Računalniško Informacijsko Komunikacijsko Obveščanje Slepih in Slabovidnih
letnik 8, štev. 3 / 2009, ISSN 1854-4096
Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije
Odgovorni in tehnični urednik, Marino Kačič
Naročnikov v digitalni in zvočni obliki: 1306
=================================================
Opozorilo: Avtorji prispevkov so odgovorni za svoja stališča!
Domov Uredništvo Naročite brezplačen Rikoss
Kazalo
1. UVODNIK: Zakaj pri izobraževanju toliko odstopamo od zapisanega?
2. AVTOPORTRET: FRANC VUK
3. POPOTNIŠKI UTRINKI: Doživljanje Nairobija in nacionalnega parka Masai Mara
4. INTEGRACIJA: Kako smo se učili samostojnosti, izkušnje učencev ZSSM
5. NOVOSTI IZ INVALIDSKEGA VARSTVA: Upravičenci do parkirne karte
6. DOBRO JE VEDETI: Merilnik krvnega sladkorja, s katerim so slepi in slabovidni
samostojni
7. TESTIRALI SMO: Wolfram Alpha – Spletna zakladnica faktografskega znanja
8. NAMIGI IN NASVETI: Preverite močvašega gesla ali hitrost vaše internetne
povezave
9. OGLASNA DESKA: Google Wave – Spletna komunikacija naslednje generacije
10.NOVIČKE: Kaj storiti, če vam ukradejo/izgubite mobilni telefon, znebiti se video
oglasov na 24ur.com, Brezplačni MS Office 2010, Sinhronizacija koledarjev
Rikoss 3 / 2009 2
1. UVODNIK: Zakaj pri izobraževanju toliko odstopamo od zapisanega?
Avtorica: Cilka Trobec, vodja skupine staršev za samopomoč
********************************************************
Začelo se je novo šolsko leto. Z njim pa vse tegobe in problemi staršev in učencev.
Poleg običajnih težav imajo starši in otroci s hudo okvaro vida prav posebne težave.
Normalno, boste rekli, še dobri so, da lahko tako delajo. Nimam v mislih tovrstnih
težav, ampak tiste, ki izhajajo iz okolja. Za nas starše je na primer težko sprejeti to,
da ima otrok/mladostnik ovire tudi tam, kjer jih ne bi pričakovali. Ali vsaj ne v taki
meri. To je, v državnih službah in stroki, ki so ustanovljene, da bi delali v dobro otrok
s posebnimi potrebami. Slovenska "rak rana" je namrečv tem, da imamo pogosto
dobre predpise, zakone, programe, da je pa veliko odstopanje pri izvajanju. Rekli
boste, saj je tako povsod. Četudi bi to držalo, je to slab izgovor. V Bruselj in na
ministrstva vlade RS pošiljamo različna poročila, kako je vse urejeno. Da, urejeno je,
ampak na papirju, kot se temu reče. V praksi pa izvajanje šepa, ga pogosto sploh ni,
včasih pa je izvedeno tako, da je škodljivo.
Agencija za razvoj izobraževanja na področju posebnih potreb
Slovenija je od 1. januarja 2008 članica Agencije za razvoj izobraževanja na
področju posebnih potreb, ki je bila ustanovljena leta 1996. Ustanovljena je bila na
pobudo ministrov za šolstvo iz držav Evropske Unije (v nadaljevanju: EU) in ima
sedežna Danskem. Članice agencije so vse države članice EU in tudi druge države,
kar omogoča statut agencije. Od 1. januarja 2008 ima status članice v tej agenciji tudi
Slovenija.
Agencijo za razvoj izobraževanja na področju posebnih potreb lahko razumemo kot
evropski center znanja, ki nam ponuja možnost za strokovno izobraževanje, razvoj
različnih novih pristopov in metod izobraževanja in kot prostor za izmenjavo izkušenj.
Cilji delovanja agencije so
- dvigovati kakovost na področju izobraževanja in usposabljanja otrok s posebnimi
potrebami z izmenjavo praks v državah EU;
- zagotoviti možnosti za večjo kakovost izobraževanja otrok s posebnimi potrebami
po vsej Evropi;
- prepoznati ključne dejavnike in razvijati dobro prakso;
- izmenjavati izkušnje in znanja s pomočjo strokovnjakov iz različnih držav;
- pridobiti informacije za oblikovanje politik v državah ter za dostopnost storitev;
- utrditi Agencijo kot osrednje telo na področju izobraževanja otrok s posebnimi
potrebami, ki bo postavljala prednostne naloge za celotno Evropo;
Rikoss 3 / 2009 3
- izdajati publikacije, pri katerih sodelujejo strokovnjaki iz različnih držav (zgodnja
intervencija, inkluzivna šola, povezovanje izobraževanja in zaposlovanja, problemi
študentov s posebnimi potrebami);
- sodelovati s vsemi evropskimi organi, ki so v povezavi z izobraževanjem in vplivajo
na kakovost izobraževanja.
Vsaka država članica ima imenovanega člana, ki predstavlja državo, najpogosteje je
to predstavnik ministrstva za šolstvo. Član predstavlja vez med ministrstvom in
agencijo (EAIPP 2009). Predstavnica Slovenije v agenciji za razvoj izobraževanja
otrok s posebnimi potrebami je po sklepu ministra in v skladu s statutom agencije dr.
Bojana Globačnik iz Direktorata za vrtce in osnovno šolo.
Kako pa je v praksi pri nas?
Brez dvoma bomo pošiljali poročila, kako pri nas vse dobro deluje, ampak ali res? Za
ilustracijo bomo tukaj izluščili nekaj primerov v morju nenarejenega ali neustrezno
izvedenega.
- S starši in njihovi otroci, rojenimi z okvaro vida, se nihče ne ukvarja.
Če začnemo pri zgodnji obravnavi, ki je začetek vsega, vemo, da se še ne izvaja.
Škoda, storjena otroku, je nepopravljiva. Zamujenih priložnosti kasneje ni mogoče
nadoknaditi. Vzgoja (ustrezna obravnava) v zgodnjem otroštvu je pomembna, ker
omogoči temelje za nadaljnji otrokov razvoj, s tem pa njegove sposobnosti. Zgodnje
okolje ustvari namrečtrdno ali pa krhko osnovo, na kateri je zgrajen ves nadaljnji
razvoj #(Shonkoff & Phillips, 2000, po EAIPP 2009). Vedeti moramo, da je potrebno
pomagati tudi staršem, da bodo lahko ustrezno vzgajali otroka s posebnimi
potrebami. Ne omogočiti otroku in staršem ustreznega okolja za odraščanje pomeni
obsežen poseg v kasnejšem življenju, da bi nekaj tega nadoknadili. Včasih to niti ni
možno. Zato lahko vsaj del nemoči slepih in slabovidnih pripišemo neustreznemu
obravnavanju stroke ali pa sploh neizvajanju tega, kar bi država morala storiti.
- Za Slepe/slabovidne (otroke, mladostnike, študente) ni učbenikov
V tem trenutku smo ravno na začetku šolskega leta. Učbeniški skladi v šolah
zagotavljajo učbenike vsem učencem. Že prvi šolski dan jih imajo. Slepim in
slabovidnim taki učbeniki ne omogočajo učenja, ker so pačnarejeni za ljudi z vidom.
Na spletni strani Zavoda za slepo in slabovidno mladino (ZSSM) je nabor nekaterih
prilagojenih učbenikov, a kaj, ko šola, kjer je slep ali slaboviden otrok, uporablja
druge. Mnogih pačni v prilagojeni obliki. Na priporočilo MŠŠ, naj se večinske šole
prilagodijo in uporabljajo učbenike, ki so prilagojeni za slepe ali slabovidne, če imajo
takega učenca, se to v praksi skoraj ne dogaja. Ravnateljica ZSSM je na enem od
sestankov s starši posebej poudarila, da starši niso dolžni skrbeti za učbenike. Kdo
pa naj potem skrbi, če Ministrstvo za šolstvo ne, če šole ne, če specialna ustanova
za slepe in slabovidne le malo? Dejstvo je, da ostane staršem edina možnost, da si
jih prilagajajo sami. Ponekod to izvajajo tudi v šolah, kjer se otroci šolajo, vendar so
to bolj izjeme. Nekatere učbenike preberejo na ZDSSS, a je tega malo: predvsem pa
Rikoss 3 / 2009 4
sedaj, ko imajo učenci možnost učenja preko računalnika, zvočni posnetek (le avdio
metoda) za večino predmetov ni večprimeren za učenje.
- Ko stroka razmišlja, kaj je dobro za slepega/slabovidnega, ne da bi ga vprašala
Včasih sama stroka postavlja ovire, namesto da bi jih odstranjevala ali vsaj blažila.
Tako na primer otrok, ki pri pouku uporablja računalnik, ki je kot pripomoček naveden
tudi v odločbi o usmeritvi, ima v skladu s Pravilnikom pravico do računalnika za
uporabo v šoli iz sklada za izposojo pripomočkov v zavodu. Vendar mobilni
tiflopedagog meni, da ga ne potrebuje, ker ima že svojega! Računalnik skupaj s
knjigami in nekaj zvezki prenaša vsak dan všolo in domov, življenjska doba bo tako
veliko krajša kot pa če bi prenašal le ključek. In tudi lažje bi bilo, saj je navsezadnje
še majhen. Didaktičnih pripomočkov ne izposoja še nihče.
- Strokovni prijem še ni jamstvo za dobre učinke
Dobri nameni, kljub strokovnemu pristopu, včasih privedejo do slabega učinka. Na to
kaže primer slabovidne učenke, ki res ne vidi na tablo, piše pa v zvezek in tudi bere z
lupo. Da bi približali sošolcem njen primanjkljaj, so naredili predstavitev s temnimi
očali, hojo z belo palico in predstavili brajico. Sošolci so bili šokirani, saj sošolko že
nekaj časa poznajo in vedo, da še kar nekaj vidi in tudi brajice ne uporablja. Po tej
predstavitvi so se sošolci do nje obnašali povsem drugače, kar ji je povzročilo nemalo
težav. Še danes dokaj dobro vidi in ima neprijeten spomin na ta dogodek.
- Strah pred tistimi, ki naj bi jim bili v podporo
Pred dnevi sem srečala mamo slepega mladeniča, ki se odpravlja študirat. Bila je
zelo dobre volje in mi je povedala, da se jih pa sedaj ne boji več. Koga se je tako
bala? Povedala mi je, da ji sedaj "zavodski" ničvečne morejo. Dolgo sem razmišljala
o tem. Večlet je bil njen sin in ona pod nenehnim pritiskom mobilnega pedagoga iz
Zavoda za slepo in slabovidno mladino. Sedaj pa tega naj ne bi bilo več. Čudno je to
pri nas. Predstava, da je mobilni tiflopedagog otrokov zaupnik, ki mu je otrok
pripravljen zaupati, kar ga teži, on pa njemu svetuje, pomaga, ga usmerja in sodeluje
z učiteljem, so le iluzije. Velikokrat mobilni tiflopedagog sploh ne pozna učitelja iz
šole. Včasih ne pozna niti otroka, čigar mobilni tiflopedagog je.
- Starši smo na različnih bregovih
V skupini staršev za samopomočsi prizadevamo, da bi bilo za slepe in slabovidne
učence čim večprilagoditev, potrebne opreme, usposabljanj za učenje in življenje, da
bo potrebne manj pomoči drugih, bodisi sošolcev, učiteljev in staršev. Vendar veliko
staršev meni, da je potrebno zagotoviti večpomoči, kar posledično pelje v večjo
odvisnost, kot bi bilo potrebno. V tem smislu si starši nismo enotni, kar nas ovira pri
enotnem nastopanju v odnosu do šol, države in drugih služb.
Nekateri učenci so se z veliko spodbude iz domačega okolja in veliko vloženega
truda prebili do izobrazbe in uspeli vzpostaviti socialne stike. Ostane pa grenak
priokus, da so zatajili tisti, ki so za to s strani države postavljeni in bi učencem na
njihovi poti morali odstranjevati ovire, ne pa jih postavljati. Ničbolj ni opravičljivo,
četudi je to nehote. Saj se najde tudi kakšna izjema, njim se opravičujem, ampak
izjeme žal ne morejo spremeniti slike dejanskega stanja. To pa je tako, da je na
papirju veliko lepega napisanega, v praksi pa malo od tega realiziranega. Včasih, na
nekaterih področjih pa prav nič.
Rikoss 3 / 2009 5
Vir
EAIPP.http://www.mss.gov.si/si/delovna_podrocja/izobrazevanje_oseb_s_posebnimi
_potrebami/evropska_agencija_za_razvoj_izobrazevanja_na_podrocju_posebnih_po
treb/#c17255 Obiskano 9. 9. 2009
Na vrh
Rikoss 3 / 2009 6
2. AVTOPORTRET: FRANC VUK
********************************************************
Rodil sem se 30. 11. 1930 v Dragonji vasi pri Ptuju, očetu Štefanu in materi Mariji
Vuk. Starša sta bila lastnika srednje velike kmetije. V letu mojega rojstva je bila
najbolj mrzla zima, saj so temperature dosegle tudi do - 30 stopinj.
Odkar se zavedam, sem moral pomagati pri kmečkih delih. Osnovno šolo sem začel
obiskovati že pred drugo svetovno vojno v Cirkovcah, med okupacijo pa sem opravil
še štiri leta nemške šole. Po vojni sem se vpisal na srednjo kmetijsko šolo v Mariboru
in jo končal s prav dobrim uspehom. Po končani srednji šoli sem se zaposlil pri
Ustroju, to je pri Upravi kmetijskih strojnih postaj, kjer sem delal samo nekaj večkot
mesec dni, do moje usodne nesreče z vojnim materialom. Sledil ječas zdravljenja
poškodb in posledic, ki so ostale tudi na moji psihi, saj sem se zavedal, da nisem
izgubil le roke, ampak tudi najdragocenejše čutilo – vid.
Vendar nisem klonil. Kmalu po tem dogodku sem se včlanil v Združenje slepih
Slovenije, takrat je bil predsednik Anton Pleško in tajnik Ivan Bizant, ki sta veliko
storila zame in za naše člane. Leta 1954 sem bil prvična letnem dopustu na
Okroglem pri Kranju, Tam sem spoznal Naceta Uršlakarja, ki me je navdušil za
telefonski poklic. Vpisal sem se v tečaj in opravil prekvalifikacijo za telefonista. Leta
1955 sem se zaposlil v TGA v Kidričevem pri Ptuju kot telefonist. Imel sem srečo, saj
sem si zelo hitro zapomnil telefonske številke. Skupaj z benificiranim stažem imam
kar 44 let in 8 mesecev pokojninske dobe.
Vse od včlanitve naprej sem aktivno sodeloval v organih upravljanja medobčinskega
društva slepih in slabovidnih Ptuj. Bil sem vseskozi v odboru. Eno mandatno obdobje
pa sem bil tudi predsednik društva slepih in slabovidnih Ptuj. Uspešen sem bil tudi
kot športnik. Igra z zvenečo žogo je bila ena mojih najboljših športnih panog, kjer sem
s prijatelji iz društva dosegal lepe rezultate. Udeleževal sem se tudi krvodajalskih
akcij, ki jih je organiziralo društvo. Še vedno pa sem aktiven na kulturnem področju.
Rad zahajam na mnoge društvene ekskurzije in izlete. Vsakih 14 dni pa prihajam na
skupino za samopomočMavrica, ki mi zelo veliko pomeni, saj si v skupini med sabo
pomagamo in smo kot ena velika družina. Znam najti stik z ljudmi.
Včasih sem bil svojeglav, saj bi rad vsem dokazal enakovrednost z drugimi, ki se žal
ne zavedajo, da je edina tema, ki obstaja, neznanje. Prebiram dela domačih in tujih
avtorjev, napisana v brajici, pisavi, s katero je Louis Braille našel rešitev za slepe in
slabovidne. Veliko literature pa sem osvojil tudi s pomočjo zvočnega časopisa in
zvočnih knjig, ki jih izdaja Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije. Zelo veliko
pa poslušam tudi radio.
Že v kmetijski šoli sem se navdušil za poezijo. K temu me je vzpodbudilo pisanje za
stenčas – ti so bili takrat aktualni po šolah. Pisanje je lep in prijeten dar, ki vodi
človeka vedno naprej k iskanju rešitev iz vsakodnevnih težav in problemov. Hkrati pa
izraža tudi velikeželje in hrepenenje človeka po lepem, dobrem in prijetnem. Enako
velja za vse ljudi upanje v srečo, ki pa je nikoli ni možno doseči v celoti.
Rikoss 3 / 2009 7
Kot telefonist sem delal tudi ponoči. Še posebej v nočnih urah se je rojevala moja
poezija. Pesmi sem vseskozi objavljal v glasilu Medobčinskega društva slepih in
slabovidnih Ptuj »Naša pota«, v zvočnih časopisih in lokalnem časopisu Tednik in v
mariborskem Večeru. Povečini so ljubezenske, vendar pa se najdejo v moji zbirki tudi
pesmi obarvane z domovinsko in narodnostno tematiko. Zelo rad se v pesmih
spominjam otroških dni, domače pokrajine, Dravskega polja, ki je bilo nekdaj ob
zorenju ajde mnogo lepše kot je danes. Tako v pesmih opevam lepote narave v
domačem okolju. Od leta 1970 letujem v Domu oddiha ZDSSS v Izoli, od koder sem
prav tako dobil navdih za pesmi. Na kožo so mi pisane vsekakor lirske pesmi, kjer je
opazno predvsem hrepenenje po neuslišani ljubezni.
Naj pa še povem, da nisem poročen, čeprav sem si to vedno želel in to željo še
danes nosim v srcu. Tri leta sem hodi s prijateljico Francko. Rodila se nama je hči
Mojca, danes doktorica slavistike na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Čeprav imam stike
z njo samo s pomočjo dopisovanja, sem zelo ponosen na njo. Nekočpa je bilo
drugače. A po toči zvoniti je prepozno.
Vse v življenju ima svoj začetek. Nekateri se tega zavedajo in to upoštevajo, mnogi
pa tudi ne, čeprav se lahko iz preteklosti marsikaj naučimo. Lahko se izognemo
mnogim neprijetnim in negativnim stvarem, ki potem bremenijo človeka oz. njegovo
dušo.
Leta 2007 sem izdal prvo pesniško zbirko z naslovom TEBI - Sen o ljubezni.
Fotografije je prispeval Miran Horvat. Pesniško zbirko pa so uredile Silva Hajšek,
Saša Kokol in Silvestra Brodnjak. Knjiga je bila izdana v samozaložbi. Imam še
vedno pesniški navdih in imam v načrtu, da izdam še eno pesniško zbirko.
Naj kočam s svojo pesmijo, ki je na začetku moje pesniške zbirke.
NJEJ …
Tako kot ljubi morje mornar,
rdeče vino in primorska dekleta,
imam jaz rad našo reko Dravo
in naše ljudi;
predvsem pa NJO,
ki sem ji posvetil mnogo pesmi
in tudi to zbirko,
saj je zame sonce, lučin tista zvezda,
za katero želim hoditi.
ONA JE SONCE,
ONA JE LUČ,
mnogim bližnjim v pomoč.
Pesem, melodija nežna,
naj polepša JI VSAKDAN.
Hvala g. Branetu Butu, bivšemu direktorju Centra za socialno delo Celje, da me je
povabil, da opišem svojo življenjsko zgodbo, saj prav on pozna iz svojega področja
mnogo človeških stisk in težav. Daje pa tudi slepim in slabovidnim veliko vzpodbude.
Rikoss 3 / 2009 8
Na vrh
Rikoss 3 / 2009 9
3. POPOTNIŠKI UTRINKI: Doživljanje Nairobija in nacionalnega parka Masai
Mara
Avtorica in sodelavka: Metka Pavšič
********************************************************
V začetku leta sem obiskala Kenijo. V šestnajstih dnevih popotovanja se je nabralo
toliko doživetij in vtisov, da jih ne morem strpati v en sam prispevek, zato potopis
objavljam v dveh delih.
Januar je. Prijateljica mi omeni, da bi rada šla v Kenijo, ker na prejšnjem potepanju
po Afriki ni videla skorajda ničživali. Ni mi bilo treba dvakrat reči in skupaj še s tremi
kolegicami se odpravim. Pravzaprav sem si vedno želela začutiti utrip te celine. Še
dobro, da je kolegica izkušena, odkrije poceni karte, kontaktira s turistično agencijo v
Keniji, uredi prenočišče na Dunaju. Ja, tam smo začele našpotep. Zvečer odidemo
na ogled še novoletno okrašene in razsvetljene avstrijske prestolnice. Sopotnice mi
skušajo opisati vse tiste mogočne stavbe in kip vladarice Marije Terezije, predvsem
pa se malce spoznavamo med seboj.
Po prespani noči se na letališču seveda sprehodimo po trgovinah in nadišavimo z
najbolj cenjenimi parfumi. Jekleni ptičodleti proti Katarju, mali državici na Bližnjem
vzhodu. Ugotavljam, da se najbržstaram, ker mi vožnja povzroča silne tesnobe.
Tega strahu prej nisem poznala, vsa bleda in otrpla sem. Pomaga mi kozarček
viskija, ki me zaziblje v spanec. Doha, glavno mesto, ima veliko, sodobno letališče.
Le-to razpolaga s spalno sobo, molilnico, internetno sobo. A kaj, ko je gneča velika in
nočmora vsak prebiti po svoje. Skušamo se zviti na neudobnih stolih, da bi vsaj malo
zatisnile oči. Da nekako prebijemo čas, mi kolegice opisujejo mimoidoče, zjutraj pa
takoj odidemo na zajtrk, ki nam pripada. Prvičv življenju ob šestih zjutraj jem ponfri in
pijem mehurčkasto pijačo.
Končno je tu Kenija. V Nairobiju dežuje. Opravimo vse formalnosti z vizo, denarjem in
takoj se prične pogajanje za vožnjo s taksijem do hotela. Izkušenejši kolegici se
resno in zavzeto pogajata. Stvar na trenutke pridobiva na jakosti tonov. Ampak
kasneje spoznam, da je to del tukajšnjega načina komuniciranja, vendar se
nelagodnega občutka ob teh vročih pregovarjanjih ne morem znebiti do konca
potovanja. In povsod ljudje, ki ti ponujajo pomoč, ponujajo to ali ono rečv nakup.
Skorajda se v nekem hotelu že dogovorimo za prenočišče, ko nam na koncu le
povedo, da hotel nima vode. In spet sledijo ostra pogajanja.
Nairobi preseneti s svojo sodobnostjo, velikimi trgovinami, dobrimi avtomobili,
restavracijami. Prava prestolnica je. Ker je bila Kenija angleška kolonija se vozi po
levi strani, iz avtomobilov pa se vali gost, črn dim. Tu praktično vsi ljudje govorijo
angleščino, ki je poleg svahilija uradni jezik dežele. Spet neznansko obžalujem svojo
borno znanje angleščine in si, kot že tolikokrat na potovanjih obljubim, da bom nekaj
storila na tem področju. Vso nočse zunaj nekaj dogaja, jaz pa skušam spati. Prvič
ležim pod mrežo proti komarjem. Vsekakor bolje kot da staknešmalarijo.
Zjutraj eno uro zamujamo v turistično agencijo, kjer smo dogovorjene. Nismo vedele,
da je v zimskem času tu dve uri časovnega zamika. A tu se zares nikomur prav nič
ne mudi, ura gor ali dol. Izpolnimo kupe obrazcev in se končno z džipom podamo na
Rikoss 3 / 2009 10
pot. Takoj, ko zapustišcenter mesta se pričnejo drugačne podobe. Povsod ljudje, ki
nekaj prodajajo, živali, zanimiva drevesa s ploščatimi krošnjami. Avto poskakuje, da ti
pretrese vse kosti. Čez nekaj ur vožnje se ustavimo na nekakšnem zbirališču
popotnikov. Tu nam kuhar pripravi kosilo. Spoznamo še dva sopotnika, ki potujeta z
nami. Nemka Ira me kmalu brez ovinkarjenja vpraša, če imam težave z vidom. Po
pritrdilnem odgovoru pove, da je ona nekaj časa živela v Keniji pri družini, ki se
ukvarja s pomočjo slepim. Zanimivo naključje. Z njeno pomočjo je kasneje nastal
prispevek za našo revijo o skrbi za slepe v Keniji.
Smo na robu znanega nacionalnega parka Masai Mara. Sem zahajajo turisti
predvsem zaradi ogleda divjih živali, ki jih vidišv naravnem okolju, pa tudi zaradi
znamenitega plemena Masajev. Vozimo se po savani. Tišina, sliši se samoškljocanje
fotoaparatov. Džip ima odprto streho, da lažje opazujemo okolico. Le hrup našega
avtomobila moti spokojnost. Naletimo na prvo čredo zeber, slišim kako topotajo pred
avtom. Kmalu pa srečamo družino slonov. Šofer zaustavi motor, slišim počasno,
mogočno hojo teh orjakov. Prespimo v kampu ob masajski vasi. Sprejmejo nas
preproste, prijazne kočice. Zgodaj zjutraj zaslišimo nekakšno cingljanje. Masaji s
svojimi čredami odhajajo na pašo. Po zvoku sodečmorajo biti črede zelo velike, sem
in tja zaslišim še laježpsa. Saj je kot na naših planinah.
Po zajtrku se odpravimo na pot. Vsepovsod polno živali, divjih prašičev, zeber,
pisanih ptic, gazel… naletimo na nekaj hijen in šofer se odloči, da jim bomo sledili.
Kmalu v nekem grmu zagledamo leoparda. Ne enega, tri. Stvar postaja napeta.
Približamo se grmu. Dva malicata na drevesu gazelo, eden pa je na tleh. Povsem
blizu smo. Slišim trganje mesa in drobljenje kosti. Malce nelagodno mi postane. V
zraku začutim vonj po mrhovini. Vsi smo tiho, le aparate je slišati. Ana mi zašepeta,
da je šel eden le kake tri metre stran od avta. Samo pomislišna to, da bi lahko v
enem skoku bil na našem odprtem džipu te že zmrazi. Šofer pojasni, da živali
doživljajo avto kot del mrtve narave, tako kot naprimer skalo. Situacija pa bi se
popolnoma spremenila, če bi stopil iz avtomobila. Ker se precej stegujemo iz avta
dobro slišim dihanje teh zveri, sem in tja tudi nekaj zehanju podobnega. V ozadju
čakajo hijene na ostanke pojedine. Sicer pa povsod spokojen mir, le šuštenje trave
se sliši, ko se leoparda počasi spustita na tla in se sprehajata sem in tja. Ko se po
kaki uri opazovanja odpravimo se hijene približajo ostankom in leopardi jim le-te
mirno prepustijo. Red je red in v savani imašobčutek, da ga je veliko.
Punce me opozorijo na jato lastovk. Kar občutek domačnosti me obide, morda pa je
katera izmed njih iz naših logov. Med vožnjo srečamo čredo gazel, na stotine jih je,
tečejo pred avtomobilom. Šofer sem in tja pokliče ostale kolege, da preveri kje se v
savani dogaja kaj zanimivega. Kolegialna pomočpač. In tako smo bili opozorjeni na
dva leva, ki smo ju našli pod grmom. Povedo, da preživljata medene tedne. Za nekaj
dni se v takih primerih odstranita iz tropa. Kot v filmu ležita pod grmom in uživata.
Priča smo njunemu parjenju. Pred ljubezenskim prizorom lev tako glasno zarjove, da
me kar strese.
Nadaljujemo pot in kmalu se avto zaustavi. Šofer nas povabi, da odidemo pešk reki.
Vsi negotovi sprašujemo, če je prepričan, da je varno. Očitno je, da sta z Masajem, ki
je bil ves čas z nami na poti, v varnost prepričana in podamo se do reke, kjer je veliko
krokodilov in povodnih konjev. Priča smo prizoru, ko krokodili hrustajo zebro.
Nesrečnica je najbržprišla popiti nekaj vode, pa so jo zgrabili. Na obrežju reke se
Rikoss 3 / 2009 11
fotografiram še z našim Masajem. Objamem ga okrog pasu in pod tanko ruto začutim
vitko, mišičasto telo. Bo že držalo tisto o visokih in postavnih nomadih.
Ko se vračamo proti našemu domu nas ujame huda nevihta. V trenutku so poti zalite
z vodo. Šofer je spreten in dobro krmari po poteh, ki so bolj podobne grapam kot
cestam. Zdi se mi, da tu grmenje drugače zveni kot pri nas.
Slika: Masajski fantje pod drevesom
Popoldne obiščemo masajsko vas. Mladi fantje nam v pozdrav zapojejo in zaplešejo.
Kdor izmed plesalcev najvišje skoči v krogu, ta je na vrsti, da dobi nevesto, poglavar
pa je tisti, ki ubije leva. Tudi ženske nam zaplešejo, med njimi ni mladih deklet.
Povabijo nas medse in skupaj se zibamo v ritmu petja. Kar strah me je, da bo kdo od
mene zahteval kak solo vložek. Povabijo nas v hišo, narejeno iz kravjega blata in vej.
Hiše gradijo ženske, dva meseca traja, da je narejena. Skrb za otroke in gradnja
prebivališčje prepuščena ženskam. »Kaj pa moški počnejo,« radovedno vprašamo.
»Oni pa na ženske pazijo, da jih kdo ne napade in skrbijo za živino, « nam pojasnijo
domačini. Mnogoženstvo je tu nekaj samoumevnega. V povprečju ima vsak moški
šest žena in vsako nočse seli od ene do druge hišice. Hiške so skromne, v njej je
koža, na kateri ležita oče in mama, v kotu na tleh pa je razgrnjen polivinil na katerem
ležijo otroci. Potipamše malo naokrog: vreča z moko, lonček in ognjišče s ponvijo na
sredi prostora. To pa je tudi vse. Njihova vsakdanja hrana je predvsem mleko,
pomešano s krvjo. Fanta, ki nas vodi naokrog vprašamo, če je hodil v šolo. Pravi da
ne, da se je nekaj angleščine naučil od prijatelja, ki je hodil v šolo. Njega oče ni
pustil. Masaji neradi pošiljajo otroke v šole, kajti nihče se potem ne vrne večk
tradicionalnemu načinu življenja.
Ko domačini vidijo, da na njihovih » stojnicah« ne bomo kaj dosti pokupile nam
pokažejo, da je ura minila in se poslovijo od nas. Za spomin si kupim nekaj nakita. Še
predno se dokončno poslovimo, si »ogledam« mladega fanta. Dve rdeči ruti,
privezani okrog pasu in ramen, lasje pristriženi skoraj na balin. Tudi ženske imajo
popolnoma kratke lase. Nakit pa je povsod, v ušesih, nadlakteh, podlaktih, na mečih
in okrog gležnja. Za pasom imajo nekakšen nož. Moški so tu res okiteni, njihova koža
pa je mehka kot puterček. Hvala Karla, da si mi uredila to »seznanitev«.
Prihodnje jutro zgodaj odrinemo na pot. Ogromno lepih, pisanih ptic se vidi tu, našo
pozornost pritegne trop levinj z mladiči. Vsi še spijo. Ema jih našteje dvanajst. V
daljavi kmalu zagledajo čredo zeber, ki se bliža. Levinje se postavijo v nekakšen
Rikoss 3 / 2009 12
obroč, v zasedo in mirno čakajo. Ena je čisto blizu našega avta, jutro je spokojno, vsi
pa čakamo kaj se bo zgodilo. Kar nestrpni in napeti postajamo. A zebre se
nenadoma obrnejo v levo in odtopotajo drugam. Najbržso zavohale nevarnost.
Mi pa se popoldne odpravimo proti Nairobiju. Na poti opazujemo ženske z otroki, ki
prečiščujejo žito tako, da ga počasi, iz velikega kupa stresajo na tla, da veter odpihne
pleve. Otroci jim pri tem pomagajo. Iz nahrbtnika potegnem nekaj otroških majic in
svinčnikov, ki sem jih prinesla od doma. V trenutku je na meni toliko rok, ki grabijo po
meni, da mi postane precej zoprno. Ko se mi zdi vse skupaj le malce prevsiljivo
krcnem po roki , a svojo prijateljico, ki mi je hotela pomagati zapreti nahrbtnik.
Nadzorni delavec na delovišču se jezi na nas, češ, da motimo delavce pri delu.
Seveda smo bile tam edine belke, za domačine zanimive in vsak bi si želel, da kaj
dobi od nas.
Večer v prestolnici je nadvse prazničen. Zdi se mi posebna priložnost, da smo v tem
mestu doživele prisego novega ameriškega predsednika Obame. Ljudje v lokalih so
praznično oblečeni, prav tako je tudi vzdušje. Vsi gledajo v ekrane. Vsi poslušamo,
sem in tja zaploskamo. Čuti se, da imajo tega človeka za svojega, upajo in zaupajo
vanj, prav gotovo preveč, a vseeno je to zgodovinski trenutek. Tudi me se razživimo,
vriskamo in ploskamo, da je kaj. Ob razglasitvi pa doživimo pravi veliki ognjemet.
Ponoči sem po ulicah slišala sprevode in vsi so ponavljali ime novopečenega
predsednika.
Prihodnjega dne pričenjamo devetdnevno turo proti severu Kenije.
Na vrh
Rikoss 3 / 2009 13
4. INTEGRACIJA: Kako smo se učili samostojnosti
Izkušnje Uroša, Natalije in Benjamina - učencev Zavoda za slepe in slabovidne
Ljubljana
********************************************************
Radi bi vam predstavili, kako smo preživljali čas pri učenju VOS-a. Kratica VOS
pomeni: vsakodnevna opravila slepega. Naša skupina je letos imela 3 slepe dijake:
Uroša, Natalijo in Benjamina,šofirala pa nas je učiteljica Damijana. Imeli smo
privilegij, da smo bili skupaj vsak ponedeljek 4 ure in vsako sredo 2.
Septembra je bila učiteljica zelo prijazna. Vse delo je opravila namesto nas, spotoma
je stalno govorila, kaj in kako dela. Mi smo samo kimali, kot da vse razumemo in
znamo. Oktobra se je pa začelo. HUDO! Učiteljica je postala lena in ni se ji nas več
dalo pedenat. Pa jo je bolela glava in ni mogla pripraviti pogrinjka in nam ni hotela
skuhati kosila. Drugičnas je le od dalečlahko komandirala, ker je bila kao
prehlajena. Naslednjičje imela sveže nalakirane nohte in spet ni bilo ničod nje.
Potem je spet morala nujno skočit v kuhinjo po pol jajca. Vam povemo, sami izgovori
so jo bili. Ja, enkrat se je celo zgodilo, da smo ostali na koncu vaje lačni. Spoznali
smo, da ni druge rešitve, kot da si zavihamo rokave in začnemo delati.
Iz prijaznosti v zahteve
Meni – Benjaminu - so večkrat popustiliživci, ker je kar naprej nekaj zahtevala od
nas, in to, da delamo sami. Povem vam, da sva se kregala kot pes in mačka. Urošin
Natalija sta se nama pa hinavsko smejala.
Februarja pa sem spoznal, v čem je point. Učiteljici sem se opravičil za moje otročje
obnašanje, za povračilo škode pa sem se odločil, da celo skupino povabim v
restavracijo na pico, saj sem tako želel praznovati svoj rojstni dan. Ampak do tega je
bila močno trnova pot. Naj jo opišem:
- Osebna higiena na prvem mestu,
- Natančna postavitev pogrinjka,
- Spoznavanje posode in gospodinjskih aparatov ter njihova pravilna uporaba,
- Pomivanje posode na roke in s pomočjo pomivalnega stroja,
- Pospravljanje posode vedno na pravo mesto in nikamor drugam,
- Pospravljanje živil vedno na njihovo mesto,
- Uživanje hrane – z nožem in vilicami – pri čemer imam(o) še vedno malo težav.
In, ko smo to že nekoliko obvladali, se je naša draga učiteljica spomnila, da ne
znamo rokovati z denarjem. In smo cel mesec šteli tisti drobiž. Potem se je spet
spomnila, da denar mora imeti denarnico, pa smo še to čudo odkrivali in vadili
uporabo.
Odhod v svet
Potem se je spomnila, da počasi lahko zapustimo zavodsko gnezdece. O, madona,
ko je rekla, da moramo biti cok in pok zrihtani, je to pomenilo, da gremo v laif. Kar je
Rikoss 3 / 2009 14
pomenilo: dobimo se ob točno določeni uri, oblečeni in obuti, skratka urejeni od glave
do pet, s prijateljico palico, kolegico vozovnico in teto denarnico. Če ti je kaj od tega
manjkalo, si ostal doma.
Ko smo ta cok in pok natrenirali, je prišla na vrsto hoja po ljubljanskih ulicah. A
mislite, da nas je vodila za rokico? Jok! Povedala nam je poti in ulice pa smo šli. Da
smo na pravi poti in da se lahko bliža nevarnost pred nami, smo zaslišali: Tu te čaka
moj komolec. In smo bili ob vse: ob klepetanje in opravljanje na sprehodu. Vklopiti
smo morali vse svoje čute in znanje. Verjemite, ni nam bilo lahko. Z zobmi smo kar
malo škripali.
Če je na koncu vaje učiteljica rekla, dobro je bilo, smo vedeli, da nas čaka ponovitev
vaje, ker zanjo še ni bilo dobro. Če je rekla, pridni ste bili, smo vedeli, da vajo
obvladamo dobro. Ko pa je rekla super, zdaj gremo pa na sok, jaz častim, smo pa
zmagali.
V restavraciji
Po eni od takih zmag smo se najavili v indijski restavraciji. Tam smo spoznali, da
nam še veliko znanja manjka. No, znanje smo imeli, a ga še nismo začeli uporabljati.
Na primer obešanje jakne na naslonjalo stola. Ko smo se učili, smo vajo opravili
površno, ker se nam je zdela brezvezna. Zato pa smo v restavraciji potrebovali
pomoč. Bilo nas je malo sram. Smo pa zato do naslednjega dne ponoči sami vadili,
tako da smo učiteljico presenetili in ji onemogočili, da bi nam spet pridigala. Naj vam
povem, da jaz nisem znal nalivati čaja in soka. Tudi to sem prakticiral v moji sobi,
sam. Malo sem polival, malo nalival, ko pa sem to veščino opravil pri pouku, je
učiteljica vprašala, če sem še tisti Benjamin od prejšnjega meseca. Zrasel sem kar za
4 cm in tako so mi skoraj vsa oblačila premajhna.
No, v indijski restavraciji je bilo tako fajn, da smo o tem napisali kar celo poročilo.
Tam smo se dobro in poceni najedli. Potem smo spoznali, da mestni avtobus ni bau
bau. Velikokrat so nas motili potniki na njem, ker so bili prevečuslužni, nam hoteli
pomagati pa so nam bili v bistvu bolj v napoto. Ko smo pogruntali sistem, kako na
avtobus in dol z njega, se nismo dali večmotiti, a tudi pešhoditi nismo večhoteli.
Zdaj pridejo na vrsto dnevni in nočni izhodi. Večerja v restavraciji. Sedaj bomo spet
zatožili. Vedno, ko smo se kjerkoli udobno posedli za mizo, je morala učiteljica na
WC, ali je zgubila glas in smo se morali z natakarji kar sami pogovarjali. Pri tej vaji
smo se naučili s pomočjo natakarja, kako ga slep človek pokliče k mizi. Pa vam ne
povemo kako!
Na rojstnem dnevu
Tako je bilo tudi na Benjaminovem rojstnem
dnevu. Kar poglejte sliko. Ja, prav vidite. Na
mizi imamo eno pivo. Smo prosili za dovoljenje,
če smemo enega naročiti. Če bi vedeli, kaj vse
smo morali poslušati o enem ubogem pivu, bi
raje pili vodo. Fuj, kake kemikalije vsebuje in na
kaj vse vplivajo. Pa še politiko in tajkune smo ob
Rikoss 3 / 2009 15
tem obravnavali. Na sliki lahko vidite Natalijo, ki ponavadi nične je, tu pa je zmazala
celo taveliko pico. Mama Brigita, hvala za to, da nova denarnica ni bila prazna. Z
veseljem sem odštel tisti drobiž.
Zato, da je naše delo tako dobro teklo, pa moramo pohvaliti Uroša. Ne, da ga
hvalimo, saj on tega ne mara, ampak vseeno: bil je vesten, zanesljiv, nepozabljiv,
tovariški, prijazen in ustrežljiv, ah ni besed, s katerimi bi ga lahko opisali. Učiteljica
ga je izbrala za svojega asistenta. Bolj mu je zaupala, kot sama sebi.
Učiteljica nas že ni večdohajala v naših spretnostih, ko se nam je v marcu vrinila na
kraljevske zajtrke naša Anja, na željo njene name. Mislili smo, da nam bo podrla
sistem dela, pa nam ga ni. Vsako sredo zgodaj zjutraj je našUrošposkrbel, da je
princeska pravočasno vstala in se cok in pok zrihtala. Potem sta skupaj vse pripravila
za kraljevski zajtrk. Kraljevski zato, ker smo si lahko izmišljevali, kaj bomo zajtrkovali.
Edini pogoj je bil, da smo pri naših razumevajočih kuharicah nabavili vso robo. »Kar
boste prinesli, tisto boste jedli«, je bilo navodilo. Smo se kar dobro pobrigali, brez
skrbi.
Kako smo prebrisano odpravili muhe naše učiteljice
Da je zjutraj ni večbolela glava, je Urošposkrbel in skuhal odlično kavo, ki je že na
dalečdišala. Da ji ni bilo treba na novo pleskati nohtov, je poskrbela Natalija, ki je vso
posodo pomila na roke ali pa jo zmetala v pomivalni stroj.
Potem, ko smo postali "veliki", smo se še bolj trudili in smo učiteljici vsak teden
pripravili kako presenečenje. Naprimer, Natalija je prihajala mnogo prej k pouku,
čeprav je zvezdica zaspanka, in Urošse je zrihtal in nadišavil, kot da bi hodil na
manekensko šolo. Učiteljica mu je rekla, da je kot iz škatlice. Benjamin je kupil tako
fantovsko jakno, da je bila funkcionalna in je znal sam zapeti zadrgo.
In še bi lahko naštevali. Vidite, tako so muhe naše učiteljice počasi izginile. Potem,
ko ji je zmanjkalo materiala za kritiziranje, nas je samo še hvalila, da so nam ušesa
rasla, ker tega pa res nismo vajeni. Kako je možno, da smo kar naenkrat postali tako
uspešni? Tudi, ko je štefnala po naših brlogcih, ni naletela na ničposebnega.
Našpodmladek
Še par besed o našem podmladku: Urošu, Martinu in Gregorju. Smo že izgubili
upanje nad njimi. Sama nedisciplina in eno samo kreganje. Pa se je stanje na zimo
močno izboljšalo. Zgleda, da so tudi oni popustili in se vdali v usodo, da bodo tudi oni
postali kuharski mojstri. Le nekajkrat smo jih ujeli ravno pri pripravi paradižnikove
juhe z ribano kašico. Ni nas pa bilo zraven, ko so se mastili s pico, pri palačinkah,
jabolčni čežani, sirovih rogljičkih, vaniljevih rogljičkih, prekmurski zlivanki itn.
Na vrh
Rikoss 3 / 2009 16
5. NOVOSTI IZ INVALIDSKEGA VARSTVA: Upravičenci do parkirne karte
Avtor in sodelavec: Brane But
********************************************************
11. avgusta 2009 je začel veljati Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o
varnosti cestnega prometa. Objavljen je bil 27. julija 2009 v Uradnem listu Republike
Slovenije št. 58/2009, uvaja pa določene spremembe na področju upravnih notranjih
zadev.
Med drugimi spremembami in dopolnitvami je bil spremenjen 6. odstavek 53. člena
Zakona o varnosti cestnega prometa, ki določa, komu lahko pristojni organ izda
parkirno karto (določa torej upravičence do parkirne karte). Ta odstavek se je
spremenil tako, da na novo glasi:
»(6) Parkirno karto lahko pridobijo naslednji upravičenci:
−zdravstvene službe, socialne službe in invalidske organizacije, katerih delavci
obiskujejo oskrbovance na domu zaradi nujnih in neodložljivih storitev, potrebnih za
njihovo zdravje in življenje,
−osebe, ki imajo zaradi izgube, okvare ali paraliziranosti spodnjih ali zgornjih
okončin ali medenice priznano najmanj 60% telesno okvaro,
−osebe z multiplo sklerozo,
−osebe z mišičnimi in živčno-mišičnimi obolenji z ocenjeno najmanj 30% telesno
okvaro,
−težko telesno prizadete osebe, ki jim je zaradi tega priznana invalidnost po
predpisih o varstvu telesno in duševno prizadetih oseb,
−težko duševno prizadete osebe, ki jim je zaradi tega priznana invalidnost po
predpisih o varstvu telesno in duševno prizadetih oseb,
−osebe, ki so slepe,
−mladoletne osebe, ki so težko telesno ali duševno prizadete oziroma so zaradi
izgube, okvare, paraliziranosti spodnjih okončin ali medenice ovirane pri gibanju.
Na zahtevo upravičencev izda parkirno karto upravna enota, na območju katere ima
upravičenec stalno prebivališče ali začasno prebivališče oziroma sedež.«
Sprememba 6. odstavka 53. člena Zakona o varnosti cestnega prometa za razliko od
dosedanjega besedila tega odstavka izrecno našteva upravičence, ki lahko pridobijo
parkirno karto, kroga upravičencev do nje pa ne razširja. Zaradi večje jasnosti in
natančnosti se ta zakonska določba lahko lažje izvaja. Parkirna karta je torej vezana
na upravičenca, zato se izdaja se na ime upravičenca.
Še vedno pa lahko na označenem parkirnem prostoru za invalida pod posebnimi
pogoji parkira tudi spremljevalec, ki pa je lahko kdor koli. Ker je spremljevalec lahko
vsak dan kdo drug, bi bilo tudi nesprejemljivo, da bi vsakokratni spremljevalec
pridobival parkirno karto, tako lahko takrat, ko vozi invalidno osebo, za parkiranje
uporabi njegovo karto. Tako je tudi pri slepih osebah. Parkirna karta se izda na ime
slepe osebe, uporabi pa jo njen spremljevalec, ki jo vozi z njenim ali pa tudi s svojim
avtomobilom.
Rikoss 3 / 2009 17
Osvežimo si še našspomin, kje lahko parkiramo avtomobil z uporabo veljavne
parkirne karte:
- Za največdve uri lahko parkiramo vozilo na krajih, kjer to sicer ni dovoljeno, če tako
parkirano vozilo ne ogroža oz. ne ovira drugih udeležencev v cestnem prometu.
Kadar v takšnih primerih parkiramo na pločniku, moramo pustiti prost najmanj 1,60 m
širok del pločnika za pešce, ki ne sme mejiti na vozišče.
- Parkirati smemo na označenem parkirnem prostoru za invalida.
Voznik vozila, parkiranega na kraju, kjer to sicer ni dovoljeno ali parkiranega na
označenem parkirnem prostoru za invalida, mora označiti parkirano vozilo z veljavno
parkirno karto. Parkirna karta se namesti na vidno mesto na levi notranji strani
vetrobranskega stekla za čas parkiranja vozila.
Na vrh
Rikoss 3 / 2009 18
6. DOBRO JE VEDETI: Merilnik krvnega sladkorja, s katerim so slepi in
slabovidni samostojni
Avtor: Lavrinec Jože, (večo avtorjevih izkušnjah na koncu članka)
********************************************************
V članku je predstavljen merilnik za merjenje krvnega sladkorja, s katerim lahko
samostojno upravljajo tudi slepi in slabovidni. Opisan je postopek testa ter možnosti
za pridobitev aparata. V zaključku pa je še nekaj nasvetov iz strokovne in osebne
zakladnice izkušenj, kako pravilno odvzeti kri za testiranje, da bo pravilno in s čim
manj zapleti na prstih.
Sladkorna bolezen je pogosti vzrok za okvaro vida
Sladkorna bolezen pogosto terja svoj davek tudi tako, da vpliva na kakovost vida.
Slabovidnost in celo popolna izguba vida sta pogosta kasna zapleta sladkorne
bolezni in prizadeneta večje število bolnikov. Najpogostejši vzrok za slabovidnost in
slepoto pri sladkornih bolnikih je diabetična retinopatija. Za upočasnitev procesa je
poleg samega okulističnega zdravljenja zelo pomembna skrb za čim boljšo urejenost
krvnega sladkorja. V ta namen je potrebno skrbeti za zdrav življenjski slog, ki
vključuje zdravo prehrano ter zdravstvenemu stanju primerno intenzivno telesno
dejavnost. Velikokrat pa je potrebno tudi farmakološko zdravljenje z inzulinom ali
različnimi tabletami.
Koristen je tudi reden nadzor krvnega sladkorja. Pri tovrstnih bolnikih pa je nadzor
nujen. Veliko sladkornih bolnikov ima merilnike krvnega sladkorja doma in jih lahko
uporablja. Njihova uporaba je razmeroma enostavna. Če ima sladkorni bolnik težave
z vidom, pa se pri uporabi zaplete. Toda tudi za tovrstne težave obstajajo rešitve.
Merilnik krvnega sladkorja z zvočnimi signali
Že nekaj časa je na voljo merilnik krvnega sladkorja ACCU-CHECK Compact Plus.
Merilnik uporablja valjčke s po 17 testnimi senzorji, zato je vstavljanje senzorjev
enostavno, kodiranje pa je nepotrebno. Odlikuje ga izredno velik prikazovalnik. Na
njem se lahko izpisujejo vsa opozorila in rezultati merjenja krvnega sladkorja tudi z
dodatno osvetljenimi simboli na temnem ozadju. Na prikazovalnik lahko prikličemo
tudi zgodovino meritev. Merilnik lahko shrani v svoj spomin kar 500 meritev, izračuna
tedensko ali 14-dnevno povprečje, vse skupaj pa lahko prenesemo tudi na
računalnik. V ta namen potrebujemo dodatni infra-rdeči vmesnik, podatki pa se nam
zapišejo v preprosti kodi HTML, ki jo lahko prebiramo z vsemi spletnimi brskalniki.
Ničposebnega, bi dejali, če merilnik ne bi bil posebej prilagojen slabovidnim in tudi
slepim osebam. V osnovnem meniju je mogoče vključiti zvočne signale, ki nas potem
spremljajo skozi celoten postopek merjenja, opozarjajo na napake ter nam sporočajo
izmerjene vrednosti. Zvočni signali se razlikujejo po višini tona in po številu.
Opozorila so sestavljena iz hitro prepoznavnih višjih tonov, ostala sporočila pa v nižjih
tonih in jih razlikujemo po trajanju samega piska. Tako je rezultat merjenja sestavljen
iz večpiskov različnih dolžin in vse se trikrat ponovi, tako da imamo dovolj priložnosti
pravilno prešteti piske in preveriti pravilnost razumevanja sporočila.
Rikoss 3 / 2009 19
Za lažjo predstavo: rezultat npr. 7,6 mmol/L nam merilnik sporoči s dvema kratkima
zaporednima piskoma, s katerima nas pripravi na sporočanje, sledi dolg pisk za ničlo,
kratek premor, sedem standardnih piskov za prvo številko, premor, kratek pisk kot
oznaka za decimalno vejico, premor ter šest zaporednih standardnih piskov za drugo
številko. Sledi premor, dva kratka zaporedna piska – s katerim nas merilnik opozori,
da bo ponovil sporočanje rezultata. V prvem trenutku se morda vse skupaj sliši kot
simfonija številnih piskov, vendar se lahko s kratko vajo hitro privadimo razumevanju
sporočil.
V navodilih merilnika sicer piše, naj slepi in slabovidni ne uporabljajo aparata
samostojno, kljub vsemu je uporaba enostavna. Na začetku je potrebno le nekaj vaje
v prisotnosti videče osebe. To še bolj zaradi samega vboda in zajema potrebnega
vzorca krvi, kar pa je težava, s katero se srečujemo pri vseh merilnikih.
Slepi ali slabovidni osebi ni enostavno pravilno zajeti vzorec krvi. Zaupati moramo
svojim občutkom in enostavno poskušati. In to tudi, če bomo na začetku, dokler se ne
privadimo, uničili nekaj testnih senzorjev. Potrebna količina krvi je pri omenjenem
aparatu izredno majhna in sicer znaša 1,5 tisočinke mililitra. In kar je najboljše,
dovoljeno je dodajanje vzorca krvi vse dotlej, dokler merilnik s piskom ne sporoči, da
je količina ustrezna. Meritev se prične šele, ko je mikrokapilara v senzorju polna.
Kako do takega merilnika?
Merilnik ACCU-CHECK Compact Plus spada v „standard“, zato ga vsi sladkorni
bolniki, ki se zdravijo z inzulinom, lahko dobijo preko zdravnikove naročilnice za
merilnik, brez doplačila. Še vedno velja, da tem bolnikom pripada naročilnica za
merilnik krvnega sladkorja enkrat v 5-letnem obdobju. Naročilnico lahko napiše
zdravnik, ki zdravi sladkorno bolezen. Ostali sladkorni bolniki in bolniki, ki so svojo
pravico do merilnika v zadnjem obdobju že izkoristili, pa ga lahko samoplačniško
nabavijo v lekarnah ali specializiranih trgovinah. Priporočena cena znaša okrog
70 EUR.
Merilnik krvnega sladkorja z govornim usmerjanjem
Seveda še vedno ostane možnost nabave posebnega merilnika krvnega sladkorja, ki
ima dodano napravo za glasovno usmerjanje in glasovno sporočanje. Eno takšnih
napravic ponuja tudi podjetje Accu-Check, imenuje pa se Voicemate. Tako kot ostale
podobne naprave, ki po eni strani olajšajo življenje slepim in slabovidnim osebam,
tudi ta ne zna slovensko. Ker so te napravice izven standarda, ki ga Zdravstvena
zavarovalnica prizna, potrebujemo tako naročilnico za tehnični pripomoček, ob tem
pa moramo doplačati še med 200 in 300 EUR.
Še nekaj navodil za tiste, ki morajo redno meriti krvni sladkor
Posledica pogostih meritev krvnega sladkorja so drobne brazgotinice na konicah
prstov. Zaradi tega sčasoma lahko upade občutljivost, slabša je kakovost tipa. Ta
pojav je deloma mogoče preprečiti z nekaj preprostimi postopki.
1. Redno menjavajte mesta vboda. Konec koncev ima večina ljudi 10 prstov!
Rikoss 3 / 2009 20
2. Nikoli se ne zbadajte neposredno v jagodico prsta. Te so rezervirane za tipanje in
čitanje Brajeve pisave. Vbod opravite v zgornjem stranskem delu prsta.
3. Po vsaki uporabi zamenjajte lanceto! Ostrina namrečotopi, s tem pa se poveča
velikost vboda.
4. Izberite lancer (naprava za zbadanje), pri katerem je mogoče regulirati globino
vboda.
5. Pred testiranjem si, če je le mogoče, umijte roke s toplo vodo in jih dobro
sfrotirajte. Tako boste pospešili krvni obtok v dlaneh in pridobitev krvne kapljice bo
bolj verjetna.
6. Če si boste umivali roke pred testiranjem, je uporaba alkohola nepotrebna. Vedite:
alkohol suši kožo.
7. Negujte svoje roke! Malo kreme za roke enkrat ali večkrat preko dneva bo
poskrbelo, da bo koža bolj voljna in mehka. Tako se bodo tudi drobne brazgotine
lepše in hitreje celile.
O avtorju: je višji medicinski tehnik, svoje delovne izkušnje je pridobival na področju
klinične dietetike ter kot edukator (svetovalec zdravega življenja) sladkornih bolnikov.
Večkakor 40 let je tudi sam sladkorni bolnik, zadnjih nekaj let pa se sooča s
slabovidnostjo.
Na vrh
Rikoss 3 / 2009 21
7. TESTIRALI SMO: Wolfram Alpha – Spletna zakladnica faktografskega znanja
Avtor in sodelavec: Davor Krajec
********************************************************
Vse od prvih zametkov sodobnega računalništva v ljudeh tli upanje, da bo računalnik
sposoben odgovarjati na zastavljena vprašanja iz mnogih naravoslovnih in
družboslovnih ved. Do danes je računalnik pripomogel k poenostavitvi in reševanju
marsikaterega problema. Stopnje, da bi bil dejansko sposoben odgovoriti na
vprašanja v naravnem jeziku, pa do danes ni dosegel. S pojavitvijo spleta se je
porodilo novo upanje, toda vse do danes se je znanje le nabiralo na milijardah
različnih spletnih mest. V maju letošnjega leta je lučsveta ugledala nova »zvezda«
po imenu Wolfram Alpha, ki dejansko zna odgovarjati na vprašanja, zastavljena v
naravnem jeziku. Vse kar potrebujete, je znanje angleščine in raziskovalna žilica.
Kaj je pravzaprav ta znanstveno poimenovani Wolfram Alpha?
To je v svojem bistvu ogromna baza znanja, dostopna preko spletnega naslova:
http://www.wolframalpha.com/. Veliko vnosno polje precej spominja na spletne
iskalnike, ki nam kot rezultat izpišejo seznam spletnih strani, skladnih z našim
iskalnim nizom. Alpha nam za razliko od običajnih spletnih iskalnikov na osnovi
vpisanega niza vrne faktografski odgovor. Za lažjo predstavo vpišimo niz: »Ljubljana
weather«. Precizna Alpha nam izpiše podrobne podatke o: trenutni temperaturi zraka
v Ljubljani, pove nam, če je oblačno, jasno ali deževno; odstotek relativne vlažnosti,
hitrost vetra, zgodovinski pregled temperatur, podatek o tem, kdaj je bila zabeležena
najnižja, povprečna in najvišja temperatura za današnji datum, prikazano z
grafikonom, in še mnogo več. Sposobnost Alphe bomo pod drobnogled vzeli v
nadaljevanju s pregledom rezultatov na iskalne nize iz nekaterih naravoslovnih in
družboslovnih ved.
Glavna zasluga za nastanek faktografskega iskalnika znanja - Wolfram Alpha gre
genialnemu znanstvniku Stephenu Wolframu. Stephen je že pri svojih 20 letih prejel
doktorat iz teoretične fizike. Svoj neusahljivi znanstveni potencial je oplemenitil z
izdajo programa Mathematica, ki se danes ponaša že s svojo sedmo različico in
predstavlja de facto standard na področju programske opreme, namenjene najbolj
zahtevnim tehničnim izračunom in simulacijam. V letu 2002 je izdal svoj znanstveni
manifest – A New Kind of Science v obsegu 1200 strani. S tem delom je znanstveni
in neznanstveni javnosti prikazal povsem nove, do tedaj še neodkrite koncepte, ki na
novo definirajo dojemanje sveta.
Program Mathematica in delo A New Kind of Science predstavljata osnovo za
nastanek faktografskega iskalnika znanja Wolfram Alpha. Z Mathematico je imel
Stephen orodje, ki mu je s simboličnim jezikom omogočalo predstavitev česarkoli, ter
močneštetih algoritmov, ki zagotavljajo izračun vsega, kar je močizračunati. Delo
NKS pa podaja močparadigme za razumevanje kompleksnosti, ki izvirajo iz sosledja
enostavnih pravil.
Rikoss 3 / 2009 22
Splet že v sami osnovi predvideva globalno medmrežje za pretok raznolikih podatkov
in informacij. Tekom let so se akumulirale enormne količine znanja, ki pa jih množice
spletnih iskalnikov niso znale učinkovito interpretirati. Glavna ovira je naravni jezik
človeštva in binarni računalniški zapis. Dnevno v spletu iščemo podatke in
informacije iz najrazličnejših področij. Čas, ki ga porabimo, je po eni strani precej
odvisen od tega, kako spretni smo pri izbiri ključnih besed ter iskalnih operatorjev.
Tudi z optimalno uporabo le-teh nam spletni iskalniki, kot so Google.si, Najdi.si
postrežejo z dolgim seznamom iskalnih zadetkov, kar predstavlja le en korak bliže
končnemu cilju. Znanja, ki ga iščemo, pa še vedno nismo našli. Faktografski iskalnik
Alpha nam ponuja iskalno polje, ki je namenjeno vnosu izračunljivih oz. prikazljivih
podatkov in informacij v naravnem jeziku (za enkrat zgolj angleščina).
Praktična uporaba Alphe
Za začetek se bomo podali v svet matematike, ki jo nekateri enostavno obožujejo,
spet drugim predstavlja nočno moro, vsem pa bo s pomočjo Alphe postala precej bolj
privlačna in razumljiva. Mnogi izračuni, domače naloge, bodo postali rešljivi v zelo
kratkem času. Za prvi miselni preizkus Alphe sem si izbral izračun deležev
(odstotkov). Želel sem si hipotetično izračunati, koliko bi znašala mesečna plača v
eurih, če bi se z delodajalcem uspeli dogovoriti za 4,62 odstotno povišico. Za neto
plačo vzamemo kar slovensko povprečno plačo, ki za avgust zaokroženo znaša 924
EUR. V Alpho vpišemo 924 EUR + 4.62 % in kot rezultat prejmemo novo plačo v
izračunu 966.69 EUR. Precej enostaven a uporaben izračun. Nadaljevali bomo s
pretvorbo ulomkov v deleže. Alpho povprašamo: convert 2/13 to percent. Kot bi trenil
Alpha izpiše, da je to natanko 15.38 %, kar nam nazorno pokaže tudi s tortnim
diagramom. Matematični zanesenjaki se boste smejali enostavnosti vnosov. Toda
tudi za vas imamo poslastico. Želimo izračunati integral sin kvadrat(cos x) v mejah od
-1 do 1.125. Zapis v Alphi izgleda: integrate sin^2(cos x) from x=-1 to 1.125. Rezultat
je ploščina izrisanega lika, ki v tem primeru znaša 1.14. Da ne bomo povsem zamorili
nematematikov, se bomo preselili na področje geografije. Vse, željne
eksperimentiranja z matematičnimi izračuni, vabim k branju vodnika za lažje delo z
Alpho na naslovu: http://www.wolframalpha.com/examples/. Poglejmo, kaj lahko
izvemo, če v Alpho vpišemo Slovenia. Prikaže se nam množica faktografskih
podatkov od števila prebivalcev, zemljevida do letnega BDP in mnogih podrobnosti.
Mnogi od vas precej potujete. Pred vašim naslednjim potovanjem lahko preverite npr.
razdaljo med Ljubljano in New Yorkom. Alphi ukažite z zapisom: Ljubljana to New
York. Izvedeli boste, da bo vašlet trajal okvirno 7.5 ur. V tem času boste preleteli
razdaljo 6807 kilometrov. Jasno vam bo postalo, da je Ljubljana proti New Yorku
prava mala vasica, saj se New York ponaša s preko osem miljonov
prebivalcev. Čisto informativno sem Alpho povprašal o nadmorski višini Triglava z
vpisom: height of Triglav. Rezultat je povsem natančen. Izvedel sem tudi, da je bila
tam trenutna temperatura -3.6 stopinje. Alpha zna odgovoriti s pravilnim odgovorom
tudi na vprašanja o glavnih mestih posameznih držav. Osebno me je zanimalo glavno
mesto otoka Fiji. Alpha me je poučila, da je to Suva.
Naše tretje raziskovalno področje bo računalniško obarvano. Navsezadnje je rdeča
nit Rikossa računalništvo. Za začetek Alpho vprašajmo, kje sploh smo. Vpišemo:
where I am? Kot rezultat se izpiše vaša IPštevilka in lokacija najbližje centrale. Ni
povsem natančno, toda povsem zadovoljivo. Ker v računalništvu nikoli ne zmanjka
novosti in raznoraznih označb, vam Alpha precej olajša delo. V računalniških novicah
Rikoss 3 / 2009 23
smo zasledili označbo za brezžični prenos podatkov 802.11n. Kaj naj bi bila razlika v
primerjavi z našo brezžično napravo z oznako 802.11g? Povprašajmo Alpho z
vpisom: 802.11n and 802.11g wireless network. Odgovor Alphe nam pove, da je
hitrost naše brezžične povezave omejena na 54 Mbit/s v primerjavi z novo 802.11n
povezavo, ki se ponaša s hitrostjo 600 Mbit/s.
Wolfram Alpha je precej prijazno orodje, ki bo dalo odgovor na marsikatero vprašanje
oz. poizvedbo. Omejeno je na angleški jezik, kar dandanes ne predstavlja večtako
velike ovire, ker večina ta jezik obvlada. Faktografski iskalnik Alpha si je mogoče
vključiti kar v svoj spletni iskalnik v obliki dodatka. Po namestitvi imamo na razpolago
vnosno polje, kar precej olajša samo uporabo, saj se vedno nahaja na istem mestu v
spletnem iskalniku. Za vse uporabnike Windowsov je na voljo prenos Alpha dodatka,
ki vnosno polje vključi kar v opravilno vrstico poleg gumba start. Vse dodatke si lahko
prenesete iz povezave: http://www.wolframalpha.com/downloads.html.
Uporaba Wolfram Alphe s pomočjo Zoom Texta 9.1 je bila nemotena. Vsi grafični
elementi so bili izrisani v sprejemljivih kontrastnih razmerjih, pogrešal sem samo
dodatne opise slik, kar bi precej pripomoglo k dvigu uporabnosti tudi za slepe
uporabnike. Uporabniki z le nekaj odstotki vida in tisti z barvno slepoto bi lahko imeli
nekaj težav s privzeto barvno shemo. Priporočal bi inverzno barvno shemo, ki jo
Zoom Text omogoča. Predvsem zemljevidi postanejo precej bolj jasni.
Wolfram Alpha piše novo obdobje naslednje generacije spleta. Vedeti je treba, da gre
za izjemno orodje, ki je novo, a v stalnem razvoju. Steven Wolfram je naznanil, da
Alpha spada med projekte, ki se nikoli ne končajo. To zagotavlja dobro popotnico za
svetlo prihodnost prvega faktografskega iskalnika, ki poizkuša razumeti človeška
vprašanja.
Na vrh
Rikoss 3 / 2009 24
8. NAMIGI IN NASVETI: Preverite močvašega gesla, Preverite hitrost vaše
internetne povezave
Avtor in sodelavec: Brane But
********************************************************
Preverite močvašega gesla
Za varnost naših podatkov pri povezavah v svetovni splet je izrednega pomena
dobro izbrano geslo. Močnejše geslo bomo izbrali, bolj bodo naši osebni podatki v
računalniku zavarovani pred različnimi možnimi poskusi kraje. Na žalost pa mnogim
primanjkuje domišljije in idej in se zanašajo na smešno šibka gesla, kar lahko
različnim hekerjem zelo olajša njihovo delo pri vdorih v naše računalnike in kraji
osebnih podatkov, ki so pa lahko zelo dragoceni. Zato je potrebno vsaj nekaj znanja,
kako določiti čimbolj zanesljiva in močna gesla.
Močvarnostnega gesla, ki ga uporabljaš, lahko preverišin se prepričašo njegovi
moči. Za ta namen so na razpolago različna brezplačna orodja. Uporabimo lahko
Microsoftov analizator na spletnem naslovu
http://www.microsoft.com/protect/yourself/password/checker.mspx.
To brezplačno orodje je povsem enostavno za uporabo. V okence Password vnesi
geslo, ki ga uporabljašin pod njim (Strength) se bo takoj izpisal rezultat moči tvojega
gesla: šibko (Weak), srednje (Medium), močno (Strong) ali najboljše (BEST).
Microsoftov analizator vpisov gesel ne beleži, ampak samo oceni močvnesenega
gesla na podlagi sosledja črk, števil in simbolov.
Pomembno je tudi, da močgesla prilagodimo pomembnosti varovanih osebnih
podatkov. Za najpomembnejše podatke je ne le priporočljivo, ampak nujno, da
uporabljamo najmočnejša gesla (npr. geslo za povezavo v svetovni splet, na osebno
servisno stran našega strežnika ipd.). Niso redki, ki uporabljajo zelo šibka gesla, npr.
svoje osebno ime ali ime svojega partnerja, ime domačega ljubljenčka, morda kar
preprosto zaporedje števil (»1234«) ipd.
Microsoftov analizator oceni kot najboljše takšno geslo, ki ima najmanj 14 znakov in
bi naj vsebovalo mešanico številk, simbolov ter tako velike kot malečrke. Pri tem pa
je zelo praktično, da bi naj bilo geslo tudi takšno, da si ga lahko zapomnimo, ne pa
da smo ga primorani vedno prepisovati s papirja in ga imeti vedno na dosegu, ko ga
potrebujemo.
Kako si lahko pomagamo, da oblikujemo močno geslo, ki si ga bomo lahko tudi
zapomnili brez večjih težav? Eden od načinov je lahko naslednji:
Oblikujemo neko frazo, besedno zvezo, ki ima najmanj 14 črk in si jo lahko
zapomnimo, npr. »RikossJeOdlicen«. Nato zamenjamo določene male črke z
oblikovno podobnimi števili (»i« z »1«, »o« z »0« in »s« z »5«). Tako nastane geslo
»R1k055JeOdl1cen«, ki ga Microsoftov analizator oceni kot najboljše.
Povezava: Microsoftov analizator
Preverite hitrost vaše internetne povezave
Rikoss 3 / 2009 25
Večkrat se vprašamo, kakšna je dejanska hitrost našega internetnega priključka,
kako hiter je prenos podatkov. Ponudniki nam ponujajo različne hitrosti, v pogodbi s
ponudnikom internetne povezave določimo hitrost, za katero smo se odločili in katero
tudi plačujemo. Dejanske hitrosti pa dostikrat odstopajo od hitrosti, ki so določene (in
obljubljene) v pogodbi.
Kako hitra je torej naša internetna povezava? To lahko zelo enostavno in hitro
preverimo na spletni strani http://www.speedtest.net. Preprosto kliknemo na gumb
Begin Test (Start test to recommended server Ljubljana). Aplikacija bo prej kot v pol
minute izmerila hitrost prenosa podatkov v smeri od računalnika k internetu (upload
test) ter hitrost prenosa podatkov v smeri od interneta k našemu računalniku
(download test).
Potrebno pa je še opozoriti, da je test hitrosti prenosa podatkov odvisen od trenutne
obremenitve internetnega priključka na našem računalniku. Zato je bolje, da
opravimo testiranje takrat, ko na internetnem priključku ni nobenega morebitnega
aktivnega prenosa (npr. posodobitve, torenti …), da bo čimbolj natančno izmerjena
dejanska hitrost naše internetne povezave.
Povezava: http://www.speedtest.net
Na vrh
Rikoss 3 / 2009 26
9. OGLASNA DESKA: Google Wave – Spletna komunikacija naslednje
generacije
Avtor in sodelavec: Davor Krajec
********************************************************
Spletna pošta z načinom uporabe, kot smo je vajeni sedaj, dobiva svojega
naslednika. Google Wave bo obstoječi spletni pošti vdahnil novo svežino z noto
realnočasovne komponente, poznane iz orodij za neposredno sporočanje. Google,
kot primat spletnega prostora, z Waveom postavlja tudi povsem novo arhitekurno
platformo spletne komunikacije. Še več, Google wave postavlja nov komunikacijski
protokol, kar odpira nove še nedojemljive razsežnosti subtilne infiltracije.
Ozadje ideje o nastanku Google Wave
Google ne skriva dejstva, da želi poleg primata med spletnimi iskalniki tudi primat na
področju spletnih komunikacij. Strokovni javnosti je bilo konec maja v okviru
konference Google I/O predstavljeno praktično delovanje Google Wavea. Po uri in
dvajset minut »možganske terapije« so sledile stoječe ovacije, kar nakazuje na
potencial nabora revolucionarnih zmožnosti. Tlakovanje poti Google Wavea sega v
leto 2004, ko je uspešno start-up podjetje Were 2 Tech postalo del Googla. Prvi
odmevni plod sodelovanja med Where 2 Techom in Googlom je bil spletni servis, ki
ga danes poznamo po imenu Google Maps. Naslednja širokopotezna ideja se je
dotaknila spletnih komunikacij, kar velja za prvi idejni koncept današnjega Google
Wavea, ki bo za širšo javnost prvičodprl vrata 30. septembra. Ekskluzivni dostop bo
prejelo le 100.000 navdušencev za Google Wave, ostali pa bomo morali počakati,
predvidoma do konca letošnjega leta.
Temelji spletne pošte in neposrednega sporočanja (npr. današnji MSN Messinger)
so bili postavljeni v 60. letih, kot alternativa običajni pošti in komunikaciji preko
telefona. Ideja Google Wavea je združitev spletne pošte in neposrednega sporočanja
v eno ter oplemenitenje z dodatnimi funkcionalnostmi, katerih cilj je poenostavitev in
intuitivna uporabniška izkušnja.
Predstavitev zmožnosti Google Wavea
Uporabniški vmesnik na prvi pogled precej spominja na Gmail. Delovno okolje v
Google Waveu je pregledno in razdeljeno v tri glavne okvirje. V skrajnem levem
stolpcu se nahajajo navigacijski elementi: inbox, archive, trash, history ... Prav tako
na levi strani, ampak pod navigacijskimi elementi, se nahaja kategorija Contacts s
celotnim seznamom kontaktov. Osrednji predel delovnega okolja Google Wavea
predstavlja seznam sporočil, ki jih bom poimenoval wave sporočila. Poleg vsakega
takšnega sporočila so za razliko od običajnega e-sporočila prikazane tudi sličice
kontaktov, ki so soudeleženi v posameznem wave sporočilu. Ogledu sporočila je
namenjen skrajno desni okvir v delovnem okolju Google Wavea, kjer imamo pregled
nad celotnim potekom wave sporočila. Ta sporočila se od običajnega e-sporočila
precej razlikujejo, saj za odgovor ni treba večizbirati gumba Reply. Wave sporočilo,
ki smo ga prejeli, enostavno odpremo in natipkamo odgovor. Če je prejemnik
Rikoss 3 / 2009 27
odgovora trenutno prisoten v svojem Google Wave odjemalcu, lahko realnočasovno
spremlja, ko mu mi pišemo odgovor. V orodjih za neposredno sporočanje, kot npr.
vsem poznani MSN Messenger, smo lahko v času pisanja odgovora videli le napis:
»Nekdo piše sporočilo«. Za vse, ki vam ta funkcija predstavlja za kanček preveč
svobodno obliko komunikacije, naj dodam, da je mogoče realnočasovno beleženje
izključiti – Draft Mode, kar vam bo omogočilo predogled napisanega. Dodajanje
priponk običjnemu e-sporočilu zahteva izbiro gumba za dodajanje priponke, iskanje
priponke in čakanje, da se le-ta uspešno naloži, šele potem lahko končno izberemo
gumb pošlji. Wave sporočila tega koncepta ne poznajo. Vse priponke enostavno
povlečemo iz svojega namizja direktno v sporočilo. Predpogoj za delovanje te
zmažnosti je nameščen Google Gear. Priponke so lahko slike, dokumenti, video ali
mp3 datoteke. Skratka, katerakoli vrsta datoteke. Priponka bo takoj prisotna v
sporočilu. V primeru, da bi dodali večslik naenkrat, bi se na prejemnikovi strani
realnočasovno ustvarile thumbnail sličice vseh posredovanih slik. Prejemnik bi lahko
le-te pregledal na način slideshow predstavitve, ki jo večina pozna iz programa MS
Power Point. Prejemnik slikam ali katerimkoli drugim priponkam lahko doda nove ali
jih ureja direktno v svojem wave sporočilu. V wave sporočilo lahko dodamo novo
osebo tako, da jo enostavno povlečemo iz seznama naših kontaktov. V okviru
posameznega wave sporočila je mogoče enemu ali večizbranim posredovati povsem
privatno sporočilo, ki bo vidno le vam in prejemniku. Seveda s tem ne bo ogrožena
struktura wave sporočila. To privatno sporočilo bo prikazano le v vašem in
prejemnikovem nitnem sporočilu. Vaši kontakti vas bodo povsem enostavno lahko
dodali v posamezna wave sporočila. Za poenostavitev pregleda celotne komunikacije
v takem wave sporočilu je na voljo funkcija Playback, ki vam postopno prikaže, kako
je celotno sporočilo potekalo. Mnogokrat bodo sodelujoči v posameznem wave
sporočilu tudi dejansko prisotni. Takrat wave sporočila še dodatno oživijo, ker
komunikacija poteka v živo, podobno, kot v orodjih neposrednega sporočanja. Wave
sporočila lahko postanejo prava timska orodja, kjer lahko večsodelujočih soureja nek
dokument. Tak način ponuja že Google Docs, toda v wave sporočilih je poskrbljeno
za dodatno preglednost. Vsak popravek/dodatek na skupnem dokumentu je
oštevilčen, ime tistega, ki je zadnji izvajal popravke, pa je obarvano z izrazito
kontrastno barvo. Za trenutek, ko vas delovna vnema mine, lahko sodelujoče v
vašem wave sporočilu povabite na hitro partijo sprostitvenega šaha, in to kar direktno
v wave sporočilu. Lahko pošljete povabila na razne dogodke in kar v okviru wave
sporočila spremljate kdo se jih namerava udeležiti, koga ne bo in kdo še ne ve.
Dodatno lahko vključite zemljevid z lokacijo dogodka. Če pri določanju lokacije niste
bili povsem natančni, bo podrobnosti lahko uredil nekdo od soudeleženih v wave
sporočilu.
Vsak element delavnega okolja Google Wavea je mogoče prilagajati po velikosti, ga
začasno minimizirati ali povsem zapreti. Nad seznamom wave sporočil se nahaja
iskalno polje, ki omogoča realnočasovno iskanje. Če bomo npr. iskali po besedi
poletje in ji odstranili nekaj črk bo iskalni mehanizem avtomatično prilagodil iskalne
rezultate. Zagotovo vas je večina seznanjena z obstojem googlovega prevajalskega
orodja Google Translate. Zmogljivost le-tega je fascinantno vključena tudi v Google
Wave, kar bo vašim kontaktom, ki ne govorijo slovenščine, omogočilo avtomatično
prejemanje sporočil v njihovem maternem jeziku, in to z realnočasovnim
prevajanjem. Prevod seveda ne bo stoodstotno natančen, bo pa razumljiv, kar je v
vsaki komunikaciji bistveno. Črkovalnik angleškega jezika s prihodom Google Wavea
Rikoss 3 / 2009 28
stopa v nove razsežnosti. Med tipkanjem realnočasovno prebere cel stavek in svetuje
popravke, skladne s kontekstom.
Google Wave s svojo interaktivnostjo postavlja povsem novo izkušnjo v svetu spletne
komunikacije. To pa je le prva od treh faz umestitve Wavea v vsakdanjo rabo. Google
dojema Wave kot novo globalno komunikacijsko arhitekturo, ki jo bo mogoče
uporabljati kjerkoli na spletu. Če ste pisec bloga, vam bo na voljo funkcija Embed, ki
omogoča vključitev kateregakoli wave sporočila direktno v blog. Še več, obiskovalci
bloga bodo lahko postali soustvarjalic tega wave sporočila.
Tretja faza umestitve Google Wavea v globalno spletno komunikacijsko platformo
predstavlja Google Wave kot komunikacijski protokol, kar kani korenito spremeniti
vse, kar nam je do sedaj poznano o spletni komunikaciji.
Google Wave obeta veliko, vprašanje je, če smo uporabniki pripravljeni na prehod na
nov način interakcije. Z vidika populacije slepih in slabovidnih se pojavlja precejšen
dvom glede na trenutno ignoranco univerzalne dostopnosti. Stvaritve, ki nosijo naboj
revolucionarnega, so se vedno izkazale kot rak rana univerzalne dostopnosti, in to
predvsem zato, ker so razvojni časi zaradi konkurenčne prevlade vse bolj tempirani.
Posledično prihaja do zavedne ali nezavedne ignorance do posameznikov, ki bi
potrebovali nekaj prilagoditev. V primeru Google Wavea bi bilo nujno potrebno
osvestiit dotične, da razvoj enostavno ne more iti naprej, če si dovolimo ignoranco do
določenega dela populacije. Navsezadnje živimo v 21. stoletju, kjer naj ne bi prihajalo
do segregacije. Pisec teh vrstic močno upa, da Google Wave postane univerzalno
dostopen ter omogoči lažjo spletno komunikacijo tudi ljudem z okvaro vida. V
skrajnem primeru nam bo ostal še vedno delujočsistem e-sporočil.
Na vrh
Rikoss 3 / 2009 29
10. NOVIČKE: Kaj storiti, če vam ukradejo ali če izgubite mobilni telefon, Kako se znebiti
video oglasov na 24ur.com, Brezplačni Microsoft Office 2010, Sinhronizacija koledarjev
Avtor in sodelavec: Robert Hrovat Merič
********************************************************
Kaj storiti, če vam ukradejo ali če izgubite mobilni telefon?
Izguba ali kraja mobilnega telefona je precej neprijetna ter lahko tudi draga. Zato je
pametno, da določene varnostne ukrepe sprejmete že na začetku, ko ste mobilnik
ravno dobro kupili.
1. Na list si zapišite IMEI kodo ter jo spravite na varno, da boste le vi vedeli, kje se
nahaja. IMEI koda namrečpomaga operaterju, da odkrije vaštelefon, če bi ga kdo
drug uporabil. Kje najdete IMEI številko? Zapisana je na škatli mobilnika, pod baterijo
v telefonu ali pa jo izveste tako, da v mobilnik vtipkate ustrezno zaporedje znakov, ki
je odvisno od operaterja. Najpogosteje je to *#06#.
2. Ker imate na telefonu spravljene kontakte, si na vsakih nekaj mesecev delajte
varnostne kopije na vašem računalniku. Enako velja za vse multimedijske vsebine, ki
jih prenašate s seboj. Podatke (na pametnih telefonih) lahko tudi zaščitite s
programom F-Secure Mobile Security, tako da se ti v primeru kraje zaklenejo ali
izbrišejo.
3. Če imate iPhone, si omislite aplikacijo Find My iPhone za sledenje v primeru kraje.
Podobne aplikacije obstajajo tudi za druge pametne telefone.
4. Prav tako si nastavite zaklepanje sim kartice s PIN kodo, ki je poznana le vam ter
nastavite, da se telefona zaklene, če pride do odstranitve sim kartice.
Že s temi ukrepi boste dosegli, da bo mobilni telefon za drugega (nepoklicanega)
uporabnika postal neuporaben.
Kaj pa, če zgornjih preventivnih ukrepov niste naredili, telefon pa so vam ukradli ali
ste ga izgubili?
1. Čimprej blokirajte kartico pri svojem mobilnem operaterju. S tem tatovom
preprečite, da bi trošili na vašračun. Mobilnik je namrečvse bolj tudi denarnica, zato
vam hitro lahko naredijo vrtoglave stroške, če seveda nimate omejene mesečne
porabe. A pozor, dokler sim kartice ne blokirate, vse stroške nosite vi, pa čeprav jih
niste vi opravili. Blokada je izvedena od ene ure do najkasneje 24 ur po prijavi, vse
do takrat pa morebitni stroški bremenijo naročnika.
Rikoss 3 / 2009 30
2. Krajo mobilnega telefona prijavite policiji. S policijskim zapisnikom boste namreč
uveljavljali morebitno zavarovanje za primer kraje mobilnika. (O tem se pozanimajte
pri svojem operaterju.)
3. Krajo ali izgubo mobilnika operaterju lahko poleg vas javijo tudi vaši bližnji.
Podatki, ki jih boste morali navesti, pa so: mobilna številka ali ime in priimek
naročnika, davčna številka ali rojstni dan naročnika, kontaktno telefonsko številko ter
podatek o policijski postaji, če ste krajo oziroma izgubo prijavili. V kolikor bo blokado
mobilne številke opravil kdo drug (če ste vi recimo v tujini), bo prav tako moral pustiti
svoje kontaktne podatke. Po ustni prijavi pa morate v roku enega do treh delovnih dni
podati še pisno prijavo svojemu operaterju.
Vir: Nova ekonomija enaA
Kako se znebiti nadležnih video oglasov na 24ur.com?
Ali tudi vas motijo video oglasi, ki se predvajajo pred ogledom (skoraj) vsakega videa
na 24ur.com? Na spletu se je pojavila skripta za Firefox, ki v omenjenem brskalniku
blokira predvajanje nadležnih video oglasov.
Skripto za blokiranje video oglasov na 24ur.com lahko prenesete na spletnem
naslovu: http://bit.ly/tfBK6. Za njeno delovanje potrebujete še dodatek za Firefox
Greasemonkey, ki ga prenesete z naslova:
http://addons.mozilla.org/firefox/addon/748
Če še nimate dodatka Greasemonkey, najprej namestite le-tega, nato pa še skripto
za blokiranje video oglasov 24ur.com. Omenjena skripta blokira tudi oglase na
internetni televiziji poptv.si.
Vir: Tednik nove ekonomije enaA.
Rikoss 3 / 2009 31
Brezplačni Microsoft Office 2010 na spletu
Končna inačica brezplačnega spletnega pisarniškega paketa Office 2010 naj bi bila
na voljo že v naslednjem letu. Vse se je začelo s podjetjem Google. Nato je sledilo še
nekaj manjših in večjih ponudnikov, sedaj pa se je za velik korak končno odločil tudi
Microsoft. Tu kakopak govorimo o spletnih pisarniških programih, ki jih lahko
uporabljamo kar preko priljubljenega spletnega brskalnika. Podjetje iz Redmonda je
pred kratkim pričelo s preizkušanjem spletne različice pisarniškega paketa Office
2010, ki vključuje urejevalnik besedil Word, urejevalnik preglednic Excel,
predstavitveni program PowerPoint in program za zapiske OneNote. Poskusni spletni
pisarniški paket bo kmalu brezplačno dostopen vsakemu, ki bo razpolagal z
uporabniškim računom portala Windows Live. Pri spletnem urejevalniku besedil Word
2010 bo izstopala predvsem funkcija predogleda pri lepljenju, kjer lahko vnaprej
vidimo učinke na samem dokumentu. Urejevalnik preglednic Excel bo bogatejši za
mini grafikone Sparklines, medtem, ko se bo PowerPoint lahko pobahal z vgrajenim
urejevalnikom večpredstavnostnih vsebin. http://www.officelive.com/
Vir: Računalniške novice
Sinhronizacija različnih koledarjev
Mnogi od nas uporabljamo koledar na mobilnem telefonu, pa koledar v MS Outlooku
in včasih si še kakšno malenkost pribeležimo v Google-ov koledar. Do sedaj smo
imeli težave s sinhronizacijo koledarjev med seboj. Edino, kar se je dalo
sinhronizirati, so bili koledarski vpisi. Orodje, ki zna sinhronizirati Google-ov koledar
in koledar v MS Outlooku sicer že kar nekaj časa obstaja in prav lepo deluje, vendar
pa do nedavnega ni bilo mogoče sinhronizirati koledarja in imenika med Google-om
in telefonom. Na povezavi http://www.google.com/mobile/#p=nokia_smart se nahaja
marsikaj zanimivega, zato tistim, ki se ukvarjate s koledarjem, priporočam ogled te
strani. Programsko opremo, ki se za sinhronizacijo uporablja, Talks, povsem lepo
bere. Tako da je programska oprema prijazna tudi slepim uporabnikom, je pa tudi v
slovenskem jeziku, tako da se vam ne bo potrebno prevečukvarjati z angleščino.
Po sinhronizaciji vam priporočam, da si uredite še I-Google na računalniku in si
dodate koledar, tako da vam bodo vpisi vedno pri roki, tako na telefonu, kot tudi na
računalniku. Še opozorilo. Če uporabljate Googlovo sinhronizacijo, ne uporabljajte
nobenega drugega načina sinhronizacije, saj se lahko zgodi, da pride do popolne
izgube podatkov.
Rikoss 3 / 2009 32
Avtor: Robert Hrovat Merič, povzeto po Boštjanu Štefaniču
Na vrh
========================================================
Oblika, ime in vsebina e-revije RIKOSS so avtorsko zaščiteni. Protizakonito je
kopiranje, posredovanje ali kakršna koli drugačna uporaba brez pisnega dovoljenja
uredništva.
Revijo ste v skladu s 45a. členom Zakona o varstvu potrošnikov prejeli na osnovi
vaše prijave na spletnih straneh revije Rikoss ali na osnovi vaše ali prijateljeve
elektronske prijave. V primeru, da ste pomotoma dobili e-revijo ali je ne bi želeli več
dobivati, vas prosimo, da nam sporočite in IZBRISALI vas bomo iz seznama
naročnikov.
Predloge/pripombe, naročila/odjavo, pišite na uredništvo.
© 2002-2009, Uredništvo Rikoss, Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije