# # V prispevku, ki nikakor ne more biti po- poln, se bom omejil predvsem na kršèanski utrip slovenskega naroda, ne da bi pri tem omenjal podrobnosti in številke. Zavedam pa se, da ima izraz ‘duhovni utrip’ širši in tudi drugaèen pomen kakor izraz ‘kršèanski utrip’. Besedo ‘utrip’ bom uporabljal tudi v povezavi s ‘srcem’, našim in Jezusovim. Utrip srca èu- timo in ga zaznavamo s pritiskom na `ilo ali z aparatom. Ali bi lahko rekli, da ima sloven- ski narod srce, duhovno srce? Srce Cerkve na Slovenskem je Kristusovo srce, ki je na po- seben naèin navzoèe v sveti evharistiji. Vpra- šanje pa je, koliko sploh dopušèamo temu Srcu, da utripa in pošilja duhovno kri svo- je milosti po duhovnih `ilah do vsake `up- nije, vsake dru`ine in vsakega posameznega kristjana. Kaj je tisto, kar povzroèa, da se du- hovne `ile zaènejo mašiti? In èe te `ile zakr- nijo? Mar je potem kaj èudnega, èe imamo toliko duhovnih infarktov? "!       Kakšen naèrt ima Bog s slovenskim na- rodom? Za kaj bomo odgovarjali pred veè- nim Sodnikom pri vesoljni sodbi? Vemo za naèrt, ki ga je imel Stvarnik s starozaveznim Bo`jim ljudstvom, iz katerega je izšel Odre- šenik. Prav tako vemo za naèrt, ki ga ima z vesoljno Cerkvijo, z novozaveznim Bo`- jim ljudstvom. @e prerok Jeremija je napo- vedal, da bo prišla nova zaveza: “Svojo po- stavo bom dal v njihovo notranjost in v njih srce jo bom zapisal. Jaz bom njihov Bog in oni bodo moje ljudstvo” (Jer 31,33). To novo zavezo je ustanovil Kristus s svojo smrtjo na kri`u in vstajenjem. Iz nje izvira novo Bo`je ljudstvo. Temu ljudstvu se prikljuèi tisti, ki se spreobrne in sprejme vero v Kristusa ter se da krstiti. Jezusove besede na zaèetku njegovega jav- nega delovanja: “Spreobrnite se in verujte evangeliju!” (Mr 1,15) veljajo tudi nam Sloven- cem. Prav tako besede: “Jaz sem prišel, da bi imeli `ivljenje in ga imeli v obilju” (Jn 10,10). V Kompendiju Katekizma katoliške Cerkve je takoj na zaèetku kot odgovor na vprašanje “Kakšen je Bo`ji naèrt za èloveka?” zapisano: “Bog, ki je sam v sebi neskonèno popoln in bla`en, je po svojem naèrtu iz èiste dobrote svobodno ustvaril èloveka, da bi ga naredil de- le`nega bla`enosti Bo`jega `ivljenja.” Z drugimi besedami bi lahko rekli: Bo`ji naèrt s slovenskim narodom je ta, da bi vsi Slovenci postali sveti, da bi `iveli po Bo`ji volji in se zvelièali. Veljajo besede sv. Pavla: “To je Bo`ja volja, vaše posveèenje” (1 Tes 4,3). Slovenski svetniki in muèenci so naše duhovno bogastvo. Ti zelo dvigajo duhov- ni utrip slovenskega naroda. Dobro znamenje je, da je prav v zadnjih letih veliko kandidatov v postopku za razglasitev za bla`ene, da ne bo bla`eni Anton Martin Slomšek sameval na slovenskem svetniškem nebu. Premalo pa storimo, da bi se postopek pospešil. Tudi tisti skriti kristjani, ki danes v preprostem vsak- danjem `ivljenju uresnièujejo herojske kre- posti, so velik duhovni zaklad Cerkve na Slo- venskem. Ti so naše upanje. Mnogo je bilo zglednih slovenskih duhovnikov, ki so po 2. svetovni vojni junaško prenašali te`o dolgo- letnih kriviènih zaporov in kljub hudim pri- tiskom takratne komunistiène oblasti niso klonili, ampak so ostali Cerkvi zvesti. Slovenski narod seveda ni isto, kot je Cer- kev na Slovenskem. Danes mnogi Slovenci  % 7 &    *  1, <7            $ niso niti kršèeni in torej niso katoliški ver- niki. Zakonik Cerkvenega prava doloèa: “Verniki so tisti, ki se s krstom vèlenijo v Kri- stusa in postanejo Bo`je ljudstvo” (kan. 204). V tem pogledu je situacija bistveno drugaèna in mnogo slabša, kot je bila pred 2. svetov- no vojno. Tudi mnogi kršèeni se ne prište- vajo k Cerkvi ali pa `ivijo brez povezave z njo. Vendar tudi ti lahko na svoj naèin prispevajo k duhovnemu utripu slovenskega naroda. Vse, kar je pri njih pozitivnega, moramo ce- niti in poudarjati zlasti tisto, kar nas z nji- mi dru`i. Pri tem pa sami ne bomo odsto- pali od verskih resnic in moralnega nauka, ki ga je Cerkev prejela od Gospoda. Drugi, ki še niso in morda nikoli ne bodo kršèeni, so po nauku 2. vatikanskega cerkve- nega zbora na razliène naèine naravnani na Bo`je ljudstvo (prim. C 16). Torej so vsi Slo- venci, pa naj se prištevajo med verne ali ne, na nek naèin povezani s Cerkvijo na Sloven- skem. Ona se mora èutiti odgovorna za vse. Po nauku 2. vatikanskega cerkvenega zbora so h katoliški edinosti Bo`jega ljudstva narav- nani “prav vsi ljudje, ki jih Bo`ja milost kli- èe k zvelièanju” (C 16). V tem pogledu bi lah- ko rekli, da je Kristusovo srce tudi srce slo- venskega naroda. Kristus je za vse Slovence umrl na kri`u in nato vstal ter vsem daje dovolj milosti, da se zvelièajo. Èe kdo tega cilja ne bo dosegel, bo sam kriv. Marija je naša du- hovna mati in Sveti Duh je duša slovenske- ga naroda. Nebeški Oèe je tudi Oèe sloven- skega naroda. On nas je ustvaril, Kristus nas je odrešil, Sveti Duh nas posveèuje. Lahko re- èemo, da ima Slovenija in z njo slovenski na- rod tudi svojega angela varuha. Ko se je leta 1916 angel prikazal trem fatimskim pastirè- kom, se je predstavil kot angel Portugalske.     7       * Vsekakor so na duhovni utrip slovenske- ga naroda in predvsem Cerkve na Sloven- skem vplivali, še vplivajo in bodo vplivali tudi v prihodnosti predvsem trije dogodki: Drugi vatikanski cerkveni zbor, Plenarni zbor Cerkve na Slovenskem in ustanovitev treh novih škofij. Po Drugem vatikanskem cerkvenem zboru je na zunaj najbolj vidna sprememba na podroèju liturgije, ki je po- polnoma prenovljena in poteka v sloven- skem jeziku. Po Plenarnem zboru, ki je brez dvoma razgibal Cerkev na Slovenskem, pa je najbolj vidno dejstvo, da je vsako leto pri nas posveèeno posebni temi. Tako je bilo leto 2007 posveèeno Svetemu pismu, leto 2008 pa je posveèeno dru`ini. O vsebini Sklepnega dokumenta in o dose`enih sado- vih smo razpravljali na posebnih sreèanjih: `upnijskih, dekanijskih in škofijskih. V letu 2008 pa se bo o (ne)uresnièevanju Sklepnega dokumenta Plenarnega zbora zamislila sku- paj vsa Cerkev na Slovenskem. Vse to dogajanje je vidno na zunaj, kaj pa se je na podlagi Drugega vatikanskega cerk- venega zbora in Plenarnega zbora Cerkve na Slovenskem ter vsega drugega na zunaj vid- nega prizadevanja dejansko zgodilo v srcih posameznih vernikov in verskih obèestev ter bo v njih tudi za trajno ostalo, pa je drugo vprašanje. Nanj bi mogel pravilno odgovoriti samo Stvarnik. Presojamo lahko le po zuna- njih znamenjih pri posameznikih in skupno- stih. Ta znamenja ka`ejo na pozitivno no- tranje dogajanje. Veljajo pa besede, ki jih je Gospod v Stari zavezi rekel Samuelu, ko je ta med Jesejevimi sinovi izbiral kralja: “Gos- pod ne vidi, kakor vidi èlovek. Èlovek na- mreè vidi, kar je pred oèmi, Gospod pa vidi v srce” (1 Sam 16,7). Ko razmišljamo o duhovnem utripu slo- venskega naroda v zadnjih desetletjih in pred- vsem danes, se moramo vprašati, ali se je v kristjanih okrepila ljubezen do Boga in do bli`njega ali pa se je morda celo ohladila. Ko je uèitelj postave Jezusa vprašal, katera je naj- veèja zapoved v postavi, je Jezus odgovoril:  % 7 &    *  # “Ljubi Gospoda, svojega Boga, z vsem srcem, z vso dušo in z vsem mišljenjem. To je naj- veèja in prva zapoved. Druga pa je njej po- dobna: Ljubi svojega bli`njega kakor samega sebe. Na teh dveh zapovedih stoji vsa postava in preroki” (Mt 22,37–40). Kdor resnièno lju- bi Boga in bli`njega, izpolnjuje tudi vse druge zapovedi in `ivi po evangeliju. Ljubezen na- mreè vse, kar je te`ko, napravi lahko. Smo pred vprašanjem, kaj je tisto, ali bo- lje: kdo je tisti, ki najbolj vpliva na èloveka in od znotraj spreminja njegovo srce. Brez dvoma je to Kristus sam, ki deluje po Sve- tem Duhu, saj poznamo njegove besede: “Brez mene ne morete storiti nièesar” (Jn 15,5). Jezus je ta stavek izrekel v povezavi s priliko o trti in mladikah: “Ostanite v meni in jaz v vas. Kakor mladika ne more sama ro- diti sadu, èe ne ostane na trti, tako tudi vi ne, èe ne ostanete v meni. Jaz sem trta, vi mla- dike. Kdor ostane v meni in jaz v njem, ta rodi obilo sadu, kajti brez mene ne morete storiti nièesar” (Jn 15,4–5). Iz Jezusovega nauka sledi, da k duhovne- mu utripu slovenskega naroda najbolj pris- pevajo tisti, ki so najbolj povezani z njim, tj. tisti, ki so njegove najbolj rodovitne mladike. Zato bi pri našem duhovnem prizadevanju moralo biti v ospredju vse, kar nas najbolj povezuje s Kristusom in po njem s troedinim Bogom. Iz povezanosti z njim bo v nas ra- sla ljubezen do Boga in do bli`njega. Tudi trije prej omenjeni dogodki, ki ima- jo veliko objektivno vrednost, dobijo za po- sameznega slovenskega kristjana vrednost predvsem po tem, koliko vplivajo na njegovo ljubezen do Boga in do bli`njega. Seveda se je v Cerkvi na Slovenskem v zad- njih desetletjih zgodilo še marsikaj drugega, kar je tudi pomembno za našo vernost. Spom- nimo se na dvakratni obisk pokojnega pape`a Janeza Pavla II., na razglasitev škofa Antona Martina Slomška za bla`enega ter na obisk kipa fatimske Marije romarice pred desetimi  % 7 &    * Angel Stvarjenja in Bo`iène noèi, 2007. Vitraj, poslikava na plošèo iz veèbarvnega taljenega stekla, 176 x 56 x 1,5 cm. Kapela Bo`je ljubezni, Dom dr. Janka Benedika, Radovljica.      leti. Na mladino gotovo pozitivno vpliva vsa- koleten mno`ièen shod na tretjo soboto v sep- tembru v Stièni, kjer se zbere okrog sedem ti- soè fantov in deklet. Zelo mno`ièna so roma- nja v Med`ugorje, èeprav nadnaravnega zna- èaja Marijinih prikazovanj Cerkev še ni priz- nala, posamezna prièevanja pa ka`ejo, da mar- sikdo tam najde ali poglobi svojo vero. Tudi v Lurd in Fatimo Slovenci radi romajo, pa se- veda v domaèa romarska svetišèa. Na vsako romanje bi se bilo treba dobro pripraviti, da bi bilo res pravo romanje in ne (samo) izlet.         Prerok Jeremija je pripadnikom izraelskega ljudstva, ki so bili v babilonski su`nosti, po- sredoval tola`ilno Bo`jo napoved: “Glej, zbe- rem jih iz vseh de`el, kamor sem jih izgnal v svoji jezi in srdu in velikem gnevu, in jih pri- peljem nazaj v ta kraj ter poskrbim, da bodo varno prebivali. Moje ljudstvo bodo in jaz bom njihov Bog. Dal jim bom eno srce in eno pot, da se me bodo vselej bali, v sreèo sebi in svojim otrokom za seboj” (Jer 32,37–39). Besedilo naznanja, da bo starozavezno Bo`je ljudstvo imelo ‘eno srce’, ki bo popol- noma naravnano na Boga in njegovo voljo. V tem srcu ne bo veè prostora za zlo. Bese- da ‘pot’ pomeni novo `ivljenjsko prakso izraelskega ljudstva. Podobno napoved za izgnance imamo pri preroku Ezekielu: “Dal jim bom eno srce in novega duha bom polo`il v njihovo notra- njost. Odstranil bom kamnito srce iz njiho- vega telesa in jim dal meseno srce, da se bodo ravnali po mojih zakonih, se dr`ali mojih od- lokov in jih izpolnjevali. Moje ljudstvo bodo in jaz bom njihov Bog. Tistim pa, katerih srce teka za ostudnostmi in gnusobami, bom nji- hovo ravnanje spravil na njihovo glavo, go- vori Gospod Bog” (Ezk 11,19–21). Prerok napoveduje, da bo izvoljeno ljuds- tvo imelo ‘eno srce in novega duha’. Gre za popolno prenovo vsega bitja: mišljenja, èus- tvovanja in volje. Meseno srce je tisto, ki je `ivo in sprejemljivo za Bo`jo postavo. Obra- zec “Moje ljudstvo bodo in jaz bom njihov Bog” najpreprosteje in obenem najpopolneje izra`a medsebojno povezanost med Bogom in izvoljenim ljudstvom. Napovedi prerokov Jeremija in Ezekiela se v polnosti niso uresnièile na starozavez- nem Bo`jem ljudstvu. Udejanjile so se na no- vozaveznem Bo`jem ljudstvu, na Cerkvi. Zato veljajo tudi za Cerkev na Slovenskem in v povezanosti z njo za slovenski narod. Pre- rok tudi nam govori: “Moje ljudstvo bodo in jaz bom njihov Bog.” To je èudovit pro- gram, ki pa smo ga, `al, z naše strani le de- loma uresnièili. ‘Ena pot’ je pravzaprav Kri- stus, saj je rekel: “Jaz sem pot, resnica in `iv- ljenje” (Jn 14,6). ‘Eno srce’, o katerem govorita preroka Je- remija in Ezekiel, je v novozaveznem Bo`- jem ljudstvu in zato tudi v Cerkvi na Sloven- skem Kristusovo srce. V povezanosti s Cerk- vijo na Slovenskem pa je Kristusovo srce tudi srce slovenskega naroda. Po besedah preroka Ezekiela je Kristusovo srce tudi ‘meseno srce’, ki zahteva, da se ravnamo po Bo`jih zapo- vedih. Jezusovo srce deluje in poganja du- hovno kri svoje milosti po duhovnih `ilah slovenskega naroda, kjer so te `ile `ive ter niso zakrnele in ne zamašene. Marsikje opa`amo, da se te `ile mašijo, pa naj bo to pri kristjanih ali pri drugaèe misleèih: pri posameznikih, po dru`inah in `upnijah. Premnogi namreè ne poznajo in ne priznavajo veè greha in se ne ozirajo na Bo`je zapovedi. Èim bolj bomo povezani s Kristusom, tem bolj bo njegovo Srce utripalo v slovenskem narodu. Èim veè kristjanov bo imelo Jezusa Kristusa za svoje središèe, tem bolj bo tudi zaz- naven duhovni utrip slovenskega naroda.        Veèkrat kdo navaja, koliko škode je pov- zroèil komunistièni totalitarizem. To seve-  % 7 &    *  # da dr`i. Vendar pa moramo upoštevati, da na Zahodu, kjer ni bilo komunizma, duhov- no stanje ni niè boljše od našega, ampak še prej celo slabše. Tam so v `alostnem procesu razkristjanjevanja precej pred nami. Ali jim bomo v vsem slabem sledili? Zelo pomemben dogodek za slovenski na- rod je bila njegova razdru`itev od Jugosla- vije in osamosvojitev ter osvoboditev izpod komunistiènega totalitarizma, ki je vseskozi na razliène naèine oviral versko svobodo. Èlo- vek bi prièakoval, da bo ta dvojna osvobo- ditev prinesla slovenskemu narodu pravca- to versko renesanso. Res so se posamezniki, ki so se prej iz strahu pred re`imom dr`ali daleè od Cerkve, vkljuèili vanjo in zaèeli red- no obiskovati obrede. A teh povratnikov ni prav veliko. V vernikih je še vedno ostal za- koreninjen strah, ki prepreèuje, da bi svojo vero sprošèeno pokazali tudi v javnosti. Za pravilno svobodno `ivljenje je potreb- na osebna zrelost, ki pa je marsikdo ni imel. @e sv. Pavel se je zavedal dvoreznosti svobo- de, ko je zapisal: “Vi ste namreè poklicani k svobodi, bratje. Le da vam svoboda ne bo pretveza za meso, temveè slu`ite drug dru- gemu po ljubezni” (Gal 5,13). Kmalu po osamosvojitvi Slovenije se je celo pospešil proces razkristjanjevanja, ki pri veèini kristjanov vodi v versko brezbri`nost. Èuti se porast liberalizma in framasonstva. Zato se je duhovni utrip slovenskega naro- da precej poslabšal in se še slabša. Gremo za Zahodom in ga posnemamo v slabem, ne v dobrem. Starejši, ki odhajajo, niso uspeli svo- je vere prenesti na svoje potomce. Mnogi mladi rastejo in `ivijo brez Kristusa, brez mo- ralnih in verskih vrednot. Prelom s preteklost- jo in njenimi vrednotami, ki se je leta 1945 nasilno izvršil, se je zdaj še poglobil. V ve- liki meri razdiralno vplivajo mediji. Ti us- tvarjajo novo kulturo, ki je veèkrat v nasprot- ju s èloveškim in kršèanskim èutenjem in rav- nanjem. Uveljavil se je praktièni materiali- zem in porabništvo ter u`ivaštvo. Èlovek, ki je silno napredoval na podroèju znanosti in tehnike, je po drugi strani zelo zaostal in celo nazadoval na podroèju duhovnosti. Katastrofalen je padec vrednot, razliène oblike zasvojenosti se vedno bolj širijo, tudi mnogi kristjani jemljejo iz evangelija le ti- sto, kar jim prija, ne pa vseh Jezusovih zahtev. Marsikdo sicer sprejema Kristusa, a ne nje- govih zapovedi. Velika nadloga je razvajenost, ki se ka`e `e pri vzgoji otrok v domaèi dru- `ini. Ti otroci pozneje ne bodo zmogli biti dobri dru`inski oèetje in matere ter uspešni vzgojitelji svojih otrok. Sploh je dru`ina v veliki krizi in v precejšnji meri celo v razpadu. Upada število rojstev, veliko je splavov in mnogo je loèenih zakonov. Vèasih so vsaj v javnosti veèinoma zagovarjali vrednote, ki so skladne z desetimi Bo`jimi zapovedmi, danes pa celo parlament sprejema zakone, ki so v oèitnem nasprotju s temi zakoni. Do- voljen je splav, istospolne zveze; skupno `iv- ljenje brez sklenitve zakona prinaša celo ma- terialne koristi. V prejšnjih èasih je javno mnenje vse te stranpoti obsojalo, danes pa smo se nanje kar navadili. Mnogi, ki tako `ivijo, se tega ne sramujejo, èeprav hoèejo biti kristjani. Zato bi morala biti prednostna naloga našega prizadevanja prav pastorala dru`ine. Velika je verska nevednost. Dru`ine, ki naj bi versko vzgajale svoje otroke, tega niso sposobne, ker veèinoma nimajo potrebnega znanja, zlasti pa svoje vere ne prakticirajo. Tudi duhovniki ne izkoristimo vseh mo`- nosti, ki jih imamo na voljo. Katehet se ne- kako boji, da bi mladino odbil, zato se ji pri- lagaja, da jo sploh zbere skupaj. Kristjani bi potrebovali jasen osnovni pouk o veri, ti- sto, kar je v Katekizmu katoliške Cerkve ali vsaj v njenem Kompendiju. Duhovniki pri nedeljskih pridigah veèinoma obnavljamo vsebino prebrane Bo`je besede, naši verniki pa bi potrebovali sistematièno katehezo, se-  % 7 &    *      veda ob naslonitvi na Bo`jo besedo. Boji- mo se oznanjati celoten nauk Cerkve, na pri- mer o poslednjih reèeh, tudi o nevarnosti veènega pogubljenja. S padanjem kršèanske vernosti so se za- èele širiti razliène sekte in praznoverje. Ko èlovek, ki je po naravi religiozno bitje, za- pusti pravo vero, išèe nadomestke. Zaradi vseh navedenih in drugih negativ- nih dejstev se duhovne `ile Cerkve na Slo- venskem in slovenskega naroda mašijo, ali celo sploh odmirajo; tako Kristusovo srce ne more pošiljati svoje milosti po duhovih `i- lah do slehernega Slovenca, niti ne do sle- hernega slovenskega katolièana. Ni pa vse tako èrno! Imamo posameznike in dru`ine ter razna duhovna gibanja ter (mo- litvene) skupine, ki si resno prizadevajo za poglobljeno kršèansko `ivljenje. Marsikje so kristjani dobro povezani z Bogom po molitvi, Bo`ji besedi, mašni daritvi in prejemanju za- kramentov. V primeri z razmerami pred 2. svetovno vojno so ti posamezniki in skup- nosti seveda maloštevilni. Spomnimo se, kako je bila pred 2. svetovno vojno razširjena Marijina dru`ba, koliko fantov in deklet, mo` in `ena je zajela in kako je vplivala na poglob- ljeno versko `ivljenje; koliko dru`in je bilo posveèenih Jezusovem in pozneje Marijine- mu srcu. Med 2. svetovno vojno so bile cerk- ve, ne samo ob nedeljah, ampak tudi ob prvih petkih in prvih sobotah polne. Odpira se vprašanje naših korenin, povratek k tem ko- reninam, seveda ob upoštevanju spremenje- nih razmer.    7 Potrebna bo nova evangelizacija in kate- heza za odrasle, ki vodi do osebne in zrele vere. Kako priti do tistih ljudi, katerim re- èemo, da so oddaljeni, in katerim bi bila nova evangelizacija najbolj potrebna ter so mor- da zanjo dovzetni? Jezusove besede pred nje- govim vnebohodom veljajo tudi nam: “Poj- dite po vsem svetu in oznanite evangelij vse- mu stvarstvu!” (Mr 16,15). “Pojdite torej in naredite vse narode za moje uèence! Kršèujte jih v ime Oèeta in Sina in Svetega Duha in uèite jih izpolnjevati vse, kar koli sem vam zapovedal!” (Mt 28,19–20). Po Jezusovi za- misli naj bi bil slovenski narod kot celota sku- paj z drugimi narodi Jezusov uèenec. Opo- minja nas tudi sv. Pavel: “Èe namreè ozna- njam evangelij, nimam pravice, da bi se po- našal, saj je to zame nujnost. Kajti gorje meni, èe evangelija ne bi oznanjal!” (1 Kor 9,16). Gre najprej za naše prièevanje z `ivlje- njem, za `ivljenje iz ljubezni, za njim pa bo dobila svojo moè tudi `iva beseda, poroje- na iz verske izkušnje. Tu imajo nenadomest- ljivo vlogo kršèanski laiki. Da bi bilo njihovo govorjenje uèinkovito, morajo najprej vzpo- staviti prijateljski odnos z osebami, na katere se obraèajo. Kadar ne bodo mogli govoriti z besedami, bodo govorili s srcem. Zanimali se bodo za bli`njega in za njegove probleme. Bli`nji mora èutiti, da nam je pomemben.  % 7 &    * Simbol evharistije / Meditacija o skrivnosti Svete Trojice, 2006/07. Vitraj, poslikava na plošèo iz veèbarvnega taljenega stekla, premer 66 cm.  #  % 7 &    * Èe se zanimamo za bli`njega, se bo tudi on zaèel zanimati za nas in nas bo zaèel spraše- vati. Tedaj bo prišel trenutek, da bomo ne- vsiljivo spregovorili o svoji veri. Èe bomo pristni kristjani in bomo `iveli, kakor nas uèi evangelij, naše besede ne bodo prazne. Dobra metoda je metoda pri`iganja lu- èi. Tema se namreè pre`ene samo z luèjo. Zato je bolje pri`gati luè, kakor preklinja- ti temo. Posredovati moramo Jezusovo luè, saj je on luè sveta: “Jaz sem luè sveta. Kdor hodi za menoj, ne bo hodil v temi, temveè bo imel luè `ivljenja” (Jn 8,12). “Jaz sem prišel kot luè na svet, da nihèe, kdor veruje vame, ne ostane v temi” (Jn 12,46). Treba je hoditi za Jezusom in vztrajno verovati vanj, da bomo postali dele`ni njegove luèi in bomo tudi mi luè sveta: “Vi ste luè sveta” (Mt 5,14). Potrebujemo svetnikov, ki bodo svetili z luèjo Kristusove svetosti. Ne prièuje pa le posameznik, ampak še bolj skupina, ki je zbrana v Jezusovem imenu, kajti tedaj je sam Jezus v skupini (prim. Mt 18,20). V takšni skupini se èuti medsebojna ljubezen in edinost. Pri tem gre za prièeva- nje obèestvene duhovnosti, prièevanje nav- zoèega in dejavnega Jezusa samega. Uresnièile se bodo njegove besede: “Po tem bodo vsi spoznali, da ste moji uèenci, èe boste med seboj imeli ljubezen” (Jn 13,35). Pri evangelizaciji bodo imeli vedno veèji pomen kršèanski mediji. Tu bo treba še mar- sikaj postoriti. V središèu evangelizacije mora biti Kristus in njegov evangelij. Med nami in v nas je navzoè po Svetem Duhu, po Bo`ji besedi, po zakramentih in kršèanskem `iv- ljenju, po predstojnikih, po razliènih skupi- nah in sploh v celotni Cerkvi. Kristus pre- prièljivo odgovarja na zapletena vprašanja da- našnjega èloveka. Upoštevati bomo morali tudi njegov nauk o kri`u, kajti le po spreje- manju kri`a lahko kljubujemo razvajenosti in postanemo podobni Kristusu: “Èe hoèe kdo iti za menoj, naj se odpove sebi in vzame vsak dan svoj kri` ter hodi za menoj” (Lk 9,23). “Kdor ne nosi svojega kri`a in ne hodi za menoj, ne more biti moj uèenec” (Lk 14,27). Èe bomo oznanjali celoten Jezusov evangelij, tudi njegov evangelij o kri`u in nje- gove bolj zahtevne zapovedi, lahko raèunamo na izdatno pomoè njegove milosti. Poplitve- nega evangelija pa ne bo podpiral, zato se zanj ne bodo odloèali tisti mladi, ki resno in od- govorno jemljejo svoje `ivljenje. Vkljuèenost v Evropo nas ne sme vodi- ti do sprejemanja negativnosti, ki so se uve- ljavile na tej stari celini. Prav je, da sprejme- mo pozitivna dejstva, negativnih pa se je treba izogibati. Poglabljati bo treba dialog med kristjani razliènih veroizpovedi ter med krist- jani in pripadniki drugih verstev. Kristjan sam zase ne bo mogel vzdr`ati. Reševale ga bodo razliène male skupine in obèestva ter kršèanska duhovna gibanja. Gre za to, da bi uresnièevali Cerkev v malem, od dru`ine pa do veèjih skupnosti. Te kršèan- ske skupine in gibanja `e danes znatno pris- pevajo k duhovnemu utripu slovenskega na- roda. Še veèjo vlogo pa bodo imele v prihod- nosti, zato se jih ni treba bati, kakor se èu- ti še danes ta strah in odklanjanje pri neka- terih duhovnikih. Morajo pa biti omenjene skupine in gibanja v edinosti s pastirji Cerkve in med seboj. Upoštevati je treba tudi delovanje Svetega Duha, ki nas vedno znova preseneèa. Ne sme- mo izgubiti upanja! Iz krize se vedno lahko rodi kaj dobrega, èe ne bomo odpovedali. Zaupati moramo, da Cerkve peklenska vrata ne bodo premagala. Opiramo se na Jezusovo obljubo: “Jaz sem z vami vse dni do konca sveta” (Mt 28,20). Vsaj za bli`njo prihodnost lahko sklepa- mo, da bodo Slovenci vedno bolj razkristja- njeni in bo javno mnenje vedno bolj pogan- sko, kakor da nastopa temna noè vere in Boga. Vendar pa se bo skupnost kristjanov, ki bo ostala zvesta, v svoji veri, upanju in lju-       % 7 &    * bezni še bolj utrdila. Potrebna bo vzgoja za osebno zrelost in samostojno presojanje, za plavanje proti toku in dosledno `ivljenje po evangeliju ter po nauku Cerkve. Pravi kristjan ne bo su`enj javnega mnenja, ampak se bo odloèal za kršèanski naèin bivanja, èeprav bo pri tem trpel materialno škodo ali se bodo morda iz njega celo norèevali. Takrat se bo ravnal po Jezusovem blagru: “Blagor vam, kadar vas bodo zaradi mene zasramovali, pre- ganjali in vse húdo o vas la`nivo govorili. Ve- selite in radujte se, kajti vaše plaèilo v nebesih je veliko” (Mt 5,11–12). Ker bo versko `ivljenje v razkristjanjenem okolju te`je, bo kristjan potreboval veè mo- litve in sploh duhovnega poglabljanja. Ne bo dovolj samo obisk nedeljske in prazniške ma- šne daritve. Kristjan bo zato hodil na duhovne vaje in podobne duhovne prireditve, v skla- du s svojim poklicem in sposobnostmi ter nag- njenji se bo vkljuèeval v kršèanska duhovna gibanja in razliène skupnosti ter obiskoval du- hovne teèaje kršèanskega izobra`evanja. Bog ima svoja pota in marsikoga s pomoè- jo preizkušenj pripelje do verske in duhov- ne poglobitve. O tem bi vedeli veliko pove- dati tisti, ki sprejemajo te ljudi po naših ro- marskih cerkvah. Naši samostani kot duhov- ne oaze, domovi duhovnosti in romarska sve- tišèa bodo vedno bolj pomembni kraji po- vezanosti z Bogom in tudi med seboj. Pogled v zgodovino katoliške Cerkve nas lahko pouèi, da je pri ohranjanju in poglab- ljanju vere pri naših prednikih imela izredno veliko vlogo prav Mati Marija. Kjer je zamrlo Marijino èešèenje, je kaj kmalu nazadovala tudi vera v Kristusa. Niè èudnega, saj je ona Mati Cerkve! Kdo pa naj se zanima za Cer- kev, èe ne prav njena Mati? Razveseljivo zna- menje našega èasa je dejstvo, da se obisk Ma- rijinih romarskih svetišè strmo poveèuje. Med njimi je na prvem mestu narodno svetišèe na Brezjah z Marijo Pomagaj, ki je “vseh sloven- skih src Kraljica”. Poglobljeno in kristocen- trièno naravnano Marijino èešèenje nas bo vo- dilo v poglobitev vere, upanja in ljubezni. Današnje stanje nas ne sme navdajati s pe- simizmom, saj je bilo v dvatisoèletni zgodo- vini Cerkve `e veèkrat še bolj kritièno, ka- kor je danes. Z nami je Kristus, Sveti Duh in nebeški Oèe. Z nami je Devica Marija, an- geli in vsi zvelièani Slovenci. Danes imamo v vesoljni Cerkvi svetniške pape`e in mno- go svetnikov, saj je pape` Janez Pavel II. raz- glasil veè bla`enih in svetnikov, kakor so jih pred njim vsi pape`i skupaj. Preganjanja Cerkve v prejšnjem stoletju so dala mnogo muèencev, ki so zdaj pri Bogu naši vzorni- ki in priprošnjiki. Ob upadanju števila prak- tiènih kristjanov naj nas tola`ijo Kristusove besede: “Ne boj se, mala èreda, kajti vaš Oèe je sklenil, da vam da kraljestvo!” (Lk 12,32). Bog, ki je dopustil, ne pa hotel tak razvoj Evrope in slovenskega naroda, ker on greh samo dopušèa, ne pa `eli, bo znal konèno vse obrniti na dobro. Zgodilo se bo, kar je Devica Marija napovedala fatimskim pastirèkom in kar je pokojni pape` Janez Pavel II. pogosto omenjal: “Konèno bo moje brezmade`no Srce slavilo zmago.” S tem bo slavilo zma- go tudi presveto Jezusovo srce. Mi pa mo- ramo pri tem prispevati svoj dele`!