GLAS SVOUODE SIXIVKNSUI TEDNIK ZA KOIIITI Dbuciiua » IWUMfTA, Svobode GLASILO SVOBODOMISELNIH SLOVENCEV V AMERIKI. GLAS SVOBODE SEOVTQNTO WJUQKXiY Ditotid To Tm Imam« Oa "OD BOJA DO ZMAGE"I - ^ ^ "KDOR HE MISLI SVOBODNO, SE NE MORE BORITI ZA SVOBODO"! Štev. 23. . 1 Chicago, 111. 8. junija 1906. Leto V. Cenjene naročnike kateri nam dolgujejo naročnino, naprosujemo uljudno, da nam isto hlagovole čim preje poravnati, kajti i. izdajanjem lista so spojeni ogromni stroški katere komaj zmagujemo; "Vsaki delavec je vreden svojega plačila." Zatorej tudi mi naprosujemo, da se blagovolite spomniti tega reka,ter nam odrajtati malenkostno svoto naročnine. Upravništvo. Razgled po svetu. RUSIJA. 1'etrograd, 5. junija. V Odesi je bila velJkamka nevihta., pri katerej so bile 4 osebe zadete oil strele. Strela je vžgala več hiš, ter jih popolnoma upepelila. CtrgaJ. se je tudi oblak, kateri je provzročil veliko povodenj, pri katerej je utonilo devet oseb. Vinogradi in [»olja -o močno poškodovana. 2 to je na 50,000 nji vali zemlje poginoma' uničeno. Cela škoda se še ne da preceniti, vender biti mora ogromna. Bcrolin, 5. junija. Na posameznosti ustaškega Ribanja |>o Ruskem dobro poduČeni list "Vonviirts" prinaša1 f. 'zacijone!no ve.-1, da ?o poskušali pretekli teden atentat na carja. V a časi audijence. katero je cr. • z S:ratoffskega okraja spre-je"; >e ju1 k poslanec potegni! -amo-k" - h -eč carja Uatre iti, a predno p;: j zaitiogel sprožiti ."> g.i čast-ntKi razorožili in odvedli v ječo. Polizaj v Avstriji. Kakor se iz brzojavk razvida nahaja se Avstrija v jako resnem položaju. Ker pa ta ,po!ožaj v deželah podrejene v "od boga postavljeni" habsburški dinaistij: še nima svojega konca, se svet ne bode čudil, ter se ne uznemirjal o najnovejših pri-godkih, pač {>a pričakoval, da bode dunajski parlament kakor do sedaj z navadnimi uspehi nadalje "klo-basaril" ter onontogočil razdruže-nje narodov in deloval v "prid' raznoverstnih ras. Mogoče je, da se to zgodi, pa vender dogod ti bi se znalo še drugače, kajti dan danes živimo v onih časih, kateri gladijo pot izvanred-nostlm. Kritični položaj se pokaže na tem* da ni mogoče sestaviti mitii-sterstva, v katerem bi bilo vkore-ninjen sporazum večine. Ta polo-žaj pa je jaiko karakterističen za kakovorst kapitalističnega in po-' sedujoČega sloja. Volilna pravica je jjopolnoma iilelesana v korist te struje iti delavstvu je skoraj nemogoče priboriti primerno števila |>oslancev za der-žavni zlwr, sosebno pa takih ne, ki bi za delavske intere-e igrali i>o-mombno ulogo. Različne frakcije vladajočih strank pa ne zamorejo delovati v prid dežele in splošnosti in tako je dan danes avstrijska zbornica le raztresenost, kateri je nemoguče zastopati koristi raznovrstnega sloja in radi tega je tudi vlada prirno-rana vporabljati prisilna sredstva, katera jej dajejo nedemokratične in nevarne pravice, da postopa samostojno v tolikem, kolikor ne more doseči s parlamentom. Vse to pa učinkuije na slabo stališče in sicer tudi na posedujoči sloj, kateri ne more po svojih zastopn kih priti do dejstev, katere bi človeštvu koristile in na taki način se ne smemo čuditi, da so po zbornicah, mesto delo- vati v prid ljudstva, veršijo pretepi in sploh take lumparije, katere bi najpodlejš: človek jih zvršiti se ne |K)stapU, Kaj je dan dane.- avstrijski parlament? Je li shajališče pretepa in liumbukarije se željnih ljudi ? Xacijonalna ljubosumnost in želja po pervenstvu tudi otežkuje po-ložaj in smelo lahko te rdimo, da ne bode dolgo trajala, ko bodo llabs-btiržani podlegli samo radi razpora narodov. Tudi nesrečno razmerje med Avstrijo in Ogersko pomaga k razdvoju in tudi ogerski parlament sestoji iz same take klike, katera je svoje mandate priborila po onem razrednem si.-temu, kateri bazira na !>od!i predrznosti in so-vražtvu do druzega naroda. Znana je toraj. da se dobijo, naj s- bode v Avstriji kakor Ogerski elementi, ki nasprotujejo splošni, viiakt «1 direkfcM- voliltii pravici. \'lada t'1 uvideva iti če hoče odstraniti te nepravilnosti bode morala uporab ti druga sredstva — silo. — Iv »nočno pa tudi vladarjeva oseba otežkuje cel |>o!ožaj. Habsbur-žatti zahtevajo svoje stare s krono spojene pravicc in privilegije, vender v-ak njih zahtevek najde še precejšnega odpora. Vladar je mož vže visoke starosti. o njegovih telesnih zmožnosti nismo zadostno podučeni, vender misliti si moramo, da svoje težavne naloge zmagovati ne more. I'a vender kljub svoji oslabljeno--ti uživa cesar Fran Josip pri narodu še precejšne veljave in vsaj isti krogi, kateri ;e ne brigajo za njegove vladne načrte, ga spoštu-jejo. Ta okoliščina j>a -eveda ne zadeva* mnogoštevilni roj avstrijskih nadvojvod, sosebtio pa ne prestolonaslednika, kajti ta roj se ne derži plačan proučiti ljudsko težnje in potrebo. A ko stari ce*ar spusti krmilo gajev za revolucijo proti vladajoči naslednik, tudi če se marsikaterih neitmnostij vzdržuje, čutil težko pest, težavnega položaja. Predpogojev za revolucijo proti vladojoči (feržavi ne zmankuje, in te |>a tudi splošno svetovni položaj kaj krepko I »odpira, kar bode pač vprizorilo oc Istra n it e v 11 absbu r žanov. V tem slučaju pač upamo, da se bodo socijalni demokraciji posrečilo priti do veljave in izkoristki trenutek ko bodema stali kma-lo prti L neizogibljivo katastrofo, to je pred poginom — carstva. l'če zopet novo ministerstva. Dunaj, 5. junija. Sestavo novega kabineta, katerega je sestavil baron 15eck, sedanji seksijski 'načelnik v poljedelskem minister* vu, pozdravljajo vsi časopisi z veseljem. Vsi sloji stavijo na novo izbrane m nistre, katerim predseduje baron Beck, mnogo upanja, da bodo no trati je deržavne zadeve zopet spravil: v tir. Cesar Viljem na Dunaj. Berlin, 5. junija. Cesar je danes nastopi! na|x>vedano potovanje na Dunaj, kjer bode obiskal cesarja Franca/ losipa I. Klanje v \ hue dom ji. X Kozi j ti pri Skoplju so tiurški vojaki obkolili veliko bolgarsko četo, ki so ji načetovali štirje vojvode. V boju so bili trije vojvode ubiti, četrti pa je bežal z ostankom čete v vas L) vije. Turški vojaki pa so obkolili vas ter jo zažgali. Pri tem so bili skoraj vsi vstaši uničeni, a poginilo je t twit več neprizadetih vaščanov. Vseh oseb, ki so padle v boju in pri požaru, je 150. špansko. Ko *a se kraljeva novoporočen- ca, to je kralj Alfonz^ in kraljica Viktorija vračala iz cerkve od poroke, ter se peljala po okinčanih u-licah, je nekdo v Mayor ulici iz tretjega nastropja neke hiše vrgel v cvetlični šopek zavito bombo, katera je padla nekoliko korakov od voza. v katerej sta sc vozila riovo-poročenca. Kaz-trelba je bila grozi>vita, ter je ubilo _'o oseb a 60 pa ranilo. Kraljica se je pričela jokati na ves glas. Dvorni uradniki >o potem spravili kralja in kraljico v drugi voz, kateri* jih je odpeljal v kraljevo palačo. Prizor v obližjit razstrelbe je bil strašen. Ko je prišla policija z no-silnicami, -e je ljudstvo navalilo, iu nastala je splošna zmešnjava. Vojaištvo je zasedlo vse bližnje prostore tako, da ni bilo moči priti do kraja rfsmr« — .... Uomba je bila1 vržena iz tretjega nastropja neke hiše in je padla za kraljevo ekvipažo, tru|»ia ubitih so grozovito razmesarjena. Do sedaj so zaprli več oseb, ki so sumljivi •atentata, med temi tudi neki soletni Anglež Robert Hamilton. Madrid; 4. junija. Pravi storilec je baje neki Emanuel Morales. Ko ga ie |>olicist hotel .zasačiti, ga je Morales m tre lil in zbežal. Lovit; so ga pričeli drugi, a ko je videl, da se mu Ufbeg ne more posrečiti, se je potem sam sebe ustrelil. ANGLEZKO. Kralj Edward je j>o nadškofu Caterburvškemu svjojim zvestim podložnikom objav( da rad vidi, če se uvede za vse sloje praznovanje nedelj, ter da s to odredbo sim-patizira vže dalj časi in želi, da bi bila izpolnjena njegova želja. Debeli Edttard pravi branitelj "protestantizana", kateri je ravnodušno privoli! prestop princezinjc Ene, sedanje šj»anskc kraljice \ iik-torije, iz protestantovske v katoliško vero, je }»ostal naenkrat veren zagovornik puritanske nedelje, na katero na'j bi se tudi prepovedalo kvartanje, dirkanje in — baletne predstave. Ali ni to smešno? Ta kralj, kateri je do sedaj vse mogoče nečednosti, razven samomora. opravljal, kateri se je z na pol odrašenimi otroci z veliko une-mo "razveseljeval" (?), katerega so odkrinkali kot goljuf nega igralca hoče osrečiti svojo podložne s tem, da bi jih pripravi! do tega, da bi praznovali nedelje s pravim "katoliškim principom". Konečno bode postal še "pred* molilec" ter IkxU* <>b nedeljah, mesto kakor do sedaj |«> razkošnih veselicah hodil, prebirali molitvene knjige i>o cerkvah. Ameriške vesti.* Hoji med itrajkovci in pinker to na Naea, .-triz.. 2. jun- Strašno prelivanje krvi se je z vršilo v Canan-ca Mexico med nveksiikausfkiimi strajko\vi in med nastavi j enci kapitalistov. O kolo 50 oseb je mrtvih. Talxjr AnierikaiKev so za/ga! . I!oj je vršil v (Ireenejevem rudniku. Plamen je povzročil $-»50,000 škode. S t raj kuijoči h je 5 mož. BI raso, 2. junija. Brzojavka iz Nnco pravi, da se ceni na 200 mert-vili. Amerikanci so se v Greenevi hrši zabarikad rali. (Greene je brezoziren amerikan-ski kapitalist, kateri posedtlje več rudnikov in izkorišča meksikanske delavce na vse nnigoče načine. Strajkovci so najbrže pričeli s štraj-kom, a Greenevi pinkertonci so jih napadli. Brisbec, Ariz., 4 junija- Položaj v Cananea, kjer -o se vršili boji med de'..vd in pinkertonci, je se-tlaij normalen Kraj je sedaj pod vojno postavo 11 polkovnik je dal povelje vsace-ga Amerikatica ali Mekaikanca ra-zorožki. Kakor se sliši, je padlo v tem bo iti Meksikamcev iu 6 Amerrkan-cev. . V Mexici pravijo, da -o Itili A-merikanci napadalci. Xokatera druga poročila pa pravijo, da je bilo od 100 do 150 osel) ubitih. Poveljnik vojaštva je ukazal S voditeljev štrajka ustreliti. Ko -<> streli počili, je rekel poveljnik : "Živijo Meks ka. Tako na i um-rjeio izdajalci!" Obsojcnci so na odgovorili: "V pekel z Meksiko. Doli z vlado!" Še poboja. Steubcmille. O., 4. junija. Štraj\ kujoči -o O polunoči napadli olx)-rožene pinkertonce, ki so bili najeti od I'. S. Coal Co., kateri so korakali žez hrilb Glenns Run v Coal M o! low Okolo 500 strelov se je oddalo na obeh straneh. Dva pinkertonca n dva delavca sta bila ustreljena. Seri 1* je brzojavno naprosil vojaško pomoč. Štrajkujoči so hoteli maščevati smrt svojega prijatelja, katerega so pinkertonci ubili. Diitamitne patrone ca skabe. Cleveland, O., 5. junija. Pod tirom "Nickel Plate" železnice je eksplodiralo 8 dinamknih patron s •trasanslkim pokom. Misli se, da se tu gre za neko zaroto, katera ima nalogo razstrelit: novi železnični most. Eksplozija je napravila le malenkostno škodo. Pri zidanju tega most u so bili uslužbeni sami skabi. 1'ojasivo prati itrajkoixein. Columbus, O., 5. junija. Kakor je vže sploii stara navada postopati proti delavcem, tako se je zgodilo tudi tiskaj namreč governer Patti-son je oil[>oslaL 4. polk milice v rudnike L'. S. Coal Co. v Jeffersoii-skem okraju. Prišlo je sevioda do boja, v katerem je bilo 10 o.-eb ranjenih. Dv« ]»'ntkertoncai sta smrtno nevarno ranjena, štraijkovci so pognali [>in-kertonce v Plum Run. Zapadn a federacija pozdravlja Meksikance. Denver, Colo., 5. junija. Nra konvenciji Western Federation of Miners se je sprejela resolucija, da a-merikaif-k premoga rji iz rttfijo iiiekstkan^k m bratom svoje zdrave. Zeleč jim ob enem dosego zaželjenega cila. ter jih vspodbti .jajo k vstrajanju v boju za pravico. Mesarski škandal. Kansas City, 4. juna. General Miles, poprejšni verhovni injvelj-nik armade, je izjavil, da mu je bilo dobro znamo, da je za časa vojne med Span jo bilo ^,o vojakov zastrupljen h |K> mesu, katerega so dobivali iz čikaških klavnic. < Jtv je t tudi celo to zastrupljenje preiskoval, vender so njegovo izjavo prikrili in celo zadevo zamolčali. Morilka oproščena, \ew Y»rk. 2. junija, ijrletna, a vže omožena Italijanka Josipina Tcrranowa, katera je svojega strica in teto z Ixklalotn usmrtila, je bila od porotnikov oproščena Razprava je razkrila dokaj grozovito-sti. Dokazano je bilo, da je stric svojo netjakinjo od zgodnje mladosti sjx>lno zlorabil in da je njena teta pri tem pomagala. Z Josipino sta stric in teta prav }h> živalsko delala, 'katera je potem v obupu oba umorila. Xesrečnical se ni čisto nič zavedala, ^kaj je stric /. njo počenjal, še !e ko je ta svojemu inožu povedala, jej je celo stvar raztolmači! in tudi ji rekel, da ne more radi tega z njo skupilo živeti in da se bode ta tno-rala loč:ti. To pa jej je dalo povoda, da je potem oba pregreštttka umorila. Porotniki -o jo po ijminutnem j »os v e tovanj u oprostili. liojna mornanea odpušča Japonee. Tajnik bojne mornarice je zauka-zal, da s>e vse Japonce, ki ,so uslužbeni na bojnih ladjah kot mornarji, če niso še natural /.irani Amerikanci, odpustijo iz službe, to pa za to, ker so na sunili, da Japonci oprav-ljajo Japonski vladi ogledniško službo. \'si Janonski morjiarii bode- odpuščeni - 1. julijem t. !. Povod temu je dal neki Japonski prostak, katerega m.> ravno zalotili, ki« je risal neko novo konstruirani stol p za topove. Pri njem so našli risa/rije raznih strojev in sploh se j'0 videlo, da je bil izvrsten risar'in ■ e sjMjznal pri vsakem stroju prav dobro. Cela vas pre prav!jena. [ronton, O., 5. junija. Povodenj je vas Scot 11 own, 20 milj severno Oil tukaj popolnoma prepravila in porušila in sicer tako, da ni niti e-ne hiše več ostalo na mestu. Nekaj oseb je utonilo. Vsi mostovi po okolici, kakor tudi telefonske proge so razdejane. Deževalo ribe. ■ Aberdeen, S. D., 26. maja. V našem mestecu je pričelo danes po noči deževati a med dežjem so padale iz oblakov tudi ribe, 'od kate-ri«h so še zjutraj nekatere po lužah copotale, nekatere pa bile vže mrtve na 'siiftu zemlji. Ta dež je bil eden najmočnejših tega leta in je bilo njegovo spremstvo jako čudovito. Prvi, kateri je zapazil, da padajo z dežjem tudi ribe, je bil duhovnik Marshal, ta je nekoliko rib po-hra'1, ki so mu služile kot dokaz njegove trditve. Gledišča v S an Franciseu. V sredi preteklega meseca se bode vže San Frisco j)onašal z dvema glediščema in sicer — pod šotori. Neka družba je kupila šotor pod katerim je Sarah Lternhart dala predstave. Ta šotor ima 7000 sedežev, ter ga IkiIo [»stavili na Market Str. Ta šotor so tudi rabili pri nekt predstavi v Chicagi, katera je dala 15,000 dolarjev čistega doibička, kateri dobiček se je odposlal v St. Frit co. Na M anket ulici bodo postavili še o len šotor za gledišče, vender ta bo dosti manjši od prvega. Stal bode na mestu, kjer je prej stalo Majestic gledišče. .SV potresa v Frisco. San Francisco, 5. junija. Včeraj ob n uri prcdpoklne so čutili v mestu nov suudk, kateri je le kratko časa trajal. Škode ni nobene. Govorilo se je, da je bilo za San Francisco do-*edaj nabranih 15 "d" Ijonov dolarjev, pomožni odbor pa je izkazal, da ie prejel samo 4 mi-Ijone in nekaj stot;soč dolarjev. Volitve v Chicagi. Pri v |>onde!jek se veršečih volitvah oddala je socijalna stranka 25,114 glasovnic. Dobil je sodrug Seymour Stredman 7.VH gla,?ov. sodrug Marcus Taft 8A71 in sodrug Adolph Harrack 9049 glasov Nobeden naših sodrugov ni pro-deri. zmagali so kandidati rq^ubli-kanske stranke. mmmwm .J jpppiii O LAS BVOBODH Pod novim orlom. Zgodovinska povest. Ponatis iz "Slov. Naroda" Tretji del. XI. — Ker se je zadnji čas v Ljubljani pojavilo nekaj sumljivih ljudi, je policija izvršita revizijo hiš. Vsakdo se je moral legitimirati. Tudi kot tj.vša • operna pevka "znana Olimpija je morala predložiti svoje izkaznice. In tu sc je konstati-ralo, ito se Olimpija pravzaprav imenuje Ljudmila Podobnik in da je zakonska žena kapitana Konrada Podobnika. Vsi >u strmeli, in cela vrsta vprašanj o vzroku, zakaj Konrad ne živi s svojo ženo, se je vsula na grofa Bertramda. — Tega ne vem natančno, je rekel grof Bertnaud. Konrad mi je le na kratko povedal, da ga je njegova žena kmalu po poroki zapustila in da je neče več poznati. Najbolj se je čudih baronica Cojzova, saj je bila z Ljudmilo dobro znana. Nagnila se e h Kopitarju m ga tiho v-pr^ah, — Ali Va-tn je b'lo to znano? — Da! — In vendar niste Damjanove Mare svarili? Kopitar — to ni bilo le])01 — Čemu naj bi jo bi! jaz svaril? Mara ve vse to ravno tfflco natančno, kakor jaz. — Mara to ve in sc vendar ni odvrnila od Konrada? Na obrazu baronice Cojzove se je zrcalilo neskončno presenečenje. — Kaj mislite, baronica, da se prava in resnična ljubezen kaj takega zmeni? Trava ljul>eJten ne l*>zn'3 ovir, ne konvencijonalnih, ne resničnih, ker ie edinole >am^ sebi namen. Tako ljubi Mara Kon-r;i a. čeprav je |*> zakonu vezan na drugo žensko. \ :ch baronice Cojzove je ne-kr<; z: ^ vet likalo in hitro zopet u-gas '.'.». Kopitar pa je-tnislil: V ftjeili duši se je rodila želja, da bi tu ' r.a b.la zmožna t'ake ljubezni — in je koj zopet ugasnila; ta ženska zna ljubiti; ali žrtvovala ne bo svoji ljubezni ničesar. Med tem, ko so "na dvoru" tako govorili, je Konfad hodil doma po svoji sobi gor in dol ter premišljal, kaj naj stori. Zdaj, ko je policija vedela za njegovo in Ljudmilino tajnost, je bilo gotovo, da se kmalu zsaSzna i>o vsem mestu. Pripravljen je bil kljubovati in se ne vpog-n ti, naj se zgodi karkoli, ali hudo mu je bilo za M aro, ki bo morala sedaj trjK-ti in ki jo bodo zlobni jeziki obirali, češ, da ima ljubavno razmerje z oženj enim možem. Težak notranji loj je bil Konrad, prodno je prišel do sklepa. Končno se e vendar odločil iti šel k — s\x»j i ženi. XII. * Kuratu Svetlimi se ni v {»enziii nič kaj dobro godilo. Njegovi do-hohodki niso bili v nobenem razmerju z njegovo žejo. Vsegai je imel premalo, prostega časa na preveč. Vsled tega se tudi ni branil, ko ga je Kopitar naprosil, da naj malo paizi na Ljudmilo, da, celo z nekim veseljem se je lotil tega nadziranja. tako da je Kop t ar lalvko vsak dan natančno vedet, kdaij je Ljudmila šla iz hiše in kdaj se je vrnila ,kdo jo je obiskal in kaj je v hiši govorila. — Veš, K tip t ar. je večkrat prat-vil kurat Svetlin svojemu prijatelju, noben človek n-rmai talko dobrega nosu, kakor duhovnik. Vse ti izve in največje rodbinske tajnosti ti izvoha. Boš videl, da spravim na dan tudi OHmpijino tajnost — če ima sploh katert). — Da je bila O-limpija Konraidova žena in da je ona izdala Kopitarju zaroto, tega dobri kurat seveda ni vedel. Navadno je sedel kurat na hodniku {»red 'kuhinjo Suzane pl. Schmtrtzerthaus, kjer je laihko nadzoroval Ljudmilo in se vedno koga dobil, s katerim je mato pdkramljal. Časih je pa šel k Ljudmili v njeno stanovanje, dasi je ddbro čutil, da Ljudmila nima rada teh <*iskov. Zvečer onega dne, ko je grof Bertrand naznanil Konradu, kar je jxjlicija dognala pri reviziji hiš, je sedel kurat v kuhinji gospe. Schmutzienhaus in stari Suzani govoril o občutljivosti svojih kurjih očes tako, kakor govori kdo drugi 0 svojem muzi kal nem posluhu. Na hodniku so se culi koraki. Nekdo je šel mimo okna. Kurat je planit k vratom, da bi \ idel, kdo da je, a prišel je že prepozno. Videl je samo še, da je nekdo stopil v 1 ,j ud m: lino stanovali j e. — Kdo je šel notri? je kurat vprašal ol> stopnicah stoječo deklo. — Neki oficir,.ki pa zna slovenski. Videla ga še nisem, a vprašal me je. kje stanuje pevka. Kurat je postal skrajno radoveden. Franco-tki oficir, ki je znal slovenski — to je mogel biti samo Konrad, a da je ta zvečer prišel sem, temu se kurat ni mogel preču-iliti. Počasi &e je vrnil proti kuhinji in ko je zapazil, da je dekla odšla in ga nihče ne vidi, se je splazil najprej in -e stisnil k vratom Ljud-milinega stanovanja. A slišati ni mogel ničesar in zato se je vrnil v kuhinjo gdč. Suzane. — Kdo je pa bil? ga je vprašala stara 'gospodična. — Ne vem, ali — meni se zdi. da je ta pevka izgubljena ženska. — Kaj hočete s tem reči? Kaj je to izgubljena /en-ka? — No, izgubljena ženska je ti->ta, ki se jo povsod lahko najde. Ali ne? Gospodična. Suzana je b la kre-jostna žena in ni tnaraiaj poslušati vedno nekoliko frivolnrh namiga-vanj kurata Svetlina. Tega pa sedaj tudi ni mikalo, pričkati se s staro devico, ker ga je zanimala druga stvar. Stisnil se je k oknu in čakal, da pride mimo skrivnostni oficir, ki je prišel obiskat Ljudmilo. Ljudmila je sedela v sv<«ji robi in nekaj pisala, ko je nekdo.,potrkal na vrata in ne čaikaje odgovora vstopil. Ko je spoznala Konrada je planila pokonci. — Konrwh ljubi moj Konrad! Skočila je k njemu in «e ga hotela okleniti.- A on jo je brezobzirne palm 1 od sebe. -^' Pustite me — ne dotaknite se me. — Konrad — odpu-ti! Sklenila je roke in -e vrgla pred njim na kolena. Odpusti mi Konrad — saj te ljubim tako pre?tvuo, tako vroče, da brez tebe ne morem živeti. — Pustite to! O ljubezni med nama ni govora. Z mokrimi očmi je gledala Ljud-m la Konradu v obraz, milo in proseče, in vendar ie imel Konrad občutek, da igrai Ljudmila le komedijo. — šel« odkar sem te izgubila, vem, kako te ljubim. Iskala sem te j)o vMtun svetu in ko sem te dobila tu. sem mirno in udano čakala, kdaj se me usmiliš in mi dovoliš, poljllb'tv tvojo roko. Kaznuj me. kakor hočeš, vse bom udano prenašala — samo 'upanja mi ne vze-nvi, da mi odpusti«. Konrad jo je s trdim, brezčutnim glasom zavrnil: — Med nama je vse pri kraju. Kar -te mi storili, tega vam ne morem odpustiti in vam nikdar ne od pustim. Zame ste mrtva. — Ti ljubiš drugo! Vem, da jo ljubiš ali gorje ji, oni Damjanovi M ari — — Prepovedujem Vam, da to ime le izgovorite. Mara je čisto in vzvišeno bitje. — — Ki ima ljubavno razmerje z oženjenim možem. Ivcpa čistost! Alt Konrad, jaz te odtrgam z njenega srca in če bi me to veljalo življenje. Moj si in moj ostaneš. — Ne! Nikar ne mislite, da sem prišel k Vam, da bi se Vaon prihlir aal -»- prišel sem Vas samo vprašat, koliko bi Vam morali plačati, da za vedno zapustite Ljubljano. Ljudmila se je zganila, kakor da bi jo bil kdo z bičem udaril. Njene oči so zažarele in trdo je rdkla: — Jaz ne grem iz Ljubljane, jaz te ljubim, in ne prodam svoje ljin bežni za vse zaklade sveta. Tebe hočem Konrad, tebe, in dobim tie — živega ali mrtvega. — Le nikdar ne mislite, da to kdaj dosežete. Dalj« prid«. Vse za narod in pfisveto! ^ Piše Podslkmiški. Ker vem, da si bodete vže mislili, da sfno tukaj živeči svolxxlomi-sleci vže vsi v krtove j deželi, ker se že' tolikanj časa nobeden ne o-glasi in ne javi z kakim dopisom, hočem Vam danes jaz par verstic objaviti, sosebno pa nekoliko razpravljati 6 našem društvenem položaju in splošnemu napredku. Kakor Vam znano, imamo tukaj slovensko i>odi>orno društvo "Adri-ju". katera je priklopljena v področje Slovenske Narodne podporne Jednote. Z veseljem moram priter-diti, da naše društvo napreduje, čeravno ne hitro a ono raste in pro-cvita počasi a stalno. Število članov narašča a v društvu samem pa vlada duh,' ki hrepeni po napredku in omiki. Sploh se vse vrši v naše ;k>-jjolno zadovoljno.-1. Kakor iz mesečnih poročil razvi-damo tudi naša dična Jednota vrlo napreduje, ona se množi a njen pro-cvit kaže, da sc je tudi slovenski delavec pričel zavedati svojega |k>-ložaja. Svojecasno je bil slo\. delavec v Ameriki nepoznat, kajti njegovo življenje ni bilo razvito a njegov nastop plašen in ne samostojen. Dandanes pa je vie drugače. Na->e organizacije >o drugim narodom v izgled, in [HMiosiii smo lahko na :o, ko pravijo: "Glejte Slovence, oltčudujte njih napredek!" Slovenska narodna [jodoma fedr.ota, loje naloga je slovenski delavski sloj dramiti, in katera stremeni, tla slov. delavca vzdratni k probtiji h spoznanju, rešuje častno svojo nalogo; ona vabi delavca pod svoje okrilje, ona kaže )>ot delavcu, po katerej naj stopa in pokate-rej b.nle dosegel |<> Čemur hrepeni. Napredek S. N. 1'. J. je jasen in ilvudovanja vreden, kajti nismo pričakovali tako ugodnega, napredka od še tako mladega podjetja in ta "napredek naše Jedr.ote. je kaj lep dokaz, da »e rojaki dobro zavedajo 1 j nega klica "< »d boja do zmage"! \ tem tudi vidimo, da razni Proletarčevi napadi in <>hr.-1,'iva: a napram naši solidarni Jed ■Mti mi brezitpešni in nam ne morejo nič sk<*l<»vati, pač oa «e naoh-ratno — koristili -o nam. Usobje okrog Ppotetarea pač po/.tljrvo hlepi ]>o gosj»odstvn te Jednote, a tega do-i-gli ne IkkIo nikedar, kajti sedanj; voditelji, nesebični možje, bodo znali braniti to za slovenskega delavca. tako pomembno, koristno |x>-stojanko, in nikdar ne bodo prepustili, da bi se to delavsko podjetje v Proletarčevih rokah razrušilo. Kaj nam naša Jednota ponuja, liode vsakemu rojaku dobro znano. \'i s'umo, da obolelega člana znatno podpira v bolezni, ali nesreči, pač pa še v slučaju smrti izplača lepo svoto ostali družini Jednotnega člana. Vsled Jednotnih pravil, dobi o-boleli član za časa bolezni i>o $i podpore na dan, to pa za dobo še- -tih meseccv, ce pa bolezen traja več kakor |k> leta, dob va ]>o preteku pol leta no 50 centov navdan za d« too nadaljnega pol leta. Ce član umerje. dobijo njegovi o-tali 500 tlolarjev, a razven tega pa še Jednota plača za pogrebne stroške 75 dolarjev. Tudi Če se član ponesreči, (L zgubi eden aH go do člena. dobi 200 dolarjev. Ce zgubi eno oko, ali prste na eni roki dobi too dolarjev. Na ta način plača Jednota za vsako kakoršna si bodi jNwkodbo primeren znesek. , Vsaki delavec bi moral bti član naše Jednote. kajti ni samo to, da to društvo je ono, katero spoja vzajemno delavsko bratsko solidarnost, ona je tudi isto dobrodelno^ podjetje, katera delavcu pomaga ter ga reši marsikatere bridke nadloge. Oziraje '.e na to, poživljam vse rojake, da kjer jih je le desetero skupaj, si ustanove podamo društvo s primernim narodnim naslovom. jo pr klopijo v našo sredino, da složni, edini in v chilem številu tvorimo tudi v tujini mogočno "fa- lango", katera naj kljubuje vsi m nezgodam in sovragu. Da je ta organizacija zares radikalna in svobodomiselna, ter da je pristop dovoljen vsitn Slovanom v obče in to ne glede na njih politično,ali versko prepričanje, je najbolši dokaz, da je ta Jednota edina, katera stremeni za vseobčno zjedinjenje vsili bratov" Slovanov v eno mogočno družino. Zatoraj rojaki na delo! Kjer nameravate ustanoviti novo pod-jjorno društvo, p:šite glavnemu tajniku JetlnoTe JK) informaci je, kateri Vam I »ode radovoljno vse potrebno razjasnil in raztolmačil. Podaite se vsi na krov, organizirajte se, pokažite, da se je obrodila \ Vas zavest, da hočete napredovati, da hrepenite po vedi in omiki. Združujmo se jkkI zastavo naše Jednote, katera naj zavestno vihra in plapola ter naj nas provede na oho pot, katera nas vodi do našega cilja. I'o novi uvedbi je Jednota otvo-rila tudi zavarovanje za žene svojih članov. Tudi žena se lahko za-varuje za slučaj smrti in to za znesek _»5o dolarjev. V slučaju bolez-11: ne dobiva žena nobene podpore, le \ slučaju >mrti se plača njenim dedičem -'50 dolarjev. Mesečno plačilo za ženske članice znaša 25 centov na mesec. •Toraj vmii za žemk« - jo -velLkega pomena če so zavarovane, kajti če umerje, dobivajo njeni dediči (o-troci ali -oprog) primerno zapuščino^ Svetujem vsim ženam naših Članov, da tudi one pristopijo k naši J ednot i; ter da tudi one podprejo sti-ber organizacije slovenskega-delavstva. Koncem pozdravljam vse svobodomiselne rojake, rojakinje, bralce in bridke priljubljenega lista "Glas Svol)0de", kateri se poteguje za delavske interese in biča očitno današnje krivične kapitalistične razmere napram nam delavcem, trpinom. Zeleč njemu, kakor tudi S. X. P. lednoti obilega uspeha in napredka na trudapolnem pMju, ter ]>o-zvlravljaje. vse rojake Širom Amerike bilježm "P(xlslivniški". Kako pomnožiti moč, Mr, Frank Sindler, vzgledmi meščan mesta Vonkum. države Texas. jij pri ix> vodo val našemu zastopniku sledečo dogod bo: "Moja ženil je bila tako slaba, da je bila popoluouiti brez moči. Ako bi ne bila Tritierjevegn zdravilnega grenkega vina rabila bi ne bila več danes mod živimi. To zdravilo je eno izmed najboljših, ne samo za njo, ampak zu oelo našo družino, moja hiša pa ne sme nikdar biti več broz njega. Oao vzdržuje mo-jo ženo zdravo in močno radi togn priporočam ga vsakemu bolniku" Trinerjevo zdrav i lno grenko v i no vedno pospešuje telesno moč, zato ker pomnoiuje kri. Tulo bode zahtevalo živila, bode delovalo redno, in ojačena kri bode zo-pet napolnila druge žile, kar daje moč vsakemu posameznemu delu telesa, ob enim pa odstrani vse nevarne elemente ki uplivajo na o-slablenje krvi. To jo naruvfii proces za čistenje krvi. Kakor hitro počutite, da nimate teku do jedil, zgubite tudi moč in ta k rut rabite vedno Trinerjevo zdravilno grenko vino, katero vus IhkIo ozdravilo. Dobiva se v vseh lekarnah in pn izdelovaku Josip Trineru 799 S« Ashland Ave., Chicago, III. ODPRTO PISMO SLOVENCEM. Cenjeni gosp. Dr. E. C. Collins New York. Leto je minilo, kar ste mi posijali Vnša zdravila, katera sem po Vašem navodilu porabil in se po-polnoma ozdravil da bo še danes čutim popolnoma zdravega, za kar bp Vam neštetokrat zahvaljujem. z vsem spoštovanjem Jakob Žagar, Box IIP Delaqua, Colo: 1I0LEZN1 VSLED MttZLK-v (JA V HE.H EN A: revmatizem, novralgija, bole-čine v ledjih, prsih in križu, hripa in intiuencaee odpravijo1 DR. mCBTER-JEVIM tf CM ?m immm Dr. Riohterjev Anchor Pain Expeller jt* žejo dobro sredstvo proti bolečinam v križu, pro-t inn rovmatizmu itd. Pazite na varstveno znamko. Pri vseh lekarnarjih 25 in 50c •fl* F. Ad. Richter & Co. ill 215 Pearl St. Now York, IŠČE SE Andrej Zoroič Bivajoč nekje v Chiragi. Za njegov na-slov bi rad zvedel Joa. Belas, •K>7 Orange Str. Kenosha, Wis. UMSKA BRATJE. mej Slovenci dobro znan. Izdeluje najlepše sliki* različnih velikosti po najnižjih cenah. 1S41 Euclid Ave. CLEVELAND, O. Listu v podporo. F. Capuder, $0.25 Vaclav Donat izdeluje ueopojne nljačc sodovleo Iii mineralno vodo. 576 19, St, Telefon, Canal 6296 STAKA IN IZKUŠENA t UN ARI) LINE prevaža ljudi in blago čez ocean GIBELULTAR. GENOVA. NAEPEL ITD. lepi, veliki in novi PARNI KI NA DVA VIJAKA "CARPATHIA" 13,600 ton. "SLAVON1A" 10,600 ton. "PANNONIA" 10,000 ton. -ULTONIA" I0,4(K) ton. Iz New Yorka odplujejo NARAVNOST V ITALIJO. Obrnite se do naših zastopnikov kateri Vam dajo potrebna navalila o cenali in času kedaj parniki odplujejo. F. (t. WHITING, ravnatelj. (iT bearborn Str. ' chiCAtK). CENIK jknjig, ki sc dobivajo v zalogi "Glas Svobode": Robinzon stara izdaja) .. .. 6oc /. ognjem in mečem......2.25c Zbrani *pisi Jos, Jurčiča .. 6.6oc Mali vitez I.' II. in III. del . 3.50c Hiša Marije Pomočnice .. i-ooc Kralj Matjaž..........50c Ročni slovensko angleški slovar in obratno..........6oc Potop ..............3.20c Kletev nezvestobe ......i.6oc \* sta jen je............i -75c Preko tnorja ..........4oc> Ka]>'tanova hči..........40c Julij Cesar............8oc Opatov prai*>rščck........35c Žrtev razmer............25c Jama nad lK:>brušo........20c Vrtomirov prstan........20c Eno leto med Indijanci .. .. 20c Erazem Predjamski......20c May Eri..............29c Tiun Linn ............20c Knez črni Jurij..........20c Strelec................25c Naselnikova hči........ .. 20c Pod turškim jarmom......20c Fran baron Treuk........20c Poslednji Meh kanec......25c Xa preriji............25c Naseljenci............25c Stezjosledec.......... .. 25c Elizabeta angleška kraljica ., 20c V gorskem zakotju........20c Nesrečnica............30c. K'rvna osveta ..........20c 7ra kruhom ,. .. ........20c Spisi Andrejčkovega Jožeta 1.25c Mlinarjev Janez..........40c Zlata vas..............2<;c Deteljica..............3 Rodbinska sreča........40c Krištof Kolumb..........40c Kortonicai............30c Miklova zala.. .. .. ......30c Zaroka o polnoči ........6oc K dar'*" želi imeti eno tih knjig, naj nam poštnim potom posije naročnino. Knjipe pošiljamo poštnine prosto. OLAB SVOBODE Rudeci bog, nebesih se je pri[>ctil velikanski čudež. Ilog je zaukazal, da se ga enkrat i>oprej zbudi kakor po navadi. Peter pa tega ni bil nič kaj vesel. Protin nut je vže celo letošnjo zima nagajal in rad se je zjutraj še malo v postelji polcnaril. Pred vs:ešlki postelji in mermraje je zbudil svojega gospoda. Da bi le vedel zakaj danes tako zgodaj. . .? To je bilo pač nezaslišano. Majaj« s svojo sivo glavo se zopet poda do velikih nebeških vrat. Med! tem Časom, pa je v božon-stvenih oddelkih na.-talo vse živo. Krilati debeli atigelji so pričeli peti "matutinum", od rasen i s palmami v rdkah so opravljali službo paiev, pevci in poaavnisti so čakali na migljaj, da bi pričeli s svojimi godali izvajati nebeške melodije. Konečuo je prišel iz svoje spalnice tudi gosjxxl bog in prvo nje-go\o del h je bilo, da je dal poklicati starega Petra. Vsi tirugi božanstveni so ?e i>a na bogov migljaj tiho odstranili. Peter pride počasnih korakov, kajti starost in protin sta mu nagajala pri hoji. Dosfpevši do svojega gospodarja, se glolx>ko prikloni in molčeč pričakuje povelja. Bog se je pa raztegnil i>o bar-žunasteon naslonjalu, na katerega je angeljšek podložil miČen oblaček za zglavje. "Veš kaj Peterček, vse eno je čudno kar pozemljani na zemlji znajdejo. Najprej so znajdli mene. No, proti temu se ne upiram, kajti postal -em očaik očakov, stvarnik iti gospod. Vse to pa je polit ka. kajti nikdo s: :.j izv.li gospodarja, brez da ne i)i imel želje satu gi >p Vovvti • — in taki so vsi Zemljani. Iznajdli so tudi druge sebi |K>-poltroma enake, ter jih posužnjili. To je bilo proti moji volji — ali kaj hočem storiti? Grmeti? Molčati? — Pust 1 in spregledal sem jim to, kakor spregleda oče svojim otrokom. Vender to nisem prav naredil.' Mogočnežem na zemlji je pričel greben rasti. Mislil sem, da se igrajo. ko so začeli o tneni razno govoriti. Jaz sem se smejal. Postali so vedno prederzneji. Zbirati so se pričeli v razne skupine, a vse te skupine so bile proti meni in nikdo ne zaj me. In glej: iste katere sem po svo-jej podobi ustvaril, so mene samega drugače vpodobili. Nikdo ni bil zadovoljen, da bi ostal kakor sem bil. Kdo zamore prešteti vse one načine. s katerimi tne proti moji volji slikajo. Jaz sem bil vse in mora! sem služiti brezštevilnim namenom. Za duhovnike — sem najvišji duhovnik, vender brez opravila. Za vladarje — vrhovni vladar — brez moči. Za pobivalce ljudi j najvišji vojskovodja — a brez vojakov. Vsafkemu sloju sem bil vrhavnik, a brez moči, brez vgleda. Vsaki sloj me predstavlja v drugi obleki. Ves sv tel v l>ojni opravi in o-rožju, obdan od podložnih bojevnikov — kot tak — sem bog kronan-cev. Po njrh%ttrenju moram v spremstvu celega štaba z godbo na Čehi imeti svoje parade " Ko je bog to izgovoril se dvigne njegova |>ostava v deveta nebesa. Peter se je kar straha tresel. Vender na rahlo ga dvigne bog k sebi, rekoč: "Pokliči mi vse kore amgeljevf" Peter je zažvižgal in prišli so vsi. Botf jsm pa pravi: "Danes je prvi maj. Ali nič ne slišite mermra-nja? To prihaja od kapitalistov na zemlji, kateri mrmrajo in preklinjajo in zakaj ? tlxigi trpini, delavci so si ustanovili svoj praznik in to hogatasen ni po volji. Trpini se danes kinčajo in se ve sele današnjega dneva. Popustili so delo, ter oblekli ,se v praznično obleko in trumorila korakajo proti svitlobi. Kako to mene veseli. A mogočneži jezno kričijo, kajti trume praznovaloev i. maja so od leta do leta večji in vže se razpro stiraijo 8ez celo ozemlje. , Radi tega poslušajte I Meni ne-zadostuje, da sem samo bog velika-šev in itnogočnežev, od sedaj naprej hočem bitt tudi bog revnih 1 Kdor dela v i>oUt svojega dbra* za. t i naj tudi vživa pravice, ta naj tudi praznuje svoj dan v veselju Kdor pa hrepeni |x> pravici ta je z mano in jaz sem ž njim. Okinčajte se sebe kakor tudi mene v rudeče oblačilo. Zatrobite s svojimi godali glasove, ki naij oznanujejo vesoljnemu svetu, da trpin praznuje svoj dan Ti pa solnce pošiljaj svoje blagodejne žarke na praznovatelje, a vi oblaki postojte, ter ne kalite današnjega dneva. In sedaj moj bIago>lt?v: Veselje :n mir vsitn, ki korakajo po {>oti spoznanja, k svitlobi svobode, enakopravnosti in bratstvu!" Ko je gos|xxl tako govoril, se je -votli) njega obraz kafkor solnce. In ueŠtevilno augeljev je letelo na vse štiri strani sveta oznanujoč delavcu novo hožanstveno odredbo. Kakozvst mesa, ki ga v Ameriki uživamo. V Washington« sc sedaj razpravlja vprašanje o raznovrstnih jestvinah sosebno pa o mesu. Ce beremo izid te razprave, -moramo nehote pritrditi, da je amerikanaka mesarija res prava "svinjarija". Dragim Čitateljem ixxlain le nekoliko dokazov moje trditve, kajti ako bi vse obelodanil, se bojitn, da bi marsikateri zgubil tek do mesa in prešlo bi mu isto -hvalisanje, s katerim osrečava svojce v stari domovini, trdeč, da je v Ameriki na izobilje meša in da je hrana "Ali ripht". Povem naj le nekoliko primer, a potem pa draga bralka in bralec želim ti "dober tek". Svinjske krače (šunke) ležijo včasih več mesecev v zalogi, seveda take se iiavzamejo smradu in da ta smrad jiVeženejo jih j>oškro-pijo z raznimi tekočinami >ter na ta način odstranijo "duh" iz mesa. Da meso tudi barvajo, da lepše zgleda — je vže stara stvar. Klobase pobarvajo s t rnižem, a kožo na krači, katera je že postala nekoliko gnjila, jo odstranijo, zmelje jo, ter prodajajo kot delikatni "headcheese". Konserviratio ineso pi.šik pa pripravljajo iz nerojenih telet. Ako pridejo v okajeno meso črvi, to nič ne de, odstranijo jih, ter meso pripravijo v okusne in moj-sterstko pobarvane krače. Cerknjeno živino se v Ameriki ne zaverže, pač pa se vse spravi na trg. Neki kemfker je ddbil $70,000 za to, da ni izdal družbe, katera zalaga mesnice z mesotn crknjene živali. T tAl i ni zapreke če je žival bolna Presički z bulami in drugače bolni so ravno talko dobri, kakot Zdravi. Bolne živali pobivajo navadno po noči. Prešiči >o navadno bolni za koleno m Špeli takrh stvarc |>ora-bjo za mast. Tudi jetične prašički romajo v kotel za mast. Kakšna svinjarija so pa klobase, to se ne da j>opisati. Neki kupčevaleč je povedal, da -o v kk&ase devali volovske kru-stane'er in sploh stvari, katerih se še imenovati ne sme. Uradnik, k- je dčlo nadziral, je dobil 50 dolarjev na mesec, obraIi — a celo prar š;čjo in "človeško * mast je je prodalo kot garantirano čisto mast. Klobase delajo navadno s stroji, če sc pa tja al' sem stroj zmoti, da jwgrabi človeku kos roke, ter mu josebueg;a pomena, tudi ta človfcSki kos gre v klobase. Sinclair piše, da ima za vse te podatke verodostojne in pristne do-kaze. No ddkazov ni potreba, kajti uverjeni smo, da je njegova trditev čista resnica. Naj zadostuje edini ta dokaz. Za časa rusk<>-ja]K>nske vaj* ne — je Amerika Japoncem pošiljala maso, a Japonci, ker niso tako bedasti, kakor mislijo Anieri-kanci, so to meso, ker je bilo vže gnjllo 111 nezavžitno, Amerikancem vrnili, a slednji tega niso proč vrgli, pač pa so ga nekoliko osnažili, ter ga prodali Amerikancem, kateri so goi seveda slastno pogoltnili, kajti ostalo ni ga nič. I11 še kolikanj druzega hi se lahko o tem pisalo, pa pustimo za danes, drugače bi se morali popolnoma od "apetita" posloviti. Zatorej draga bralka in bralec, te vrstice naj Ti ne kvarijo teka. Če pa v klobasi dobiš slučajno kak prst, naj te to ne obotavlja, odstrani ga' — klobasa ostane le klobasa. Bela vrana. Pred tukajšnimi štrajkujocimi črkoitavci je pred nedavno časom govoril pastor E. A. Waysoii iz Newarka, kateri govor je bil pač tak, kakoršnega še do dan danes ni govoril nobeden duhovnik. Govoril je o delavskem razmerju in tudi o razmerju duhovščine napram delavcu je prav lepo omenil. Liovoril je tako le: "Ne verjamem na to, da delavec od duthovščme kaj pričakuje iu to radi tega ne, ker duhovščina stoji pod kontrolo istega razreda, ki je organiziranemu delavcu sovraižen. Bogati [Mxljetni razred kontrolira duhovstvo ali direktno kot sočlani cerkve, v katerej niso satno pošteni ljudje, pač pa tudi breznačajneži — ali pa indirektno po svojih prijateljih in znancih,.in tudi j>o finan-cijelnih dolžnostih, v katere so po večinoma cerkve zapletene. Tudi upliva ta sloj 11a višje duihovitvo, katera potem nižji dithovski sloj pritiska kapitalistični volji. Tudi se je izrazil proli "h'rater-nal Delegates" klerikalne delavske delegacije), ki pošiljajo svoje delegate v cerkvene shode. "Fraternal Delegates' so vada, s temi ne zgubi duhovščina nič, pač pa še rada vidi, da se cerkvene klopi napolnjujejo j delavskim slojem, kajti duhovstvo tudi rada dela kupčijo ter črti kar je s to v na-protstvu. Radi tega odsvetuje pristop k "Fraternal Delegates", kajti linijski znak je večje vrednosti, kakor pa taka delavska delegacija. Tudi o druzih delavskih težnjah ima ta duhovnik lq>e nazore, katere ne zakriva. "Vi delavci — je nadalje rekel — morate »e za svojo svobodo sami boriti, kakor ste se tudi do sedaj sami borili. "Božji možje" Vaan ne bodo pomagali, še manj pa odvetniki ali pa druge vrste ljudi. Po svojem lastnem prizadevanju in a noč j o ste se v času generacije o-jiroštili suženjstva in robstva, ter prispeli ste do sedanje višine in edina pripotnoč k temu Vam je bila V.uša organizacija in ostane Vam tudi nadalje Vaše bojno orožje. Organizirajte se v skupino, katera naj zavzema politično stranko. Država je svetovno orodje močnejšega in tako bode hali ostala. lulino vprašanje je če Vi kontro-irate deržavo v pridobitev lastnih lobrot, ali pa Vas deržava kontrolira iz izkoriščevalnega namena. Zakaj ne pošiljate Vaše člane v kongres in legislature in zakaj ne zasedate vsa mesta od predsednika do delavca? Zatorej opominjajte se, da je država orodje močnejšega sloja, in da tudi nadalje mora biti." Vse te njegove besede kažejo da se dobi med črnimi krokarji tudi "bela vrana". '■i^or-*?©! Slovencem in bratom Hrvatom v Chicagi naznanjam, da sem svajo gostilno opremil z modernim kegljiščem In tako svojim cc. gostom pripravil najboljše zabavišče. Vsem bratskim društva m priporočam tudi moje dvorane za društvene seje, svatbe, zabavne večere itd, — veliko dvorano pa za narodne in ljudske veselico. Cc gostom so vedno na razpolago najboljše pijače, unijske smodke In prost prigrizek. UST Potujoči rojaki yedno dobro došll! -tbft Prjporooam se vsem v obilen poaet. Frank Mladic, 587 S. Centre Ave. Slovenci pozorf S Ako potrebujete odeje, klobuke, srajce, kravate ali druge ^ važne reči za možke — za delavnik ali praznik, tedaj se og- 6L lasite pri svojem rojaku, ker lahko govorite v materinščini, vsi čistim stare obleke in izdelujem nove «r------------- po, jt najnovejši modi in nizki ceni. ^ JIH 1.1 M A M K K, 581 8. Centr* Are. bliz« 18. ulice Chicago, III. fjjt I t § Pozor! Slovenci. Pozor! "Halon" z MODERNIM KEGLJIŠČEM Sveže pivo v sodčkih in betoljkah iu druge raznovrstne naravne pijače— najboljše in najfinejše unijske smodke. Potniki dobe čedno prenočišče za nizko ceno. Postrežba točna in Izbama. Vsem Slovencem iu drugim Slovanom se priporoča Martin Potokar, 564 S, Centre luč, Chicago, III. i i in mm NAJVEČJO IZDERO LETNIH O-BLEK IN POMLADANSKIH SVR&NIKOV, Mi I m hiiio največjo zalogo o-blek iih zapadni strani. Obleke izdelujiitin sami, radi tega jih lahko kupile bolj po ceni, kakor drugje. Mi imamo popolno zalogo klobukov In druge opreme, ter dajamo zelem* menjalne ztitimke telefon — Canal 1198 OBLEKE IN svršne suknje Novi pomladni kroji, dobro pristojne in skrbno najvaa-kovretne načine izdelane od $7.50 DO $25.00 Zgotovljene iz čistega sukua za kar Be jatnči., Povabimo Vas, da si ogledate > U hI MG <2 vogal Blue Island Are. in 18 ceste. JELINEK In MAYER lastnika. O LAS SV080DH "Glas Svobode" (The voice op Liberty] WEEKLY Published by The (i las Svobode Co Mil Loomis St. Chicago, 111" Eowrrtl at lb« IVit Offlo* »i I'bicagu. ycniiil C'lu» Wnttrr IU. Subscription |1.50 per year. Advert ueihenU on B^feemeiu. "Qlu Svobode" Izide mkl p«Uk ■n volja za AMERIKO: ta celo leto .............*. .$1.60 ta pol leta ................. 78« ZA EVROPO: u celo leto ............kron 10 ca pol leta .............kron ft Mrvi svobodomiselni Ust j a slovenski narod v A mer tki. 1 Naslov za dopise in pošiljat ve jo •ledeči: '(jiiiih Mvobotl«,1' 6<>D Loomis St. Chicago. III. Dopisi. Ely, Minn., 29. maja 1906. Cenjeno uredništvo. Prosim, da sprejmete moj dopis, kajti malo-kedaj se kdo oglasi iz naše naselbine v Vašem cenjenem listu. Po večina Slovencev delamo v železnih rudnikrth. a delo je jako težavno in pazniki -o sam strogi iu brez-serčni ljudje, kateri nas preganjajo k delu, kakor živino. Pri na* še ni uvedena unija, radi tega se pa z nami tako živinsko | postopa. A delati moramo, če lu>-1 čemo preživeti družino. Dela se pri , nas ceCih 1 j ur in to po dnevi in ponoči, plača [»a n nikakor primerna . našemu težavnemu delu. Nekaj Čaja sem -e pa opazuje med delavci nek gibanje — in če se ne motim tudi pri nas ustaja zavest, da dela- ( vec hrepenet po >ta* šču, ki je nje-1 governU težavnemu stanu primer-no. Zatorej rojaki! Zaiiuvajmo naše pravice, ne pustimo, da hi divjaške delovodje ravnali z nami kakor z ž.vi: <\ zahtevaljmo zboljšanje 'polo^ j žaja, a če nam ta nočejo pripozna- j ti, popustimo take olioleie in podaj- j 1110 -e tja, kier .-e z delavcem bolje ravna in ktjer se delavca spoštuje 1 in ceni. Zatorej na noge do pravice — do t svobode! Pozdrav rojakom širom .-Vrne rike! Frank Curč. Dr. Charles Gilbert, pa je dr. Whalenu rakel, da bi rad videl, ako bi se Whale n skozi en teden "fu-tral" > takšnim mesom, po takem "futranju" bi vže ipremenil svoje nazore. Obilnega hrupa pa Vzbuja pripo-ved A- M. Sitnonsa, ki je bil pred tremi leti agent klavnice, ter je tudi v klavnici štanoval/Ta uravi, da sta v Omenjenem času neki delavec j in njegov, sin padla v kotel, kjer se j kuha mast, ter da sti obe trupli po-| riesrččencev v kotlu razstopile. Vender to mast niso odstranili, piič pa so to mast razprodali, Upton Sinclair je spisal o tem celo knjigo, a p rez i de nt Roosevelt ni hotel verjeti tem trditvam, radi tega je odredil preiskavo, ter jo poveri! delavskemu komisarju Netllu. Kar je Neill predsedniku sporočal, je ostalo tajno, vender kapitalistično časopisje je trdilo, da so trditve Sinclaira za 98 odstotkov i neresnične.' Sedaj pa se iz vsih \Va-I shingtonskih brojavk razvida, da [ Neillova j>oročila kj take vsebine, da se jili predsednik ne upa obja-I viti, ter da je Neill naše! dosti hujših nedoStatkov, kakor jih je Up-ton Sinclair v knjigi "Tlie Jungle" objavil. Nadalje se objavlja jjismo neke-tra fannerja v M nne-oti, kateri pravi, rel ceiKinene 111 bolne prav.ee -preje- 1- , , . ... ,, , . 1 \ Kan« . pni 'U .a :ii jrn zak.ala in priprav ia za mt-'H ce. Ker se preiskovanje te | ' delikatiie" zadeve še vrši m nam j še ni* • znane v-.e jxxlrobnosti, hoj čem > v prihodnjih listinah podati \7 d preiskovanja čikaške 'Svinja-j ri ie". Lastovke: To ni prav! On nas varuje, ne pa hrani. Vrabci: Tiho! Mi vemo dobro. 011 nas ne varuje, pač pa nas z dobrim zrnom hrani. I'rane: Gromi in »trda! Z črva- .Žolna: Prosim mir! IV daljši debati konstatiram. da je človek naš prijatelj, kateri nas-- Lastovke: Varuje,! I'rane in vrabci', Daja hrane! Žolna: človek je naš---' Šinkovci in jerebices .Naš hud sovražnik! I'rane n lastovke: — Najboljši prijatelj! Kosi: Človek je grda spaka ! I 'rabci ( rojotajo): Sramota! — On je naš dobrotnik! Pa.'eki: Vsi skupaj ste norci! (Strašanski polom. Splošni pre-tcp;) Žolna: Silentium! Kličem Va- k redu! Palčki t kričaje odlete). Žolna (ko nastane mir) : Ker .'e Direktna zveza z Avstrijo. Ogrsko in Hrvaško Francoska proga glavna prevozna družba. New York v Avstrijo čez ITavre Basel. Veliki in brzi parobrodi. La Provence.........IIO.OOO ton. La Lorraine..........22,000 ton. La Savole............22.000 ton. La Touraine.........1 o.000 ton. Potniki tretjega rnzreda dobivajo brezplačno hruno na pnrnikib družlie. Snažne postelje, vino, dobro h rano in razna mesna jedila. Parniki odplujejo vsak četrtek. Glavni zastop na 32 Broadway St. New York. MAT HICK \\. kOZNINNKI, glavni zastopnikza zapad, na 71 Dearborn St. Chicago, III. Frank Mcdosh, agent pa 9478 Ewing Ave. S. Chicago, 111. A. ('. Jankovich, agent 11a 2127 Archer Ave. Chicago, 111. Pav I Sarlč, agent nn 2 Hi -17. cest«, St. Louis, Missonr. ie pri današnji razpravi oddalo ena _ __ ko število glasov se predlog, kate-1 ^TfffTYTftTfm?ffTTfttf!TfttfftfmtffTYfm?TfVtftTfttfttfmnfttfnfCS rega *<• ktstavni, odklanja. — ^ S tem zaključim sejo. — Orel: Prav tako! — Mi ne smemo nikdar p »zabiti, da smo človeku ^ V CLEVELAND, OHIO, hvale dolžni, vajti od njega smo sej ^ kjer se izdeluje vsa notarska in sodnijskn opravila kitke r: ^ pobotnice. pooblastila, dolžna, odstopna, Čezdajnnska. Ženi-tovanjska, kupna pismo, i.t.d. prepisi intebnlacije, tožbe v ^ PHOSE: I»LLL 1271 J. Crv, Clstkal I27«.I K Slovenska notarska pisarna, naučili, kako se postopa v deržav-nein zboru, to se pravi naučili smo se od njega kako moramo oil sedaj naprej varovati korist naših volivcev in splošnega življa. J 3 Cenjenemu dopisniku iz Johns- f town, Pa., uljudno naznanjamo, da bodemo mena darovalcev dobro- i j delnih pri-pe v kov za bolnega člana j ! Andreja RošiČa, spadajočega druiš- 1 P rovalcev nam iili -t. 10 v Stone City, j ili skupno 7 imeni da-1 drug h društev, kadar, ruštva naznanijo. slovenskem, nemškem in angleškem jeziku raznovrstne prf š-^ nje v vojaških zadevah, ter iztirjnvojo dolgovi tukaj in v ^ fc stari domovini. Zastopstvo pri sodnijah, Prodaja ^ ^ parobrodnih listkov, pošiljanje denarja. ^ FRANK KOIU'K \ A. UENEDIK. ^ ^ 6204 St. Clair Ave., preje 1778 St. Cluir Si. Ci evelad. ^ Ako hočete prihraniti nekaj dolarjev, kupite peči in pohištvo pri N A S -šrift ZAHVALA. Der/avni zbor ptičev Iowa, dne 30. maja 1906. j Slavno uredništvo Glas Svo- j bode! Podpisani Vam pošljem naročnino a ostalo pa za podporo preljub-Ijeiuga lisrta Glas Svobotle, kajte-remiu želimo, da bi na^ njegove so*; rnišljenike prej ko nioguče po več- j krat na teden obiskoval. Ob enem ; pa prosim, da mi naznanite naslov 1 Ko so pred nedavno časom ptiči -pol predsedstvom žolne n |)oti urinim pokroviteljstvom zborovali, pričeli -o ko*i tožiti Človeka. Stavimo predlog: \'s: ptiči naj »e proti človeku vzdignejo in naj ga uničijo. Kajti kljub temu, da človeku ne škodujemo, nam nastavlja zanjke, nas oropa naše prostosti, nas umori in požre. Šinkovci: Vi se motite! To niso" zanjke. * katerimi ivjs človek lov . to so šibice z limom namazane. Tudi nas ne požre, ampak za* p ra nas v kletko, da nil prelivamo. Jerebice: Pa vender on nas požre ! Kadar pa nas lovi ne rabi ne zaujk, ne Hmanic, pač pa nas strelja s puško. Šinkovci: Ca-t resnici! On nas ne ubiva, on nas lovi samo z liman- Prllikom smrti naju preljublje-ne hčerke Mici. došlo nama je od prijateljev in znancev neštevilno izrazov sočutja. Besedi nama primankuje da hi se Istim spodobno zahvalila. S skromnim "pre-srčna hvala" stopava pred vse iste ki sos svojim prlsostovanjem in z darilom vencev pospešili sijajen pogreb naju nepozabljene Mici- Neža in Frank Klobučar z družino. v Chcagi izhajajočega nemškega socijalnega lista, ker tukaj je več I cl in ria,> >amo orojm prostosti Nemcev, ki la se ga r:u|i naročil;. | KvJ* ; vcmo te IxJje Končaj e nx»je skromno pismo zadrgne z zarijkam:. \'a- lepo |»ozxlravljam in želim o- Jerebice: K peklenščeku! Wlega uspdia, klicaje Vam priserc- rlaq vtrc!ia 5 f>U6't0-ni "Živijo!'' Le tako naprej do zmage! Zmaga je gotova! Z bratskim pozdraven \ am 11-dan: naročnfk . # Frank Capuder. orr nas On Jas. Vasumpaur, na voglu 18 in Paulina nI. t'hiciigo, 111. Ker smo se vže na drugem mestu bavili z jestvinann hočemo še •v tem nadaljevati ter nekoliko razpravljati o odnošaji-h tukajšnega znamenitega "Stock Yards'' t. j. svetovnoznane čikaške klavnice. Listi pišejo: "Olkar je znano, da -<» državni tajniki prezdentu Rooseveltu poročali o odnosa jih, čikaiških klavnic, je tudi med svet prišlo nekaj, čeravno ljudstvo ne zve vsih nedostatkov, ki se jih je neštevila učinilo. Sedaj pa skušajo merodajni krogi vsa ta odkritja u-tajiti in vže iščejo sposdbrve osebe, ki bi se ukvarjale s čistenjem te umazanosti. Dr. Whalen, k^mrsar zidravstve-nega uravedano svrho, in delnice mi prej ko mogoče dopošljite, 8 tem se razume, ako predplače prekoračijo preje navedeno glavnico, da mi zgornjo evoto \rne-te v celem znesku. Ime........................' Ulica in št...... Mesto in država. Dne..................190.... Ceki« menice (trate) in poštne nakaanice naj ee pošiljajo direktno na: Frank Zotti S. S. Co. 108 Greenwich St. New York, N. Y. HHP UL.A8 SVOBODE Slovenska Narodna Podporna Jednota. t> sedežem v Chicago, Illinois. Predsednik: John Stonich, ooU S. Centre Ave., Chicago, lil. Podpredsednik: Matija Strohen, 413 Main Str. La Salle, 111. Tajnik: Maktin konda, 0(39 Loomis St., Chicago, III. Zapisnikar: Anton Mladič, 134 W. 19lh Str., Chicago, 111. Blagajnik: Frank Klobučar, 9617 Ewing Ave., South. Chicago, 111. Dan. Badovinac, P. o. Box 193 La Salle, 111. John Veiiščaj, >574 W. 21st PL, Chicago, 111. Matija Strohen, 443 Main Str. La Salle, 111. Maktin Potokar, 564 S. Centre Ave., Chicago, III. Mohor Mladic, 017 S. Centre Ave., Chicago, 111. Jakob Tikol, 343 Fulton St. Pulluiati, III. Maktin Skala, Box 1066 Ely, Minn. .1 or if matko, B«»x 181 Clarldge, I'a. Matija i'kcjak, flPJ Chestnut St. Johnstown, Pa. Nadzorniki: Pomožni odbor: Bolniški odbor: VSE DOPISE naj blugovole društveni zastopniki pošiljati na 1. tajnika Martin Konda; denarne pošlljatve pa blagajniku Frank Klobučarju. Osrednji odbor 8. N. P. Jednote ima vsaki tretji četrtek svojo rodno mesečno sejo. Opozarja se vsa društva, ki imajo vprašanja do odbora, da pravočasno dopošljejo svoje dopise jednotnemu tajniku. Nekaj o katolicizmu. Iz stare domoiine. Pri tisku tega spisa zgodila si jc .v ijik^jrin neljuba izmota.. Tiskal jc začel \ io. številki tiskati II- oddelek spL-a, ko je k* bilo tiskati vsebina syllaba in encyklikc. Pred tiskan 18. lista upozorjen na to, jc tiskal v i H. konec oddelka 1. — Važna jc vsebina syllaba in zato podamo v tem listu konec oddelka II., ki bi mora! slediti kot nadaljevanje ]kj št. 15. v 10. številki "ti!a* Svobode". To nadaljevanje sc glasi: Svllab in navedena enevkUka sta obvezna za vse katolike. Seveda sloni vravnava hierarhije kat. cerkve tudi na razvojih prejšnjih časov, al: za zdajšnji čas veljata ta dva pisma kot podlaga delovanja kat. duhovenstva. — Za nas Slovence, ki smo za Tirolci najpohlev-nejše kat. ovce. je tedaj zanimivo, da zvemo, kake verige nas vezejo na sužiu>t kat. dnhovenstva. Podamo najvažnejše "zmote", katere papeževa zbirka Syllabus in Encyklika: Quanta Curai — papeževo "pismo navajat : Zmota yc; a-ko se trdi. da zahtevata družabni red in po-vetni napredek, -da je družba urejena in vladana brez o-z ra na vero, ali brez razločka mej pravo in krivo vero; — zmota je, ako vlada dolžnosti ne pri pozna, da kaznuje grešnike proti kat. veri, razven, če to zahteva javni mir; — zmota je s loboda vesti in verstva. sloboda tiska, zborovanja. To je ze papež (iregor XVI. 15:8. 1S32 kot norost označil. Dobri časopisi naj bodo slobodui, tie pa časopisi, ki krit kujejo verstvo. Tako je tudi Leon XIII. v pismu od 2o;(>. 1X88 vlade učil. Zmota je. da je javno mnenje, ali ljudska zvija vrhovni od -vsake bočje m človeške auiori-tete neodvisen zakon živfjeitja državljanov; zmota je. ako se hoče socijalno vprašanje rešiti brez cerkve in proti njej. Vsaka druga rešitev bo pozvala božjo kazen na Človeštvo, Zmota jc. ako se trdi, tla izvaja družba, familija svoje pnavo iz državnega zakona, da so odvisne pravice in dolžnosti star i še v in o-trok, odvisno pravo poduka, izgojc od države; to Vse spada v delokrog cerkve; zmota je, da je duhoven-stvo, kler sovražnik napredka v znanosti in omiki in da se nnn mora odvzeti ves upljiv in vsa skrb za poduk, izgojo mladine; zmota je, da &» cerkveni zakoni le obvezni, ako jih država odobri in objavi. U-kazi papežev v verskih in cerkvenih stvareh ne potrebujejo državnega potni la ali pripoznanja. Zmota je, da ne veljajo cerkvene prepovedi skrivnih družb in i*> cerkvi izrečene kazni členom takih družb v drža/vah, ki take dražbe veljati pustijo; zmota je, da ne velja izločen je iz cerkve (ekskomunikacija) istih, ki se dotaknejo cerkvenega premoženja; zmota je. da cerkev ne sme nič določevati, kar se dosta-jd rabe časnih dober. Zmota je, da nima cerkev pravice, grešnike proti njenim zakonom kaznovati. Zmota je, da je premoženje cerkve, vernih ustanov, redov občna last, ka- tero ima nadzirati državna vlada. Zmota je, da se smejo brez greha v nemar puščati razsodbe in dekreti apostolske stolice, kateri zadevajo blagor cerkve, njene pravice, njeno discipl 110, njen red, v koli-".'Vor'seTste he dotikajo verskih naukov, dogm, vere 111 morale. Navedli smo le nekaj teh zmot katolikov iu nekatolikov, katere je ■ papežtvo preklelo. Ravno nasprotno ima veljati vsaj v kat. državah. Ti posamezni stavk: Syllaba oz. 1 navedene eucvklike imajo veljavo kakor dogmat čne razsodbe, so za-1 koni, proti katerim grešiti je -mrt-tii greli. Katolik se mora varovati vsega tega. kar je označeno kol zmota v teh pismih in sme iz novodobne 0111 ke le to >i osvojiti in svojo svetovno nazranje na take misli temeljiti, ki ■ temi "zmotami" tiiso v nobeni dotiki. Te "zmote" osebujejo vse, kar se dostajil življenja v državi. Zakon je zakrament, ločitev zakonskih ne sme državna oblast izrvč:. Cerkev ima vso oblast čez zakonske Ij udi, ona le sine raz loč ti kak jwr, To bo zdaj v Austriji važno postalo, ker se zahteva, da se tudi mej katoliki sklenjeni zakoni tako lo-. cijo, da smeto ločena. drug zakon -kleniti. Ločitev od mize in postelje, kar je zdaj |>o naših postavah mogoče, ni dosti vredna ustanova. Kar jenkrat ne more vkup živeti, naj se loči trajno. () tem Sylkilbii in navedeni enev-kliki se je spisalo dosti knjig. Prijatelji papeštva in njegovi nasprotniki, dobri katoliki in slabi in drisgoverci se o teh dveh izjavah papeža Pij« IX. pisali. Nekateri j teh je našel, da se ravna kat. cer-| kev že zdavna teh vodilih, da so to že zdavna bile politične dogme pa]>ežtva, da je vse to že zdavna I bilo svetovno nazranje kat. dnhovenstva. Ta dva pisma sta; le v novejšem času .ponovila, kar so razni papeži že proi določevali in se je kat, dnhovenstvo |kj teh določilih ravnalo. To svetovno naeiranje kat. duhovenstva se ne da sprijazniti z novodobno državo, to na z i ranje je v protislovju z vsem novodobnim naziratijem posvetnjakov i vseh |»o!. barv in veroizpovedanij, j ker že zdavna upljiva vsa druga o-tnika na nje. Ta "Syllabus" prekolne ves aparati novodobne države, v.-o novodob-110 omiko in izobrazbo. Po teli naukih kat. cerkve {««svetni katolik nič nima veljave v' cerkveni družbi; on ima le molčati, ubogati in plačevati, kar mu duhovtrk naloži. On ne sme voliti v občino, deželne zltore proti volji duhovnika, 011 ni gospodar v s vaj i familiji, ne v občini ; vse kar stori, mora storiti z zadovoljstvom svojega žltpn ka, a-li kapcla-na. — Ni čudno, ako ie že rmli manj omikan človek temu suženjstvu odpoveduje. Pa o tem, v drugem spisu več." Tudi ako je hišu, v katere j prebivate še tikko majhna, je v njej retlno zadostno prostora za Sidro Pain Expeller, kateri je najboljšo pomoč proti revmutizmu, oslabe-losti in drugi bolezni. Steklenioe po 2o in 50 centov. Edina vinamn, ki toči najboljše kalifornijska in importiiana vina. Kdor pije naše vino, trdi, da še ni nikdar v svojem življi nju pokusil boljšo kapljico. Vhi dobro došli! P. Neho*nhofen Urg. (Jo's. Najlniljše pivo je |Se prodaja povsod. Phone Canal 9 Chicago, 111. John. J. Dwyer 679 Blue Island Avenue, Gostilničar sc priporoča Slovencem in drugim Slovanom v obilen obisk Postrežba točna in solidna J. J. Dwyer, 679 Slue island Ave I I Slovenci v Milwaukee! T Zakaj kupujete slabo meso po visoki ceni, ko Vam je le-^ pa-prillku dana, da kupite dobro meso in po nizki ceni. ^ OBRNITE SE NA 4 | Otona Preiss, ^^ 2tt» Grove St. | X kjer hodete točno postre/eni z najboljšim blagom. ^ J4 V zalogi ima tudi pristne Kranjske klobase. T TT v; 4* ^ 4* 4* 4* 4* <4* 4» 4» 4*4*J 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4« 4- 4" 4* Kasparjeva državna banka. B?3 Blue Island live, Chicago, III. plačuje od vlog 1. jam pa ISO jun. iii od 1. jul. pa do 80 dec. i>o 3 odstotke obresti. Hranilni predal za na leto. Pošilja bo denar na vso dele sveta in proda ja bo tudi vozne listke (šifkarto). Denar so posojil jo na posestvu in zavarovalne police. } ZDRAVSTVENO , ? VPRAŠANJE...... ? V spomladi obleče Narava novo obleko, in zdi ee nam, da je novo življenje nova moč. nova npauje v vsem ozračju. Človek bi mornl biti tudi pomlajen in njegove moči bi morale biti prenovljene in preslvarjene. Ali ste bledi in /mučeni? AH imate spahljaje na vašem obrazu? Ali imate glavobol? Ali nimate apetita? Ali vas vaše telo boli v vsakemu členu? Vi rabite kako spomladansko toniko. Vsakdo rabi spomladansko toniko. SEVEROV v KRICISTILEC je pravo sdravilb za vse bolezni, ki izvirajo iz nečiste, umazane' ali pokvarjene kryi. Cena $1.00 IMATE VI.. ALI STE..... IMATE VI.. Dober A potit? Dobro probavljanje? Močan želodec V Veselo razpoloženje? Šteli prosti glavoba? Ako nimate, vi lahko dobite vsako in vse zgoraj navedenih, a-ko rabite Scverovo Želodčno Orenčlco. Cena aOcu $1. Nemirni? Zuiučeui? Zdelani? Nervozni? Razdražljivi? Končani od dela? Bolni v hrbtu ? Bolni v glavi? Ako je tako.pridobite si zopet moo in čilost in veselite se zopet življenja z rabo Severovega Nervatona. Ceno $1. Praskanje v grlu? Bolečine v prsih? Bolečine v plačili? Teško topen je? Nemirno kašljanje? Nikar ne odlasujte z zdravilom,ki vas bode pomirilo in vam prine bIo stanovitno zdravje Severov Balzam Za Pluča. remi 25 a 50c. Ali trpite od Za maš t i ve? Zlatenice? o Stverovega Balzam Zivljenskega. Cena 75c. Y vseh prodajalnah. Zdravniški svet prost. W. F. Severa Co. CEDAR RAPIDS IOWA _ _!_ _ _ 6 rtT.f 8TOBODB VESTI II STARE DOMIVIHE ID iz jujulonnstili pokrajin. l Kakini reveži so duhovniki. Klerikalni listi slo svoj čas po-mazali veliko papirja z jokavimi članki o revščini iti slabem gmotnem stanju duhovnikov, zlasti pa onih, ki žive vpdkoju. Kako perlit}-ne laži so bile bo, kaže in^erat, ki ga beremo v klerikalnem "Slovenskem Gospodarju" kot "lepo priložnost za upokojenega dulnovni-ka". Prosto stanovanje, lepa .hiša tik cerkve s 4 sobami, kuhinjo, 2 kleiti in precej velik vrt, hlev za krarvo iu svinje in še nekaj zemljišča. Posestniki dajo zastonj drva za kurjavo, krmo za kravo, v jeseni pičo za1 svinje in nekoliko žita." Ker se taka lepa priložnost ponuja upokojenemu duhovniku, je zna-^ me nje, da so neupokojeni preskrbljeni še veliko boljše tako, da no vzaancjo službe s takimi slabimi do hodki. Ker ima duhovnik še vse poLno drugih dohodkov, godi se mu kakor v malih t Kibes; h. Iu klerikalci so še tako nesramni, da jadiku-jejo o žalostnih gmotnih razmerah katoliškega duhovnika in ravno zdaj pritiskajo v državnem zboru, naj se jim plaiče zvišajo. Kateri u-radnik, pa naj bo v še tako visoki shižb;, ima tako masitne dohodke? Zopet nova samostanska šola. Slovenske dežele imajo posebno srečo, da lezejo razni redovi in kOn-gregacije z geometrično progresivnostjo vanje. Kakor tia Kranjskem, tako se godi tudi na Goriškem. V Gorici imajo samostansko šolo za fleklice, šolo "ubogih" šolskih sester in zdaj pride v Strači-ce pri Gorici samostanska šola z internatom za dekleta. V ta namen zidajo tam veliko poslopje. Samo-tanska vzgoj.3 je nevredna, ker spridi mladino in jo versko fa-wltizntje. Zakaj se proti temu nič .stori ? Klerikalni denarni zervod v kasen-ski preiskazn. V UrsWrnski hiši v Ljubljani je nastanjeno "Vzajemno podporno društvo". Ta denarni zavod je po-pomotna v klerikalnih rokah in vži va vse tiste dobrote, ki jih dajejo zaikoni obenokoristnim zadrugam. Ker so klerikalci patentirani osre-čevalci ljudstva, ker nimajo druze-ga namena, kakor ljudstvu pomagati v stiskah in nadlogah, bi Človek mislil, da služi tudi to katoliško društvo ljudomiliim namenom. Pa je drugače. Pri deželnem sodišču teče kazenska preiskava proti "Vzajemnemu podpornemu društvu" in sicer zaradi hudodelstva o-deruštva. Preiskavo je prouzročila c. kr. vlada. Kadar bo stvar sodno dognana, bode že prilika kaj več povedati o tej stvari. Nesreča na železnici. S a pr.igi južne železnee med Litijo in PonoviČcm sta trčila po-noči 18. nuja med 11. ju 12. uro drug ob drugega tovorna vlaka št. 164 in 120. Pri tem sta bila ubita strojevodja Walter in sprevodnik Lavrenčič, 0K1 i-z Maribora. Kako se je mo^la ta nesreča prigoditi, se ne da natančno poizvedeti. Na kolodvoru pravijo, da je neki tovorni vlak zapeljal več vozov na napačni tir, vsled tega, ker stai bila zastavljena oba t ra. se je dogodtfa nesreča. Drugi vir pa pravi, da se pri Ponovtču i>opravlia desni tir in dai so vlaki vozili saano po levem tint1; ker so pri odhodu tovornih vlakov z dotičnih postaj bili dani neja-ni signali, sta vlaka št. 164., ki je bil na potu jz Ljubljane, in št. 120, ki je bil t>a potu z Zidanega mosta, vozila po istem tiru in trčila drug ob drugega. Da se je pri-godila velika nesreča, izpričuje žc to, da je promet vlakov na progi Ljnbljana-Zwbni most še večino u-stavljen. Zadnji vlak, ki je prišel Ljubljano, je bi! mcsancc, ki pripelje semkaj ob pOl deseltih. Vsi kasnejši vlaki sc izo-tali. Zjutraj so odposlali na mesto nesreče vlak iz Ljubljane, kii se je vrnil nazaj ob devetih dopoklne. Ta vlak je šefle pripeljal safoo dunaji&o pošto. Promet na progi se vzdržuje le na ta način, da vozijo vlaki do tja, kjer se je .prrgodila nesreča; tam pa pomiki prestopijo na druge Vlake. V zadnjem času so na južni železnici neprestano wa dnevnem redu nesreče in mnogim teh nesrečnih slučajev je naravnost kriv.3 južna železnica sama. Kaj vse ljubosumnost stori. Pred kratkim je pred dunajskim civilnim sodiščem v II. okraju neka služkinja tožila -vojo gospodinjo, ker jo je odpustila iz službe brez I4dnevne Odpovedi. Stvar pa je imela to-le zanimivo predzgodo-vino: Gospa je silno ljubosumna na -svojega moža. Ko je hodila po kosilu spat, je vedno mislila, da njen mož gre med tem v kuhinjo, kjer se zabava s kuharico. Ta misel jo je mučila vedno bolj. Nekega dne pa, takoj po kosilu, smukne v knliin'jo in se skrije v zaboj za smeti. Težki so ji bili trenotki čakanja v neravno prijetni |K>ziciji. Naposled se vrata vendarle od pro in kuharica prinetse iz ohediitce posodo ter začne pomivati in pometati. A soproga še vedno tli. To jo je seveda jezilo, da je morala toliko časa čakati. Toda prišlo je še hujše. Dekle je zagrabilo nekaj ostankov jedi in jih, nič hudega sluteč, vrgla v zalxij, pokrov le na lahko prizdig-nivši; ■potom je vrgla notri smeti. temu je sledil pepel — to pa je bilo ženi že preveč. Pokrov se je dvignil in kakor duh se je milost-Ijiva gospa dvignili iz zaboja. Deklica je zakričala, gospa ji je velela molčati, — a že je prišel v kuhinjo soprog. Zaključek celega dogodka je bil, da je dekle moralo iz hiše; odšla je takoj in tožila za poravnavo zaslužka za 14 dni. A sodišče ji ni ugodilo ker ji je bilo odpovedano, kakor trdita go>pod in gospa, na 14 dni, ona pa je odšla takoj. K Mariji Pomagaj na Brezje je hotel ,peljati pred par dnevi posestnik Anton Hlebec iz Zaloke pri Krškem svojega sina Ivana Hlebca, Ker je pa na južnem kolodvoru /službujoči nasdstražnik Kržau prišel do prepričanja, da oba Hlebca . nimata nič jppsebnih znamenj romarske obožno3ti, ampak koprnita bolj videti New-York in se bode mlajši Hlebec šele potem lahko sprehajal po Ameriki, ko bode preje j)oraki<'iI vojaški kruh. Tudi Jožef Kepavš je prišel |x*l ključ, kateri 'je istotako hotel iti čez lužo, a ni imel zato potrebnih ižkazil. Neznano kam je pobegnil iz Podnarta ondotni pismonoša Franc šlibar, ki je odnesel strankam večje iu manjše svote denarja, oškodoval [»a tudi pošto precej. Le potrpežljivosti ottdotnega ljudstva se je zahvaliti, da ga niso spodili od tega posla, dolžnost poJj^M* Pogačnika pa bi bila, da b' ga bil odslovil, ko mu je bilo vendar znano o vseh nerodnostih in neredno« stih, ki jih je zakrivil 3l»l>ar. Ta človek je bil slxiraj vedno pijan, zgubil večkrat jako važna pisma, bil pa tudi hudoben, da je oferte in časopise — razen "Domoljuba" potlačil ]»od kako skalo, kjer so jih pozneje dobili pastirji. Največ je vsled tega Šlibarjevega ravnanja trpela vas Ljubno, kjer je trgovina s čevlji, krtačami in vsakovrstnim blagom zelo razvita. Zastrupil siv jo ženo Pred celjskim- porotniki se je pričela dne 19. t. m. obravnava zoper ,y>letnega posestnika Pavla Arzen-ika iz Soteske pri Šmarju pri Jelšah, ki je z arzenikom zastrupil svojo prvo ženo ter se pet tednov po njeni smrti poročil z drugo. Obtoženi zločina ne taji, trdi pa le, da je mislil ženo z arzenikom — o-zdravitr. Obsojen je bil na vešala. Pragonci se potegnili za arefo-vanko. V nedeljo, dne 13. t. m., zvečer so aretovali v Celju Marijo Tkalec iz Pregrade na Hrvatskem, ker se je brez posla že dalj časa potepala okrog. Pred rotovžem se je pa hotela iztrgati stražniku iz rok in klicala na (>omoč. Sedem dragon-eev je ravno mimo prišlo in posegla vmes. Le združeni moči redarjev se je posrečilo aretovanko spraviti na varno. POZOR ROJAKI! lem potom vas opozarjamo, da so zadnji Čas ustali lažnjivi preroki,,kateri med naše rojake razpošiljajo različna pisma in cirkularje, s katerimi t.;ijno na nesramni način blatijo vse izkušene strokovnjake. Isti razpošiljajo tudi male,ničvredne knjižice, obsegajoče le par strani, v katerih ne opisujejo bolezni, ker jih ne poznajo, ampak samo hvalijo sebe, to M da so rojaki vsled tega popolnoma zbegani ter v slučaju bolezni več ne vedo, kam se obrniti in komu verjeti. / " - To je povod vedno naraščajoči se množini neozdravljenih rojakov, kateri so verujoč zgoraj navedenim dopisom takoj poverili svoje zdravljenje neizkušenim zdravnikom. ZATORAJ ROJAKI SLOVENCI! Pazite, komu poverite zdravljenje svoje bolezni, kajti mi, kateri gledamo za splošni blagor in korist naših rojakov, vam svetujemo in priporočamo, da se v slučaju katere koli bolezni obrnete edino le na: Dr. E. C. COLLINS'Medical Institute, ker 011 je edini, kateremu jo vsaka bolezen nopolnonin in tnmeljito znana ter edini moro v resnici garantirati za popolno ozdravljenje vsake bolezni, kakor: bolezni na plučah, prsih, Želodcu, črevah, ledvicah, jetrah, mehurju, kakor tudi vse bolezni v trebušni votlini, bolezni v grlu, nosu, glavi, nervoznost, živčne bolezni, prehudo utripanje in bolezni srca, katar, prehlajenje, naduho, bronhialni, pljučni in prsni kaSelj, bluvanje krvi, mrzlico, vročino, težko dihanje, nepravilno prebavljanje, revmati-zem, giht, trganje in bolečine v križu, rokah, nogah, ledjih in boku, zlato žilo (hemeroide), grb.o ali pre liv, nečisto in pokvarjeno kri, otekle noge in telo, vodenico, božjast, slabosti pri spolnem občevanju, po-1 učijo, nasledke onanijo (samoizraldjevanja), šumenje in tok iz uses, ogluŠehje, vse bolezni na oft h, \z\ a-danje las, luske ali prh na glavi, srbenje, liSajo, m.izolje, ture, hraste in rane, vse ženske bolezni na notranjih organih, neurastenični glavoholj, neredno mesečne no čiSčenje, beli tok, bolezni na maternici i. t. d., kakor tudi vse ostale notranje in zunanje bolezni. On je prvi in edini, kateri ozdravi jettko in Sifilis kakor tudi vse tujue sporne bolezni moške iu ženske (zdravil noma tajno.) (Zdravljenje spolnih boleznij ostane popol Oni katerim pa bolezen nt popolnoma znana, naj piSejo po obširno knjigo ,,Zdravje", katero je napisal slavni Dr. E. C. Collins M. I. in katero dobi vsaki zastonj, ako posije nekoliko poštnih znamk ali mark za poštnino.) O resnici se lahko vsak prepriča ako sam pismeno obrne na katerega boli ozdravljenih rojakov. a at. ktaix'ij!, Ilo* 1MJ. lUrberton, O. Spoštovani gospod )n zdravnik Dr. U. C. Collins New York. Leto je minilo, kar ste mi posijali Vaša zdravila, katera sem po Vašem navodilu porabil in se popolnonja ozdravil, da so Še danes čutim popolnoma zdravega, >.a kar se Vain nešteto krat Zahvaljujem, Z vsem spoštovanjem Jukob Znsar, P.o:: 1 ^ i, Delagua, Colo, Slavni doktor Collins M. I. Vam naznanjam o bolezni mojega deteta, katero je popolnoma ozdravilo kar je VaŠu druge medecine ponucalo, nobenih znakov bolezni ni več in noln-n mazulj se mu več ne izpusti. Sedaj je čisto popolnoma zdravo, toraj se Vam iskreno zahvalim za Vaš trud in zdravila ter Vam ostanem hvali .'na Ivana Šume, Pox R7, Por-st City, Pa. Zntonij roju ki! zak; j da bolujete in trpite? Vso vaSo bolezni, trplen ja in slabosti touio o i ito v svojem materinem jeziku — natanko naznanite I »liko ste st;ri, kako dolgo tr.i;:i bolezen in vse drage podrobnosti ter pisv.o naslovit ) na sledeči naslov: Dr. E. C. COLLINS k 140 W. 34th St., New York, N. Y. Potem smete biti prepričani v najkrajšem Času popolnega ozdravljenja. --- Za tiste, kateri belijo sami osebno priti V ta zdravniški zavod, je isti odprt od y uro zjutraj do 6 ure popeort, sultan iu dam-■ke cigarete. J. V0K0UN, 544 Blue Islnd Ave. Slika predočuje zlato daniBko uro (Gold filled.) JAMČI HE ZA 20 LET. V naravni velikosti slike. Kolesovje je najboljši ameriški iidelek -Elgin ali Waltham. Oil A 00 T® Trste ura stane le W V obilo uaročbo se priporoča vsem Slovencem in Hrvatom dobro znani Jacob Stonich, 72 E. Madison Nt. Chicago, IU. POROČNE SLIKE izdeluje v najlepših pozicijah. Vsako podoba je lepo in na-ravno zgotovljena. Vsakovrstne družinske in društvene slike v poljubni velikosti za nizko ceno. Tudi povečuje manjše slike t naravno velikost The Reliable Photograph. 391-393 Blue Island A v«, vofal 14. Place. CHICAGO, ILL. establish 1883 PHONE CANAL 287 Nižjo podpisani priporeoam Slovencem, Hrvatom in drugim bratom Slovanom svoj lepo urejeni —SALOON* x dvojiiin kegljiščem in hiljar na razpolago. Točim sveže pivo, domača in importirana vina, fine likerje in prodajam izvrstne smodke. Prost prigrizek vedno na razpolago. John Kumar, na vogalu Laflin in 20 ulioe in Blue Island Ave, Chicago, 111. Vsem rojakom priporočam svojo fiuo urejeno na 257 - 1st Ave,Milwaukee, Wis. Postrežba točna in solidna. Vsak potujoči Slovenec dobro do- šeL C. HOFBAUER. N a z d a i rojaki! Slovencem in drugim bratom Slovanom priporočava svoj lepo urejeni ==Saloon= Točiva vedno sveže pivo in pristne druge pijače. Raznovrstne fine smodke na razpolago. Za obilen poset se priporočava brata Košiček 590 S, Centre tie, Chicago. III. GLAS SVOBODB 7 Mirko Vadjina Sriporoča bratom lovencem Bvojo BRIVNICO. 390 W. 18. St. Chicago. Največja slovaneka tvrclka Emil Bachman, &80 So. Centre Ave, Chicago. ]EE§||PISrT ~ m FLAtS--, BAllCl'KJiAvj-V fll'i mmwv -801 lxx Jakob Dudenhoefer VINOTRŽEC —r , 339 Grave Street, Milwaukee, Wisconsin, 1 Priporoča vslm slovenskim salonom Hvoja izvrstna vina lil likerje. Ima t zalogi tudi im-portirana vina likerje, kakor tudi lastnega pridelka. P.J.Dedrich *je pooblaščen sprejemati naročila in denar. Izdeluje društveno znake, gum be^ zastave in druge ptrebšoine Pozor rojaki!!! 7k Potujočim rojakom po Zdr, driavah, onim v Chicagi in drugim po okolici nnzuanjam, da too i m v svojem novoureje-nim "ealoorni" vedno svože najfinejše pijoče-"atlas beer" in vsakovrstna vina. Unijske amodke na razpolago. Veaeo-mu v zabavo služi dobro urejeno kegljišče in igralna miza (pool table). Solidna postrežba zagotovljena. Za obilen obisk se vljudno priporoča: MOHOR MLADIC fil7 S. Centre Ave. blizo 11» ulice Chicago, III. n ATLAS BREWING CO. * sinje na dobrem glasu, kajti ona prideluje najbolje pivo iz češkega hmelja in izbranega ječmena. | LAQER | MAONET | GRANAT | Ha/.važu pivo v steklenicah na vse kraje. Kadar otvoriš gostilno, ne zabi se oberniti do nns, knjti □ mi ti' hodcino zadovoljili. wm\ Imm^hhii^HHJL RAZNO. Poštnini potom lahko vlagate denar. Da zamoremo vslužiti tudi zunanjim vlagateljem uvedli ; , smo dn vloge sprejemamo poštnim potom. Vi lahko denar na vsaki pošti za nas vložite s pripombo naslova. Vloge sprejemamo od $1.00 naprej. Pišite po navodila na SOUTH CHICAGO SAVINGS UM 278—92nd Street Chicago, III. ZADOVOLJSTVO v ŽIVLJENJU se uživa, ako sta mož in žena popolnoma zdrava. Osebe, ki so težko bolne na želodcu ali jetrah, so vedno emerne, nezadovoljne in sitne. N »obratno so pa osebe, koph odec redno prebavlja zavžito hrano, odločne, vesele in polne življenja. \ nekako pa ima lahko vsak človek zdrav želodec, ki redno prcbavlja, ako le rabi Y0BBFB TaiNEfl'S Trinerjevo zdravilno grenko vino. ki pospešuje siast do edi in prebavnost. Ali veste, da pomeni trdno zdravje, ako se dobro prebavljena hrana spremeni v telesu v čisto kri, ki je glavni pogoj življenja. Naročila za ta pripomoček so tako ogromna, da so pričeli to iivrstno sredstvo kar na debelo ponarejati, da hi varali ljudstvo. Ali naši eitatelji vedo, da je edino pristno Trinerjevo zdravilno, grenko vino ER VM* A|0i|riM» najboljše domače zdravilo in namizno vino na svetu. Močni živci. Močne mišice. Dolgo življenje, Dober tek. Izborno prebavljanje Trdno zdravje. To ie zdravilo, kakerŠnemu ni para na svetu. Ako je rabite, odvzamete mnogo bolezni od sebe. Rabit« je, da vam bodo boljše dišale jedi, kot krepcalo in čistilca krvi, branite bolezni. ' m 0 m POZOR! Kedarkoli rabite Trinerjevo zdravilno grenko vino kot lek, tedaj ne smete uživati drugih opojnih in slabih pijae. V LEKARNAH V DOBRIH GOSTILNAH Jože Triner 799 So. Ashland Ave.. CHICAGO. ILLINOIS. Mi jamčimo za pristnost in polno moč naslednjih specielitet: Trinerjev brinovec, slivovko, troplnjevec, konjak. Rumunski kralj v Gorici. V Goricj se je te dni mudil rp-mumki kralj s kraljico, ki jc znana nemška pesnica Carmen Sylva. To je prvi evropš5a\ladar, ki je fx>setil Gorico. Stanoval je v hotelu "Siidbahn". Potovanje Ameriko, Gosp. Demeter vitez Bleiweis-Trsteniški se je podal dne 19. t. m. kot mornarski zdravnik "Zedinje-nega avstrijskega! parobrodnega društva", (preje Avstro-Amenka-na in bratje Cosulieh) na potova-nje v severno Ameriko, na katerem hoče osobito preučiti življenje našteli izseljencev. Potovanje nastopi z modernim brzoparnikoni "Fran-cetica", ki pluje preko Jadranskega in Srednjega morja, kjer .-.e ustavi v Patrasu, Napolju in Gibraltarju, potem pa preko Atlantiškega oceana v New York. Dr. vitez Bleiweis se povrne približno v šestih tednih. To vse ljubezen st'ri! 44letni Andrej Valentič v Trstu je imel ljubavno razmerje > -^letno Ano Brandolin. Nasledki ui-o izostali in je llrandolin pred kratkim lovila otroka. Valentič se pa odslej i i nič brigal za dekleta. Ko ga je oramioKn prišla. cqAxmnjat, na.; -krbi za otroka, razjezil s j je Valentič in pretepe! svojo bivšo ljubico, ila je morala iskati pri zdravniku pomoči. To vse ljubezen -tri! Strašna nesreča. \ 5t". Rupertn pri Celovcu so si '. tre ci napravili možnar na ta način, da so prazno pivovsko steklenico napolnili z neugašenim apnom in vodo ter jo trdno zamašili. Pričakovan učinek ni izostal. Steklenica fe je raz|>očiIa >• silnim pokom. Pri tetn je oteklo priletelo v obraz 11-lotnemu otroku, katerega je tako razrnesarilo, da bo izgubil najbrž oči. časniski kozli. Dunajski komik Thuning zbira vse smešne jtomote v časopisih ter jih >edaj priobčuie v nekem dunajskem časopisu. Povodom sestanka nemškega cesarja z ruskim carjem j leta HJ04. je pisala "Kieler Zci-tung": "Cesar je pozdravil in jvo-i !j>■(]I caric\ ■ t~>rja, velike kneze, rpremstvo in navzoče oblasti. ' — "Neue Fr. IVisse'-je |>of očala 26. marca 1&/1: "liaron Helfert je ] recital letno |>oročilo ter naznanil, da je nadvojvoda Ludvik Viktor ; revzel pokroviteljstvo nad društvo n. a da mu je zelo žal, da ne ino-c osebno prisostvovati današ-• cm! zborovanju. /.l>orovalci so ,Inl: duška svojemu zadovoljstvu nad tem obvestilom s tem, da so vstali s sedežev." — "Bayer. Tag-blait" je prinesel sledečo javno zahvalo: "Povodom smrti svoje ne-|K»zabljive žene smatram za svojo dolžno«t. da se g. dr. H. javno zahvalim za njecov požrtvovalni trud. (»bžahijem le. da se nisem pri. ; obrnil do tega zdravnika." >r.\j dulu>vnika radi umorit fired porotniki. Dne 17. t. m. je začela pred porotniki v Nancyju na Francoskem razprava proti duhovnikoma Claude in Lacout, ki sta obtožena umora na delavcu Schumacherju, ki je bil iS. marca od demonstraciji povodom inventariziranja v cerkvi ob stanovanju duhovnikov smrtno ranjen. Pred sodnijo sta rekla, da s-ta re* tfreljala, ali le v obrambi! Čudovito prikazen. Pobožni italijanski list "L'Ami-co" v Trstu pripoveduje svojim brumtiim bralcem sledečo vest: Na l>oti med Izolo 11 Piranom stoji romarska cerkev strunjanska. Od srede januarja t. 1. je bila cerkev brez duhovnika. To pa je liolelo on dot-110 Madono »n b Veliki noči se je prikazala vsa razvetljena neki ženski Stule in jo pozvala, iiai pove liudem. da se pogrezne vse piranski' ozemlje v morje, če ne dobi strun j an?* a cerkev duhovnika, cerkev bo pa ona (Madona) prenesla na blržnji križpot. Ko je prikazen ženo zagotovila, da jo bo posebno varovala, je izp nila prikknrivši se spoštljivo. Ali je bila omenjena grdzna grožnja resno mišljena, se ne da dognati, iker je cerkev strunjanska dobila že 30. aprila duhovnika. S takimi prismotlarijami pitajo klerikalni listi svoje bralce. Ti jim seveda verjamejo vse. Značil-je to za nje, ker je razvidno iz tega, na kako visoki stopnji razsodnosti/stoje. 1 Levi so napadli, kakor poroča neki angleški dopisnik iz lilantyra v Srednji Afriki, mestece Chorvvmo. Prišlo jc pred naselbino kakih 20 izstradanih levov, ki so že zunaj mesteca napadli dva zamorca enega raztrgali, d očim jim je drugi zbezal. Rešeni je teke! proti vladnemu podopju ter povedal dogodek straži. Stražnik pa ni hoti-1 verjeti, a dočim sta se z zamorcem -i,- pogovarjala, so že pri-drvili gladni levi j>o glavni ulici. Raztrgali so tri vojake, še preden ' so vojaki mogli zgrabiti juiške, tudi zamorca, ki jim je prvič titekel, so raztrgali. Pred neko kočo v bližini se je igral otrok, ki ga je lev ubil s .šapo, a ko je prihitela iz koče obupana mati, je tudi njo ubil. Pozneje ».t raztrgali št- štiri zamorce, nato pa zopet zbežali v puščavo. Kaj in kako se po kranjski 'šprahi' T' "štacuni" ali "botegi" kupuje in prodaja ' Ko prinese "briftrogar" "štac-narju" "avizo", |H>šlje "ausknehta" /. "htrčkom" oziroma "tajkselnom" l>o "rolx>''. katero je "beštelov". Na "štacijoni" plača samo "froht", včasih pa tudi "nahnome". V "štacu-110" pride različna "'kundšoft" |»o razl čno "robo". Gospodinja po "kote", "cuker", "rajž", "ješ-prenj", "rižeiro" i. dr., kar se* vse skir,)aj odnese v "korbi" ali "ža(k-Ijti" donwv. Go>|)odar pride |x> razni- "ketne", "strike", "štupo" in "gvante" in "iberjake". dalje "kol-tre", "ohrajmane pilde", "marelo", "kocete" (štumfe). "grnadelne", "fačole", "facanatelne" in "šnajc-tihelne". Otroci in šolarji (>o "cukerberk", "pildke", "teke", "štilčke", "tinte", "plajbese" ter "cigare" za gospo^la "šuma št ra". "Žpitlar" ]K»š!je svojega "ksela" •j^"šti-f", "cajh", "batirlajmand", "knofe", "šnodelne", da napravi iz v-'.-^a fega različne "flane.U-" i.11 "re-. kelce", "lajbelce" in "pruštofe". "Mojškra" po "nafelne", 'cvirn', 'aufpuc', 'žnoro', 'špice' in 'žido'. 'Šuštar' svojega 'Jerpoba' |x> 'le-der', 'pop*, 'cveke' ter 'cuge' in 'rin-čice', za 'Štifletne', 'čižme' za 'šni-rati' ter 'štifelne' z visokimi 'bota-mi\ 'Slosar' po 'šraufe' in 'nete'. 'Tisler' po 'farbo', Mun', 'forni-rje'. ključavnice za 'ajnstemat' ali "ajnlasat". kar porabi pri izvršitvi različnih 'kosnov". 'kredenc', 'šifo-nerjev'. 'spampetov', 'nabkaselnov' in 'spnktrigelndv'. Ker. ima 'botegar' v 'forštati' in na deželi večinoma tudi 'birchans' ali 'oštarijo',v kateri se toči 'šnopc' in 'pir', se marsikateri pri njem zelo zadolži. Ako noče plačati, napravi mu "Štacunar j>o 'rihti' 'cc»lungs-auftrog'. Ako v štirinajstih dneh ne plača, prideta oba na Memento' in 'urlel" določi, v kolikih 'ratah' se mora dolg plačati. Ako ie sedaj ne plača, pride 'šacenga' in 'sekacjon' in 'aufpasati' mora še, da ne pride v 'pržon\ Ni pa dosti, da naš Kranjc mnogo znosi "birta' in 'štacnarjem', tudi 'fronki' so veliki. \'se sproti mora znositi v 'štejeromt1 in — ofr*. Po večni Vnatrj' in trpljenju pride konečno smrt. katera ga reši iz tega 'frdiirbanea' sveta. Položijo ga na 'pare', v roke mu da jo 'rožem-kranc". v znožje na mizico božjo 'martro* in 'žegnano' votlo. Okoli njega pa gorijo 'nahlrbt* in 'mi!-kercen'. A'ico je bil št 'ledeg in frej', spletejo'mu vaške 'punce' Franci frišnih rož'. Tretji dan ga zabi jejo v z zlatim papirjem 'fercirano tru-go' pc^rebci' ga vzdignejo na 'tra-gah' ter odnesejo na 'brrtof. Sorodniki pa jokajo vsi 'scagani' za 'trugo'. In to je 'komplitek'. DNEVNI KURZ. 100 kron avstr. velj. J« $20 90 Temu Je prtdjatl *t 10 centov m poitnlno., O LA 8 SVOBOD* Izgubljeni Bog. Ponatis Iz Slovenskega naroda. II. t , i Po poind aivski božji službi je bilo. Kaplan Peter je hitro odpravil kopico starih žer^kih, ki >o mu prinesle nekaij za maše, nekaj pa za očenaše. Denar je sicer spravil, a vendar se je jezi! nad ženicami, češ, da niso prišle dopbhrdne pred deseto mašo, ko vendar dobro vedo, da popoludne nima niti trenutka ipnostegcu časa. Na to jo je odpihal proti Podreparju, kjer o se bili vtaborili s konstnnnitn društvom. Spredaj je bila prodajalnica z velikim napisom : "Svoji k svoj m". Nad napisom pa sta se blesketali pozlačeni roki, jedna v drugi: orjaška pest jc -stiskala tnanjšo slabo-rejeno. Prva je bila prej kot ne pest naših kons iiirtn iko v-duho vn i -kov, druga, tanka in shujšana, pa tvoja pest, uljogi slovenski knret. N: se vedelo, sti-ika li prva drugo radi prijateljstva, ali pa samo v namenu. da bi tolsti prsti iztisnili tt zadnjo kapljico krvi iz drobnih in žuljavih prstkov! Jedenkrat žel sprevdis, "mukotrpni" kmetic moj, j da ni bilo prijateljevo, ticgo iz-i tiskanje zadnje kapljce krvi! lir to tako gotovo, kakor mi Bog ]x> magaj! Za štacunico je tičala prav pri- Tudi drugi odliornik, Miha Kr-tačar, je bil poštenjak. Imel je sicer kopico nezakonskih otrok, ali go>pod Peter mu tega ni štel v zlo, češ, da se 'kaj tacega lahko pripeti vsakemu pametnemu človeku 1 "Kaj boš ti govoril!" zavrne Kremen Krtdčarja, "ti -i pomagaš, jaz sem pa reveži" In trn je oče Kremen s svojim revnim (Inborn |>o!etel tja [>od Lesno brdo, kjer sameva, pod zelenim holmom bela koča, dO katere vodi od občanskega pota v gostem lesko-vju skrita -tezica, da se tako lahko ne opazi, kdo hodi po nji. Y ti koči je živela Mina Cuklja, brhka gospodinja. Njen mož je mučil svoje kasti po Pitsburškidj premogoko-pih, da si jc prisluž.l kruha ženi in otrokom. Doma pa se je dolgočasila Mina Čuiklja, i^i prav Icjkj je bilo, da jo je čai?ih obiskal naš Miha Krtačar. Seve največkrat iz radovednosti, da bi izvedel kaj novic iz Amerike, Ko se je končno povrnil on: iz Amerike, se mu mej tem sicer tli bilo {»množilo imetje, in tudi denar, poslan iz tujega sveta, je bil šel svoja pota, ali. v veliko začudenje Jakoba Cnkije pa se mu je bito pomnožilo Stevilce njegove rodbine! Ker pa se je delal Miha Krtačar nedolžnega, je bil gotovo tudi nedolžen. Na vse to je m sMl Kremen tedaj, ko je ziupit nad Krtača*)"?'«: Ti si pomagaš, jaz sem pa revež I' Nato pa je mislil Krtačar, in beseda veljavnega soodbornika ga- je spdkla, da ga je zagrelo okrog srca, jazna mala čutoma't a: pravo svetiš-j iu da je postat rudeč kot puran. Te-nroravškega koiisumnega druš-|daj je posegel vme« tretji odboru k Luka Kaša. največji in najncusmi-Ijenejši oderuh cele fare. Stiskal je beraake dolžnike ter jih objedal, kakor objeda kozel solato, če je všel v zeln k, Pri gospodih pa se je odkupil s tem, da je kupil in plačat velik luster, ki še danes visi sredi moravšikc cerkve, in pa tudi s tem, da se je poprijel nove gospodarske organizacije, ter postal vnet člen konsumne "zadrege". Zvit Ksjak je bil oče Kaiša, in dobro je vedel, da ga puste v miru pri njegovi go-s|K)dar:ki organizaciji, samo tla pristopi k "novi" gospodarski oi^ganizaciji. Zategadelj je pred gospodom Petrom ležal na tleh, nekako tako, kakor se valja v prahu Dobrej>oljski Jaklič pred ča-stito duhovščino. "Kar txxlc go-sjkhI rekli, tisto je prav 1" Ta tx*se-da mu je ležela neprestano na jeziku in rabil jo je ob vsaki priliki, txxlisi pri prlični, bodisi pri nq>ri-lični. Sedaj pa je opazil, da bi utegnil Krtačar prekipti in bleknil je vmes: "Ne prepirajte se, kar bodo go s|>od rekli, bo pa prav!" "Prepirati tie 1 Sveti krišč božji, 4e prepirati se ne, krščanski mo- če tva, kjer so se zbirali odborniki v seje, in kjer je imet kaplan Peter svoje absolutno kraljestvo I Mata čumnata je to bila, z okajenim stropom in z veliko, v kotu stoječo o-maro, katero je bil sam gospod Peter "jxxl izgubo" prodal mlademu konsunru. Tik omare je stab v sobici Še velika, rumena miza in stoli okrog nje. Stene so bili dali čedno pobeliti, ter so jih okra.-ili s podobami, vmes s |Xxlolx) Jezusa ob jezeru, ko blagoslavlja kruhe. Na tramove pri strupu je b la blizu male |>eči pribita tako imenovana "štanga'', katero opazujete še dandanes v vsaki kmetski "hiši". Tudi to "štango" je ziuail gotj>od Petei; spretno uporabljati, kakor bodemo videli pozneje. V ti sobici na stoleh okrug-rumene mizice so sedeli tisto papoltr-dne štirje odborniki Morasvakega konsumnega društva. Bil je to tako imenovani čt.-ti cvet moravškega gosjxxlarskega razuma. Se predno je prišel gospod Peter, se je bila "seja" že pričela. To se pravi, Uršika je prinašala liter za literčkom na veliko rumeno mizo iu očetje odborniki so jako pridno pili, ker je pri "sejali" šla pijača na račun društva. In vselej, kadar je Uršika prinesla nove zaloge, izpila je tudi sama kozarčtik črnine, pa ne samo par kapljic, temveč izpila je do dna, da ni ostalo kapljce v kupici. Zategaxjelj ni čuda, da so ji goreli kresovi na licih, rri da sta se ji iskril očesi ncikam zaljubljeno! V belih, "nabranih" rokavcah se je sukala okrog nuze, okrog prsi pa si je Ma privezala lepo zidano rutico, katero ji je bil sam gospo«.i Peter o Veliki noči kup'1 iz konsumne zaloge. In ta rubicai se je gibala gori in doli, ker je bila Uršika vsled zavžite črnine že močno razburjena, ter je hitro sopla: to gibanje pa je pobožnim odbornikom prav zelo dopadlo, skrivoma so Uršo pogledoval od strani ter imeli nad njo svoje odiborniško veselje! "Prokiicano je še 'štavtna'!" spregovoril je prvi odbornik, Boštjan Kremen. V mladosti je kradel v nočeh klajo s tujih kopic po travnikih in snopje iz tujih kozolcev, seifcaj pa — nabravši si tako z gospAtairskim svojim razumom nekaj grošev — jc bil društva prvi odbornik in takorekoč njega prva moč za gospodom Petrom. "Preklicana je še 'štavtna'!" zdihnil je Kremen, ko je bila Uršika ravno odšla s prannhn litrom, "nx)ja pa je kot polomljen kos!'' "Prav govoriš!" oglasi sc Miha Krtačar, drugi odbornik, "in moja je kot kozolec, ki ga je sneg podrl To je Bog pomagaj t" zje r Te zadnje besede pa si spregovoril ti, Tinče Kožica, moravške cerkve slavni cerkovnik! Bil je to četrti odbornik našegai društva. Četudi vitek kot dreta, bil je še vendar v letih, ko je človek za ienitev še pripraven. In odkar so ljudje Tin-četa poznali, vedeli o tudi, da se v njem neprestano kuha neprestana želja po ženitvi. V največji spodobnosti — časih še celo, kadar je po cerkvi luč prižigal — padalo je njegovo oko na to, ali ono sjxxlobno (levico. Pa do sedaj ni imel |x>seb-ne sreče, prej kot ne zategadelj, ker je tik poštenih devic ljubi! tudi |K>Šteno vino. Najrajši bi bil stopil v dotiko s kuharico v farovžu, no, pa rmi' gospodje delali zapreke, seve rad tega, da se ni dajalo pohujšanje! Končno pa mu je obtičalo ljut)cztiij)olno oko nad Uršo Krtfljačevo. In ta bi ga bila tudi vzela, aH v tem slučaju v je Valentin Kožica v veliko začudenje slavnega moravškega občinstva -kesal, ter je ni hotel vzeti. In vsa fara se je popraševala: zakaj je ne vzame? Nekdaj se je Kožica pri C'udeto-v h napil. Ko so ga povpraševati po vzrokih, se je malo popra&al za levim ušesom, ter se skušal vprašanju izogniti z besedami: "Krščanski možje, ta ženska jc zame predebela, takorekoč preobširna !" (Dalj* prihod J * — <521 So. Centre Ave. — Ediui slovenski krojač v Ohicagi naznanja slav. občinstvu,da ima sedaj veliko zalogo vsakovrstnega blaga v izdelovanje novih oblek kakortudi v popravo storili vse po zmerno nizkih cenah. Chicago, III. ROJAKI POZOR! 1000 mož potrebujeva v —Silver Saloon-— -iti I 4th St. San Fran. Cal. za piti fino Wieland-ovo p'ivo, kalifornijsko vino in najboljšo žganje in kaditi najfinejše linijsko smodke Prigrizek prost in igralne mize na razpolago, Rojaki dobo hrano in stanovanje. BRATA JUDNICh, San Francisco, Cal. Telefon uradu Main 39. Telefon stanovanja 2-j 8- y. Dr. F. E. Hicklin La Salte. HI. Se priporoča tu živečim Slovanom. Urad ima nad Strauso-vo prodajalno. Ozdravljenje oči je moja posebnost. Blue Island Ave, vogal 14. Sti. i z oblekami m popularnimi cenami. Havnokar prejeli smo fino zalogo možkih pjletnih oblek v najnovejši MODI in razni barvi. Vse naše blago se prodaja za eno in i,sto eeno vsakomur, torej popolnoma zanesljivo. Možke obleke vsih vrst in mod PENE 01) $8,50 DO $25.00 HO/h I KLOIHKI PO ...... $!.»«, $2.00 in 88.00/ ■nt g. g £ » _ O F. 1. SKALA & C0. 320-322 W.I 8.81.,prodaj a prevoznih listkov ČEŠKA, SLOVANSKA BANKA. Menjuje tuj denar, iztirja glavnice in preskrbuje vmlnoHtne listini' itOCcIem svetu sosebno pa v Avstro.Ogrski in Zdr državah. Sestavlja plačilne in drugo pravm* listine. Izterju-jededflčine. Zatopstvo prekmorskih družb: Bremen Hamburg Rotterdam in francoske Črte. To tvrdko zastopa tudi M. V. Konda v Chicago. 111. l)l)D L< omis St. ter se vabijo rojaki, da se zaupno na njega obrnejo. f »'hh p P *r m s3 m . * MATIJA KIltAlt (jlOSTILNIPAR v Kenosha, Wis., 432 Middle S Se priporoča rojakom za obisk Toči dobro in sveže pivo, naravno vino in pristno žganje, lavrstne smodke. TELETOM ŠTEV. 411711 © -M -C O "O • S3 O OJ a S3 š £ C £ - Lm X ca -n _ GTS":; Ji10 lr-0 K* »G B 0 n C ® ® -3 t) 1 E II Pemu pustIS od nevednih zobo-zdravnikov izdirati svo;e, mogoče so j)oix)lnoma zdrave zobe? Pusti si jih zaliti s zlatom ali srebrom, kar ti za vselej dobro in po najnižji ceni napravi Dr. B. K. Simonek Zobozdravnik. 544 RIJ E ISLAND ATE. CHICAGO, ILL. Telefon Morgan 433. Colorado Slovi Po Svoji Rodovitosti NAJUGODNEJŠA VOŽNJA V NJO JE Denver&Rio Grande R.R. »ožnja predoi-lva najlepši razgled. Colorado je najrodovitnejaa dežela pod soincem, in nikdo naj ne zamudi prilike se tam nastaniti kot kmetovalec. • , Pišite po vožne listke in pojasnila. S. K. HOOPER, (1. P. & T. A. R. C. NICHOL, General Agent Denvtr, Colo. 242 Clark Str., Chicago.