi 17 od sto vsega prebivalstva. Za* sfopani so tudi v ameriškem kongresu, in sicer: v senatu jih je 11 od 96 ali 11,5 od sto, v predstavniški zbornici pa 77 od 435 ali 17,5 od sto. Večina pripada k demokratični stranki.
KARL GRUBER, avstrijski zunanji minister, jc rekel, da Avstrija ne bo podpisala nobene mirovne pogodbe, ki ji ne bo zagotovila starih meja. Tudi Tito in Kardelj sta podobno govorila glede Primorske.
»Teden«, da gre z n j egovu11 zdravjem na bolje. O svojih do* živi j a j ih t’ ujetništvu pa monsi* njor ne govori rad. ker mu obu* jajo bridke spomine. O pazin* skem procesu, nadaljuje »tj5* den«, je tržaško časopisje pisalo mnogo zlaganega in potvorjenega; zato je v zmoti, kdor si ustvarja mnenje na podlagi tl* stih poročil. »Monsinjor nas_Je pooblastil«, pravi omenjeni lisi-da priobčimo v tem pogledu nje* govo izjavo, ki se glasi dobe* sedno: »Pred Bogom, pred svojo vestjo in pred svetom odgovat'-jam samo za tiste izjave, ki sem jih pri zasliševanjih podal na zapisnik in ob koncu zasliševanja lastnoročno podpisal. Odklanjam sleherno odgovornost glede jav, ki jih je kot moje objavim časopisje brez mojega odobre' nja in brez moje vednosti.« Tako poroča »Teden« v zadnji številki dne 16. oktobra.
Za vsakogar je sedaj jasno, kakšno veljavo imajo poročila p pazinskega procesa, ki jih je pr1* našalo svetovno časopisje, sle* deč poročilom komunističnih listov.
Imej za pravilo : Kar je v komunističnih časopisih, načelno odklanjam, ker lažnivcu človek ne more verjeti, čeprav kdaj tudi kako resnično zine.
Spet duhovnik obsojen
Ko se lisica omrsi, pride še v drug0 in tretje v kurnik, pravijo stari ljudje-Tako so sc tudi ljudske oblasti v novih pokrajinah Jugoslavije omrsile na duhovnike. Zato si sledijo procesi in izg0"1'1 kar po vrsti. Že pred par tedni se. )e vršil v Kopru proces proti č. g. Laborju-bivšemu ravnatelju Malega semenišč11 v Kopru. Kmalu po znanem napadu o* mons. Kantina so ga aretiraii*in obdolžili-da je skrival živila in uganjal črno borZ°-Sedaj so ga sodili in obsodili na eno -lct° prisilnega dela, ker je baje skrival živilski so se potem pokvarila, in ker je me11' da zatiral slovenski in hrvatski jezik ' semenišču v Kopru. Na procesu zoper g-Laborja je pismeno pričal tudi g. Šček. ki si še vedno ne da miru in je pred dnevi objavil nove obdclžitvc zc-per nje* ga. Mi č. g. Laborja ne poznamo, vendar se nam kot duhovnikom zelo grdo zd1-da duhovnik duhovnika javno toži v k*-' munističnem časopisju, ko vendar tudi tisti gospod dobro ve, da komunisti °c preganjajo duhovnikov radi kakih narod*, nih ali drugih krivic, ampak samo rad> nezdružljivosti vere s komunizmom. 5 “° drugo je le pretveza. G. Labor je 'ml0 zelo gorteč duhovnik.
ZA »SLOVENSKO SIROTIŠČE«; Župnik B. Špacapan ustanovnino lir; N. N. 1000 lir; Neimenovana oseba 2000 lir; v gostilni Pavlin prijatelji FibPa 1000 lir: Petejan Jožef s Peči 100 lir.
Srčna hvdla-
Odgovorni urednik Dr. BONAVENTURA MAHNIČ Katoliška tiskarna — Gorica
*****************
Hlapec Ferjan
»Odkod je toliko dragocenosti?« je vprašal sodnik strogo.
»Moje so«, je odvrnila Rozka trmasto, »moja lastnina so«.
»Kdo vam jih je kupil?«
Rozka ni našla v svoji razburjenosti časa za premislek in se je zagovorila:
»Moj mož jih je kupil, stavbni mojster Lovrač iz Središča. To so še darovi iz predporočne dobe.«
»Ziakaj pa nosite dragocenosti zašite v svoji obleki?«
»Ez previdnosti. Moj mož je po oprav* kih veliko zdoma in naša hiša stoji na samem. To lahko izkoristijo tatinski pr* šti. Imam že skušnje v tem.«
»Tako, tako — tako, tako.«
Sodnik ji je zastavil še celo vrsto kri* žajočih se vprašanj, -ne da bi spravil kaj bistvenega iz prekanjene ženske. Za en* krat je odločil, da pride v preiskovalni zapor, proti čemur se je Rozka močno upirala.
Še isti dan je dal sodnik po orožnikih pozvati pred deželno sodišče zidarja Pepeta iz Središča. Ta ni mislil nič dru* gega, kot da ga je Rozka zaradi izmak njenih tri sto goldinarjev ovadila, in je prišel ves srdit in maščevalen v trg. Kako se je pa začudil, ko ga je sodnik vprašal:
»Ali ste svoji ženi pred zakonom al ob poroki dali kaka dragocena darila?«
»Darila — darila?« je jecljal zidar, »nekoč zlato verižico — drugače ničesar.«
»Zares nič? Povejte resnico, sicer vam je lahko usodno.«
»Prav zares ne vem za nič drugega.«
Tu je položil sodnik pri Rozki najdeno nakitje na mizo in izjavil:
»Vaša žena trdovratno trdi, da so vse te dragocenosti vaši darovi.«
Za trenutek je bil zidar ves iznenaden, nato so vzplamtela njegova lica v jezi-.. To je vražja nesramnica Rozka, si je mislil; sedaj hoče naprtiti to nakitje, ki je gotovo na nepošten način pridobljeno, meni in me,tako spraviti v luknjo... In že je začel rohneti:
»V tem se laže, ciganka! Od mene ni dobila teh stvari, niti enega samega predmeta. To lahko prisežem.«
»Odkod pa jc potem nakitje? Saj ga je gotovo večkrat nosila.«
»Niti enkrat nisem videl, da bi ga imela na sebi... Lahko, da ga je dobila od kakega prejšnjega svojega ljubimca. Saj jih je imela pred najino poroko več in z enim ima še zdaj skrivno znanje.«
»Kdo je ta?«
»Neki Kosmačev Dreje, ki služi za hlapca pri nekem Kmetu na Poljanah.«
Sodnik je hotel vedeti natančni naslov dotičnega; zidarja jc obdržal medtem v preiskovalnem zaporu.
Poklicana pa je bila v trg brzojavno tudi Dolinarica z Dobrave. Dospela je skoraj neposredno potem, ko je zaslišal sodnik zidarja Pepeta. Ko je zagledala nakitje, ki so ga našli pri Rozki, in kar je izročil urar, jc glasno vzkliknila in na* to izjavila:
»Tu jo vse skupaj, kar sem imela na* kit ja in dragocenosti in mi jc bilo ukra* deno ob požaru; niti en predmgt ne manjka. Le tanke verižice tu pri uri ne poznam, ta jc od koga drugega.«
Sodnik se jc nasmehnil. Spominjal sc je še dobro porotne obravnave proti Ferjanu in jc vprašal čez nekaj časa:
»Koliko denarja varrt je bilo takrat ukradenega?«
»Dva tisoč goldinarjev.«
»Ali poznate neko Rozo Lovrače- o, rojeno Mlakar, in nekega Kosmačevega Drejea?«
»Oba poznam dobro. Saj Dreje je bd hlapec pri naši hiši...«
»Kdaj? Ob času požara?« ji je segel sodnik v besedo.
»Ne, prej. Ko smo imeli požar, je služil pri našem sosedu Hudoverniku.«
»Gotovo je dobro poznal vašo hišo?«
»Kaj bi je ne, vsak kot mu je bil znan.«
»In povejte še to: Ali je imel takrat znanje z Rozo Mlakarjevo, sedaj Lovra* čevo?«
»Takrat in tudi že prej. Saj jc oče njenega otroka.«
»Kje je bila pa ona ob času požara?«
»Natakarica v gostilni pri Čuku, ne daleč od nas.«
»Ali bi se jima moglo kaj slabega opo* našati?«
»Najboljšega ravno ne . - . pa nočem nič reči,« je rekla gospodinja previdno.
»Že dobro. — Gospa, sedaj vas pa pro* sim, ostanite nekaj dni tu v trgu. Potre* bovali bi morebiti vašega pričevanja še nadalje.«
Dva dni pozneje je bil postavljen pred sodišče Kosmačev Dreje, ki so ga -ned* tem privedli orožniki. Tega je sodnik krepko in trdno zagrabil, kot bi prijel bika za rogove. Pokazal je na nakitne predmete, ki jih je razložil po mizi, in ga je s strogim glasom nahrulil:
»Poglejte sem! Tu so vse lepe stvari, ki ste jih ukradli ob požaru pri Dolinar* jevih in nato podarili svoji prijateljici Rozi Mlakarjevi. Roza je jasno spoznala, da so te stvari na nepošten način prido* bljene, in jih je prinesla sem, da ne bo zapletena v vaš zločin. Toda vi ste ukra* dli - tudi veliko vsoto denarja. — Vse na je znano. Povejte zdaj, kje imate denar!«
Kosmač je debelo pogledal, prebledel kot stena, sc začel tresti po vsem životu in ni spravil nobene besede iz sebe. Ni bil dovolj prebrisan, da bi -spoznal na* stavljeno mu past.
»Povejte — kje je denar?« je zahte*
val sodnik.
Kosmač je zaškripal z zobmi in pol* glasno zasikal:
»Vražja ženska! Nesramnica! Cigan* ka!«
»Koga menite s tem?«
Tedaj je dvignil Kosmač glavo in. je zavpil srdito:
»Zlodjeva baba hoče zvrniti vso kriv* do name, da bi imela mir pred menoj... Toda sedaj, gospod sodnik, vam hočem vse povedati. Jaz sem kriv, da; toda glav* ni krivec nisem jaz, to je Roza. Ona me je nagovorjala k tatvini, ona me je pri* pravila do tega, da sem vrgel prazno denarnico Bajtarjevemu Ferjanu v sobo, ker je imela sovraštvo do njega. Hotela sva izvršiti tatvino že dve noči pred po* žarom, tedaj je bila Roza tudi zraven 'in mi je hotela pomagati; toda Ferjan naju je takrat prepodil. Ko je pa udarila strela, je šlo laže in sem tako sam vse opravil.«
Na sodnikovo pozvčdovanje jc pripc
vedoval nato Kosmač podrobno o tem. kako je izvršil tatvino, kaj sc je potem zgodilo in kako ga jc Rozka za večji del njegovega plena opeharila. Prišlo je vse to na zapisnik. — Zvečer so postavili Kosmača, zidarja in Rezko skupaj n» zaslišanje. Sprva so bili vsi trije silno rt* nenadeni. Nato so se začeli med seboj zmerjati, kleti in si vse slabo privosče* vati. Ko je sodnik prebral zapisnik s Kosmačevim priznanjem, je Rozka ka> zbesnela, obraz se ji je grozno spačil. pen-Ia se je od jeze, strastno je vpila m jokala. Na sodnikova vprašanja je le tr* masto odgovarjala in trdovratno vse tajila. Nasproti Kosmačevi izpovedi Pa ni nič dosegla. Zapletala se je tudi ved ’0 bolj v protislovja in slednjič ji ni pr'-* ostajalo drugega, kot da je priznal* svojo krivdo.
»In kje imate ukradeni denar?« N’ vprašal sodnik ostro.
»Tega je moj mož, pijanec, zapravil-" se je zadrla jezno; »tri sto goldinarje'• zadnji ostanek, mi je še ugrabil iz ko''* čega z dvojno ključavnico.«
»To jc vse izmišljeno in zlagano,« s° je odločno branil zidar.
»Ti si vsega kriv, lopov!« jc vreščala Rozka. »Zaradi tebe je prišlo vse na dan-Nakitje sem le zaradi tega zašila v svoj0 obleko, da vsaj to zavarujem-pred t',()' jimi tatinskimi prsti.« .
Sodnik je zapovedal, da naj bodo tiho-in je dal vse tri zločinec, ko je bila ugotovljena njih krivda, odvesti v zapiše isti teden je bil pripoznan Ferjan za nedolžnega in izpuščen iz kaznilnic0-
( Nadmtjav&njei