giasilo socialistične zveze delovnega ljudstva
titovo velenje, 6. oktobra 1983
8. oktober - praznik občine Velenje
Želje ob prazniku
Predvsem bi želel, da uresničimo vse tisto, kar smo načrtovali v naših razvojnih programih, tako v občini kot tudi v širši skupnosti. Vem, da nam trenutno težave onemogočajo marsikatero razvojno usmeritev, vendar pa to ne sme biti izgovor, da ne bi vsak po svojih močeh, znaqju in sposobnosti prispeval kar največ. Vedno je razvoj slonel na znanju, sposobnosti posameznikov ter sposobnosti in pripravljenosti okolja, da upošteva in spoštuje dobre in strokovne nasvete, usmeritve in delo.
Brez tega pa se ne bomo izkopali iz težav, ki naj nam ne bodo samo slaba izkušnja, pač pa dobra šola, kam nas slabo gospodarjenji in odločanje lahko pripelje. Zato tudi poudarjam, da moramo ceniti znanje in prizadevanje vseh tistih, ki resnično želijo več in bolje delati, pa tudi pravilno in objektivno odločati. Želel bi, da tudi kot samoupravljalci več naredimo, da ne prepuščamo odločanja organom in posameznikom, da
razvijemo sistem dogovarjanja in sporazumevanja, skratka, da krepimo delegatski sistem. Tudi tako, da preverimo ali so pooblastila delegatov, ki odločajo v našem imenu, vedno ustrezna in potrebna, in če je potrebno lahko kdaj kakšno odločitev teh organov po delegatsko samoupravni poti tudi prekličemo in sami sprejmemo bolj primerno.
Naše mesto je bilo nekdaj vzor prostovoljnega dela. Žal je to v zadnjih letih precej zamrlo. Zato je toliko bolj vredna pobuda delegatov RLV z zadnjega zasedanja zbora združenega dela občinske skupščine, da bi s prostovoljnim delom vsi pomagali Gorenju pri izvrševanju sanacije in pri odpravljanju nakopičenih težav. Menim, da bi lahko to pobudo izkoristili za ponovno oživitev in medsebojno pomoč med organizacijami združenega dela in med občani. Prav takšen način dela je dokazal, da najbolj zbližuje ljudi, krepi občutek solidarnosti in daje zadovoljstvo. In prav to — krepitev skupnosti in
skupnega — bi nam moralo biti vodilo pri delu. S tem pomagamo sebi.
Želja je veliko. Veliko jih je bilo povedanih ob mnogih priložnostih. Večina teh je uresničljivih — uresničili pa jh bomo le s skupnim in odgovornim delom, z znanjem in poštenjem.
Dolgoročni program stabilizacije nam daje rešitve, da se izkopljemo iz težav, moramo pa biti pripravljeni, da z delom do-kažemo, da nam ni vseeno, kdaj in kako bomo postavljene cilje dosegli. Ti pa so dosegljivi, če bomo sami storili vse in to tudi zahtevali od našega okolja, če smo za resnično in učinkovito samoupravljanje in samoupravno odločanje in če čutimo, da smo vsi člani ene skupnosti. S temi željami čestitam vsem našim delovnim ljudem in občanom — praznik naše občine.
Predsednik skupščine občine Janez Basle
Iskreno čestitamo vsem delovnim
ljudem in o bčanom občine Velenje za 8. oktober!
Skupščina občine Velenje Izvršni svet skupščine občine Velenje Občinska konferenca SZDL Velenje
Občinski komite ZKS Velenje Občinski svet ZSS
Občinski odbor ZZB NOV Velenje Občinska konferenca ZSMS Velenje Občinska konferenca ZRVS Velenje
2 stran * RcjS CaS
praznični pogovor
Titovo Velenje ★
6. oktobra 1983
Ijih vlivajo novo upanje
NAŠ ČAS: Pred nami je spet 8. oktober, praznik naše občine. Obdobje med lanskim in letošnjim praznikom je bilo za naše gospodarstvo dokaj težko. Katere so bile poglavitne značilnosti tega obdobja?
JANEZ BASLE: ,,Za to obdobje je bilo značilno, da so se pogoji gospodarjenja še slabšali. Prisotna je bila velika inflacija, cene niso bile usklajtne, delovne organizacije pa so imele poleg tega še težave z nabavo repromaterialov. Vsi ti negativni učinki so ravno v tem obdobju skupaj s posledicami odločitev in slabega gospodarjenja v preteklosti povzročili povečanje izgub. Tako smo postali letos občina, ki ima večino izgub v republiki.
Upam pa, da je letošnje leto zadnje s takšnimi gibanji. V mislih imam nameč delavce Gorenja, ki so predlagali ukrepe družbenega varstva. Nč zaradi tega, ker sami ne bi bili sposobni tega razrešiti, ampak predvsem zato, da bi hitreje našli rešitve za določena vprašanja. Pomembne odločitve so bile tndi likvidacija Gorenja Koerting, resna ocena stanja v vseh delih Gorenja in tudi odločitve na osno-v tega. V zadnjem času pa so bili - orjeni tudi veliki napori za povečanje produktivnosti vseh zaposlenih. Prav tako pa so v vseh delovnih okoljih močno povečali izvoz ter dosegli v proizvodnji številne rekorde. Menim, da je pomembno, da so delavci REK, kljub velikim proizvodnim dosežkom — rekordnemu izkopu 5 milijonov ton premoga in pri veliki obratni sposobnosti TEŠ, uvideli, da bodo rezultati še boljši, če bodo odločneje pristopili k razreševanju slabosti. Tu so že določeni rezultati v TEŠ, razrešili so določene kadrovske težave ter pričeli odločneje uresničevat skupne naloge. Omeniti pa je potrebno še številne druge napore, ki so bili storjeni v organizacijah združenega dela velenjske občine predvsem na področju izvoza. Zelo pomembna pa je pobuda delavcev za sodelovanje in pomoč pri odpravi težav v Gorenju."
BOŽO LEDNIK: „V naši občini ie težko govoriti o gospodarstvu na splošno. Vedno ga moramo razdeliti v tri skupine, in sicer na REK, Gorenje in ostali del. O prvih dveh je veliko govoril predsednik skupščine. Naj dodam le še i o, da se v zadnjem času stanje vendarle izboljšuje. Banke se pripravljajo, da bodo nudile sredstva za dolgoročno kreditiranje obratnih sredstev, odločnejše so akcije za izvedbo reorganizacije v elektrogospodarstvu Slovenije, v zadnjem času pa potekajo intenzivne razprave o izvajanju srednjeročnega piograma v REK. Mislim, da bodo te razprave, ki jih bomo povzeli tudi na skupščini v zboru združenega dela, dale pomemben prispevek k nadaljnji usmeritvi REK.
Naj še enkrat poudarim, da so naše delovne organizacije dosegle veliko na področju izvoza. V osmih mesecih smo ga uresničili v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta kar z indeksom I4y, konvertibilni uvoz pa pokrivamo j že z indeksom 125.
Pomembne gospodarske uspehe J dosi .c.ijo organizacije s področja i
konfekcije, tako Modni salon kot tozd Elkroja v Šoštanju. Stanje je boljše tudi v Tovarni usnja Šoštanj, velik napredek je bil dosežen v kmetijstvu in ne nazadnje v drobnemu gospodarstvu, ki je zelo pomembna panoga in v njem resnično lahko iščemo hitrejši napredek ter uveljavljanje ustvarjalnosti, dela in zaposlovanja ljudi v občini."
NAS ČAS: Leto gre h koncu. Prav v tem času v vseh okoljih vlagamo ogromne sile za večjo proizvodnjo, večji izvoz. Tudi z udarniškim delom (tu mislimo na delavce Gorenja, na rudarje . . .) skušamo doseči zastavljene cilje. Podobne napore vlagajo tudi delavci v ostalih organizacijah združenega dela v občini. Kljub vsem naporom pa uspehi v posameznih okoljih vendarle še niso zadovoljivi. Kje so glavni razlogi zalo. še zlasti ker so se delavci pripravljeni odreči marsičemu za boljši jutri.
JANEZ BASLE: ,.Glede na vložene naloge rezultati v vseh okoljih niso takšni, kol bi lahko bili. Glavni vzrok je gotovo v tem, da še vedno niso razrešene izgube preteklih let. Problematične so predvsem izgube, ki so nastale v enotah v tujini, saj gre tu zaradi velikih obresti in padca dinarja nepremostljive ovire. Izguba se prav zaradi tega povečuje tudi za po 10 milijonov dinarjev na dan. Dokler tega ne bomo razrešili, tudi naši napori ne bodo imeli ustreznih rezultatov. Če ponovno omenim Gorenje, ki je pač trenutno glavni vzrok za težave v občini, so problem tudi neusklajene cene. Te je potrebno nemudoma uskladiti, torej povišati, saj so trenutno neskladja cen med polizdelki in proizvodi Gorenja resnično že grozovita. Takšno slabo stanje pa vpliva tudi na organizacije, ki imajo sicer dobre programe, ne morejo pa jih uresničiti zaradi likvidnostnih težav v občini.
Položaj je tak, da težji skorajda ne more biti, vendar pa sem prepričan, da bomo z napori in delom ki ga vlagamo v razreševanje gospodarskega položaja, prepričali slovensko združeno delo, da se mu splača pomagati. Ta pomoč nam je potrebna predvsem za razrešitev nastalih izgub. Mislim, da izpolnjujemo pogoje, ki so jih postavili delegati v zborih slovenske skupščine, ko so rekli, da moramo najprej sami storiti vse in da sedaj upravičeno pričakujemo, da bomo ta problem skupno razrešili."
B0?0 LEDNIK: ,,Vzroke, z:ikaj se gospodarske razmere hitreje zboljšujejo, hitreje je treba iskati že v analizi in programih ukrepov, ki jih zajema dolgoročni program gospodarske stabilizacije. Tega bomo morali tudi v občini dosledneje uresničevati, čeprav moram reči, da smo veliko tega, kar je v programu zapisanega, že uresničili."
iakaj se gospodarske razmere hitreje zboljšujejo hilreje jeba
NAŠ ČAS: Proti koncu leta navadno gospodarske organizacije dosegajo najboljše rezultate. Se bodo sedanji uspehi še izboljšali? Bomo lahko z večjim optimizmom siopili v piiitoiinje leto?
BOŽO LEDNIK: na osnovi cclaniih rezultatov in zastavljenih
aktivnosti v Gorenju, Rudarsko eleklroenergelskem kombinatu in ludi večje prizadevnosti vseh ostalih v občini lahko upamo, da bomo v novo lclu stopili s pozitivnim trendom rasti gospodarske moči."
NAŠ ČAS: Gorenje se ie znašlo v izredno težkem položaju, ki ne bremeni le njih, ampak celotno občino Velenje pa tudi širšo dru/heno skupnost. Delavci in novo vodstvo so že sprejeli vrsto ukrepov za odpravo pomanjkljivosti, ki so se nakopičile v prejšnjih lotili. Doseženi so bili tudi precejšnji uspehi, vendar pa je očitno, da sami celotnega problema ne bodo mogli razrešiti. Dana je bila že vrsta pobud, kako bi se v to vključevala širša družbena skupnost. O tem smo v našem pogovoru že govorili, bi morda še kaj dodali .'
BOŽO LEDNIK: ,,Moram reči, da je širša družbena skupnost vključena v razreševanje problema Gorenja že dalj časa. Ne smemo pozabili, da jc predvsem Ljubljanska banka-združena banka in združeno delo Slovenije, prevzelo devizne in dinarske obveznosti Gorenja in je pravzaprav omogočilo postopno likvidacijo Koeriinga-. Organizacije združenega dela širom Slovenije, pa pomagajo ludi pri oskrbi surovin. Menim, da je s tega vidika potrebno omeniti veliko pomoč, ki smo jo doživeli v Sloveniji, v posameznih družbeno poliličnih skupnostih pa ludi v samem Izvršnem svetu SR Slovenije, ko smo polrebovali kadrovsko okrepitev oziroma sestavo začasnih poslovodnih organov Gorenja. Zaradi tega so se marsikje lahko znašli v težavah, ker so dali svoje najboljše ljudi k nam. Pravkar teče akcija za vključevanje slovenskega, jugoslovanskega in tujega strokovnega znanja v Gorenje, se pravi v praktično razreševanje in izboljšanje poslovanja ter drugih ukrepov, ki so potrebni. Nenazadnje je treba omeniti pripravljenost občanov Velenja. Spoznali smo namreč, da je pomoč Gorenju pravzaprav pomoč samemu sebi. Gre za pobudo, ki je bila dana na zadnjem zasedanju zbora združenega dela občine Velenje, da bi se odločili za pomoč oblike solidarnostne dnine ter se vključevali v solidarnostno delo. Gorenje pa naj pripravi vse možne načine, kako bi občani oziroma združeno delo lahko pomagali."
NAŠ ČAS: V občini Velenje smo s (remi referendumi veliko pridobili. Z zbranim denarjem, ki smo ga občani oplemenilili s prostovoljnim delom in laslnimi prispevki, so bili zgrajeni šlevilni prepotrehni objekti, ki lajšajo in bogatijo naš vsakdan. Tretji samoprispevek se bo iztekal aprila 1985. Kljub skokoviti inflaciji smo tudi tokrat uresničili večino zastavljenih nalog. Nekatere naloge pa vendarle še ostajajo.
JANEZ BASLE: ,,Na zadnji seji vseh ireh zborov naše občinske skupščine ter skupščine kulturne skupnosti smo med drugim ocenjevali tudi uresničevanje tretjega krajevnega samoprispevka. Delegati so menili, da je bil zaradi dobrega sodelovanja krajevnih skunnosti pri izvajanju tega programa denar kar najbolj ko-risino uporablja en. V celoti bo
uresničen B program (to je program po posameznih krajevnih skupnostih), silovita inflacija pa nam onemogoča, da bi v celoti uresničili skupni — A program, to je, da bi zgradili šesto osnovno in glasbeno šolo. Dane so bile pobude, da je potrebno najti rešitev, ki bi omogočila, da glasbeno šolo vendarle zgradimo. Potrebno pa je poiskati tudi druge možne rešitve za premostitev trenutnega pritiska na odpiranje novih oddelkov osnovnih šol z. razširitvijo obstoječih šol. Prav tako so delegati ocenili, da bo potrebno razmišljati o podaljšanju tretjega samoprispevka do konca leta 1985, da bi tako uresničili tako spremenjeni skupni program in pa dokončali še nekatera nujna dela v posameznih krajevnih skupnostih. Mislim, da so delegati tu realno ocenjevali, in da so sprejeli dobra stališča."
NAS CAS: Namenimo še nekaj besed delovanja samoupravnih interesnih skupnosti. Tudi v njih se
v	zadnjem obdobju vedno bolj izrazito odražajo težave našega gospodarstva. Zaradi omejenosti sredstev so vedno bolj prisiljene zmanjševati svojo dejavnost. Kaj sfroriti. da stabilizacija na tem področju ne bi bila stagnacija?
JANEZ BASLE: ,.Težek gospodarski položaj ima poleg vpliva na osebne dohodke, ki so v nekaterih delovnih organizacijah že na meji sprejemljivosti, največji vpliv ravno na to področje. To pa je odraz visoke rasti zaposlovanja
Y	preteklih lelih. Potrebe pa so prav v tem obdobju največje, tako za področje izobraževanja, otroškega varstva, zdravstva kot stanovanjsko problematiko. Ta vprašanja pa moramo reševati sedaj', ko nimamo dohodka.
BOŽO LEDNIK: „Z manjšimi sredstvi ne moremo zagotavljati enakega obsega. Zato bo potreben v samoupravnih interesnih skupnostih selektiven pristop, to pomeni pokrivati tisto, kar je zares potrebno. Vključevati bo potrebno tudi lastne prispevke, neposrednih koristnikov storitev. V obstoječem sistemu pa moramo dvigniti tudi kvaliteto in se odreči vsem oblikam, ki bi pomenile širjenje obremenitev samoupravnih interesnih skupnosti. Še bolj bomo morali opredeljevati tudi prednosti ter združevati sredstva in na ta način uresničevati prednostne naloge. Pričakujemo veliko tudi. od nove organiziranosti samoupravnih
interesnih skupnosti družbenih dejavnosti ter obeh komitejev — za družbene dejavnosti ter za gospodarstvo, varstvo okolja in planiranje.
NAŠ ČAS: V zadnjih letih smo namenili veliko pozornosti sodelovanju s sosednjimi občinami. To sodelovanje pa je še posebej pomembno v sedanjem stabilizacijskem času. Ste z doseženimi povezavami zadovoljni?
BOŽO LEDNIK: ..Spremenjene razmere na področju gospodarjenja so .vplivale tudi na opredelitev sodelovanja s sosednjimi občinami. Skupaj razrešujemo vprašanje preskrbe, imamo nekaj skupnih projektov, kot so mlekarna, Golte, tu je še vedno vroč problem zdramiva. V to sodelovanje med občinami prihajajo novi elementi, ki se kažejo v pripravljenosti za sode-j lovanje, v uveljavljanju zaupanja in v priznavanju tistega, kar je objektivno potrebno in objektivno pogojeno."
JANEZ BASLE: ,,Z doseženim sodelovanjem oziroma s takšnimi rezultati, ki smo jih dosegli na tem področju, ne moremo biti povsem zadovoljni. Čutimo posledice dolgoletnega obnašanja v naši širši družbeni skupnosti. Pozitivno pa je, da smo se tega začeli zavedati in da smo začeli graditi medsebojne vezi. Začeli smo iskati skupne koristi, teh je veliko. Prisotno je hotenje, da odpravimo nesporazume, ki so še prisotni! tu gre konkretno za zdravstvo. Čutiti je veliko pripravljenost pri razreševanju naših problemov — težav v Gorenju, predvsem na področju pomoči s kadri. Izkoristil bi priložnost, da izrazim zahvalo za to nesebično pomoč, ki so jo te občine dale, klub temu, da imajo tudi same zelo velike potrebe. Mislim, da so vse pregrade, še posebej združenega dela, ki so ovirale dobro sodelovanje med občinami, porušene in da bomo naslednji srednjeročni program skupno načrtovali in tudi skupno izvajali. To je čisto ekonomska nuja in naš skupni interes."
NAŠ ČAS: Več zatikanj je pri sodelovanju s pobratenimi občinami, Titovimi pa tudi partnerskimi mesti. To še nikakor ni zaživelo tako kot smo načrtovali in kol bi si želeli.
JANEZ BASLE: ,,2e dalj časa sodelujemo s pobratenimi občinami. Na vsebino tega sodelovanja je prav tako vplivala naša miselnost in obnašanje v preteklem
obdobju. Največja hiba je bila, da sodelovanje ni imelo podlage v sodelovanju združenega dela. To sodelovanje je potekalo predvsem na srečevanju predstavnikov družbeno političnih organizacij in družbeno politične skupnosti. Kljub temu pa so bili doseženi večji uspehi sodelovanja na področju kulture, športa, delno pa tudi na področju izobraževanja.
V družini Titovih mest še nismo dolgo. Tu pa velja ugotoviti, da je pristop realnejši. Sodelovanje je prenešeno v nosilce, v samoupravne interesne skupnosti, v organizacije združenega dela. Osnova je gospodarsko sodelovanje. Tu vidimo velike možnosti za naše gospodarstvo (nabavo reproma-teriala, izmenjava izkušenj, izkoriščanje skupnih zmogljivosti). Velenje ima tukaj odgovorno nalogo, saj je nosilce sodelovanja med združenim delom in ostalimi nosilci sodelovanja v naši republiki. Na takšnih osnovah bomo v bodoče sodelovali tudi s pobratenimi občinami."
NAŠ ČAS: Kljub vsem težavam bomo letošnji praznik proslavili z novimi delovnimi dosežki.
BOŽO LEDNIK: ,,Letos beležimo pridobitve predvsem na. skupnem družbenem standardu; v prvi vrsti velja omeniti zgrajeni vodooskrbni sistem Ljubija, ki je pomembna pridobitev, saj zagotavlja kar tretjino vode, ki smo jo doslej potrebovali. H kraju gre naložba v Topolšici. To sicer ne sovpada z občinskim praznikom, je pa to nova veja, nova dejavnost v občini, ki bo v začetku morala vtreti pot v naš način razmišljanja po drugi strani pa odpira nov vidik gospodarstva v občini. Tretja zadeva so številne delovne zmage po krajevnih skupnostih Omeniti velja izreden dosežek — toplifikacija Konovega. Čez 350 udarniških ur na eno hišo ni majhna stvar in to enotno po vsej krajevni skupnosti. Podobno so še druge takšne zmage, to so vodovodi, gasilski domovi, domovi krajanov, ureditve cest in podobno. Titovo Velenje postaja lepše za veliko pridobitev — pošto, za podhod in celotno okolico, ki smo jo uspeli tako uresničiti kot je bila načrtovana.
BOŽO LEDNIK IN JANEZ BASLE: ,,Vsem občanom občine Velenje iskreno čestitava ob občinskem prazniku."
v ■ m m-
Prizadevanja v vseh oko-
Janez Basle
Pred letošnjim občinskim praznikom smo zaprosili za pogovor predsednika velenjske občinske skupščine Janeza Basleta in predsednika izvršnega sveta skupščine občine Velenje Boža Ledniku.
Bo/o I od iti k
Nagrada Karla Destovnika-Kajuha
Mile in Neva Trampuš
Nagrada Karla Destovnika-Kajuha
Božo
Mohorko
se je zaposlil, je moral spoznati vse faze dela.
„V začetku je bilo težko, počasi pa sem tako, kot delo v rudniku vzljubi vsak knap, rudarjenje vzljubil tudi sam," je povedal o svojih začetkih Jože. In to mu radi verjamemo, saj je v njem vztrajal vse do upokojitve.
Pa ne samo v delo, tudi v družbenopolitično življenje rudnika se je kmalu vključil. Uspešno. Že dobro leto po prihodu so ga izvolili za predsednika rudniškega komiteja Zveze mladine Slovenije. Tukaj je lahko pomagal in pokazal, koliko se je prej v šoli naučil. To so bila tudi leta, ko se je začelo graditi Titovo Velenje. Veliko so naredili udarniško. Pa ni bilo težko. Veseli so bili, da je bilo vojne konec in vsi so se zavedali, da delajo za svoj lepši jutri.
Kmalu za tem, ko je prestopil starostno mejo za delo v mladinski organizaciji, je težišče svojega dela prenesel v organizacijo ZK, kamor je vstopil leta 1953. Leta 1968 je bil imenovan za sekretarja rudniškega komiteja in to funkcijo je opravljal pet let. Toliko časa je bil tudi član občinskega komiteja ZKS Velenje,,bil pa je tudi član častnega razsodišča pri CK ZKS. Vneto je delal povsod, tudi v samoupravnih organih. Leta 1969 so ga za dobo štirih let izvolili za predsednika izvršnega odbora za kadrovsko socialno politiko v RLV, leta 1973 je dobil enoletni mandat predsednika sveta delegatov, od leta 1974 do leta 1978 pa je bil predsednik delavskega sveta tedanje delovne organizacije Rudarsko-ele-ktroenergetskega kombinata Velenje, v istem obdobju pa je bil tudi član delavskega sveta Sozd Elektrogospodarstva Slovenije, funkcijo predsednika delavskega sveta delovne organizacije Rudnika lignita Velenje pa je opravljal od leta 1978 do leta 1982.
Jože je bil tudi osemindvajset let
Šaleška folklorna skupina Koleda, Mile in Neva Trampuš sta eno in isto. Brez njiju te gotovo ne bi bilo, ali vsaj ne takšne, kot je sedaj. Kdor je vsaj enkrat zašel v dom kulture in si ogledal nastop šaleških folkloristov, je Mileta in .Nevo že spoznal.
Njuna življenjska pot je že 25 let povezana s folkloro. Neva se je začela s to dejavnostjo ukvarjati leta 1958. Na pobudo sošolca Borisa Kovačiča se je pridružila folklorni skupini ,,France Marolt". Ker ji plesni koraki v začetku niso šli najbolje ,,od nog", je delo na tem področju za kratek čas prekinila. Toda, folklora jo je osvojila in ni mogla več brez nje. Znova se je pridružila Maroltovcem in z njimi prizadevno vadila, nastopala vse do odhoda v Titovo Velenje. Mile pa o začetkih pri folklori pripove-• duje: ,,Začel sem, na žalost, leto dni za Nevo in se mi to še sedaj ' krepko pozna. Po 25. letih dela na folklornem področju sem v družini še vedno mlajši folklorist." Folklora našima gostoma ni izpolnila le prostih uric, ampak je ,,kriva",« da sta ostala tudi-v življenju skupaj.
Po 10 letih nastopanja in plesanja z Maroltovci, sta se Mile in , Neva vrnila v Titovo Velenje. V tem mladem rudarskem mestu so ju predstavniki Zveze kulturnih organizacij občine Velenje kmalu „našli". ,,Še vedno sva bila navdušena folklorista, zato sva „ugriznila" v to jabolko. Čeprav je bilo treba vložiti ogromno truda, naporov, vztrajava še danes."
Velenjske Kolede ne poznajo le ljubitelji folklorne dejavnosti pri nas, ampak daleč naokoli. Levji delež pri uspešnosti te • skupine imata gotovo Neva in Mile. S skupino sta prepotovala že veliko sveta, vseh nastopov ni mogoče našteti. Toliko bolj bogati pa so njuni vtisi z gostovanj. Še živo v spominu jima je nastop v Franciji, leta 1979,.pa tudi zadnje turneje v Cle-
Srebrni grb občine Velenje
Jože Aljaž
Ob letošnjem občinskem prazniku bo nagrado Srebrni grb občine Velenje prejel Jože A^až. Ta nagrada se podeljuje posameznikom in organizacijam za njihovo izredno sodelovanje pri razvoju občine Velenje ter za uspehe in dosežke, s katerimi se povečuje ugled občine na kulturnem, športnem in drugih področjih. Jože jo bo prejel zaradi svojega posebnega prispevka pri razvoju samoupravnih odnosov v Rudarsko elektroenergetskem kombinatu Franc Leskošek-Luka in za družbenopolitično udejstvovanje v občini Velenje.
,,Zelo presenečen sem bil, ko so mi pred dnevi čestitali, pa sploh
nisem vedel zakaj," je začel pogovor. ,,Vsekakor me je takoj obšel občutek zadovoljstva. Ko pa sem potem razmišljal o tej nagradi, sem pomislil na to, da je še veliko takšnih kot sem jaz, ki so prav tako pomagali graditi rudnik in Titovo Velenje."
V Rudniku lignita Velenje se je zaposlil kot sedemnajstleten fant, ki je v Ljubljani končal rudarski odsek tehnične srednje šole. Zaposlil se je v času, ki je bil mejnik v razvoju naše družbe, leta 1950, ko smo začeli ustanavljati delavske svete. Delo v rudniku je bilo nemehanizirano, o rudarstvu pa takrat še ni vedel veliko. Takoj, ko
član jamske reševalne službe v Rudniku lignita Velenje. Vaje so bile težke, zelo naporne in zelo zahtevne. Najteže je bilo, če se je v rudniku zgodila nesreča. ,,Ko smo
šli reševat v rudnik, smo se vedno podajali v negotovost. Nikoli nismo vedeli, kaj nas v jami čaka. Na nevarnost nisem takrat nikoli pomislil. Treba je bilo reševati. Najteže nam je bilo, če smo v jami zgubili tovariša . . ."
Zmeraj si je prizadeval, da je svoje delo opravil na najboljši način. Pri tem pa je vedno razmišljal, kako bi lahko delo opravil še hitreje, še bolje in še ceneje. Rezultat takega dela so izboljšave, ki jih je predlagal. Najbolj ponosen je vsekakor na nov način endogenih požarov, ki ga je predlagal skupaj z dvema poslovodjema. Toda tudi, ko govori o tem, ostane zvest svoji skromnosti: ,,Samo pomislite, leta 1950, ko sem se zaposlil, smo nakopali pol milijona ton premoga, sedaj ga 5 milijonov. K temu je vsak rudar nekaj prispeval. Vsak želi delo opraviti čim laže in čira ceneje."
Njegova dejavnost pa sega tudi v delo društev. ,,Bil sem večni tajnik Veslaškega kluba," v šali pove, ,,pet let sem bil član upravnega odbora Telovadnega društva Partizan, še sedaj pa pomagam pri Atletskemu klubu Velenje."
Letos junija se je upokojil. Ves čas je bil zvest Rudniku lignita Velenje in kolegom rudarjem. ,,Malo je bilo že težko, ko je bilo potrebno oditi, čez noč ne moreš iz svoje kože, vendar pa je dvaintri-deset rudarskih let kar dovolj." Da pa mu ne bo dolgčas bodo že poskrbeli v njegovi krajevni skupnosti. Svoje bogate izkušnje bo lahko prenesel v novo okolje, in ker je še poln moči in volje do dela, bo tudi tukaj lahko še veliko naredil. Za priznanje, ki ga bo prejel, pa mu čestitamo tudi mi.
M. Krstič-Planinc
pri Koledi ne najdemo prave poti do njih. Poskušali smo že z nastopi, vendar je bil vpis zelo skromen. Gotovo tiči vzrok v tem, da vsak vidi le naše nastope, pozabljajo pa. da je za 10 potrebno že skoraj garaško delo. Tisti, ki pa vzdrži v folklori leto dni, je pa z njo že ,,zastrupljen" in ostane dokler more. Po letu dni začne že nastopati in prav to vliva novih moči in daje pravi čar."
Delo v folklorni skupini Koleda našima sogovornikoma vzame ves prosti čas. Če ima Neva vsaj kakšno urico na voljo, dela na vrtu, večere pa skoraj v celoti namenja vajam. Mile je bolj glasbenik. Igra na vrsto instrumentov, od diatoni-čne harmonike, violine, trobente, instrumenta, ki se ju je naučil igrati v nižji glasbeni šoli, do frulice, jerice. Zna pa zaigrati še na opre-kelj. Neva raje namenja več po-
velandu za ameriške Slovence se bosta vedno rada spominjala.
Vsakemu od nas so mnogo bližje uspehi kot težave. Tudi Miletu in Nevi. Na vprašanje kdaj jima je pri folklori najtežje, je Neva odgovorila: ,,Novi plesi, nove skupine, dnevi pred nastopi niso najtežji. Mnogo huje je ob vpisu, ko se na razpis prijavi zelo malo novih ljubiteljev folklorne dejavnosti. Seveda pa je pred koncerti vedno veliko dela. Toda, če človek ima nekaj rad in delo z veseljem opravlja, najde prav v delu največ zadovoljstva." Za Mileta je najtežje pri folklori takrat, ko po ogromnem naporu, vloženem trudu, mnogih vajah, nastop skupine ne uspe najbolje." Takrat razmišljam, ,,pravi" ali smo na pravi poti ali ne. Mladi se danes v Titovem Velenju premalo zanimajo za to zvrst ljubiteljske dejavnosti. Morda tudi
zornosti korakom in postavitvam kot pa glasbi sami.
Naša sogovornika sta prejela ob letošnjem občinskem prazniku za uspešno delo Kajuhovo nagrado. Mnogim daje kakršnokoli priznanje polet za še uspešnejše delo v prihodnje. Za Mileta in Nevo vemo, da ju ni treba spodbujati. Delala bosta pri Koledi, dokler bosta lahko. Neva si želi le, da bi skupina ostala močna in obdržala vsaj to kvaliteto, ki jo je dosegla sedaj. Pa tudi uspeha na seminarjih, zveznih in republiških. Mile pa je ob koncu pogovora povedal: ,,Ne bom govoril o načrtih, ampak o željah. Želim si, da bi se za folkloro navdušilo več srednje in osnovno šolcev, saj je ta oblika izvenšol-ske dejavnosti zelo primerna za mladega človeka. Uspehi pa, če sodimo doslej, bodo s trdim in vestnim delom prišli sami po sebi."
Božo Mohorko. Svojo učiteljsko pot je pričel na zahodnih obronkih Haloz, v Makolah. Že leta 1961 ga srečamo kot učitelja v nekdanji „Grajski konjušnici", kasneje na osnovni šoli Gustava Šiliha kot učitelja tehničnega pouka in kot likovnega pedagoga v osnovni šoli Antona Aškerca. Leta 1977 pa se je zaposlil v Kulturnem centru „lvan Napotnik" Velenje kot vodja muzejskih zbirk.
Pred njegovim prihodom je muzejska dejavnost že nekaj let nazadovala, z njegovim prizadevanjem pa se je velenjski muzej v nekaj letih uvrstil med pomembnejše slovenske muzeje. Zelo veliko njegovega časa, zagnanosti in dela je Vgrajenega v obnovo gradu, v skrb za ohranitev te edinstvene kulturne dediščine v Šaleški dolini. Za svoje delo bo ob občinskem prazniku prejel nagrado Karla Destovnika — Kajuha, ki se podeljuje za izredne dosežke na vseh področjih ustvarjalnosti. „Nagrado, ki je vsekakor veliko priznanje, ne jemljem kot priznanje samo meni. To je tudi nagrada vsem delavcem Kulturnega centra in še posebno nagrada ožjim sodelavcem na gradu". Pravi, da se za temi besedami ne skriva lažna skromnost, temveč dejstvo. Sam pri tako veliki in zahtevni stvari kot je prenova gradu, brez sodelavcev in denarja namenjenega obnovi, ne bi mogel storiti veliko.
Pod vodstvom Boža Mohorka so v nekaj letih v grajskih prostorih uvedli tri nove zbirke: galerijo slovenskih slikarjev od impresionizma do danes, galerijo Lojzeta Perka in prenovili muzej slovenskih premogovnikov.
Zelo veliko pa je bilo v tem času narejenega za obnovo gradu: obnovili so celoten obrambni zid, grajsko kapelo in obrambni stolp— renesančno rondelo,
zamenjali kritje na obeh traktih nad razstavo mastadonta... S temi posegi so se povečale tudi možnosti za še večje širjenje muzejske ponudbe. Tako bodo v grajski kapeli postavili stalno razstavo sakralij iz škalske cerkve, v ron-deli pa bo razstava batik tehnike Maleša. Zgoraj, kjer so ohranjene še line, skozi katere so na napadalce gradu polivali smolo, pa bo v prihodnjosti zaživela razstava obrambnih sistemov v srednjem veku.
Božo je bil povsod zraven, kot deklica za vse. Nobenega dela se ni ustrašil. Če je bilo potrebno, potrebno pa je bilo velikokrat, se je prelevil tudi v hišnika, vrtnarja... In prav na smeh mi je šlo, ko je pripoveaoval, da se mu je zgodilo tudi tole: ,,Pride obiskovalec in me potreplja po rami, pa pravi: poslušajte hišnik, kje pa lahko najdem vodjo muzejskih zbirk?"
Veliko nam je Božo še povedal o tem, kaj vse je na gradu že narejenega in kaj vse je še v načrtu. In kamorkoli nas je zanesel pogovor, vedno je bil zraven grad, ta njegova velika ljubezen, ki se ji je posvetil. Nadvse pa je zadovoljen, tudi to je velikokrat poudaril, da ima okrog sebe sodelavce polne entuziazma in zagrizenosti.
Čeprav je Božo že nekaj mesecev zaradi bolezni doma, pa si močno želi, da bi bil že kmalu spet lahko v okolju njemu tako dragega ,.grajskega zidovja", ki prav z njegovo pomočjo ponovno postaja živo. Tudi mi mu želimo, da bi ga kmalu spet srečali kot vodjo po muzejskih zbirkah, kot tistega, ki zna iz mrtvih eksponatov pričarati življenje in vzbuditi v vsakem obiskovalcu zanimanje za tisto, kar njemu tako veliko pomeni. Kajti njegova ljubezen do gradu je prav nalezljiva.
mkp
Nagradna Karla Destovnika-Kajuha
Alojz
Zavolovšek
Skoraj bi ga lahko imenovali znanec iz naše ulice. Se nedolgo tega smo ga srečevali povsod: tudi s plakati pod roko, pa od panoja do panoja . . . Vodil je Petkove kulturne večere, pripravljal likovne razstave, rad je obiskovalcem pomagal in jih vodil v svet umetnosti in skoraj ni bilo prireditve v Titovem Velenju brez Alojza Zavolovška. Zaposlen je bil od - jutra do večera.
Julija letos se je upokojil. Dela pa mu tudi sedaj ne manjka. Gradi si dom v Mozirju, v bližini svojega rojstnega Radmirja. To pa ne pomeni, da se je oddaljil od kulture, od ljubiteljskega dela. Še avgusta je bil mentor likovnih skupin Slovenije v Novem mestu. Prej je njegovo ustvarjanje zaradi obilice
drugega dela trpelo. Zato bo lahko sedaj še veliko naredil. Njegovi motivi, krajina in portreti in njegova priljubljena tehnika akvarel, bo spet zaživela.
Rodil se je v številni družini, oče je bil tesar, mati gospodinja. Ze kot otrok je rad risal, bil paje tudi nagajiv. Prav tak kot so vsi otroci. Včasih je v šoli narisal tudi kakšno neumnost. Posledica: zaušnica, ki je priletela kar naenkrat, bolela pa je dolgo.
V Beogradu je bil pri vojakih. Takrat se mu je ponudila tudi priložnost, da obiskuje večerno risarsko šolo. Kasneje, ko je bil na beograjski Akademiji za likovno umetnost med triindvajsetimi srečneži, ki se jim je uspelo vklju-
čiti vanjo, mu je to znanje prišlo še kako prav. Med študijem je bil član KUD Branko Krsmanovič, z akademskim pevskim zborom je sodeloval pet let. Leta 1956 je diplomiral pri slikarju Marku Čelebonoviču.
Tri leta je potem poučeval likovno vzgojo na nižji gimnaziji v Slovenskih Konjicah, potem pa je prišel v Titovo Velenje. Dela je bilo veliko. Ves čas se je pri delu srečeval z novostmi v sodobni likovni vzgoji. Nove stvari^pa ljud-
je sprejemajo vedno z nezaupanjem, zadržano, šele uspehi, ki jih je dosegal na razstavah in priznanja, ki jih je dobival, so povzročila, da so ga sprejeli tudi tisti, ki so ga sprva gledali dvomljivo. Na velenjski gimnaziji je poučeval vse od začetka. Mladino je usmerjal v svet umetnosti in lepote. Razstavno dejavnost je povezoval s teorijo. Njegovi dijaki so bili in ostali najbolj zvesti obiskovalci razstav. Organizacija razstav in kulturnih prireditev še malo ni lahka. Ni vseeno, kako se kakšna razstava posreduje občinstvu. ,,Čeprav sem kot slikar snov, ki sem jo razlagal dobro poznal, pa sem se pri tem vedno čutil zelo odgovornega. Kako sodobno ustvarjanje posredovati ljudem, še posebno mladini? Napačno predstavljanje lahko škoduje tako obiskovalcu kot ustvarjalcu," nam je povedal Alojz.
Veliko uspeha so imele razstave, ki so jih pripravljali ob slovenskem kulturnem prazniku: Kralj, Smre-kar, Vaupotič, Gaspari, Tratnik...
Najteže pa je bilo postaviti razstavo Meštrovjča. Sam ima rad sodobno slovensko slikarstvo,
Preglja, med klasiki pa Pavlovca.
In še nekaj misli ob nagradi, ki jo bo prejel:" Nikoli v Velenju nisem mislil, niti računal na kakršnokoli nagrado, kajti ves čas mojega bivanja v Titovem Velenju je bil čaj borbe, ker sem se težko prilagajal nekaterim avtoritativnim posameznikom. Kljub vsemu sem obdržal svojo samostojnost in celovitost, kritičnost in svoj pogled na naš razvoj. Socializma nikoli nisem gledal skozi prizmo birok-kracije, temveč vedno v smislu humanizacije, etike; pravice in resnice in čas bo najboljši sodnik za vsa odstopanja in zaletavost, ki je tudi v Titovem Velenju ni bilo malo. Kot ustvarjalec in prosvetar sem videl precej napak, ohranil pa sem hrbtenico in optimizem. Kljub vsemu pa mi je bilo lepo. Za priznanje, ki ga bom prejel, hvala." Alojz Zavolovšek je bil dobitnik številnih priznanj: prejel je nagrado na III. republiški razstavi otroških likovnih del za likovno pedagoško delo, diplomo ,,EXTEMPORE 1975" v Piranu, zvezno pa mu je lani podelila Napotnikovo priznanje za uspehe pri delu z mladimi in za uspehe v klubu šaleških likovnih ustvarjalcev.
Tamburaški orkester DPD Svoboda Pesje
Uspešno negujejo izročilo
Karla Destovnika-Kajuha je tudi Tambruški orkester DPD Svoboda iz Pesja. To dragoceno nagrado bodo člani orkestra prejeli predvsem za ohranjanje tradicije, dolgoletno in neumorno deio, za negovanje te zvrsti glasbe ter za številno in neumorno delo, za negovanje le zvrsti glasbe ter za številne uspešne nastope doma in na tujem.
Začetki delovanja tamburašev
segajo daleč nazaj, v leto 1928. Njihovo aktjvno delovanje je prekinila druga svetovna vojna. Vendar so prizadevni člani, predvsem Viktor Hladin in Franc Dobnik, ki sta pri orkestru že od vsega začetka, od leta 1937 pa tudi Karel Hladin, takoj po končani
vojni pričeli znova igrati, vendar ne za dolgo. Med prizadevnimi člani, ki so zaradi tega ali drugega razloga prenehali igrati že pred vojno ali po njej, so Polde Plan-ko, Karel Vrabič, Milan Hladin (starejši), Zvone Grebenšek in Boris Močilnik.
Leta 1971 so se na pobudo Janeza Kraševca najbolj zvesti člani in hkrati najbolj željni igranja ponovno zbrali. Vključili so se tudi mlajši člani, skupno so poprijeli za tamburice in pričeli redno vaditi. Tamburaški orkester je v takšni zasedbi spremljal Šaleško folklorno skupino Koleda na številnih gostovanjih po evropskih državah in širom po naši domovini polnih enajst let. Ves čas jih je učil in vodil ter med tem vzgojil vrsto mladih tamburašev Viktor Hladin, ki
Viktor Hladin, Franc Dobnik, Karel Hladin, Slavko Pistotnik, Milan Hladin. l)uško Hladin, Kdo Žgcč, Tomo Ževart in vodja orkestra Tone Hladin »umika Jože Uranjek)
za orkester tudi prireja vse skladbe. Oktobra lani so se tamburaši v želji PO samostojnem nastopanju ločili od Kolede in se vključili v
DPD Svoboda Pesje. Samostojni nastopi, predvsem v naši ožji domovini, so z^lo kakovostni in zbujajo med poslušalci veliko
pozornosti. Povsod so lepo sprejeti in deležni vrste laskavih priznanj. Nastopov je bilo veliko, naj jih omenimo le nekaj. Sodelovali so
na vseh pomembnejših prireditvah v velenjski občini, nastopali so v dvoranah Tivoli in Golovec, športni dvorani v Novem mestu, na portoroških prireditvah, v gostilni šifrer na obrtnem sejmu v Celju in še bi lahko naštevali. Letos so prvič popestrili program tudi na srečanju narodno-zabavnih ansamblov na Graški gori. število nastopov kaže, da so povprečno igrali dvakrat na mesec. Odveč je poudarjati koliko odrekanja, porabljenega prostega časa in volje je zato potrebno, če rednih vaj sploh ne omenjamo.
Zato je toliko bolj razumljiva želja vrlih in prizadevnih tamburašev, da še naprej ostanejo skupaj kot amaterska skupina, v svoje vrste pa bi radi pritegnili nove mlajše člane. Prepričani smo torej lahko, da bodo tudi v bodoče uspešno nadaljevali izročilo in gojili ter širili to priljubljeno glasbeno zvrst.
B. Mugerle
»NAŠ ČAS«, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, cesta Františka Foita 10.
»NAŠ ČAS« je bil ustanovljen 1. maja 1965; do 1. januarja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar«, kot tednik pa izhaja »Naš čas« od 1. marca 1973.
Uredništvo: Stane Vovk — odgovorni urednik (v. d. direktorja in glavnega urednika), Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Boris Zakošek, Mira Zakošek in Milena Krstič-Planinc (novinatji).
Izhaja ob četrtkih.
Sedež uredništva in uprave: Titovo Velenje, cesta Františka Foita 10, telefoni (063) 850-087,
850-317,850-316.
Brzojavni naslov: Informativni center Velenje.
Cena posameznega izvoda je 10 dinarjev. Letna naročnina za individualne naročnike je 432 din (mesečna je 36 din) za inozemstvo 900 dinaijev).
Letna naročnina na Naš čas z rubriko Uradni vestnik občine Velenje za temeljne in druge
organizacije združenega dela, delovne skupnosti, družbenopolitične organizacije, samoupravne interesne skupnosti in krajevne skupnosti ter zasebne obrtnike pa znaša 720 din in je plačljiva vnaprej-
Žiro račun pri SDK, podružnica Titovo Velenje, številka 52800-603-38482.
Grafična priprava, korekture.
tisk in odprema: ČGP Večer, Maribor.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Za »Naš čas« se po mnenju sekretariata za informacije izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije številka 421-1/72 od 8. februarja 1974 ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.
Ob občinskem prazniku čestitamo vsem delovnim ljudem občine Velenje za dosežene delovne uspehe in za ustvarjene pogoje za nadaljnji razvoj vzgojno-izobraževalnega dela v osnovni šoli!
Učenci in delavci VIZ Velenje
TOZD osnovna šola Anton Aškerc, Titovo Velenje TOZD osnovna šola Biba Ročk, Šoštanj TOZD osnovna šola bratov Letonje, Šmartno ob Paki TOZD osnovna šola bratov Mravljakov, Titovo Velenje TOZD osnovna šola Gustav Šilih, Titovo Velenje TOZD osnovna šola Karel Destovnik-Kajuh, Šoštanj TOZD osnovna šola Miha Pintar-Toledo, Titovo Velenje TOZD osnovna šola Veljko Vlahovič, Titovo Velenje TOZD osnovna šola XIV. divizije, Titovo Velenje Delovna skupnost skupnih služb, Titovo Velenje
Priznanja občinske izobraževalne skupnosti Velenje pa so prejeli
Rudi Kobolt, Emil Prah, Tone de Costa, Joška Dolinar, Slavka Veithauser, Marija Čonkaš, Ivanka Rabič, Franc Avberšek, KS Konovo, DO TGO Gorenje, DO Vegrad, Občinska zveza prijateljev mladine, DO REK tozd Izobraževanje.
Ob tej priložnosti so nagrajencem in vabljenim gostom pripravili tudi zanimiv in bogat kulturni program, v katerem so sodelovali mladi nadarjeni ustvarjalci iz naše občine.
Najvišja priznanja, Šilihove plakete, ki so bile podeljene za življenjsko delo, so prejeli Angela Vulkovič, Marija Žorž, Kranju Arlič, Edmund Kmecl in Vinko Šmajs.
Šilihove značke pa so prejeli Manica Blatnik, Pavla Lipnik, Jelena Pečovnik, Spomenka Radovanovič, Marija Žužek, Rozalija Černovšek, Majda Lesni-čar, Marjana Štumberger, Marjan Pistotnik, Mlakar Nežka, Ivanka Prašnikar, Roža Veber, Karolina Mavec, Mira Preložnik, Darinka Kramar.
Podelili so tudi Šilihova prizna-
feilihove plakete za življenjsko delo so prejeli Franjo Arlič, Marija Žorž, Vinko Šmajs, Edmund Kmecl in Angela Vutkovič.
Titovo Velenje
Podelili Šilihova priznanja
V soboto je bila v Domu kulture v Titovem Velenju slavnostna seja skupščine občinske izobraževalne skupnosti. Na seji so prvič podelili Šilihova priznanja in priznanja občinske izobraževalne skupnosti za uspešno in ustvarjalno delo v vzgoji in izobraževanju v občini Velenje. Na seji skupščine so podali predlog, da bi Šilihova priznanja v prihodnje podeljevali tudi delavcem vzgojnovarstvenih ustanov.
nja, in sicer so jih dobile naslednje (ovarišice in tovariši: Magda Za-lar, Anita Valenčak, Herma Groz-nik, Anton Bohak, Marija Bole,
Milena Mihelec Demšar,	Majda
Šuk, Anton Skok, Marica	Britov-
šek, Marica Hojan in	Jožica Jurkošek.
Občina Velenje
Razmišljanje o podaljšanju 3. samoprispevka
Ena od točk dnevnega reda zadnje seje vseh treh zborov skupščine občine Velenje je bilo tudi poročilo o izvajanju programov 3. samoprispevka.
Kot smo lahko slišali, smo v velenjski občini iz A programa sofinancirali že naslednje naloge: dom za varstvo odraslih (5,000.000 dinarjev), otroški vrtec v šmartnem ob Paki (6,000.000 dinarjev), za dom borcev in mladine smo namenili 10,000.00 dinarjev, za PTT center 70,000.000 dinarjev, nekaj denarja za otroški vrtec v Saleku III (9,700.000 dinarjev), za VI. osnovno in glasbeno šolo je namenjenih 51,000.000 dinarjev), za programe krajevnih skupnosti pa 16,700.000 dinarjev. Iz referendumskega A programa je izpadla le gradnja otroškega vrtca na Gorici. Ker s prispevno stopnjo za skupno porabo zaradi zakon-
skih omejitev že dve leti ne moremo zbrati vsega načrtovanega denarja potrebnega za izgradnjo otroških vrtcev, sta se odbor za A program in skupščina sisa za otroško varstvo odločila, da se vsa sredstva samoprispevka, namenjenega za izgradnjo vrtcev, združijo in v celoti namenijo za izgradnjo otroškega vrtca v Šmartnem ob Paki. Tako bo za izločenih 24,300.000 dinarjev. Skupnost otroškega varstva pa je za 'potrebe vzgojnovarstvenega zavoda omenjena sredstva namenila za preureditev pritličnih prostorov tretjega stolpiča doma učencev. Tako bo s tem delno nadomestila prostore otroškega vrtca v Šaleku 111. Pred tremi leti so v velenjski občini predvidevali, da bodo sredstva samoprispevka naraščala za 15 odstotkov. V letu 1980 in 1981 pa pritok sredstev ni dosegal
načrtovane stopnje. V preteklem letu pa je ta znašal 26 odstotkov. Oba odbora sta se enotno odločila, da se višek denarja nameni za valorizacijo tistih nalog iz referendumskega programa, ki se bodo izvajale zadnje.
Sestavni del A programa je tudi sofinanciranje pomembnejših nalog iz srednjeročnega programa krajevnih skupnosti (toplifikacija, vodovod, ceste). Do 30. junija je bilo za te namene izločenih 12,800.000 dinarjev. Tako ostajajo iz A programa neuresničene izgradnje vrtca na Gorici (sedanji predračun znaša 52,000.000 dinarjev), VI. osnovna šola (220,000.000 »[dinarjev) in glasbena šola (84,000.000 dinarjev). Sedanje omejitve skupne porabe ne obetajo joptimistično načrtovanih programov. To pa seveda ne pomeni, da bi povsem opustili prizadevanje za
glasbene šole, ki je naš dolg iz preteklega referendumskega obdobja in 6. Osnovne šole. Če bodo sredstva samoprispevka pritekala do konca tega srednjeročnega obdobja po sedanji ..dinamiki", potem bi za izvajanje nalog A programa zbrali približno 30,000.000 dinarjev več kot smo načrtovali. Tako bi lahko za VI. osnovno in glasbeno šolo namenili dobrih 80 milijonov dinarjev. Kot smo lahko slišali na seji, pa bi bilo morda bolje, če bi dogradili nekatere že obstoječe osnovne šole. Tako nam ne bi bilo potrebno graditi poleg VI. osnovne šole še spremljajočih objektov kot so telovadnica, kuhinja.
Izvajanje B programa poteka mnogo bolj učinkovito. Pretok in prelivanje denarja iz vseh treh virov je precej boljše in uspešnejše.
V referendumskem B programu so zapisane prednostne naloge iz srednjeročnih programov. Do 30. junija letos so sredstva samoprispevka pritekala celo v nekoliko večjem obsegu kot je bilo načrtovano leta 1980. Zaradi izpada dohodka so prispevki organizacij združenega dela in samoupravnih interesnih skupnosti pritekali le 50 odstotno. Če bi se denar za izvajanje nalog referendumskega B programa zbiral normalno, bi ta program lahko v celoti uresničili že pred iztekom referendumskega obdobja (30. aprila 1985). Tako pa se bo lahko del nalog izvajal v drugi polovici leta 1985 in v začetku leta 1986.
Kljub opisanim težavam poteka izvajanje B programa dokaj zadovoljivo. To predvsem zaradi vse množičnejšega vključevanja kraja-
nov pri uresničevanju načrtovanih nalog s prostovoljnim delom in medsebojnega sposojanja denarja glede na časovni vrstni red pridobivanja lokacijsko tehnične
dokumentacije za posamezne objekte. Na seji zborov skupščine občine so razpravljalci poudarili, da se v vseh krajevnih skupnostih občine Velenje sredstva samoprispevka skoraj v celoti namenjena za ureditev tistih objektov, in napram ki po izgradnji ali obnovi ne povečuje še prerano za oblikovanje končnih predlogov, kako v celoti uresničiti oba programa, je ena od možnosti ta, da samoprispevek podaljšamo za 8 mesecev, to je do konca leta 1985. Na ta način bi lahko zbrali še dodatnih 6,7 milijarde starih dinarjev. Takšen ukrep je smiselen le, če začnemo graditi objekte prej s krediti izvajalcev in dodatno zbrani denar pobiramo kasneje za vračanje kreditov. Vendar je tudi za osemmesečno podaljšanje samoprispevka potreben referendum," je poudaril v svoji obrazložitvi predsednik občinske konference SZDL Velenje Tone Šeliga.
Občinska zdravstvena skupnost
0 Topolšici in poslovanju
Danes se bodo na redno sejo sešli delegati zbora uporabnikov in zbore izvajalcev skupščine občinske zdravstvene skupnosti Velenje. Osrednja točka dnevnega reda bo gotovo namenjena programu možnih ukrepov za nadaljnje zmanjšanje skupne porabe v zdravstvu ter organiziranosti zdravstvene skupnosti v občini Velenje.
Po predlogu skupščine zdravstvene skupnosti Slovenije moramo v vseh občinah z doslednejšim ukrepanjem in boljšim delom zmanjšati porabo v zdravstvenem varstvu. Pri tem republiška zdravstvena skupnost ugotavlja, da ima naša občinska zdravstvena skupnost previsoko stopnjo hospitaliza-cije, da je potrebno zmanjšati število postelj na pljučnem oddelku
v Topolšici z dosedanjih 140 na 116 in povsem ukiniti interni oddelek v tej bolnišnici.
V dosedanjih razpravah, ki so se o tem vprašanju zvrstile v naši občini, se je izoblikovala vrsta stališč, ki jih bodo obravnavali tudi delegati na današnji seji. Opozorjeno je bilo, da že nekaj let vlagamo velike napore za zmanjšanje porabe na področju zdravstvenega varstva in da rezultati doslej niso izostali. V lanskem letu je bila znižana stopnja hospitalizacije s 186,7 odstotka na 179,4 odstotka kar je prineslo tudi 5-odstotno znižanje oskrbnih dni. Zmanjšalo se je število izostankov z dela, okrepljena pa preventivna dejavnost in neposredna svobodna menjava dela, racionalizirana je bila poraba zdravil, okreplje-
no pa osnovno, zlasti otroško zdravstveno varstvo, izboljšan nadzor nad staležniki ter zaostren nadzor na vseh drugih področjih zdravstvene dejavnosti.
Zato v občini Velenje tudi podpiramo vsa prizadevanja za nadaljnje zmanjšanje stroškov zdravstvenega varstva, pri čemer pa iz dosedanjih razprav ugotavljamo, da bi republiški predlog moral večjo težo nameniti tudi spodbujanju uporabnikov k racionalnejšemu koriščenju zdravstvenega varstva. Nesprejemljiva pa je uporaba republiških poprečij za oceno učinkovitosti in kakovosti izvajanja zdravstvenega varstva, saj tako niso upoštevani pogosto povsem specifični pogoji, ki veljajo za posamezne občine. Absolutna
republiška poprečja kvečjemu pačijo dejansko stanje.
Prav tako so razprave opozorile, da se v občini Velenje nikakor ne moremo strinjati z ukinitvijo internega oddelka v Topolšici in z zmanjšanjem števila postelj na pljučnem oddelku, saj trenutne potrebe kažejo povsem drugačno sliko. Takšen sklep naj bi sprejeli tudi delegati na današnji seji skupščine občinske zdravstvene skupnosti.
Pomembna točka dnevnega reda bo tudi poročilo o poslovanju občinske zdravstvene skupnosti v letošnjem prvem polletju. To se namreč ni odvijalo povsem skladno s sprejetimi programi in finančnim načrtom. Zlasti prihodki skupnosti so zaostajali in so dosegli le 44,97 pričakovanih. Do teh težav, ki so povzročile, da je skupnost polletno poslovanje zaključila s precejšnjim primanjkljajem, je prišlo zato, ker Rudnik lignita Velenje ni pravočasno poravnal vseh svojih obvezno-
sti. Sedaj so te težave že odpravljene.
Kako pa je potekalo izvajanje programov zdravstvenega varstva, dogovorjeno v svobodni menjavi dela?
Tozd splošno zdravstvo Velenje je v prvih šestih mesecih prekoračil predvideni letni načrt, in sicer vrednostno kar za 6,8 odstotka, zato je v predlogu ukrepov zapisano, da morajo delavci tega tozda takoj analizirati stanje ter uspešnost izvajanja stabilizacijskega programa.
Tozd Zobozdravstvo Velenje je doslej posloval v skladu s sprejetim programom. Brez večjih odstopanj, razen v specialistični dejavnosti, je posloval tudi tozd Bolnišnica Zdravilišče Topolšica. Kar za 5,6 odstotka, oziroma 1672 oskrbnih dni pa je presežen naš načrt v bolnišnici Celje, medtem ko tega v bolnišnici Slovenj Gradec ne dosegamo. Očitno medsebojna nesoglasja vplivajo tudi na usmerjanje bolnikov v posamezne bolnišnice, kar
gotovo ni sprejemljivo, poleg tega pa draži poslovanje občinske zdravstvene skupnosti, ki mora fiksne stroške pokriti tudi za nerealizirane, načrtovane oskrbne dni.
Sicer pa je bolnišnično zdravljenje najdražja oblika zdravstvenega varstva, zato mu v stabilizacijskih ukrepih namenjeno največ pozornosti. Vendar pa bo od usmeritev do uresničitve potrebno narediti še precejšen korak, saj je bila stopnja hospitalizacije v letošnjem prvem polletju spet v rahlem porastu, namesto, da bi "bilo ravno obratno.
Še naprej ostajajo eden največjih problemov v naši občini izostanki z dela. Vsak dan ne dela približno 1580 delavcev, bolniški stalež paje v letošnjem prvem polletju močno porasel. Na takšno stanje gotovo vplivajo tudi zaostreni pogoji gospodarjenja, vendar pa se bo kljub temu potrebno odločneje in učinkoviteje spoprijeti s tem problemom in ga zmanjšati do sprejemljive meje.
^Pridobitve za praznik
Toplovod -velika pridobitev
Kidričeva cesta s ppdhodom
Vodooskrbni sistem Ljubija	Asfaltirana cesta v Belili vodah
Nov otroški vrtec
Pred približno mesecem dni smo v našem tedniku že pisali o vrlih Konovčanih, ki hitijo z izgradnjo sekundarnega dela toplovodnega omrežja. Kqt vemo, bodo za to naložbo morali odšteti 22 milijonov dinarjev. Dela na tem vodu pa naj bi končali te dni. Krajani se v to njihovo največjo in najobsežnejšo nalogo tega srednjeročnega obdobja vključujejo resnično zelo marljivo. Do danes so opravili okrog 75 tisoč udarniških ur ali povedano malo drugače naložbo bodo tako zmanjšali kar za 15 milijonov dinarjev. Ob sobotah, nedeljah in delavnikih popoldan se zberejo na prostovoljnih akcijah. Kot pravijo, bi se radi greli že do občinskega praznika prihodnje leto. Tudi pri izgradnji primarnega dela bodo sodelovali s prostovoljnim delom, kolikor bodo pač lahko. Zavedajo se, da bo primarni vod mnogo težje zgradili, vendar so optimisti. Konovske ..udarnike" smo obiskali in zabeležili tele odgovore: ALOJZ GLUK: „V začetku tega srednjeročnega obdobja smo si krajani Konovega zadali ' vrsto pomembnih nalog. V preteklih letih smo nare-fc dili dom krajanov, modernizirali nekaj krajevnih cest, letos pa smo se lotili še najobsežnejše in največje naloge, izgradnje toplifikacije. To bo za vse nas velika pridobitev. Razen nekaterih izjem, smo se vsi prizadevno vključili pri uresničevanju te načrtovane naloge. Vsako gospodinjstvo mora opraviti 335 udarniških ur. Do sedaj sem jih ,,zbral" že okrog 300."
ANTON GRE-GON: ,.Naložba je resnično za današnje čase zelo velika. Toda 15 milijonov dinarjev, ki jih bomo prihranili z udarniškim delom, ni malo. Za
nas bo to velika pridobitev. Na začetku je le malokdo verjel, da jo bomo uspeli uresničiti. Konovčani smo se na prostovoljnih delovnih akcijah že večkrat izkazali in tudi tokrat je bilo tako. Največkrat smo krampali in lopatali po službi, ob prostih sobotah in nedeljah. Za kaj drugega niti ni bilo več časa. 335 prostovoljnih ur v enem letu niso mačje solze. Sedaj imam opravljenih približno 300 udarniških ur. Do zaključka letošnje akcije jih bom gotovo naredil toliko, kot jih mora vsako gospodinjstvo."
STANE BEC: „Sem vodja skupine za spravilo betonskih cevi. Začeli smo jih januarja. Doslej sem opravil že 600 udarniških ur. Delo je težko, naporno, toda z dobro voljo in velko pripravljenostjo bomo uspeli. Zelo marljiv pa je tudi naš gradbeni odbor. Če ne bi bilo v njem tako vestnih krajanov, danes ne bi imeli toliko narejenega. Pohvaliti moram še ostale krajane, ki skoraj vsako prosto popoldne, sobote in nedelje sodelujejo na skupnih prostovoljnih akjcijah. Kljub težkim časom smo nalogo uresničili kar mesec dni pred rokom."
Prenovljeni prostori Name
RUDI PAN-TNER: „Vsi krajani Konovega se dobro zavedamo, da je izgradnja toplovodnega omrežja velika pridobitev, zato se marljivo udeležujemo prostovoljnih akejij. Imam že 325 ur. Lepo vreme in delovna organizacija so nam šli zelo ,,na roko." Če bo šlo vse po sreči, se "bo za prihodnji občinski praznik grelo 208 gospodinjstev v naši krajevni skupnosti."
6. stran » nSS CBS
TEDEN OTROKA
Titovo Velenje	6. oktobra 1983
povezanostjo ter odgovornostjo vseh iskali čimboljše rešitve za urejanje sedanjega in bodočega položaja naših otrok.
Predsedstvo občinske zveze prijateljev mladine Velenje je menilo, daje potrebno konkretneje akcije v tednu otroka izvajati po posameznih področjih in okoljih, kjer so zanje odgovorni. Seveda paje potrebno najprej oceniti stanje, nato pa načrtovati ukrepe za izboljšanje in to v smislu splošnih družbenih potreb ter možnosti.
Glede na delovno vsebino letošnjega tedna otrok moramo nameniti vso pozornost prehrani otrok in mladine. Naša prizadevanja so širša, zato je treba v tem času nameniti več skrbi še zdravstvenemu stanju in varnosti otrok, skrbi za ustrezno bivanje in vzgojo v družinskem krogu, učinkovitemu varstvu, vzgoji in izobraževanju v vzgojno varstvenih zavodih osnovnih in srednjih šolah. Poskrbeti je potrebno za strokovno vodenje otrok v prostem času ter vključevati otroke v samoupravno življenje.
Predvsem pa se moramo prav vsi zavedati, poudarja predsednik občinske zveze prijateljev mladine Velenje, Emil Hartner, da ie skrb za otroka naša skupna - družbena skrb, saj so otroci nove brsti na drevesu rodov.
Lačen otrok izziva svetovno vest
Otroci vsega sveta so vez človeštva z bodočnostjo. Vse napredno človeštvo sveta želi spodbuditi srečen jutri z generacijami mladih, ki bodo svoje ustvarjalne moči razvijale v razmerah gmotne in socialne varnosti.
za splošno jugoslovansko akcijo — Teden otroka, ki traja od 3. do 10. oktobra
Kot je povedal predsednik občinske zveze prijateljev mladine Velenje Emil Hartner, so prejeli za to delo usmeritve
Prireditve ob tednu otroka
V počastitev tedna otroka so pripravila oziroma bodo pripravila društva prijateljev mladine po krajevnih skupnostih številne prireditve, športna srečanja, izlete, piknike, oglede risank in podobno. V teh dneh pa bo še nekaj drugih akcij. Tako so v ponedeljek odprli razstavo del Male Napotnikovo kiparske kolonije na osnovni šoli Mihe Pintarja Toleda. V torej je bila občinska problemska konferenca, 8. oktobra bo posvet na temo Družina v krajevni skupnosti, 15. in 16. oktobra pa bo v Titovem Velenju še 4. republiško srečanje društev Mladi gasilec.
Žal je danes v svetu še veliko otrok, ki so izpostavljeni nasilju, revščini, lakoti, uničevanju. Ker ta sramota človeštva dobiva čedalje širše razsežnosti, je mednarodni sklad Združenih narodov za pomoč otrokom UNICEF sklenil ob letošnjem mednarodnem dnevu otroka pozvati vso svetovno javnost in njene napredne sile k odločnim prizadevanjem pod delovnim naslovom
LAČEN OTROK IZZIVA SVETOVNO VEST
Tudi mi smo del svetovne javnosti, ki se v to vsakoletno manifestacijo vključujemo s konkretnimi aktivnostmi. Gre
Organizacijza vzgojo in skrb za otroke Jugoslavije ter Zveze pionirjev Slovenije. Na osnovi tega so izdelali za našo občino konkretne naloge.
Podprli so splošno usmeritev s katero pozivajo delovne ljudi in občane naše občine, delovne organizacije, krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti, družbenopolitične organizacije, društva itd., da z enotno in celovito akcijo dosežemo skupne cilje. Še posebej je treba ustvariti pogoje za zdrav telesni in duševni razvoj otrok. Vsem otrokom je treba zagotoviti čimboljše pogoje za enakovreden
Otroci so naše največje bogastvo - tega se moramo zavedati preko celega leta in ne le ob tednu otroka
vstop v življenje, jim omogočiti, da razvijejo in uveljavijo svoje sposobnosti, nagnjenja, nadaijenost ter si oblikujejo trden značaj in zdravo osebnost. Otrokom motenim v duševnem in telesnem razvoju je potrebno zagotoviti ustreznejšo strokovno in družbeno po-
moč, razviti pa je treba tudi kakovost družinske in družbene vzgoje mladega rodu. Uveljaviti moramo pravično in učinkovito razporejanje denarne, zlasti pa funkcionalne pomoči materialno in socialno ogroženim otrokom.
Predvsem pa moramo storiti
vse, da v stabilizacijskih časih ne zmanjšujemo sredstev za izvajanje programov, ki smo jih z dolgoletnimi prizadevanji uspeli vpeljati. Stabilizacijske ukrepe na tem področju moramo razumeti tako, da bomo tudi tu bolje delali, da bomo z boljšo organizacijo, medsebojno
Zdravstveno varstvo šolskih otrok
Služba za zdravstveno varstvo šolskih otrok in mladine spremlja in proučuje zdravstveno stanje in razvoj šolskih otrok ter socialne,
in higienske razmere, v katerih otroci žive, delajo, se rekreirajo. Izvaja torej zdravstveno varstvo te skupine prebivalstva z namenom, da se zdravje ohrani in utrdi, da se zmanjša obolevnost, invalidnost ter smrtnost.
Organizirani sta dve delovni enoti: — ordinacija za bolne, — enota za preventivno dejavnost (sistematski pregled, namenski pregledi, cepljenja, itd.)
Sistematično spremljanje zdravstvenega stanja šolskih otrok in mladine je edini pokazatelj zdravstvenega stanja te populacije, zato se trudimo, da vsako leto pregledamo čim več šolarjev. Po predpisih se izvajajo zdravstveni pregledi:
—	pred vstopom v šolo
—	v prvem, tretjem, petem in sedmem razredu osnovne šole
—	prvem, in tretjem razredu usmerjenega izobraževanja
—	v vsakem razredu celodnevne osn. šole in šole s prilagojenim programom.
Izvajamo pa jih z naslednjimi nameni:
—	nadzor nad zdravstvenim stanjem
—	spremljanje rasti in razvoja
—	zgodnje odkrivanje ter preprečevanje kroničnih obolenj in okvar (10 %)
—	zdravljenje le-teh
—	služijo kot osnova za planiranje dela v šolskem dispanzerju.
Pri svojem delu se poslužujemo tudi specialističnih dejavnosti, ki delujejo v okviru ZC Velenje. Narekujejo jih določena bolezenska stanja ter okvare, za katere je potrebno zagotoviti hitrejšo dispanzersko obdelavo šolskega otroka.
Te dejavnosti so: okulistična, ortopedska, fizioterapija s korek-tivno gimnastiko, otološka z
avdiološkim kabinetom, logope-dska, psihohigiena, rentgen ter protituberkulozni dispanzer.
Dispanzer opravlja zdravstvene storitve po dispanzerski metodi dela glede na določene biološke, socialne in bolezenske značilnosti šolskih otrok. Pri načrtnem delu uporabljamo zdravstveni delavci socialno medicinski in epidemiološki pristop, tako v zdravju kot pri pojavu bolezni in se pri delu ravnamo po naslednjih načelih: načelo strokovnosti, realnosti, spoštovanja osebnosti šolskega otroka in njegovih staršev. Delo poteka timsko — pri obravnavah sodelujejo različni strokovnjaki, odvisno od narave problema.
O zdravju otrok ne razmišljajmo le ob tednu otroka, skozi vse leto nas mora pri delu voditi misel, da so zdravi otroci naša bodočnost in da smo odrasli dolžni skrbeti za otrokovo zdravje tako dolgo, dokler sam ni sposoben skrbeti zanj.
dr. Barbara VREČKO
Zdravstvena vzgoja otrok
Prizadevanja, da bi ljudje pravi co ,,biti zdrav" sprejeli kot dolžnost ,.ostati zdrav" in da bi pri tem aktivno sodelovali, pač v okviru svojih sposobnosti, znanja in starosti, so posebno očitna v zadnjih letih, saj nam za zdravstveno varstvo vse bolj zmanjkuje denarja. V nenehnem porastu pa so tudi civilizacijske bolezni, pri katerih je glavni povzročitelj človek sam, s svojim napačnim načinom življenja, slabimi navadami in razvadami.
Danes lahko govorimo o primerni zdravstveni prosvetljenosti ljudi, kar je vsekaicor rezultat vpliva različnih vzgojno izobraževalnih programov, javnih medijev in ostalih, ki sodelujejo v procesu širjenja zdravstvenih informacij. Doseči primerno zdravstveno vzgoje-nost ljudi, pa je naša sedanja in prihodnja naloga. Rezultati bodo vidni takrat, ko bo tako družba kot posameznik sprejel zdravje in ga čuval kot največjo življenjsko vrednoto, ko bo naredil vse, da si zdravje čimdlje ohrani in ko odgovornost za povrnitev zdravja v primeru poškodbe ali bolezni ne bo prepuščena le zdravstvenim delavcem.
Ker so odrasli ljudje težko odpovedo utečenim razvadam in navadam, je izredno pomembno, da
smo pri zdravstveni vzgoji natančni in dosledni takrat, ko si človek v obdobju otroštva in mladostni-štva oblikuje svojo osebnost, način mišljenja, obnašanja in odnos do zdravja. Zdravstvena vzgoja je učinkovita le, če spremlja človeka skozi vsa starostna obdobja in v vseh življenjskih okoljih. Začne se v družini, vrtcu, šoli in nadaljuje na delovnem mestu in v krajevni skupnosti. Pri tem morajo biti stališča vseh, ki sodelujejo v tem procesu, čim bolj enotna, temeljiti morajo na novih izkušnjah in spoznanjih, ki jih nenehno prinaša razvoj medicinske znanosti.
To pa lahko dosežemo le z dobrim sodelovanjem med zdravstvenimi organizacijami, vzgojno varstvenimi in vzgojno izobraževalnimi zavodi ter starši.
Upoštevajoč vsa našteta dejstva, smo tudi v naši občini na področju zdravstvene vzgoje otrok in mladine razvili naslednje oblike dela:
—	zdravstveno predavanje za bodoče starše — Materinska šola
—	Zdravstvena predavanja za starše otrok v vzgojno varstvenih zavodih in osnovnih šolah,
—	predavanja, razgovori in demonstracije za male šolarje, učence od 1. do 8. razreda osnovne šole in dijake centra usmerjenega izobraževanja.
Vsebine predavanj so prilagojene starosti otrok in mladine. S starši poskušamo čim bolj poenotiti stališča, vsebino in metodo dela pri zdravstveni vzgoji otrok. Hkrati pa so ta srečanja, ki so del rednih roditeljskih sestankov v vrtcih in osnovnih šolah, namenjena obravnavi določenih zdravstvenih problemov.
Za učinkovito zdravstveno vzgojo otrok in mladine je nujno potreben tudi vsebinsko primeren in estetski propagandni material, ki pa ga žal razen za zobozdravstveno vzgojo, ni.
Na koncu bi želela opozoriti še na znano resnico: otroci so izredno dobri sodelavci, pripravljeni sprejeti nova znanja in jih v vsakdanjem življenju in delu tudi uresničevati. So pa tudi kritični opazovalci okolja in težko razumejo, zakaj odrasli velikokrat delamo drugače, kot učimo in govorimo. Čeprav še ne poznajo, kaj je bolezen, skušajo dogovorjene naloge za ohranitev zdravja vestno izpolnjevati. Pri tem pa upravičeno pričakujejo pomoč in razumevanje od nas, staršev, vzgojiteljev in ostalih, ki smo jim dolžni to pomoč tudi nuditi.
Vida Purnat
Letovanja otrok
Komisija za letovanje in rekreacijo pri OZPM Velenje je tudi v letošnjem letu poskrbela, da so bili otroci iz naše občine deležni počitniških letovanj, razvedril in rekreacije.
Za 181 predšolskih otrok in za 248 šolarjev je organizirala letovanje na Debelem rtiču v času od junija do konca avgusta. Otroci so se v 10. oziroma štirinajstih dneh, kolikor so trajale izmene, naužili sonca in morja ter si krepili zdravje. Zal, še vedno nirrtamo dovolj mest za šolske otroke, zato smo jih morali nekaj odkloniti. Prednost so namreč imeli zdravstveno in socialno ogroženi otroci, šele nato ostali.
Poleg številnih športnih in kulturnih dejavnosti, ki so bile organizirane na Debelem rtiču, naj povemo, da se je naučilo plavati 8 i naših otrok (od 95 neplavalcev).
Poleg letovanja pa je OZPM Velenje letos že. petič pripravila dnevno taborjenje na prijetnem hribu vZavodnjah. Desetdnevnega tabora so se udeležili otroci iz Titovega Velenja, Pesja in Šoštanja, kamor jih je vsak dan vozil avtobus.
Vse dneve so brezskrbno preživljali ob številnih taborniških
dejavnostih v svojem igralnem kotičku ter v bližnji okolici, ki so jo dodobra spoznali.
Veliko so se igrali pa tudi učili, saj so spoznavali potne in topografske znake, signalizacijo, orientacijo v gozdu, uporabo kompasa, se naučili postavljati šotor, ognjišča in netiti ogenj; skratka ob igrah so usvajali tabor.
Po igrah na svežem zraku jim je šla hrana dobro v tek in kuharice so imele nemalo dela.
Število udeležencev je stalno naraščalo, poprečno pa je bilo v taboru 153 obiskovalcev na dan.
Obe obliki letovanja bomo poskušali v bodoče še razširiti, da bi bilo razvedrila in rekreacije deležnih še več otrok.
Občinska zveza prijateljev mladine Velenje usmerja in koordinira tudi delo 12 društev prijateljev mladine v občini. Glavna naloga društev je izpolnitev in popestritev prostega časa otrok. Zato tečejo dejavnosti v društvih skozi vse leto.
Marljivi člani DPM so v tem letu organizirali različne prireditve v svoji krajevni skupnosti kot: vesele urice na snegu, maškarade. jurjevanje, ptičjo svatbo, ure
pravljic, otroški 2lV—ZAV, in podobno.
Najbolj živahno je bilo v poletnih počitnicah, saj so v vseh DPM organizirali počitniško delo na otroških igriščih, ki je trajalo štiri do šest tednov. Otroci so se redno ob določenem času zbirali na igriščih, animatorke pa so, upoštevajoč tudi interese otrok, izvajale začrtan program.
Poleg rednega dela animatork so v društvih občasno organizirali še izlete, piknike, taborjenja, otroške olimpiade, kopanje, tečaj, medsebojna srečanja DPM in podobno.
Iz poročil DPM smo dobili podatek, da se je zgoraj naštetih dejavnosti udeleževalo 3851 otrok, opravljenih pa je bilo 1851 ur dela z otroki, (vključno z otroškim igriščem v Velenju).
Tudi za TEDEN OTROKA imajo društva prijateljev mladine pripravljen pester program, ki ga bodo izvajali ves mesec oktober.
Za letos načrtujejo izlete z nabiranjem kostanja, kostanjeve piknike, športna tekmovanja, obisk tetke jeseni za najmlajše in še kaj. V vseh DPM pa bo Svet za preventivo in varstvo v prometu vrtel barvne risanke s področja prometne vzgoje.
Z otvoritve razstave del Male Napotnikove kiparske kolonije
Danilo Pocajt
Pri nakladanju izdelkov na vagone si pomagajo z dvigalom, ki so ga sami Franc Vovšek	' i/delali
Ivo Gorogranc
Beno Strozak
Desel let je minilo odkar je bilo v občini Velenje ustanovljeno združenje samostojnih obrtnikov in včeraj so člani združenja ta pomemben jubilej tudi slovesno proslavili. Pomemben jubilej zato, ker si kljub vsem prizadevanjem in usmeritvam, drobno gospodarstvo, posebej pa še samostojno osebno delo le stežka utira pot in veljavo, ki je vendarle v ustavi in dokumentih že nekako začrtana in ki jo vedno bolj narekujejo tudi potrebe celotnega združenega dela in občanov. Zato je tesna povezanost toliko več vredna.
V začetku leta 1973 je bil tudi v občini Velenje izoblikovan 15 članski iniciativni odbor, ki je do druge polovice leta pripravil vse potrebne za ustanovitev združenja.
Od skupaj 205 takrat registriranih obrtnikov se jih je v združenje (članstvo je bilo prostovoljno) včlanilo 112. Tako so bile postavljene možnosti za uspešnejše in hitrejše razvijanje obrtne dejavnosti tudi v velenjski občini.
Od takrat do danes je minilo deset let dolgo obdobje, ki je tudi v samostojno obrtno dejavnost
Vsi zaposleni v zasebnem sektorju v občini Velenje iskreno čestitajo vsem delovnim ljudem in občanom občine Velenje za praznik občine Velenje — 8. oktober.
Drobno gospodarstvo, kamor sodi tudi samostojna obrt, predstavlja specifično obliko gospodarstva, ki se od ostalega gospodarstva ne razlikuje le po velikosti enot in odnosu do proizvodnih faktorjev, temveč tudi po vlogi, ki jo ima v celotni družbeni delitvi dela. Te gospodarske enote se lahko hitro prilagode potrebam razvoja gospodarstva ter prebivalstva in so sposobne vitalno gospodariti z majhnimi, vendar učinkovitimi naložbami, kar omogoča veliko razpršenost proizvodnih enot. To je pomembno tako zaradi prostorsko enakomernejše razporejenega gospodarskega in družbenega razvoja, kot tudi z vidika boljše izrabe celotne infrastrukture in vseh razpoložljivih človeških in materialnih zmogljivosti posameznih področij. Posebej pomembna pa je razpršenost drobnega gospodarstva z vidika splošnega ljudskega odpora, razvoja manj razvitih območij, zaposlovanja zdomcev in zaviranja odseljevanja s podeželja.
Po letu 1970 je pričelo število samostojnih obrtnikov (tako kot drugod) tudi v občini Velenje naglo naraščati, s tem pa se je povečala tudi vrsta problemov povezanih s to dejavnostjo. O.brtniki so bili takrat sicer člani gospodarske zbornice, vendar razen plačevanja članarine z njo skoraj niso imeli nobenih stikov. Tako seveda ni bilo ustreznega organa, ki bi zastopal njihove predloge, želje in interese. Večja medsebojna povezanost je postala nuja in ši-rom Slovenije so začela nastajati združenja samostojnih obrtnikov, ki so imela status društev, skupno pa so oblikovala zvezo združenj obrtnikov Slovenije.
Vladka Kajzer
prineslo marsikaj novega, zapolnilo vrsto sistemski!) vrzeli, uresničilo številne zamisli, pa vendarle pustilo še za v prihodnje določene nejasnosti, probleme in hotenja.
Na to so opozorili tudi naši sogovorniki — obrtniki, ki so sodelovali pri tem prazničnem pogovoru. Naši sogovorniki so bili Vladka Kajzer, predsednica obrtnega združenja, Danilo Pocajt, dvakratni predsednik združenja, Beno Strozak, tudi že predsednik združenja, Franc Vovšek, eden od ustanoviteljev združenja ter Ivo Gorogranc, tajnik obrtnega združenja.
Že kar v prvih letih delovanja novoustanovljenega obrtnega združenja je postalo jasno, da združenje s statusom društva ni več kos reševanju gospodarsko politične problematike. Potrebovalo je več pravic, pa tudi ustreznejše kadre in sredstva, da bi lahko zadovoljivo opravilo številne naloge, ki so jih obrtniki od njega pričakovali. Tako je leta 1978 prišlo do reorganizacije. Z novim zakonom o zbornicah, kamor so bila vključena tudi obrtna združenja, pa so se odprle široke možnosti učinkovitejšega delovanja in vključevanja v naš samoupravni delegatski sistem.
Vendar pa dosedanja pot ni bila lahka. Še vse preveč je bilo zatikanj in nesporazumov, prepočasnih ukrepanj in zapletenih predpisov in to kljub temu, da zadnja leta v vseh razvojnih dokumentih poudarjamo nujnost hitrejšega razvoja obrtnih dejavnosti, očitno je še velik razkorak med načelnimi družbenimi opredelitvami in ukrepi ekonomske politike.
Obrtništvo pa je vendar del gospodarstva in za razreševanje tudi njegovih tegob imamo izbrane odgovorne ljudi, službe in organizacije, ki bi morale s konstruktivnimi rešitvami, uresničljivimi cilji in opredeljenimi roki hitreje presegati dosedanje nedorečenosti.
,,Ne gre nam zgolj zato, da se izenačimo z združenim delom," so poudarili naši sogovorniki, ,.ampak tudi zato, da postanemo enakovreden člen v verigi našega gospodarstva."
Toda odprtih vprašanj je še veliko. Nerešena ostajajo že vrsto let, zavirajo hitrejši razvoj obrtne dejavnosti in počasi, a vztrajno
slabijo predvsem uslužnostno obrtno dejavnost. Poglejmo nekatere najbolj značilne, na katere ne opozarjajo le obrtniki iz velenjske občine, ampak težijo samostojno obrt v vsej Jugoslaviji.
Dosedanje težnje v davčni politiki kažejo, da davčna politika še zdaleč ni usklajena z družbeno ekonomskimi usmeritvami o pospeševanju razvoja samostojnega osebnega dela, saj se škarje dohodkov od samostojnega osebnega dela skoraj praviloma zapirajo v škodo davčnih zavezancev. Zaradi davkov od dejavnosti in davka na skupni dohodek občanov je reproduktivna sposobnost obrtnikov bistveno zmanjšana, to pa zavira zaposlovanje, izvoz, ponudbo in posodabljanje tehnologije.
,,Menimo, da nam je potrebno omogočiti, da v razširjeno reprodukcijo vlagamo neobdavčena sredstva. Tako bomo legalizirali tudi del tistih sredstev, ki jih sedaj mnogi obrtniki na črno hranijo za slabe čase, obenem pa bomo tako nudili obratovalnicam večjo socialno varnost. Dopolniti moramo tudi pokojninski zakc*, saj so pokojnine nosilcev obrti še vse preveč neenakovredne s pokojninami, ki si jih pridobivajo delavci v združenem delu".
Da je samostojno osebno delo le v načelu izenačeno z združenim delom potrjuje tudi dejstvo, da obrtniki plačujejo davek od prometa blaga in storitev. Cena končnega izdelka je zato večja, to pa bremeni kupce. V želji, da bi kar najbolj znižali proizvodne stroške, se zato večina obrtnikov veže na zadruge, kjer so oproščeni prometnega davka pri nakupu materiala. Obrtne zadruge pa prav zaradi tega postajajo posredniki in ne opravljajo tistih kvalitetnejših storitev kot so raziskave trga, prodaja, izvoz, nabava in poslovne razvojno usmerjanje.
Tudi zakon o zavarovanju plačil, ki ureja pogoje med uporabniki družbenih sredstev ne vključuje samostojnega osebnega dela. Tako je kooperant združenega dela še vedno prepuščen na milost in nemilost organizacijam združenega dela. Obrtnik pa mora praktično poslovati samo z gotovino, tako za nakup materiala, izplačila delavcem, poravnavo družbenih obveznosti. Če teh stroškov ne poravna, plačuje zamudne obresti, ki pa ne štejejo med stroške in mora zanje plačati davek.
Hitrejše vključevanje samostojnega osebnega dela v naša izvozna prizadevanja, je tudi povsem nerešeno. Obrtniki le stežka uveljavljajo participacijo na ustvarjenem deviznem prilivu, devizne stimulacije so namenjene le končnemu izvozniku, omejen je neblagovni promet itd,
Posebno vprašanje je zagotavljanje deviz za uvoz najnujnejšega repromateriala in opreme.
Dovoljena kvota večino obrtnikov sili v prekrške in nespoštovanje zakonskih predpisov.
Še na en večji problem so opozorili naši sogovorniki. In sicer na omejevanje števila zaposlenih pri obrtnikih. S selektivnim obravnavanjem obrtnih dejavnosti in z povečanjem sedanjega maksimuma bi prav gotovo visoko produktivna in kvalitetna proizvodna obrtna dejavnost dosegla večji razvoj. Za takšno usmeritev je največja ovira prevelika bojazen pred bogatenjem, kar pa bi s poostreno
Z razstave, ki so jo obrtniki pripravili ob občinskem prazniku in v počastitev desetletnice v skupščinski dvorani
kontrolo in visokimi kaznimi lahko skoraj povsem izločili.
,,s pravilno postavitvijo obrtnika v družbeno ekonomski tok, ne samo s posluhom za njegove težave, ampak tudi z ažurnim reševanjem problemov, z ustrezrto stimulacijo in vrednotenjem njegovega dela, ni bojazni, po odstopanju od načel naše samoupravne socialistične družbe. Naše prihodnje delo bo torej osredotočeno na reševanje teh problemov, saj se bo le z njihovo odstranitvijo drobno gospodarstvo lahko uspešneje vključilo v razreševanje naših gospodarskih težav."
Vse te pomanjkljivosti, podobnih tudi v združenem delu ne primanjkuje, pa vendarle niso ovirale obrtne dejavnosti v naši občini tako močno, da ne bi dosegala dobrih, pogosto tudi zavidljivih rezultatov. V desetih letih se je število nosilcev obrti povečalo za 78 odstotkov. Od nekdanjih 205 obrtnikov jih je sedaj 366. Pri njih je zaposlenih 463 delavcev in 39 učencev zadnjega letnika. Tako je v samostojni obrti v občini Velenje skupno zaposlenih 868 oseb. Ti delavci bodo letos ustvarili 600 milijonov dinarjev celotnega prihodka, dohodek pa bo dosegel 160 milijonov dinarjev. Posredni izvoz naj bi dosegel 120 milijonov dinarjev. Ti podatki pa so vendarle dokaz, da se samostojno osebno delo počasi in kljub pomanjkljivostim vedno bolj uveljavlja in da je tudi vedno več občanov, ki se odločajo za to gospodarsko usmeritev. Zato je toliko bolj potrebno, da čimprej razrešimo tista sistemska vprašanja, ki samostojni obrti zmanjšujejo razvojne možnosti in ki preprečujejo njeno enakovredno vključitev v naš celoten gospodarski in družbeni sistem.
Obrtno združenje Velenje si je za letošnje jubilejno leto zadalo torej vrsto zahtevnih nalog, seveda pa imajo poleg reševanja omenjenih problemov v planu tudi organiziranje izobraževalnih predavanj s pod Kočij, ki zanimajo naše obrtnike, predvsem pa več športnih in družabnih srečanj, ki naj bi jih še tesneje povezala.
Eno takšnih srečanj bo tudi nedeljski piknik v Lajšah. Pričel se bo ob 10. uri, nanj pa so vabljeni vsi obrtniki in pri njih zaposleni delavci.
REK — Elektrofilterski elementi
Uspešni kljub težavam
Čeprav kolektiv delovne organizacije Elektrofilterskih elementov tarejo nenehne podražitve reprodukcijskih materialov, elektrike, prevozov in drugih postavk, je fizični obseg proizvodnje v prvih devetih mesecih letošnjega leta kljub temu ugoden. Zato upravičeno pričakujejo, da bodo dosegli zadovoljive rezultate tudi v zadnjih treh mesecih leta 1983. Res je tudi to, da proizvodnja elektrofilstrskih elementov sodi med sezonske dejavnosti, zato je načrtovanje toliko težje in bolj nezanesljivo. Dejstvo je, da je gradbena dejavnost, ki so ji ti izdelki namenjeni, v veliki meri odvisna od vremena, kar se bistveno odraža pri prodaji. Zaloge se kopičijo, rastejo stroški in podobno. Če bo zima mila in bo gradbincem vreme tudi sicer naklonjeno, v tej delovni organizaciji načrtujejo, da bodo v oktobru, novembru in decembru izdelali 9 milijonov zidakov normalnega formata, 3.000 ton prašnih materialov in do 25.000 kvadratnih metrov ometov. S tem bi tudi uresničili načrtovani obseg proizvodnje za letošnje leto.
,,Trenutno se najbolje prodajajo zidaki, seveda pa ne smemo zanemariti prodaje malt in ometov. Predvsem zato, ker malto prodajamo zlasti velenjskemu rudniku lignita. Precej ugodna je tudi prodaja različnih ometov, zato upamo, da tudi v zadnjih treh mesecih ne bo bistvenih nihanj,"
t
meni direktor delovne organizacije EFE Bogomir Zager.
Čeprav je o proizvodnih načrtih za prihodnje leto še malce preura- ■ njeno govoriti, pa so v delovni organizaciji povedali, da imajo okvirne načrte že pripravljene. Načrtujejo približno enako količino izdelkov, kot letos. Razlika je le v tem, da bodo količino posameznih izdelkov prilagodili potrebam tržišča. Težko je namreč vnaprej načrtno povečevati proizvodnjo izdelkov za gradnje, če vemo, da je gradbeništvo v krizi. Kaže tudi, da položaj prihodnje leto ne bo nič boljši.
V delovni organizaciji elektrofilterskih elementov zaradi zmanjševanja gradbene dejavnosti resno razmišljajo o proizvodnih preusmeritvah. Zato ni naključje, da prav raziskovalnemu področju namenjajo precej pozornosti. O tem pravi direktor Bogomir Zager naslednje: ,,Poudariti velja, da je predelava elektrofiltrskega pepela zelo zahteven in zamotan postopek. Težava je tudi v tem, da izkušenj drugih jugoslovanskih izdelovalcev ne moremo uporabiti, ker smo edini proizvajalci prav mi. Prav tako tudi v ostalih evropskih deželah ni bistvenega napredka na tem področju. Vsaka novost, ki jo uspemo uresničiti, je zato sad naših lastnih prizadevanj. Zato pa je potrebno toliko več naporov, znanja in nenehnih skupnih prizadevanj."	B. Mugerle
titovo veienje
turizem
gostinstvo
PACA
propaganda
TOZD GOSTINSTVO
TOZD RDEČA DVORANA TOZD RTC GOLTE DSSS
ljudem In občanom Šaleške doline ie Velenje 8. oktobru!
. < ■ - -k	L*
v

m
i
m
t :
Program gostinsko turistične dejavnosti 1983-1987
5 *
s

:

:
2
Uvod in kratka
analiza stanja
Osnovo turističnega gospodarstva nasploh predstavljajo predvsem naslednje panoge: Gostinstvo, turistično posredovanje, trgovina, promet in agro-živilstvo. V naši občini, žal, še ne moremo govoriti o turističnem gospodarstvu, ker se vsaka izmed naštetih panog ukvarja v pretežni meri zgolj s svojimi lastnimi težavami in se praktično bori za svoj obstoj.
Do leta 1975 je Titovo Velenje dosegalo določeno uspehe na področju izletniškega in poslovnega turizma, kar je treba pripisati predvsem: izgradnji mesta, čistemu jezeru in hitremu razvoju industrije. Ker pa v tem času ni bilo poskrbljeno za dopolnilno turistično ponudbo, in ker je jezero postajalo vse bolj mrtvo, mesto pa že znano, je zanimanje nenadoma upadlo. Če k temu prištejemo še znane omejitve pri uporabi določenih družbenih sredstev in izgradnjo novih hotelskih
objektov v bližnji okolici (Prebold, Žalec, Dobrna) ter zastarelost hotela Pake, potem je stanje popolnoma razumljivo.
Povsod po domovini in svetu se turističnemu gospodarstvu daje poseben poudarek, zato je skrajni čas, da tudi v naši občini temeljito pristopimo k razvijanju turizma.
Podlaga za odločitve pri izbiri smeri turistične dejavnosti
Že uvodoma navedene značilnosti samega Titovega Velenja, kulturno zgodovinski spomeniki, spreminjanje podobe Šaleške doline zaradi od-kopavanja lignita, bližina Gornje Savinjske doline in Golt, naravna danost Topolšice nedvomno nakazujejo usmeritve v krepitev in razvoj izletniškega, zdraviliškega, gorsko klimatskega, rekreacijskega in poslovnega turizma, kot je navedeno tudi že v vsebini občinske resolucije.
Naloge DO Paka
Da bi lahko prišli od besed k dejanjem, je potrebno uresničiti sledeče naloge:
—	Postopoma pričeti obnovo osrednjega gostinskega objekta;, hotela Pake in obnovo dotrajanih obratov v Šoštanju ter starem Velenju, skladno z urbanistično zasnovo obnove starih mestnih jeder.
Programsko to pomeni izdelavo projektne dokumentacije do konca leta 1983 in v letu 1984 že pričeti izvajati obnovitvena dela. Za obnovo hotela Pake ne bo dovolj lastnih sredstev, zato jih bo potrebno združiti. Z obnovo obratov bo moč določiti tudi posebne programe in bistveno spremeniti kakovost storitev.
—	Kopališča in dvorana služijo kot pomembna dopolnitev gostinsko turistične ponudbe, zato je nujno, da še v letošnjem letu obnovimo zimski bazen (sredstva se zbirajo pri OTKS) in projekt stalnega razstavnega
prostora v Rdeči dvorani (poslovni gostje).
—	V teku je organiziranje komercialne službe.
Njuna osnovna naloga bo oblikovanje programa prireditev znotraj Pake, kot tudi širše v Titovem Velenju in oblikovanje programov za privabljanje turistov v Titovo Velenje.
Rokovno zastavljeno to pomeni, da bi ta dejavnost ponovno oživela s poletno sezono leta 1984.
—	Nadaljevali bomo z dolgoročno sanacijo RTC Golte, ker bi zapiranje centra pomenilo izgubo podlage za vse zvrsti turizma, pri čemer pa ni tako pomembno kdo s centrom upravlja. V izdelavi je program letne sezone na Golteh, ki ga bo moč izvajati brez posebnih vlaganj.
Program sloni na gorsko klimatskem turizmu, je znanstveno utemeljen (pogoji so skorajda enaki kot v znanem švicarskem centru) in bo izdelan za javnost že v letošnjem letu, tako da bi ga bilo moč izvajati že poleti leta 1984.
Naloge v občini
V naši delovni organizaciji se bomo prizadevali in dajali pobude za širše oblikovanje ponudbe in sodelovanja vseh ozd s tega področja. V ta namen moramo skupno z gospodarsko zbornico doseči:
—	izdelati program razvoja turizma z osnovno ponudbo, ki mora zajeti in povezati vse sestavne dele (gostinstvo, zdravilišče, trgovino, promet, servisne storitve, vse vključno z zasebnim sektorjem), kar je možno izdelati do konca leta 1983;
—	da bi povezali vse naštete dejavnike in lahko koordinirali in usmerjali delo, bi bilo nujno ustanoviti neko skupno neprofesionalno obliko delovanja — poslovno skupnost. V takšni obliki sodelovanja se bodo pokazale vezi med vsemi, na osnovi česar se bo dalo tudi ekonomsko dokazati morebitne potrebe do integracij;
—	da bi za obveščenost turistov (zlasti tujih) poskrbeli ob cestah, ki vo-
dijo skozi Titovo Velenje, in jih tako privabili v naše mesto. Letos ugotavljamo, da tuji turisti v velikem številu potujejo na morje preko našega kraja;
—	da bi prišlo do nadaljevanja izgradnje kompleksa ,,Jezero", predvsem avtocampa;
—	da bi se vključilo v skupno ponudbo in izboljšanja storitev tudi zasebno gostinstvo ter kmečki turizem;
—	da bo izdelan program vseh vrst prireditev:
—	da bo delovni čas usklajen in da bodo lokali odprti tudi ob nedeljah in praznikih;
—	da bo turistično društvo ponovno pridobilo osnovno nalogo.
Naštetih je le nekaj osnovnih aktivnosti, ki jih bo potrebno uresničiti, da bi lahko pričeli postopni razvoj turizma v Titovem Velenju. Za njihovo uresničitev pa si bomo prvenstveno angažirali v našem delovnem okolju. Realno gledano bi se prvi učinki predlaganih pristopov morali poznati že leta 1985.
t S
TOZD
GOSTINSTVO
Otvoritev novega lokala »Šestnajstica"
—	Popestritev ponudbe v vseh lokalih:
—	otvoritev gobarske razstave v gostilni Kajuhov dom Šoštanj z večeri gobarskih jedil, dne 8. 10. ob 18. uri gosta večera Ladko Korošec in Sonja Hočevar
—	uvedba specialitet štajerske kuhinje v gostilni Na pošt' v Šmartnem ob Paki
—	otvoritev obnovljene discoteke ,,Rdeča vrtnica" in kegljišča v hotelu Paka
S,
tozd rdeča dvorana
Titovo Velenje 63320, Šaleška 3 telefon (063) 850 835, 851 195
—	obnova zimskega bazena
—	dejavnost turistične agencije:
—	posredujemo prodajo prevoznih dokumentov (avio karte — domače in mednarodne)
—	posredujemo letovanja, strokovna potovanja in izlete drugih agencij (Kompas, Atlas, Generalturist, Yugotours . . .)
—	posredujemo prevozne storitve (avtobusne, rent a car)
—	rezerviramo hotelske storitve doma in v tujini
—	organiziramo izlete, oglede kulturnozgodovinskih spomenikov, koncertov in športnih prireditev
—	posredujemo nočitve v privatnih turističnih sobah
—	prodajamo lastne zmogljivocti
—	nudimo tudi lastno ponudbo za 10-dnevno letovanje v camp prikolicah v avtocampu ,,POLAR!" pri Rovinju.
INFORMACIJE IN REZERVACIJE:
vsak dan od 7. do 15. ure, ob sobotah od 7. do 12. ure ali po telefonu 063-852-518 in 851-190
—	preureditev dvorane z namenom povečanja netto športnih površin (rokomet, košarka, tenis, badminton, namizni tenis, ples, aerobika ipd.)
—	usluge s področja aranžiranja in opremljanja razstavnih prostorov
—	usluge s področja sitotiska (plakati, zastavice, izdelki iz plutovine)
turistično gostinska in propagandna delovna organizacija paka, o.sub.o.
TOZD RTC GOLTE
1	o. sub. o.	1
šaleška cesta 3, titovo veienje
—	priprava centra za zimsko sezono 1983/84
—akcija ,,Vsi na Golte z letno karto" — velike možnosti rekreacije pozimi in poleti
—	servis smučarske opreme
—servis teptalnih strojev Prinoth

RUDARSKO ELEKTROENERGETSKI KOMBINAT
Titovo Velenje
DELOVNE ORGANIZACIJE
RUDNIK LIGNITA VELENJE
Tozd Jama Preloge Tozd Jama Pesje Tozd Jama Skale Tozd Jamska mehanizacija Tozd Jamski transport Tozd Jamske gradnje Tozd Priprave
Tozd Klasirnica Tozd Zunanja dejavnost Tozd Gradbena dejavnost Tozd Mizarska dejavnost DS Zračenje DS Kopalnica DS skupnih služb
TERMOELEKTRARNE ŠOŠTANJ
TOZD TESI TOZD TES II TOZD Vzdrževanje
TOZD Inženiring TOZD Družbena prehrana DS skupnih služb
ELEKTROSTROJNA OPREMA
TOZD Strojni obrati
TOZD Elektro obrati
TOZD Vodovodni toplovodni obrati
TOZD Krovsko ključavničarski obrati DS skupnih služb
SIPAK
TOZD Plastični izdelki
TOZD Kovinski izdelki in galanterija
DS skupnih služb
AVTOPREVOZNIŠTVO IN SERVISI ELEKTROFILTRSKI ELEMENTI TISKARNA
Delovne skupnosti sestavljena organizacije
DRUŽBENI STANDARD ZAVAROVANJE AVTOMATSKA OBDELAVA PODATKOV
SKUPNE SLUŽBE
Ob 8. oktobru—prazniku občine Velenje čestitamo vsem delovnim ljudem in občanom občine Velenje!
Družbenopolitične organizacije
in samoupravni organi Rudarsko elektroenergetskega kombinata-Titov o Velenje.
10. stran *
praznik občine velenje	Titovo VeleTTT" 6. oktobra 1983
Gorenje TGO, Tovarna gospodinjske opreme Titovo Velenje
Septembrski rekordni proizvodni dosežki
kot po tekočem traku!
V temeljnih organizacijah združenega dela Tovarne gospodinjske opreme Gorenje Titovo Velenje iz dneva v dan povečujejo proizvodnjo, kljub temu, da se še vedno srečujejo s težavami pri oskrbi z reprodukcijskimi materiali in sestavnimi deli. Proizvodne naloge so precejšnje, saj bi radi, v primerjavi s prvim letošnjim polletjem, v obdobju september —december povečali povprečno mesečno proizvodnjo za več kot 40%. Najbolj želijo povečati proizvodnjo hladilnikov (kar za 90 %), pralnih strojev (80 %), štedilnikov in vgradnih aparatov (70 %) ter zamrzovalnih aparatov (46%).
I)a so ludi povečane proizvodne naloge uresničljive dokazujtjo zadnji dosežki delavcev Gorenje TGO:
V	tozdu Pralna tehnika je
popoldanska izmena I6. septembra izdelala 890 pralnih strojev in dosegla rekordno proizvodnjo v eni izmeni. Do takrat so v tozdu Pralna tehnika naredili v eni izmeni od 750 do 800 pralnih strojev. Znova so se izkazali delavci tozda Pralna tehnika v torek, 27. septembra, saj so izdelali 2.110 pralnih strojev in dosegli največjo dnevno proizvodnjo doslej. Dnevni načrt proizvodnje, določen za september, pa so s tem presegli za 24 %.
V	tozdu Elektronika Pluj so z
nekaterimi tehnološkimi izboljšavami povečali zmogljivosti za proizvodnjo črnobelih televizijskih sprejemnikov od 220 na 300 dnevno. V soboto, 17. septembra, ko so delali v proizvodnji tudi vsi režijski delavci, pa so izdelali kar 400 črnobelih televizijskih sprejemnikov in tako dosegli največjo proizvodnjo vseh časov.
Zaposleni v tozdu Štedilniki so
v petek, 23. septembra izdelali 2.487 štedilnikov in dosegli do takrat največjo dnevno proizvodnjo vseh časov. V primerjavi s prvim letošnjim polletjem so, zahvaljujoč tudi dodatnim montažnim linijam, proizvodnjo skorajda podvojili, kar 80 % rekordne proizvodnje pa so namenili za tuja konvertibilna tržišča. Tri dni zatem, v ponedeljek, 26. septembra, pa so dosežek znova izboljšali. S tekočih trakov je prišlo 3.046 štedilnikov, s čimer so za 26 % presegli dnevno proizvodnjo, predvideno za zadnje štiri mesece tega leta. Izdelava 3.046 štedilnikov pa predstavlja takorekoč optimalno izkoriščenost obstoječih proizvodnih zmogljivosti tozda Štedilniki. Na enem od trakov, bodi mimogrede omenjeno, so v eni izmeni naredili 490 štedilnikov, kar je prav tako rekord.
Dosežena proizvodnja je tretja največja proizvodnja hladilnikov vseh časov in hkrati največja proizvodnja hladilnikov v zadnjih štirih letih. Zapišimo še, da so na enem od trakov 27. septembra delali tudi režijci iz tozda Hladilna tehnika in izdelali 303 hladilnike.
Uspešni pa so bili še v obratu Vmetni marmor tozda Gradbeni elementi. V soboto, 26. septembra so ulili 92 % več kopalniških elementov, kot določa proizvodni načrt in s tem dosegli največjo proizvodnjo doslej.
Proizvodnja v Gorenje TGO se resnično veča iz dneva v dan. Vse več temeljnih organizacij združenega dela se približuje predvideni proizvodnji, prvi pa so v teh prizadevanjih uspeli delavci tozda Mali gospodinjski aparati Nazarje. Septembrska proizvodnja je bila največja mesečna proizvodnja v Gorenje TGO v tem letu in po letu 1980.
Uresničevanje nadvse ambicioznega načrta Gorenje TGO za obdobje september—december 1983 je eden od pogojev za odpravo izgub iz tekočega poslovanja. Zato bo treba resnično storiti največ, kar je mogoče, da v najkrajšem možnem času Gorenje TGO pričenja dosegati načrtovani fizični obseg proizvodnje. V zadnjem času so bili za ostvaritev tega cilja sprejeti nekateri dodatni ukrepi za povečanje proizvodnje, zlasti še v listih temeljnih organizacijah združenega dela, kjer imajo najmanj ležav pri oskrbi z reprodukcijskimi materiali in sestavnimi deli.
Oskrba z reprodukcijskimi materiali in sestavnimi deli se je v zadnjem času resda izboljšala, vendar vse težave, kot smo uvodoma že zapisali, še niso odpravljene. Zato si prizadevajo, da bi za tiste reprodukcijske materiale in sestavne dele, katerih dobava je najbolj kritična, se pravi, da jih na domačem tržišču primanjkuje, oziroma njihova kvaliteta ne zadovoljuje izvozni proizvodnji Gorenje TGO, zagotovili druge dobavitelje in kooperante. Pripravljeni so jim nuditi vso pomoč, da bi bile dobave pravočasne in izpolnjena zahtevana kvaliteta. Tako naj bi zagotovili dolgoročno oskrbo Gorenja TGO s potrebnimi reprodukcijskimi materiali in sestavnimi deli.
Izkazali so se tudi delavci tozda Hladilna tehnika, ki so v torek, 27. septembra naredili 2.370 hladilnikov in s tem za 36 % presegli povprečno dnevno proizvodnjo, predvideno za zadnje štiri mesece tega leta.
Gorenje: v treh deset
obrtne delavnice do dejavnika evropskih
Temeljna motivacija prvih 11 delavcev, pionirjev Gorenja TGO, je bila povsem človeška — z delom zagotoviti boljše življenje sebi in družini, pa še trdnejše gospodarsko življenje podjetju in se tako vključiti v prizadevanja širše skupnosti. Ze v času skromnih začetkov je veljalo, da je treba delati in živeti v kolektivu in hkrati nenehno misliti tudi na jutri, na razvoj, na še neuresničeno, pa čeprav je bilo to pogosto povezano tudi z odpovedovanjem. Vsa dejanja, tako na področju samoupravne organiziranosti kot pri širjenju proizvodnje in proizvodnih programov, oblikovanju koncepta združevanja dela in sredstev, organiziranem in skupnem nastopu na domačih in tujih tržiščih ter pri krepitvi razvojnih in raziskovalnih služb, so imela en sam namen — utrditi spoznanje, da je delo temelj boljšega življenja ter da sta prav delo in združevanje dela tisti prvini, ki opredeljujeta položaj delavca v družbi.
Delavci, iz dneva v dan številnejši, so s samozavestjo in zaupanjem v delovno organizacijo in njeno prihodnost, nenehno spreminjali tudi Gorenje TGO in ga po letu 1958, ko se je izoblikovala izhodiščna usmeritev proizvodnje in ko se je Gorenje TGO vse uspešneje uveljavilo v republiških merilih, razvili v jugoslovansko delovno organizacijo in v zadnjih letih tudi v podjetje evropskih in svetovnih razsežnosti. Ze med porajanjem današnjega Gorenja TGO in hkrati najbolj 'treznega, drznega načrtovanja, ki se je mnogim zdelo skoraj povsem utopično, je Gorenje TGO zakoličilo svojo proizvodno usmeritev, hkrati pa tudi pot, kako bo prišlo do kupcev. Z naravnavanjem proizvodnih programov po željah in potrebah potrošnikov si je Gorenje TGO odprjo pot do kupcev, to pot pa je bilo potrebno še razširiti in utrditi (s kar najširšo kontrolo izdelkov, ustrezno garancijo, razvejano servisno mrežo, lastnimi razstavnimi prostori in prodajalnami itd.).
Prednost Gorenja TGO, upoštevaje razmere doma in na svetovnem trgu, v katerega se je kolektiv tako odločno usmeril, je v njegovi tradiciji, da je vselej znalo gledati v prihodnost in da mu ni nikdar manjkalo poguma in volje, da uspe prav tam, kjer je videti najtežje. Prednost je tudi v tem, da bo treba še bolj obogatiti in poživiti tradicijo inovacij, lastnih raziskav, razvojnih proučevanj, na vseh področjih upoštevati znanstveni in tehnološki razvoj, razširiti sodelovanje z znanstvenimi institucijami doma in po svetu ter tako utrjevati svoje mesto znotraj svetovne delitve dela. Največja prednost pa so ljudje, ki vidijo najbolj zanesljivo pot za uresniče-
vanje svoje osebne sreče skozi ustvarjalno, produktivno delo.
Izpopolnjevanje in nenehno dopolnjevanje temeljnih programov, hkrati pa iskanje novih snovanj in načrtovanje novih programov, to je v izdelkih izražena vizija Gorenja TGO.
Na pot industrijske proizvodnje
Gorenje TGO, Tovarna gospodinjske opreme Titovo Velenje oziroma njen predhodnik Kovinsko industrijsko podjetje Gorenje, je bilo ustanovljeno 1. maja 1953 (v vasi Gorenje pri Šmartnem ob Paki; v rojstnem kraju so pred devetimi leti zastavili proizvodnjo talnih keramičnih ploščic). Začetki Gorenja TGO pa segajo pravzaprav v leto 1974, v ,,Okrajno Kovinsko podjetje za izdelavo sadnih mlinov, mlatilnic ter pridobivanje tufa, zelene gline, laporja in bentonitov za kemično industrijo."
Leta 1958, prelomnega leta, so obrnili hrbet kamnolomu in brez kadra, brez izkušenj in brez prostorov, brez opreme, začeli izdelovati prve najpreprostejše štedilnike in peči na trda goriva. Za Gorenje TGO je ta odločitev pomenila, da stopa na povsem novo pot, na pot, ki vodi iz obrtniškega načina proizvodnje v industrijo.
Medtem, ko so 1958. leta zaposlovali 130 delavcev, so jih leto /atem 172, leta 1960 pa 223. Tega leta so zaposleni, namesto, da bi si razdelili ,,trinajsto plačo" kupili 25-tonsko stiskalnico. Dokazali so, da so ljudje s trdno voljo in z zaupanjem vase in v kolektiv. Prostori v vasi Gorenje so postali pretesni, industrijska polproizvodnja premalo. Iskati so začeli trajne rešitve, Gorenje TGO je že pokazalo, da je pomembna pridobitev. Ob intenzivnem razvoju rudnika v Velenju, ki je pritegoval čedalje več moške delovne sile, pa je bilo vse bolj čutiti potrebo, da bi našlo delo tudi ženske roke. Delavski svet se je odločil za preselitev v Velenje na Stari jašek, v prostore nekdanjih rudniških kopalnic. Junija 1960 so prvič vpeli orodja v stiskalnice na novih delovnih mestih in delovna organizacija se je preimenovala v Gorenje, Tovarna gospodinjske opreme Velenje.
V naslednjih treh letih je Gorenje TGO že osvojilo tržišče ter se utrdilo poslovno in tehnično. Razširitev proizvodnje na električne in plinske samo potrjuje, da je mladostni kolektiv znal prisluhniti potrebam trga in z voljo ter iznajdljivostjo izpeljal nalogo.
Leto 1963: Za 559 delavcev so postali prostori na Starem jašku znova pretesni. Z lastnimi sredstvi ter ob pomoči Rudnika lignita Velenje in Termoelektrarne Šoštanj so začeli spomladi .1963. leta na nekdanjem nogometnem
igrišču Rudarja graditi novo tovarno, prvi začetek današnjega Gorenja TGO. Zaposleni so tedaj pri gradnji tovarne opravili po 30 ur prostovoljnega dela in že 3. julija 1964 je Franc Leskošek-Luka z varilnim aparatom prerezal železni trak sodobnih proizvodnih prostorov z 12.500 kv. m koristne površine. V letu, ko so bili zgrajeni novi proizvodni prostori, je 680 zaposlenih izdelalo 109.969 proizvodov, Gorenje TGO pa se je prebilo med največje jugoslovanske proizvajalce bele tehnike. Nova stikalnica z zmogljivostjo do 500 ton, tekoči montažni trakovi, sodobna lužilnica, prva tunelska peč z visečim načinom obešanja v Jugoslaviji so pogojili velik dvig storilnosti; poprečni čas za izdelavo štedilnika se je s 6,5 ure skrčil na 4,2 ure.
Gorenje TGO pa še ni hotelo s strme na zložnejšo pot. Najavilo je, da bo sestavljalo avtomatske pralne stroje. Ob novi tovarni so zabrneli stroji. Oktobra 1965 je stekel tekoči trak in do konca leta so sestavili 5.600 pralnih strojev. Malokdo je verjel, da bo Gorenje TGO zmoglo za tisti čas tako zahtevno proizvodnjo.
Kakovost izdelkov je omogočila, da je Gorenje TGO 1966. leta pr-
vič močneje prodrlo na tuje. S poslom v Zvezno republiko Nemčijo je petkrat povečalo izvoz iz leta 1965. '
Leta 1967 zaposluje Gorenje TGO že prek 1.000 delavcev. Tehnična zahtevnost in vse večja količina izdelkov na trgu so narekovale snovanje sodobne servisne službe. Začetki službe za nadzor nad kakovostjo pa segajo v leto 1963. V letu 1967, v Jetu pralnih strojev", je začelo Gorenje TGO postavljati tudi svoje oporne točke po Jugoslaviji — predstavništva.
Maja 1967 je bil pod streho nov obrat za proizvodnjo pralnih strojev, tri mesece pozneje pa se je proizvodnja pralnih strojev že selila v svojo tovarno.
Znova razmišljajo o novostih v Gorenju TGO 1968. leta. V majhnem kotu obrata pralnih strojev, s skromnimi naložbami, brez licence, je na improvizirani liniji nastalo prvih 8.000 hladilnikov. V letu 1968 so v Gorenju TGO naredili milijonti izdelek. Dokaz širjenja delovne organizacije pa je podatek, da je takrat 1.369 zaposlenih izdelalo 308.410 izdelkov, skupna delovna površina pa se je povzpela na 30.000 kvad. m.
Proizvodna in poslovna usmeritev Gorenja TGO sta se izkristali-
Pomenki z delavci Gorenja TGO
»Težave bomo premagali, saj drugače ne more biti!"
letjihod
gospodarskega
razsežnosti!
zirali. Leta 1969 je bil postavljen nov, sodoben obrat hladilnikov, lotili so se sestavljanja kompresor-skega hladilnika in uvedli računalniško obdelavo podatkov. Pričenja se obdobje intenzivnega sodelovanja z domačimi in tujimi partnerji, obdobje organiziranega nastopa na trgu in rasti raziskovalnih služb.
Korenine tudi zunaj občinskih meja
Leto 1970: Z novim programom napove Gorenje TGO skok v neznano, skok v svet elektronike.
Delovne zmage leta: izdelali so prve stenske tehtnice in male gospodinjske aparate, zastavljeno je proizvodno sodelovanje s Poljaki in Madžari, začeli so z rekonstrukcijo proizvodnje pralnih strojev s podvojeno proizvodnjo v istih prostorih, začeli so graditi nove prostore za proizvodnjo štedilnikov. Gorenje TGO zaposluje 1970. leta 2.959 delavcev, skupna proizvodna površina pa že presega 50.000 kvad. m.
V	Nazarjah v Gornji Savinjski dolini je 1971. leta zrasel obrat za proizvodnjo malih gospodinjskih aparatov. 60 zaposlenih je začelo z delom 6. decembra 1971. Samo po sebi umevna je bila izpopolnitev ponudbe, zaokrožitev programa, s kuhinjami ,,Gorenje". Tega leta so bili zgrajeni novi prostori za obrata štedilniki in kuhinjski elementi.
Po letu 1970 je začelo Gorenje TGO še močneje poganjati korenine zunaj občinskih meja. Pro-. izvodnjo nekaterih celih elementov ali kar celih gospodinjskih aparatov so začeli pospešeno seliti v obrate, ki so kot rezultat lastnih naložb in živahnega sodelovanja z drugimi delovnimi organizacijami ter družbenopolitičnimi dejavniki zrasli na nerazvitih območjih.
V	Nazarjah, v občini Mozirje, je, kot smo že zapisali, začel z de-om obrat za proizvodnjo malih gospodinjskih aparatov. V Rogatcu, v občini Šmarje pri Jelšah, je bila zgrajena nova tovarna kondenzatorjev. V ptujski Tehnoservis je Gorenje TGO preneslo proizvodnjo črnobelih televizijskih sprejemnikov, da bi obrat prerasel v temeljno organizacijo združenega dela Elektronika Ptuj, ki se začenja vse bolj uveljavljati kot proizvajalec malih računskih sistemov. V Črnomlju, v zibelki parti-zanstva na Slovenskem, je zrasla nova tovarna kompresorjev.
Eden od virov gonilne sile razvoja po letu 1970 je bilo še naprej nenehno iskanje novega, želja po dopolnjevanju in izpopolnjevanju.
Leta 1972 je stekla proizvodnja zamrzovalnih skrinj; prvo leto so jih izdelali 3.827. Ob srebrnem jubileju Gorenja, 1978. leta, je dobil ves hladilni program nove prostore.
Načrti se ne ustavijo, nemirno iskanje za se nadaljuje v najrazličnejši smeri, predvsem pa se prilagaja zamisli ,,vse za dom". Večina izdelkov, razvitih po letu 1970, je že plod lastne raziskovalno razvojne dejavnosti z izvirnimi tehnološkimi rešitvami in izboljšavami.
Pravočasnemu spoznanju, da je "majhna proizvodnja zelo draga, se je v razvoju Gorenja TGO pridružila še jasna zamisel o nekakšnem končnem cilju, o tako imenovanih integriranih sistemih. Gre za ,,pakete", za željo, da bi kupcem ponudili prav vse. Po teh smernicah že teče delo v programu ,,bele tehnike". Takšni cilji kajpajda zahtevajo obširne raziskave tržišča in pa nove organizacijske napore.
Prav prehod iz proizvodnje posamičnih izdelkov, pa bodi njihova serija še tako velika, v proizvodnjo ,,tehnoloških kompletov", je ena od bistvenih razvojnih postavk Gorenj^ TGO, nov velik skok, nič manjši od tistih v letih 195.8 in 1960, ko so obrtniki postali industrijski delavci. Tudi servisna mre-
ža se prilagaja novim načrtom. Poslej namreč ne popravljajo samo izdelke, temveč jih tudi montirajo.
Varčevanje z energijo in boj za čistejše okolje sta tudi sicer neločljivi del programov; pri kuhalnih in hladilnih aparatih so vidni napori za zmanjšanje priključne moči, pri pralnih strojih povrhu pa še težnja, da bi porabili manj vode ter dosegli boljše ožemanje oziroma sušenje.
Raznovrstnost ponudbe — eden od glavnih adutov na tujih tržiščih
V letu 1978 je začelo Gorenje TGO in z njim tudi celotni poslovni sistem Gorenie vse večie evropske in svetovne razsežnosti. Povsem je utrdilo svoj izvoz in druge oblike sodelovanja s tujino. Kakor je v sedemdesetih let ih pomembno vplivalo na razvoj manj razvitih območij v Sloveniji, si je za osemdeseta leta jasno začrtalo smernice za še večje vključevanje v mednarodno blagovno menjavo in v razvoj svetovne tehnologije. Začetki so bili tudi na tem področju več kot skromni. Prvi izvozni uspeh Gorenja TGO je bilo 200 štedilnikov, prodanih v Zvezno republiko Nemčijo. Prve pogodbe so sklenili z mrežo zahodnonemških blagovnic. Sodelovanje z velikimi trgovskimi firmami je še zdaj pomembno, toda hrbtenica izvoza so že lastna ali mešana podjetja podjetja Gorenje. Sleherni program ponuja možnost za še močnejši prodor v svet, še zlasti, ker Gorenje TGO proizvaja po svetovnih standardih in si je tudi na najbolj zahtevnih tržiščih razvitih dežel pridobilo zaupanje. Eden od glavnih adutov Gorenja TGO na tujih trgih pa je raznovrstnost ponudbe.
Vseh dosežkov in načrtov, razumljivo, ni mogoče strniti v kratek pregled. Vsi dosedanji programi so zastavljeni kot osnova za nadaljnjo rast in nenehno širjenje. Zamišljeno je, da se bodo posamezne proizvodne in programske skupine vse bolj dopolnjevale, postajale zaokrožene celote. Seveda velja ob vsem tem dodati z močnim poudarkom, da Gorenje TGO samo vsega ne bi zmoglo. Kakor je Gorenje TGO že v svojih skromnih začetkih uživalo vse razumevanje in podporo družbenopolitičnih skupnosti, tako je tudi pozneje snovalo in delovalo od dogovarjanju na vseh ravneh. Tudi brez tesnega sodelovanja s trgovino in bankami ni šlo, še zlasti ne pri tako hitrem vključevanju v mednarodno delitev dela. Podobno velja za sodelovanje z najrazličnejšimi znanstvenimi ustanovami.
Proizvodnja in razvoj Gorenja TGO sta bila že od nekdaj prilagojena vsakdanjim potrebam človeka. Ta temeljna usmeritev pa je značilna tudi za razvoj. Tako bo tudi v prihodnjih letih poudarke na skrbi za človekove osnovne dobrine v stanovanje, ki so že obsežne v sedanjem proizvodnem programu. Posamezne druge programe pa bo še nadalje kompletiralo in izpopolnjevalo, tudi kar zadeva proizvodnjo za potrebe sodobne industrije.
Gorenje TGO je v svojih tridesetih letih življenja z velikimi zamahi ne le širilo in gradilo svoje proizvodne hale ter snovalo nove proizvodne načrte, ampak je krepko poseglo tudi v razvoj krajevnih skupnosti.
Prvi izvozni koraki Gorenja TGO so bili, kot smo že zapisali, skromni. Leta 1961 so kupcu iz Zvezne republike Nemčije dobavili 200 štedilnikov. Nihče ni takrat pomislil, da bo Gorenje TGO po 22 letih izvažalo svoje izdelke v več kot 60 držav, da se bo postavilo v bok firmam svetovnega slovesa in da bo v tem obdobju izvozilo že nad 13 milijonov gospodinjskih aparatov in drugih izdelkov. Gore-
nje TGO izvaža svoje proizvode v dežele na vseh petih celinah. Skoraj 90 % izdelkov proda na konvertibilnih tržiščih. Med tremi izdelki, ki pridejo s tekočih trakov, je vsak drugi namenjen za izvoz. V zadniem času namenjajo posebno pozornost trgovanju z nerazvitimi deželami in državami v razvoju.
Izvozni skok Gorenja je in bo: od 200 štedilnikov do razvojnega trgovanja po vsem svetu.
Tovarna Gorenje tudi v Bihaču
Gorenje TGO se zadnja leta aktivno vključuje v prizadevanja za pospeševanje razvoja manj razvitih socialističnih republik in avtonomne pokrajine Kosovo ter krepi samoupravno združevanje dela in sredstev z delovnimi organizacijami v socialističnih republikah in obeh socialističnih avtonomnih pokrajinah. V Djakovici, v SAP Kosovo, je sovlagalo na dohodkovnih osnovah v izgradnjo 1. faze FEM — Tovarne elektro-
motorjev Djakovica za proizvodnjo 500.000 elektromotorjev letno; s tem si je zagotovilo elektromotorje za pralne stroje in kompresorje.
Z namenom, da bi začeli s prestrukturiranjem proizvodnje, ki je v razvojnih načrtih delovne organizacije opredeljeno kot temeljna naloga, je bila leta 1981 izoblikovana pobuda za prenos proizvodnje enega od izdelkov Gorenje I GO — hladilnika v Bihač v SR Bosna in Hercegovina. Z izgradnjo nove tovarne hladilnih naprav v Bihaču se Gorenje in SR Slovenija, skupaj s SR Bosno in Hercegovino, vključujeta v prizadevanja za hitrejši razvoj manj razvitih republik in SAP Kosovo, s proizvodnjo hladilnikov v Bihaču pa bosta združeno delo Slovenije ter Bosne in Hercegovine povečala tudi obseg skupnega nastopanja na tujih tržiščih.
Gorenje TGO — osnova poslovnega sistema Gorenje
Po letu 1970 začenja s smiselnim povezovanjem Gorenje TGO z drugimi delovnimi organizacijami sirom po Jugoslaviji nastajati poslovni sistem Gorenja. Zaradi potreb po kooperacijskem sodelovanju Gorenje vse bolj vpliva na prestrukturiranje spremljajoče se industrije, proizvodni program pa širi iz gospodinjstva na celoten človekov dom. Tako širi proizvodne programe in ponudbo s
kmetijskim orodjem in mehanizacijo, opremo za klavniško in živilsko industrijo, zabavno in profesionalno elektroniko, radiatorji, sanitarno opremo, keramiko itd.
Iz Gorenja TGO, Tovarne gospodinjske opreme Titovo Velenje, so se razvile tri organizacije skupnega pomena, ki delujejo zraven 11 proizvodnih delovnih organizacij v okviru Gorenje SOZD, in sicer Gorenje Promet servis, Gorenje Interna banka ter Gorenje Raziskave in razvoj.
Gorenje SOZD sodi med najpomembnejše gospodarske dejavnike v SR Sloveniji in SFR Jugoslaviji, posebej v elektrokovinski industriji, in to z visoko strukturi-rano in razčlenjeno organizacijsko strukturo. Temeljne programsko proizvodne celote Gorenje SOZD so: aparati za množično porabo, profesionalna elektronika, zeleni program, toplotno instalacijski
program ter elemeti, sklopi in	programi.	Upoš-
tevaje materialne in intelektualne zmogljivosti, s katerimi razpolaga Gorenje, prav tako pa tudi hotenje širše družbene skupnosti, je za naprej predvidena revitalizacija programa gospodinjske opreme, izjemne možnosti razvoja pa imajo tudi zeleni program, program tehnološke opreme, izhajajoč iz tehnoloških zmogljivosti in ob upoštevanju dejstva, da ima Gorenje izredno organizirane in kvalitetno orodjarno, ter specialni programi. Elektronika pa se naj bi poslej razvijala v funkciji omenjenih programov. V okviru vseh programskih usmeritev pa bo Gorenje iskalo stične točke z Iskro in drugimi proizvajalci v panogi.
Gorenje ima danes v Jugoslaviji 15 predstavništev, 35 razstavno prodajnih centrov ter 78 servisnih siedišč in izpostav. V tujini pa ima 6 lastnih podjetij (Zvezna republika Nemčija, Avstrija, Danskf, Avstralija, Grčija in Italija), eno mešano podjetje (Francija) ter predstavništvi v Veliki Britaniji in Češkoslovaški .socialistični republiki.
17.561 delavcev Gorenja je lani ustvarilo dobrih 32 milijard celotnega prihodka, na tuje pa izvozilo /a 5,2 milijarde deviznih dinarjev izdelkov, pri čemer je okrog 30 "o vsega izvoza odpadlo na Zvezno republiko Nemčijo.
Delavci v Tovarni gospodinjske opreme Gorenje Titovo Velenje si prizadevajo, da bi, kolikor je največ v njihovi moči, prispevali, da bi čimprej presegli težave, v katerih se je znašla delovna organizacija in ji zagotovila trdnejši nadaljnji razvoj.
O sedanjem trenutku Gorenja TGO, prizadevanjih za izboljšanje položaja in pogledu na jutrišnji dan Gorenja so povedali:
JOŽEFA PLEVNIK, dvanajsto leto ji teče v emajlirnici tozda Kuhalni aparati, včasih je delala na tri, sedaj pa na dve izmeni. Vožnja iz Mislinje, štirje otroci, majhen vrt, časa vedno zmanjkuje, pa je vendar njen odgovor, ko jo povprašamo o smiselnosti udarniških sobot, jasen in brez oklevanja odgovori: ,,Zakaj ne bi tudi zase, za Gorenje naredili kakšno soboto. Če smo lahko solidarni z drugimi, bodimo še sami s seboj." ne, ne pritožuje se nad svojim delom, navadila se je nanj, tudi na vročino, je vsaj pozimi ne zebe, pravi. Veseli jo, če ji delo uspeva, če so kadi za pralne stroje kot je treba. ,,Vsak bi moral na svojem delovnem mestu delati odgovorno in kot nam je doma žal za vsako stvar, bi nam moralo biti tudi v službi žal, če se izdelek pokvari, če ni kvaliteten."
BREDA JELEN, lahko bi rekli, da je zrasla z Gorenjem, pred dvajsetimi leti je začela v ,,prvi hali". 60 udarniških ur za novo halo, zdaj jih dela ponovno na svojem delovnem mestu v končni kontroli ali na tekočem traku, če je potrebno. Namestnica predsednika delavskega sveta tozd Pralni stroji je in pravi, da je danes tako kot na začetku. Ne, ni ji hudo. Tile dvajsetletniki so dela, trdega in neplačanega, navajeni. ,,Uspeh
je odvisen od vseh nas," pravi, ,,ne od tistih, ki so prišli delati red, še najmanj od njih. Škoda le. da nam pogosto primanjkuje materiala, lahko bi naredili še veliko več. Naredili in prodali, seveda."
VINKO BOLTE, strojnik v Hladilnikih meni, da je delo sedaj lažje kot pred desetimi leti, ko je on začenjal v Gorenju, lažje pač zaradi spremenjene tehnologije. Drugače pa delo ostaja vedno delo in človek, ki se zaveda pomena svojega dela (in vsako delo je pomembno), ga skuša opraviti čim boljše.in, Če je potrebno, dela tudi dve izmeni skupaj.Vinko se dela, pa najsi bodo to redne ure ali udarniške, ne brani. In, kar je še posebej pomembno, optimist je. Pravi, da je videl, kako je Gorenje rastlo, kaj vse so zgradili in vse to mu daje moč in zaupanje vanj. Prepričan je, da bomo težave prebrodili, saj drugače n more biti. Kako bi sicer človek živel in delal, če ne bi uspel in zaupal.
MARIJA VINOJČIČ, doma iz Baranje, je v tozdu Galvana našla svoje delovno okolje, kjer kljub te*žavnejšemu delu točkalke lahko posveča svoje sposobnosti tudi organizaciji zveze socialistične mladine. Takoleje povedala: ,,Sem predsednica osnovne organizacije ZSMS v našem tozdu, kjer je mladina voljna in pripravljena delati. Seveda smo sedaj, ko si moramo v Gorenju s povečano proizvodnjo izboljšati svoj položaj, priskočili z udarniškim delom na pomoč tudi mladi delavci. Opravili smo že dva delovna dneva, v novem-hrupa načrtujemo še tretji udarniški dan. lako dela okrog 40 mladink in mladincev na tistih delih, kjer je sedaj največ težav, to je pri izdelovanju drobnih žičnih izdelkov, mrež in drugih sestavnih delov za tozde končne proizvodnje.Za mlade to delo ni nikoli pretežko!" Tako je menila Marija, ki je tudi brigadirka, trikratnaudarnica in ena izmed mladih, ki jim volje in idej za delo nikoli ne zmanjka.

IZstran* naS CS5
praznik občine velenje
Titovo Velenje * 6. oktobra 1983
TOZD GRADBENA ENOTA CELJE
Gradiš tozd Gradbena tudi širša, uspešno kih opravljenih naro-
enota Celje, se je na uveljavil s kvalitetnim čilih.
celjskem območju, pa delom in v izrednih ro- Seznam objektov, ki jih je
GRADBENO INDUSTRIJSKO PODJETJE
LJUBLJANA
zgradil Gradiš, tozd Gradbena enota Celje, je resnično obširen — omenimo le nekatere:
—	vse štiri faze šo-štanjskih Termoelektrarn,
—	proizvodne prostore za Emo kontejner,
—	upravne zgradbe Ko-vinotehne, ♦
—	kompleks javnih skladišč,
—	telekomunikacijsko središče Celje,
—	poslovna enota UNZ itd.
Da bi kar najbolj posodobili dela na objektih, kjer so delavci izpostavljeni stalnim vremenskim ne-
TOZD
GRADBENA ENOTA CELJE n. sol o.
prilikam, so z razvojnim programom določili, da je treba prenesti kar največ del v zaprte proizvodne prostore.
Kljub velikim vlaganjem v sodobno tehnologijo niso pozabili na stalno skrb za delavce, za katere so zgradili samska domova v Celju in Titovem Velenju. Vsa gradbišča so sodobno urejena.
Za uspešno delo je Gradiš prejel vrsto priznanj, med katerimi je najbolj ponosen na Titovo odlikovanje z redom dela z rdečo zastavo za zasluge pri dosedanji izgradnji.
Letos izvaja Gradiš tozd
Gradbena enota Celje, naslednja večja dela:
—	mlekarna Hmezad v Ruškem gozdu,
—	PTT center v Titovem Velenju,
—	garderobe s kopalnicami, skladišče gradbenega materiala in most čez Pako za Rudnik lignita Velenje,
—	modernizacija bolnišnice Celje,
—	tovarna žveplene kisline Cinkarne Celje (dela so v zaključni fazi),
—	stanovanjska gradnja v Celju r Titovem Velenju, Šoštanju itd.
\
1» <>
\
<>
t
)
r
s,	* '
-	^ -1 I* v •
PTT Center Titovo Velenje dobiva končno podobo
Vsem delovnim ljudem in občanom občine Velenje iskreno čestitamo za njihov praznik
■v.
— 8. oktober!


»••••••••••••••••••••••••••Mj
TRGOVSKA DELOVNA ORGANIZACIJA, n. sol. o.
POTROŠNIK
TOZD PRODAJA
SOZD KMETIJSTVA PREHRAMBENE INDUSTRIJE, TRGOVINE, GOSTINSTVA IN TURIZMA
DO Potrošnik CEUE
TOZD PRODAJA ŠOŠTANJ
DO Mlinsko predelovalna industrija Celje
Pekarna, slaščičarna Titovo Velenje in Skladišče mlevskih izdelkov Šmartno ob PAKI.

:
w i
l
: •
: :
Vsem delovnim ljudem in občanom Šaleške
doline iskreno ČESTITAMO za 8. oktober praznik občine Velenje!
U MSkOL
DO za komunalno
in
k
TTTnvn umc-MTc stanovanjsko
TITOVO VELENJE ^^
Ob 8. oktobru, občinskem vrazniku, bomo svečano odprli nov vodooskrbovalni sistem Ljubija, z minimalnim zajetjem 651 l/sek in maksimalnim zajetje§n 180 l/sek, s čimer bo izboljšana oskrba z vodo v naši občini
VSEM UPORABNIKOM S TO DELOVNO ZMAGO ČESTITAMO ZA PRAZNIK OBČINE VELENJE.
6. oktobra 1983 * Titovo Vejenje
praznik občine velenje
nas cas * stran 13
Rekordna
proizvodnja v mesecu avgustu
V letošnjem letu, v mesecu avgustu smo dosegli v TEŠ rekordno proizvodnjo v zgodovini, saj je znašala ta mesec proizvodnja električne energije 438.645.300 kWh.
Rekordna proizvodnja je bila omogočena skozi skoraj neomejeno angažiranje proizvodnih enot dispe-čerskega centra. Torej so vplivi za zmanjšan delež od maksimalne možne proizvodnje ostali le na napravah in posluževanju ter vzdrževanju enot.
Bistveno boljši rezultat bi se dalo doseči še ob odpravi ozkega grla na hladilnem sistemu bloka V, kjer so bile pretežni del časa maksimalne močide-finirane z omejitveno temperaturo kondenzata. Pri povečani pazljivosti oskrbe bloka z mešanico tujih in naših premogov so praktično analizirani omejitveni vplivi dogorevalnega sistema.
Brez dvoma bi se ti vplivi pojavljali ob maksimalnih obremenitvah.
Letošnji rezultat proizvodnje električne energije, ki je v prvih osmih mesecih dosegla 133% realizacijo plana elektroenergetske bilance, lahko pripišemo dobri oskrbi s premogom, ki pa ne dosega 100% rezultatov. Podatek, da v TEš pripeljemo 777.000 ton tujih premogov, nam pove našo odvisnost in vloženo delo delavcev APS in naših delavcev na transportu premoga. Verjetno je tak način povečanja angažiranosti ali izkoriščenosti instaliranih kapacitet, bistveni prispevek delavcev TEŠ k stabilizacijskim ukrepom.
Proizvodne enote so dobro pripravljene za sedanje obratovanje v kritičnem obdobju elektro energetske situacije, kljub
temu da še vedno potekajo remontno vzdrževalna dela na posameznih rezervnih napravah. Torej le ne moremo govoriti o 100% pripravljenosti vseh naprav, kar tudi ni namen. Še naprej moramo graditi in ustvarjati prispevke z dveletnimi remontnimi ciklusi in izvajanjem delnih remontov med obratovanjem blokov.
Če bi enaka stališča upoštevali vsi termo objekti v republiki in državi, bi bila lahko elektro energetska kriza bistveno manjša. S spoštovanjem gradbenih blokov novih enot pa bi povsem odpadla energetska kriza.
Torej, srečujemo se z nedelavnostjo in neodgovornostjo, iščemo pa napake povsod drugje.
Ob 8. oktobru prazniku občine Velenje čestitamo vsem delovnim ljudem in občanom občine Velenje.
AVTO MOTO DRUŠTVO ŠALEŠKA DOLINA
Rekreacijski center je v. krajevni skupnosti Paka in je iz Titovega Velenja po cesti proti Slovenj Gradcu oddaljen 1,3 kilometra. Cesta je vseskozi asfaltirana. Trebeliško je poimenovano po nekdanjem kmetu — Trebelični-ku. Urejena površina centra obsega 58.856 kv. m, najvišja točka je 575 m, relativna višina pa je 150 m. Obdajajo ga lepi gozdovi, prečudovit je pogled na Titovo Velenje in na okoliško gričevje, predvsem pa na goro Oljko, Mrzlico, Golte in Smreko-vec.
VSEM OBČANOM OBČINE VELENJE TER ČLANOM AMD ŠALEŠKA DOLINA IN OBISKOVALCEM REKREACIJSKEGA CENTRA TREBELIŠKO ISKRENO ČESTITAMO ZA NJIHOV PRAZNIK 8. OKTOBER.
Trebeliško na leto obišče 30.000 obiskovalcev iz vse domovine. Najbolj obiskovan kraj je ob moto-cross prireditvah. Organizirane so bile mednarodne moto-cross prireditve, prireditve za prvenstvo Jugoslavije in za Nagrado Titovega Velenja.
obiskujejo šolski otroci. Tudi poslovnih sestankov ne manjka, saj je tu mir.
Na RTC ne manjka tudi turistično zabavnih prireditev, na katerih nastopajo razni ansambli.
Društvo je za urejen center prejelo vrsto priznanj.
Začete naloge izgradnje rekreacijskega centra Trebeliško še niso končane, zato pozivajo sindikalne organizacije, združeno delo, družbenopolitične organizacije, da jih podprejo pri nadaljnji izgradnji centra. Potrebuje še vrsto športnih poligonov, ki so že začeti na najvišji točki Trebeli-škega na ,,IVICI", kjer je možno dograditi naslednja igrišča: tenis, odbojko, mali nogomet, rokomet in prepotrebno trim stezo.
Območje rekreacijskega centra je komunalno urejeno, napeljan je vodovod, telefon, za lastne potrebe je zgrajena transformatorska postaja.
Iz nekdanjega gospodarskega poslopja so uredili sodobno gostišče, prostore z bifejem, dvema sobama v katerih je po 20 sedežev, konferenčna soba (20 sedežev) in kabinetom (20 sedežev). Za tekmovalce pa so nameščene prhe.
V neposredni bližini so iz stare stanovanjske hiše uredili dru-
štveni dom. V njem so prostori primerni za sestanke in tudi za nudenje gostinskih uslug: sobi s separeji in 32 sedeži, večji prostor s 40 sedeži in kuhinja, spodaj pa je diseo za 30 obiskovalcev. Prostore v društvenem domu oddajajo v najem za različna praznovanja (poroke, rojstni dnevi ipd.), tako, da lahko uporabniki v lastni režiji priredijo srečanja. Zunaj prostorov je še glasbeni paviljon s plesiščem.
Za potrebe moto-cross športa je urejen poligon s sodobno sod-
niško tribuno, tekmovalna steza je dolga 1800 metrov.
Za motorizirane turiste pa j« urejen avtocamp s sanitarijami in tudi parkirišč je dovolj.
Za celoten RTC je sprejet urbanistični načrt izgradnje, kjer je še predvidena izgradnja 25 vikend hišic za tuje investitorje. Zgrajeni so že trije vzorčni vikendi. Za potrebe obiskovalcev pa so postavljeni paviljoni vikendi.
Na RTC je postavljen doprsni kip zaslužnemu društvenemu delavcu šponnemu funkcionarju
Ivanu Grajžlu, ki je bil žrtev letalske nesreče na Korziki.
Rekreacijski center Trebeliško
Množično obiskujejo kraj delavci iz združenega dela, ki si prirejajo sami razna srečanja. To je kraj, kjer se delavci resnično spoznavajo, zbližujejo. Na Tre-betiškem so celo leto razne vaje NNNP. V počitnicah pa kraj
INDUSTRIJA USNJA VRHNIKA
TOZD TOVARNA USNJA ŠOŠTANJ
Pridružujemo se čestitkam delovnim ljudem in občanom občine Velenje za njihov praznik — 8. oktober !
Tovarna usnja Šoštanj proizvaja vegetabilno strojeno usnje v kromo-vem obratu pa oblačilni velur in podlogo iz svinjskih kož. Izdeluje še
krom strojeno usnje in goveje gornje usnje — boks. V okviru tozda deluje tudi obrat za izdelavo usnjene konfekcije.
14. stran * RBS Č8S _ PRAZNIK OBČINE VELENJE	Titovo Velenje * 6. oktobra 1983
IROSTROJ
PRECIZNA MEHANIKA
" MARIBOR. GREGORČIČEVA 24
SERVIS
TITOVO VELENJE, FOITOVA 8
*
5 *
t *
t *
f ;
t *
Vsem delovnim ljudem in občanom Velenjske občine, še posebno koristni-kom naših uslug, iskreno čestitamo
J njihovem prazniku— 8. oktobru!
if ■
m
Na sliki je ponoven Farminov dosežek. Farma v Vojvodini za 1 milijon I brojlerjev je bila zgrajena in predana v dogovorjenem roku. Do sedaj je ■ I FARMIN s svojimi članicami opremil že več kot 1500 farmskih objektov.
■	ČESTITAMO	■ |	VSEM LJUDEM	| -	OBČINE VELENJE	!
■	OB NJIHOVEM PRAZNIKU!	I
TOZD KONFEKCIJA
ŠOŠTANJ TOZD KONFEKCIJA
MOZIRJE TOZD DSSS
Vsem delovnim ljudem in občanom občine Velenje iskreno čestita za 8. oktober-praznik občine Velenje
8. oktobra 1983 ★ Titovo Velenje
PRAZNIK OBČINE VELENJE
nas cas * stran 15
TOVARNA USNJA KAMNIK
TOZD MALOPRODAJA PRODAJALNA UTOK TITOVO VELENJE ŠALEŠKA 18
t k-Zc*
Vsem delovnim ljudem in občanom občine Velenje
čestitamo
za njihov praznik -8. oktober in se priporočamo za obisk!

EPIK
Veplas, Velenjska plastika p. o.
Proizvodni program:
natron lepilni trakovi — okovje za pohištvo — čelade za motoriste — razna brizgalna plastika — sitotisk — jadralne deske — kadi za hidro-terapijo — razni izdelki iz armirane plastike — gumbi — navijalci za rolete itd.
Vsem delovnim ljudem in občanom občine ve/enje iskreno čestitamo
za 8. oktober - praznik občine Velenje!
GOSTIŠČE „HREN" VINSKA GORA
obvešča
svoje cenjene goste, da je gostišče odprto vsak dan od 10. do 22. ure razen ob torkih. V dopoldanskem času vam nudimo sveže tople malice po konkurenčnih cenah, v popoldanskem času pa jedila po naročilu.
PRIPOROČAMO:
kalamare, osliče, postrvi, sardelice, razne narezke.
Od sladic pa borovničev coctail in pohorsko omleto.
Sprejemamo tudi naročila ob raznih svečanih priložnostih za skupine do
60 oseb.
OB PRAZNIKU OBČINE VELENJE ISKRENO ČESTITAMO VSEM DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM OBČINE VELENJE, ŠE POSEBNO NAŠIM CENJENIM GOSTOM IN SE PRIPOROČAMO ZA OBISK!
KROVSKO KLEPARSKA KLJUČAVNIČARSKA DELA
SEVER -ŠTANGLER
Celjska 61 -63320 Titovo Velenje-tel. (063)851-275
852-820
Iskrene čestitke delovnim ljudem in občanom občine Velenje oh niiho vem prazniku 8. o!<tobru.

velenjska kooperacija gradbeno-obrtna zadruga p. o. titovo velenje, celjska 36a
Iskreno čestitamo
vsem delovnim ljudem in občanom
Šaleške doline za praznik občine Velenje — 8. oktober!
zavod za urbanizem velenje p.o
Projektiranje gradbenih objektov Prostorsko in urbanistično projektiranje Inženiring (organizacija in nadzor)
ZA 8. OKTOBER PRAZNIK OBČINE VELENJE ISKRENO ČESTITAMO
VSEM DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM OBČINE VELENJE
PREK0RŠEK TATJANA
MESNICA IN DELIKATESA
Kardeljev trg Titovo Velenje
Iskreno čestita vsem delovnim ljudem in občanom občine Velenje ob njihovem prazniku — 8. oktobru!
Iskreno čestitamo de-lovnim ljudem in obča-
__ljubljanska banka ^tr^ZJl
S^e^. Temeljna banka Velenje "^ZJ^rTjt
beri
/o
m
I I N I O
um
Vsem delovnim ljudem in občanom ter obiskovalcem kina v Titovem Velenju, Šoštanju, Šmartnem ob Paki in Doliču iskreno čestitamo za praznik občine Velenje — 8. oktober.
KOZMETICNO-FRIZERSKI SALON MUJADZIC
Se pridružuje čestitkam ob prazniku občine Velenje 8. oktobru
in se priporoča za obisk!
16. stran ★ n8S C3S
PRAZNIK OBČINE VELENJE
Titovo Velenje if
6. oktobra 196?
nama
KOLEKTIV TOZDA VELEBLAGOVNICE NAMA TITOVO VELENJE
ISKRENO ČESTITA VSEM DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM OBČINE VELENJE ZA 8. OKTOBER - OBČINSKI PRAZNIKI
EKSPRES KEMIČNA ČISTILNICA
Celjska 35, Titovo Velenje
Vsem delovnim ljudem in občanom še posebej pa našim cenjenim strankam, čestitamo ob 8. oktobru, občinskemu praznikul
mednarodna špedicija in
transport nsolo

TOZD Kontinentalna špedicija Koper n. sub. o. filiala Celje izpostava Titovo Velenje
Pridružujemo se čestitkam delovnim ljudem in občanom Šaleške doline za 8. oktober, praznik občine Velenje.
Center srednjih šol TITOVO VELENJE
neom. aol. odgovornost
TOZD SREDNJA ELEKTRO, KOVINARSKA IN RAČUNALNIŠKA ŠOLA
TOZD SREDNJA RUDARSKA ŠOLA „RŠC" TOZD DOM UČENCEV TOZD SREDNJA DRUŽBOSLOVNA ŠOLA TOZD SREDNJA KOVINARSKA ŠOLA MUTA DSSS	«
UČENCI IN DELAVCI CENTRA SREDNJIH ŠOL ISKRENO ČESTITAJO VSEM DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM OBČINE VELENJE ZA 8. OKTOBER PRAZNIK OBČINEI
MERX
TKANINA CELJE

SOZD MERX - DO TKANINA CELJE TOZD MALOPRODAJA CELJE
Ob prazniku občine Velenje — 8. oktobru iskreno čestitamo vsem delovnim ljudem in občanom občine Velenje, še posebno našim obiskovalcem prodajalne „MOJCA" na trgu Edvarda Kardelja v Titovem Velenjul
Vsem delovnim ljudem in občanom iskreno čestitam 8. oktober, praznik občine Velenje.
mladinska
knjiga
tozd Knjigarne in papirnice Knjigama Titovo Velenje
Delovnim ljudem in občanom občne Velenje čestitamo za občinski praznik — 8. oktober.
Kmetijski kombinat Ptuj
TRŽNICA TITOVO VELENJE
Pridružujemo se čestitkam delovnim ljudem in občanom občine Velenje za 8. oktober — praznik občine Velenje.

Ob prazniku občine Velenje — 8. oktobru iskreno čestitamo vsem prebivalcem Šaleške doline!
Herhz
Turistično in gostinsko podjetje KOMPAS JUGOSLAVIJA n. sol. o. LJUBLJANA TOZD REHT-A-CAR Ljubljana poslovalnica Titovo Velenje se pridružijo čestitkam delovnim ljudem in občanom občine Velenje ob njihovem prazniku — 8. oktobruI
Čestitkam ob prazniku občine Velenje se pridružujejo tudi
BRIVNICE IN ČESALNICE p. o. TITOVO VELENJE
podjetje za hidrogradnje.
gradnjo prometnih objektov in hortikulturo p. o.
63320 TITOVO VELENJE Žarova 19
* Delavci kolektiva Podjetja za hidrogradnje, gradnjo prometnih objektov in hortikulturo Velenje
čestitajo
delovnim ljudem in občanom občine Velenje ob 8. oktobru-občinskem prazniku ter jim želijo dobrega delovnega povezovanja.
Priporočajo se za storitve na področju nizkih gradenj, hidrogradenj, hortikulturnih ureditev, miniranja ter strojnih in prevoznih uslug.
DRAVINJSKI DOM
63210 Slovenske Konjice Cel;ska c 2 Telefon (063) 751-022, p. p. 6
POSLOVALNICA »PREVENTIVA'
Titovo Velenje
Iskreno čestitamo delovnim ljudem in občanom za njihov praznik občine Velenje — 8. OKTOBER!
ANDREJ KLANČNIK
PAKA 14, Titovo Velenje
totc\ePa iti
>3

Iskreno čestitam vsem delovnim ljudem in občanom občine Velenje za njihov praznik — 8. oktober!
ROBERT
P0P0VIC

o

Vodnikova 1 a Titovo Velenje
Ob prazniku občine Velenje iskreno čestitamo vsem delovnim ljudem in občanom občine Velenje še posebej koristnikom FOTOKOPIRNIH USLUG - SE PRIPOROČAMOI
ključavničarstvo in izdelovanje drobnih kovinskih izdelkov
jevšnik viktor selo 14. velenje tel.(063)850-855
Ključavničarstvo in izdelovanje drobnih kovinskih predmetov
JEVŠNIK VIKTOR
SE PRIDRUŽUJE ČESTITKAM DELOVNIM LJUDEM
IN OBČANOM
OB PRAZNIKU - 8. OKTOBRU!
6. oktobra 1983 ★ Titovo Velenje
PRAZNIK OBČINE VELENJE
nas cas * stran 17
TRGOVSKA IN PROIZVODNA DO ERA
TITOVO VELENJE
TOZD MALOPORODAJA TOZD VELEPRODAJA TOZD VINO TOK KMETIJSTVO TOK KOPLAS
DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB
projektivni biro velenje Prešernova 3a - telefon 850051
Pridružujemo se čestitkam delovnim ljudem in občanom Šaleške doline za praznik občine Velenje — 8. oktober!
čestitajo delovnim ljudem in občanom občine Velenje za 8. oktober — praznik občine Velenje!
Priporočajo se za obisk prodajalne na Šaleški cesti 19/a v Titovem Velenju.
Iskreno čestitamo delovnim ljudem in občanom
Šaleške doline za praznik občine Velenje - 8. oktober!

63001 CELJE
ljubljanska c. 11
Prodajno servisna organizacija AVTO CELJE
Prodajalna Titovo Velenje
VSEM DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM ISKRENO ČESTITAMO ZA PRAZNIK OBČINE VELENJE -8. OKTOBER!
PRODAJALNA „BOSANKA"
DONLIC-DRAGICA Kardeljev trg 1
sadje zelenjava
ODPRTO VSAK DAN OD 7-OB SOBOTAH OD 7-18 h OB NEDELJAH OD 8-12 h
-20 h
Ob prazniku občine Velenje se pridružujemo čestitkam delovnim ljudem in občanom za njihov praznik — 8. oktober!
SAVINJSKO ŠALEŠKA GOSPODARSKA ZBORNICA
TITOVO VELENJE
Vsem delovnim ljudem in občanom občine Velenje čestitamo za 8. oktober - praznik občine Velenje in jim želimo tudi v prihodnje novih delovnih zmag in pridobitev!
isss zavarovalna skupnost triglav n. sol. o. LJUBLJANA
V^ OBMOČNA SKUPNOST CELJE. n. sol. o. - 63001 Celie. ul. XIV. diviziie 4
PREDSTAVNIŠTVO TITOVO VELENJE
Priporočamo se za sklepanje različnih oblik zavarovanj, ki nudijo skleniteljem popolno gospodarsko varnost.
>K
Svoje usluge nudi Zavarovalna skupnost Triglav — Območna skupnost Celje na sedežu delovne skupnosti v Celju ter prek krajevnih zastopnikov in predstavništev:
Titovo Velenje, telefon 851-301
Žalec, telefon 710-620
Šmarje pri Jelšah, telefon 821-010
Laško, telefon 730-866
Šentjur pri Celju, telefon 741-077 *
Slovenske Konjice, telefon 751-433
Mozirje, telefon 831-030
Zavarovalna skupnost Triglav, Območna skupnost Celje iskreno čestita vsem delovnim ljudem in občanom občine Velenje za 8. oktober — praznik občine Velenje!
podjetje za urejanje voda celje, škvarčeva 4, p. p. 144
Podjetje za urejanje voda NIVO Celje, ki slavi letos 25-letnico obstoja, je opravilo v Šaleški dolini več pomembnih del. Najprej je urejalo Pako v Šoštanju, za tem je reguliralo Pako od Šoštanja do Titovega Velenja, gradilo vodovod za TGO Gorenje, uredilo napravo za čiščenje tehnoloških odpadkov, sodelovalo pa je tudi pri gradnji šoštanjskih Termoelektrarn in drugih objektov.
Podjetje za urejanje voda NIVO CELJE s tozdi Vodno gospodarstvo Celje, Vodne in nizke gradnje Celje in Projekt inženiringom Ljubljana ter DSSS iskreno čestita vsem delovnim ljudem in občanom Šaleške doline za občinski praznik — 8. oktober!
Steklarsko podjetje Celje
S svojimi obrati v Celiu, Titovem Velenju, poslovnimi enotami v Slovenj Gradcu, Žalcu in Trbovliah
Iskreno čestitamo praznik občine Velenje — 8. oktober!.
dinos
i
tozd Priprava odpadnih surovin Skladišče Titovo Velenje Cesta Simona Blatnika 9
Za 8. oktober - praznik občine Velenje čestitamo vsem delovnim ljudem in občanom občine Velenje.
Delavci ERE se pridružujemo čestitkam delovnim ljudem in občanom ob prazniku občine Velenje.
Vabimo vas, da obiščete našo poslovno enoto ,,IMAMA" na Kidričevi cesti, ki bo v dneh praznovanja občinskega praznika začela poslovati v novih preurejenih prostorih. Potrudili se bomo, da boste pri nakupu zadovoljni.
ELEKTROTEHNA
DO SET
Vsem delovnim ljudem občine Velenje, še posebno našim cenjonim strankam, iskreno čestitamo za 8. oktober - praznik občine Velenje
ANKETA • ANKETA
Pionirska konferenca odreda Ivan Kovačič Efenka na osnovni šoli Gustava Šiliha se je razlikovala od drugih. Slovesno so namreč podpisali listino o ustanovitvi šolske zadruge, ki je po enem letu poskusnega delovanja sedaj tudi „uradno" zaživela. Listino so podpisali predstavnik zadruge, predsednik sveta šole in predsednik pionirskega odreda.
V drugem delu so imeli pionirji problemsko konferenco na temo Pionir v prometu, ogledali pa so si tudi dva poučna filma o obnašanju na cesti.
Zaželela sem jim, da bi delali in živeli tako, kot je TITO želel, da bi delala in živela njegova mladina. TITO je v mladino verjel in s svojim delom boste dokazali, da se ni motil.
Posebni vlak je pripeljal v po/nih popoldanskih urah v Velenje 820 razigranih učencev, ki so želeli in tudi uspeli Dan pionirjev preživeti delovno, praznično, veselo; a ven: dar drugače, kot so ga doživljali doslej.
(Pripis za stabilizacijski čas: del vozovnice bodo učenci plačali / denarjem, ki ga bodo_ zbrali s prodajo odpadnega papirja, vsi zaposleni delavci na šoli pa so si ta dan zapisali le 8 ur, čeprav so jih opravili več kot 11.)
Mentorica PO, Erna Verzolak
Titovo Velenje
Pregledna razstava del
Lojzeta Spacala
pionirjev
VKS.NA — (domači, komedija.) 24. 10. ob 20. uri. Režija: 1-rantišek Cap. Vloge: Franek Trefalt, Metka Gabrijelčič.
Prijema zgodba o avanturah gimnazijcev, njihovih šolskih težavah, vragolijah in seveda o pni ljubezni, razočaranju in sreči. Film, ki melanholično spominja na petdeseta leta in ki zaradi svoje svežine in igrivosti nikoli ne bo izgubil na vrednosti in priljubi jen ost i.
Film je na prvem Puljskem festivalu prejel ZLATO ARENO za režijo.
Iz fiirna Vesna
Mojca Glinšek,
OŠ Gustava Siliha: ,,Hodim v 6. razred. Tudi mi bomo praznik preživeli delavno. Zato smo s sošolci prišli v Šentilj, kjer pomagamo pri preureja-------- nju doma krajanov. Dela je veliko. Jaz zlagam opeko. Tukaj so nas pohvalili, da smo pridni, in da smo jim veliko pomagali."
Dragica Miklav-žin, OS Šentilj: „Hodim v 4. razred. Danes, ko je dan pionirjev, sem skupaj s sošolci prišla h kmetu Jakobu, kjer ličkamo koruzo. To delo ni težko, je pa prijetno. Gre mi hitro, saj to delam tudi doma, kjer pa smo vso koruzo že pospravili. Všeč je tudi mojim sošolcem, ker se med delom pogovarjamo, šalimo in smejimo. Jutri gremo pa spet v šolo, tam pa je vse bolj resno."
^g/gs^t,. SaSo Brkič, OS jjjpPBL^ Veljka Vlahoviča:
mkfsmo pros'av'i' ze'°
naše šole smo se V-fc "- ii^ razdelili v številne i skupine, ki so čisti-
iBh® I > 'e okolico šole, pomagale pri spravilu sadja in poljskih pridelkov in drugega. Skupina učencev šestih ra/redov, v kateri sem sodeloval tudi jaz, pa se je udeležila delovne akcije v Belih vodah. Pomagali smo pri gradnji ceste. Odstranjevali smo velike kamne ter čistili in urejali bankine. Vesel sem, da sem dan pionirjev tako prijetno in koristno preživel."
,v Sebastian Previ-Jjjj,.A v šič, OS Veljka Vla-|!•»•• iča: Delegati,
JOki smo jih izvolili,
■sjj^J so se na dan jjio-
™ ** ^ i nirjev udeležili pio-j ilirske konference, .Mu*- * vsi ostali pionirji 1pa smo organizirali
delovne akcije. Sodeloval sem v skupini, ki je odšla v gozd, da priskrbi palice, ki jih bo-^ mo pozimi potrebovali za slalom pri smučanju. Mislim, da smo na ta način najlepše praznovali, saj smo odhajali domov s prijetnim občutkom, da smo storili nekaj koristnega. Takšnih akcij si še želim."
Zveza telesnokulturnih organizacij občin Velenje je skupaj z velenjskim atletskim klubom organizirala jesenski tek v naravi. Podobno kot že nekajkrat doslej so bili na letošnjem krosu najboljši učenci z osnovne šole Antona Aškerca iz Titovega Velenja.
Eden od 29. septembrov
TITO je pionirjem, udeležencem pohoda po njegovem rojstnem kraju povedal: Spoznavajte naše kraje, razvijajte misel bratstva, ki je naše narode stala toliko krvi, krepite enotnost naše države.
Vsi, ki prestopamo prag osnovne šole Anton Aškerc smo se odločili, da letošnji Dan pionirjev doživimo iv rojstnem kraiu našega Tita.
Priprave so stekle. Posebni vlak s 13 vagoni nas je sprejel vse: pionirje, mladince, snažilke, kuharice, učiteljice in ostale delavce naše šole.
Ogledali smo si Tilovo rojstno hišo, šolo, v- katero je hodil naš maršal, dom mladine, film o Titu.
To je bilza naše učence tudi prvi kulturni dan v letošnjem letu. Pridno in z vso zavzetostjo so v skupinah reševali delovne naloge. Nihče ni hotel zaostajati.
Najimenitnejše pa so se počutili delegati na pionirski konferenci. Kumrovec jih je pričakal ves sončen. Ze kar na postaji so udeležencem konference pritrdili na prsa emblem delegata in sproščeno so odšli v dom kulture. Vstopili so v slavnostno pripravljeno dvorano in delovna konferenca je imela resnično drugačen videz kot prejšnja lela v šolskih prostorih.
Delegati so bili resni in zavzeti za delo. TITO je dejal, da je potrebno čimveč skupnift akcij, prizadevanj, izmenjave mnenj, discipline.
Da, v pionirskem kolektivu mora biti disciplina. Človek si mora že zelo mlad pridobiti in razviti disciplino, ki je kasneje za odrasle tako pomembna.
Predsednica PO je med drugim poročala, da smo imeli v šolskem Iclu 1982/83 na šoli 33 interesnih dejavnosti z 31 našimi in 5 zunanjimi mentorji. Čeprav smo več kot pol leta delali v izrednih razmerah, saj smo šolo nadgrajevali, smo na področju interesnih dejavnosti dobili naslednja priznanja:
—	občinska — 33 pionirjev in 11 skupin pionirjev,
—	regionalna — 16 pionirjev in 5 skupin pionirjev,
—	republiška — 14 pionirjev in 5 skupin pionirjev.
Izredno so se i/kazali člani zgodovinskega krožka, ki so za svojo raziskovalno nalogo dobili republiško priznanje. Člani SŠD pa so že treljič zapored zmagali na občinski pionirski olimpiadi in dobili pokal v trajno last. Državno priznanje jc dobilo tudi šolsko glasilo. Koristno se je v naše delo vklopil tudi patronat Vegrad.
Delegati so na konferenci v Kumrovcu sprejeli tudi novi načrt dela s številnimi zahtevnimi nalogami.
TITO je vedno poudarjal, da se pionirji morajo razvijati, rasti.
živeti kot otroci, imeti morajo svoje otroštvo, dokler so otroci. Zato od pionirjev ne zahtevamo fizičnega dela. Pričakujemo pa od njih, da bodo spoštovali delo in da z lahkimi, drobnimi opravili pomagajo, kolikor pač morejo. Vedno morate imeti pred očmi, da je za pionirje najpomembnejše, da se učijo, da hodijo v šolo, da tekmujejo v znanju in pridnosti. Tako bodo pionirji dobili podlago v tem svojem kolektivu, iz katerega bodo kasneje prestopili v mladinsko organizacijo, kjer bodo nadaljevali delo. Na kratko: pionirji so osnovni kolektiv naše nove družbe v novi Jugoslaviji. Tu in v šoli dobiva novi naraščaj osnovne pojme o tem, kaj je nova Jugoslavija.
Na konferenci so delegati izvolili tudi novo pionirsko vodstvo in jim z besedami TITA zaželeli uspešno delo: ljubezen in najčistejše tovarištvo nai povezuieta otroke vseh naših narodov in narodnosti.
Povsod, kjer živite in delate, razvijajte med seboj tovariško sodelovanje, nesebičnost in vzajemno pomoč, odkritosrčnost, resnicoljubnost, marljivost, skromnost in vse tisto, kar je v človekovem značaju najlepše in najplemenitejše.
Prepričana sem, da je v tem prelepem jesenskem dnevu lik tovariša Tita močneje zaživel v srcih učencev šole Anton Aškerc.
V počastitev občinskega praznika, 8. oktobra, bodo v galeriji Kulturnega centra Ivan Napotnik, odprli razstavo grafika in slikarja Lojzeta Spacala. Umetnik je bil rojen 15. julija 1907 v Trstu. Njegovo otroštvo je bilo težko, kajti komai štiriletnemu je umrl oče. Z enajstimi leti je začel svojo živliensko pot. Sodeloval je v protifašistične gibanju in zato je bil leta 1929 aretiran in pregnan v južno Italijo, kjer je začel slikarsko pot. Ko je bil izpuščen se je najprej šolal v Benetkah, nato pa še v Rimu, kjer je leta 1934 postal profesof risanja. Kasneje je študiral na znani akademiji Brera v Milanu. Po vojni se je naselil v Trstu, kjer živi še danes med svojimi deli.
Njegova prva skupinska predstavitev je bila leta 1937 v Trstu. Od tedaj je. iz leta v leto vzbujal več pozornosti med kritiki in obiskovalci teh razstavljal po svetu. Prejemal je nagrade, ki ga uvrščajo v vrh svetovne grafike. Ukvarja se še s slikarstvom na 1 osnovi grafične matrice, s* freskami, s kiparstvom in s tapiserijo.
Umetnost Krasa predstavlja v obliki krajinarstva, ki je nenavadno in sodobno. Ustvarjalčeva ukoreninjenost v obalno-kraškem
Noč v Istri
svetu je tako globoka, da ves njegov opus predstavlja okolje in umetnikovo individualnost.
V	Titovem Velenju bodo predstavljene grafike, ki so nedvomno najbolj strnjen del Spacalovega opusa. V teh grafičnih listih je moč slediti' njegovi petdesetletni ustvarjalnosti.
V	soboto bo ob 11. uri vodstvo po razstavi.
Milena Koren-Božiček
Titovo Velenje
Filmsko gledališče v oktobru
OGNJENE KOČIJE(angleški, drama). 10. 10. ob 20. uri. Režija: Hugh Hudson. Vloge Ben Cross, lan Chareson, Nigel Havers.
Film pripoveduje o tem, kako sta se dva velika športnika-te-kuča pripravljala na olimpijske igre v Parizu, leta 1924. Ker sta bila različnih ver, je nekaj zapletov postavljenih tudi v religiozni okvir, sicer pa film govori o graditvi osebnosti s pomočjo treninga, ki zahteva od človeka velikanske napore ter odrekanja iin povzroča vrsto zapletov °lede komuniciranja in pojmovanja osebne svobode.
Film je prejel 4 Oskarje, ZLATI GLOBUS za najboljši tuji film. nagrado ameriške in angleške kritike in še druga priznanja.
SREČANJE FABIANA BALINTA Z BOGOM (madžarski, drama). 17. 10. ob 20. uri. Režija: ZOLTAN FABRI. Vloge: Ga-bor Konc, Vera Venzel, Istvan Sczabo.
Film govori o jeseni leta 1918. Kmet Fabian, se vrne iz prve svetovne vojne, v kateri je ubil človeka, italijanskega vojaka. Doma najde ženo, ki se je zaprla vasa, ker je v moževi odsotnosti spala z mladim duhovnikom. Le tega duhovniki ubijejo, kar dolgo ostane skrivnost. Kmalu mu umre žena. starejši sin odide v svet, mlajši sin v vojsko, glavni junak pa ostane sam . . .
Film je bil predstavljen na FEST 1981!
29. september je dan pionirjev. Skoraj na vseh šolah so ga pionirji proslavili delovno: urejevali so okolico svoje šole, pomagali pri spravilu kmetijskih pridelkov in pri najrazličnejših delih v krajevnih skupnostih. Povsod, kjer smo jih obiskali, so jih pohvalili, kako pridni so. Nekaj smo jih tudi mi povabili, da nam povedo, kaj delajo na praznični dan.
Iztok Rozman,
OS Gustava Siliha: ,.Danes je dan pionirjev. Skupaj s sošolci urejam okolico šole. Takšnih opravil se ne ustrašim, ker sem to delal že prejšnja leta. Odločili smo se, da bomo delali, dokler ne bo vse čisto. Zadolžen sem, da pobiran smeti, vse kar pri tem delu potrebujem, pa sem dobil v šoli."
MORA — ameriški, avanturistični. 31. 10. ob 20. uri. Režija: John Levvellvn Moxey. Vloge: Deborah Raffin, Lvnn Moody, Chuck Connors. Film je narejen po resničnem dogodku v ZDA.
Študentki Katv in Diana se med šolskimi počitnicami odpravita na potep po državi. A vtomobil, ki se jima nekje na poti pokvari />a na grozljiv način spremeni ne samo njune počitnice temveč tudi življenje. Krajevni šerif namreč najprej posili Diano, potem pa obe pošlje kar brez sojenja v ženski kazenski zavod. Od tod skušala zbežali . . .
KOLEDAR
Četrtek, 6. oktobra — Bruno Petek, 7. oktobra — dan topništva Sobota, 8. oktobra — Pelagija Nedelja, 9. oktobra — Abraham Ponedeljek, 10. oktobra — Zlatko
Torek, 11. oktobra — Emilijan Sreda, 12. oktobra — Maksimilijan
MALI OGLAS!
UGODNO PRODAM enosobno stanovanje v Titovem Velenju. Telefon 881-032.
MIREN DELAVEC IŠČE SOBO, najraje v bližini stare tržnice. Ponudbe na naslov Bernard Budna, Kersnikova 2, Titovo Velenje.
PRODAM traktorsko prikolico, Strahovnik, Črnova 12, Titovo Velenje.
UGODNO PRODAM razna enkrat rabljena otroška oblačila št. 1 in 2 za deklico. Informacije dopoldne po telefonu (063) 850-037.
CENJENE STRANKE OBVEŠČAM, da sem pričel dodatno z rezanjem profila tovornih gum in s premazom proti koroziji avtomobilov. SE PRIPOROČA FRANC MASTNAK, Servisno vzdrževanje vozil, Partizanska 5, Titovo Velenje.
500 KOMADOV novih strešnikov ,,Trajanka", rjavih ugodno prodam. Informacije po telefonu 850-948, zvečer.
PRODAM camp prikolico Adrija 305 za 4 osebe z baldahinom in hladilnikom. Vse še zelo malo rabljeno po ugodni ceni. Telefon 952-742.
UGODNO PRODAM nov Hi-Fi stolp Palladium (2x22 sin), ek-vilaizer, gramofon, radio, kasetar, dalinjsko upravljanje — s carinsko deklaracijo. Telefon" 850-900 int. 145 do 15 ure, ali 28-795 od 17. ure dalje.
PRODAM Zastavo 101 — L, letnik 1977, informacije (063) — 842-045, dopoldne.
DEŽURSTVA
DEŽURNI ZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENEM DOMU TITOVO VELENJE:
Četrtek, 6. 10 dnevni dr. Pustovrh, nočni dr. Markovičeva
Petek 7. 10. dnevni dr. Zičkar, nočni dr.Lešnik
Sobota 8. 10. glavni dr. Zupančič, notranji dr. Sreš-Zerdin
Nedelja 9. 10. Glavni dr. Zupančič, notranji dr. Sreš-Zerdin
Ponedeljek 10. 10. dnevni dr. Markovič, nočni dr. Zičkar
DEŽURNI ZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENEM DOMU ŠOŠTANJ
Četrtek 6.10. dr. Lazar Petek, sobota in nedelja (7., 8., 9., 10.) dr. Stupar
DEŽURNI ZOBOZDRAVNIKI V TITOVEM VELENJU:
8. 9. 10. dr. Zvonka Petek, Koroška 29. Titovo Velenje
15. 16. 10. dr. Romana Lah, Kidričeva 17, Titovo Velenje
22: 23. 10. dr. Martina Erdelji, Prešernova 22B, Titovo Velenje
29. 30. 10. dr. Viktorija Meh, Veljka Vlahoviča 49, Titovo Velenje
VETERINAR
DEŽURNI ŠOŠTANJ:
7. 10. do 13. 20. Ivo Zagožen, Vrnjačke Banje 7, Titovo Velenje, telefon 852-381
m •KINO •KINO
REDNI KINO VELENJE
Četrtekinpetek,6.,7.10.obl7., 19. IN 21. uri: TIMES SQUARE — ameriški^ mladinski. V gl. vi.: Tim Curry
Petek, 7. 10. ob 11. uri.: VANESSA — nemški, seksi dra-ma.V gl. vi.: Olivia Pascal
Sobota in nedelja, 8., 9. 10. ob 17., 19. in 21. uri: VANESSA — nemški, seksi drama. V gl. vi.: Serafino Profumo
Ponedeljek, 10. 10. ob 17., 19. in 21. uri.: LINIJA — ameriški. V. gl. vi.: Russ Thacker
Torek, 11. 10. ob 17., 19. in 21. uri: OGNJENE KOČIJE — angleški. V gl. vi.: Ben Cross
Sreda in četrtek, 12., 13. 10. ob 17., 19. in 21. uri TRINAJST SINOV RUMENECA ZMAJA-hongkonški, Akcijski.
FILMSKO GLEDALIŠČE
Ponedeljek, 10. 10. ob 20. uri: OGNJENE KOČIJE — angleški, drama. V gl. vi.: Ben Cross
KINO DOM KULTURE VELENJE
Kinoteka — Četrtek, 6. 10. ob 20. uri:
KINOTEKA — ŠAMPION — ameriški, akcijski. V. gl. vi.: Kirk Douglas
KINO ŠOŠTANJ
Sobota, 8. 10. ob 19.30 uri: LINIJA — ameriški. V gl. vi.: Russ Thacker
Nedelja, 9. 10. ob 17.30 in 19.30 uri: TIMES SQUARE — ameriški, mladinski. V gl. vi.: Tim Curry
Ponedeljek, 10. 10. ob 19.30 uri: VANESSA — nemški, seksi drama. V gl. vi.: Olivia Pascal
Sreda, 12. 10. ob 19.30 uri MOJ OČKA NA DOLOČEN ČAS — domači, komedija. V gl. vi.: Ljubi-ša Samardžič
ZAHVALA
Nenadoma, mnogo prerano je v 30. letu starosti umrl
Ne govori, zakaj, in ne vprašuj, kako, jaz vem le to samo, da ne morem, ne morem nazaj.
(Kosovel)
Slavko Delopst
iz Topolšice
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob
strani.
Hvala vsem, ki so darovali cvetje in ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se DO Termoelektrarne Šoštanj, bolnišnici Topolšica in Tovarni usnja Šoštanj. Nadalje velja naša zahvala govornikom Darku Jazbinšku, Dragu Mehu in Jožetu Koradeju za poslovilne besede, godbi Zarja iz Šoštanja in duhovniku za opravljen obred.
Žalujoči sorodniki.
V preteklih dneh se je na našem območju zgodilo več hudih prometnih nesreč, med njimi ena tudi s smrtnim izidom.
Takole pa je bila zmečkana stoenka rent a cara, katere voznik se je v Paki zaradi prehitre vožnje zaletel v tovornjak.
KINO DOLIC
Petek, 7. 10. ob 19. uri: VANESSA — nemški, seksi drama. V gl. vi.: Olivia Pascal
Torek, 11.10. ob 19. uri: TIMES SQUARE — ameriški, mladinski. V gl. vi.: Tim Curry
GIBANJE P
POROKE:
Peter Mraz, roj. 1949, dipl. elektroinženir iz Ljubljane in Milena Rahten, roj. 1959, ekon. tehnik iz Titovega Velenja; Marjan Lešnik, roj. 1951, dipl. veterinar iz Ljubije in Helena Jakopin, roj.
1960, kmetovalka iz Brezja; Branko Juvan, roj. 1952, delavec iz Titovega \elenja in Hermina Novinič, roj. 1929, delavka iz Titovega Velenja; Stanislav Bradarič, roj. 1959, elektrikar iz Titovega Velenja in Ankica Pavič, roj. 1962, medicinska sestra iz Titovega Velenja.
ROJSTVA:
Rodilo se je 25 dečkov in 28 deklie
SMRTI:
Viljem Ferenčak, inv. upokojenec iz Titovega Velenja, Ul. Veljka Vlahoviča, št. 42, star 50 let; Vlado Ocepek, rudar iz Škalskih Cirkovc št. 26. star 30 let.
ZAHVALA Ob boleči izgubi ljubega moža, očeta in dedija
se iskreno zanvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom, ki so nam pomagali v najtežjih trenutkih, izrekli sožalje, darovali cvetje in ga pospremili na njegovi mnogo prezgodnji zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo dr. Zupančiču in dr. Suhendri, tovarišu Francu Boršku, rudarski godbi in
pevcem ter govornikoma za poslovilne besede in častni straži. Zahvaljujemo se tudi DO RLV — jamomerstvo in mehanizaciji, DO ERA Standard, DO Vegrad Velenje in duhovniku za opravljen obred.
Žalujoči: žena Jožica, hčerki Nada in Olga, sin Rajko z družinami ter hčerka Renata, mama,
bratje, sestre in ostalo sorodstvo.
Franca Movha
upokojenca
izrekamo iskreno zahvalo vsem, ki so nam ob tej hudi nesreči stali ob strani in nam nomagali, izrazili sožalje ter s številnimi venci prekrili njegov grob. Posebej so zahvaljujemo sosedom, pevcem in duhovniku za izrečene besede.
Žalujoči: Sinovi Franc, Jože in Tone z družinami
Vilija Ferenčaka
ZAHVALA
Ob tragični izgubi dragega očeta in starega očeta
_ , . ............ ■__
i. oktobra 1983 * Titovo Velenje __vaš obveščevalec	liaS CSS ★ stran 19
POLNJENJE GASILNIH APARATOV — Nov sodoben dom nazarskih gasilcev, zgrajen z zvrhano mero njihove prizadevnosti, prostovoljnega dela, prispevkov prebivalcev in pomoči združenega dela, pridno služi svojemu namenu. Nazarski gasilci med drugim vsak ponedeljek in sredo dopoldne polnijo gasilske aparate za vse uporabnike. t
Dvorana Golovec
VSE ZA OTROKA
V dvorani Golovec v Celju bo od 7. do 12. oktobra že sedmi sejem Vse za otroka. Letošnji sejem pripravljajo zelo skrbno, saj bodo v času sejma v dvorani Golovec še številne spremljajoče prireditve. Svečana otvoritev sejma Vse za otroka bov petek, 7. oktobra ob 11. uri.
inmcrciu
ponovnega obratovanja v soboto 9.10.1983
DISCO BAR-HOTEL PAKA-TITOVO VELENJE
OBRATOVALNI CAS:	petek 00 20. DO 01. URE	nedelja OD 15. DO 19 u
sreda OD 20. DO 21. URE	disko prograhi	disko matineja
večer evergrinov .
Četrtek od 20. do 21. ure	sobota od 20. do 01. ure
večer r0ck glasbe	disko prograhi

NEKIJA od 20. do 21. ure
večer evergrinov. gostovanja pevcev. ansamblov, humoristov. modne revije. programi za starejše in mlajše gene-
Šaleška dolina
Naš praznik
Že več prireditev je bilo ob 8. oktobru — občinskem prazniku, s katerimi obujamo spomin na dogodke v noči iz 7. na 8. oktober pred 42. leti, ko so partizani zavzeli mesto Šoštanj.
Prva prireditev v počastitev praznika je bila jubilejna Mala Napotnikova kolonija, ki se je je tudi letos udeležilo veliko mladih.
V ponedeljek so v prostorih zgradbe občinske skupščine ( raztavili svoje izdelke naši obrtniki, popoldne istega dne, pa so v avli osnovne šole Mihe Pintarja-Toleda odprti razstavo kiparskih del, ki so jih ustvarili mladi kiparji v 10-letnem delovanju male Napotnikove kolonije. Šolarji so se tega dne tudi razveselili slavnostne premiere domačega filma Mah na asfaltu. Včeraj popoldne so v prostorih dijaškega doma Centra srednjih šol v Titovem Velenju odprli nov otroški vrtec.
Prireditve, združene s pomembnimi pridobitvami, bodo v Šaleški dolini tudi v naslednjih dneh. Kolektiv Ere je obnovil prostore Name ob Kidričevi cesti, slovesno jih bodo odprli jutri (v petek) ob 10. uri. Prav tako jutri bo otvoritev razširitve Kidričeve ceste in podhoda, ki bo omogočil
varnejši prehod v sosesko Edvarda Kardelja.
Osrednji dogodek ob prazniku delovnih ljudi in občanov pa bo v soboto, ko se bodo ob 9. uri v Domu kulture v Titovem Velenju zbrali na slavnostni seji delegati skupščine občine Velenje, in ko bodo podelili občinsko nagrado in priznanja. Tega dne ob 11. uri bo pred spomenikom talcev v Šoštanju žalna svečanost, ob 12. uri pa bomo v Florjanu slovesno izročili namenu vodooskrbni sistem Ljribija.
Pomemben dogodek bo v nedeljo tudi za krajane Belih vod, saj bodo med skupno proslavo odkrili spomenik padlim borcem, razvili prapor te organizacije in odprli novo asfaltirano cesto, krajani Konovega pa bodo prav tako svečano sklenili prvi del akcije pri napeljavi toplifikacije. V krajevni skupnosti Desni breg pa so v teh prazničnih dneh dokončali to-plifikacijo. V počastitev praznika bo v sredo v Titovem Velenju 4. srečanje slovenskih pionirjev ,,mladi gasilec", ogledali pa si bomo lahko tudi dve športni prireditvi, to soboto mednarodni balinarski turnir in v nedeljo tekmovanje v moto krosu za pokal Titovega Velenja na Trebeliškem.
KS Šoštanj
V soboto svoj praznik slavi krajevna skupnost Šoštanj. Slavi ga v spomin na noč od 7. na 8. oktober leta 1941, ko je Prvi štajerski bataljon, ki seje nekaj dni poprej formiral na Grmadi nad Plešivcem, napadel Šoštanj in ga do jutra držal v svojih rokah. To je bil prvi partizanski napad na mesto v Sloveniji. Ta dan je postal po osvoboditvi naš občinski praznik, s preselitvijo občine v Titovo Velenje pa je ostal tudi praznik krajevne skupnosti Šoštanj.
Dva dni po junaškem dejanju borcev Prvega štajerskega bataljona so Nemci pripeljali v Šoštanj deset talcev in jih ustrelili. Svoje življenje je tu med drugimi dal tudi Dušan Finžgar — Fidži, sekretar SKOJ za celjsko okrožje.
Krajevni praznik bodo Šo-
štanjčani tudi letos kar najbolj svečano obeležili. Včeraj so pripravili nogometno tekmo med Šoštanjem in Lju-bnim. Danes bo ob 18. uri prijateljska rokometna tekma med rokometnim klubom Šoštanj in rokometnim klubom Minerva.
Jutri bo ob 18. uri slavnostna seja skupščine krajevne skupnosti. Pripravljen je zanimiv kulturni program, v slavnostnem govoru pa bodo ocenili prehojeno enoletno obdobje ter nekaterim najzaslužnejšim krajanom podelili plakete krajevne skupnosti in bronasta priznanja osvobodilne fronte.
V soboto bo ob 11. uri komemoracija pri spomeniku talcev, popoldan pa bodo v prostorih gostišča Kajuh odprli že tradicionalno gobarsko razstavo.
: i? -i
POSODOBLJENI CESTNI ODSEKI — V krajevni skupnosti Nazarje v tem obdobju marljivo urejajo nekaj cestnih odsekov in jih pripravljajo za asfaltno prevleko. Posodobili bodo ceste v Zavodice, do pokopališča in skozi naselje Dobletina. Posnetek je z nedavne prostovoljne delovne akcije prebivalcev Dobletine.
Navdušeni nad filmom so se mladi gledalci želeli z gosti še fotografirati
Kje smo bili gledalci?
Z raznimi slovestnostmi v tem tednu prebivalci Šaleške doline slavimo občinski praznik. Za ponedeljek bi lahko rekli, da je bil to filmski dan za učence, saj je bila v Titovem
Rudar : Maribor 1:0
Nagrajena borbenost
Samo nekaj sekund je bilo še do konca tekme, ko so Rudarjevi igralci v najpomembnejši tekmi 6. kola v slovenski nogometni ligi, izvajali prosti strel. Redki so bili gledalci, mnogo izmed njih jih je že zapuščalo tribune, ki so upali, da bodo videli še zadetek. Rudarjeva vztrajnost in borbenost, ki so jo igralci kazali vseh 90 minut je bila bogato poplačana. V gneči pred vrati vijoličastih je najvišje skočil Jalušič in z glavo poslal' žogo čez vratarja gostov Juga v njegovo mrežo. Velenjski nogometaš se je seveda takoj znašel v objemu svojih igralcev, dobri sodnik Botjak iz Murske Sobote pa je nekaj sekund za tem odpiskal konec srečanja.
Sicer pa srečanje ni izpolnilo pričakovanja gledalcev. Več smo pričakovali od gostov, ki pa so zlasti v prvem polčasu igrali zelo slabo. Prvih 30 minut pa so bili v povsem podrejenem položaju . V tej minuti so namreč poslali šele prvo žogo proti vratarju Cvetkovi-ču. Domači igralci pa so imeli že v prvem polčasu nekaj priložnosti za zadetek, najlepše v 31. minuti Navršnik z nekaj metrov s strelom z glavo ni premagal gostujočega vratarja. V drugem polčasu so Mariborčani zaigrali nekajkratno zelo ostro, zaradi poškodbe pa je moral igrišče zapustiti Džurič, ki je v nedeljo po dolgem času spet oblekel Rudarjev dres.
Z nedeljskim porazom Mariborčanov je tako le še Kovinar tista ekipa, ki doslej še ni zapustila igrišča sklonjenih glav. Trenutno so na vrhu lestvice Maribor in Rudar (TV) z 10 točkami, Mariborčani pa imajo boljšo gol razliko.
Za Rudar so zaigrali; Cvetkovič, Nabernik, Djurič (Bešvir), Mišetič, Celič, Jalušič. Navršnik. Zirdum. Boškovič, Beliš, Kaligaro
Šmartno : Stol 4:2
Veliko zadetkov
Nogometaši Šmartnega ob Paki, ki jim v začetku jesenskega kola v slovenski nogometni ligi, nikakor ni šlo, so v nedeljskem srečanju na domačem igrišču premagali enajsterico Stola z rezultatom 4:2.
Tekma je bila do 20. minute nezanimiva. Po golu Prašnikarja in Hrena so domačini zaigrali bolj poletno. V nadaljevanju so zaigrali še bolje in povišali rezultat na 4:0. To pa kot daje predramilo goste. Z bolj odprto igro je Juršič s strelom z 11 - metrovke znižal rezultat na 4:1, v 69 minuti pa je bil za goste uspešen še Brezovšek. Do konca srečanja so imeli napadalci obeh moštev še nekaj izrednih priložnosti za zadetek, vendar so bili tudi tokrat neučinkoviti.
Smarčani imajo po 6. kolu 7 točk in so na šestem mestu. Prihodnjo nedeljo pa se bodo Smarčani pomerili z enajsterico Kovinarja.
Velenju slavnostna premiera novega domačega filma Mah na asfaltu. Za učence sta bili dve predstavi in gotovo nikomur izmed njih, pa tudi njihovim tovarišicam oziroma tova-
Proti Stolu so zaigrali: Kronovšek (Magrič), Matko (Puc), Rednak, Zver, Frangeš, Podvratnik, Kodre, Kokotec (Božičevič), Hren Prašnikar, Osterc
Velenje 25:17
Podravka
Zelo dobra igra
V tekmi s Podravko so se velenjske rokometašice v tem prvenstvu prvič predstavile svojim gledalcem, ki so ob koncu tekme nadvse zadovoljni zapuščali Rdečo dvorano. Gostiteljice so bile vseh 60 minut veliko boljše. Res pa je tudi, da so imele lažje delo kot so pričakovale, saj je gostujoči trener že v prvem delu ostal brez treh dobrih igralk — ki so se poškodovale v borbi z žogo.
Za Velenje so igrale: Hleb, Špo-ljar 10, S. Bašič, Golič 4, Podrzav-nik, Matitz 2, Omerovič 1, Kotnik, Džordževič 3, Bovha, Čefarin 5, T. Bašič
Radeče : Šmartno 16:16
Še vedno četrtek
Rokometašice Šmartnega ob Paki so tokrat gostovale v Radečah. Domov pa so se vrnile le s polovičnim izkupičkom. Z Radečankami so igrale neodločeno 16:16, polčas 11:7.
V	20. minutah srečanja so gostiteljice vodile že s šestimi zadetki prednosti. V drugem polčasu pa so se Smarčanke zbrale, zaigrale bolj borbeno in si prigra-le gol prednosti. Po izenačenju pa je Kudrova branila sedemmetrovko in tako svoji ekipi zagotovila točko.
Za Šmartno so tokrat zaigrale: Kuder, Tanjšek 1, Meh 1, Trobina 3, Jug 2, Omladič, Golič 8, Križ, Bole I, Dobrave, Pusovnik. Smarčanke so po 5. kolu s 7 točkami na četrtem mestu.
V	prihodnjem kolu pa se bodo na domačem igrišču srečale z ekipo Brežic.
ZKO Velenje
Športno
rekreacijska
nedelja
Zveza telesnokulturnih organizacij občine Velenje in krajevna skupnost Center levi breg bosta pripravila to nedeljo, 9. oktobra, ob občinskem prazniku v Rdeči dvorani šesto športno rekreativno srečanje ekip krajevnih skupnosti pod geslom Iščemo najboljšo krajevno skupnost v športni rekreaciji za leto 1983. Pred srečanjem bo kratek kulturni program, v katerem bodo sodelovali Rudarska godba, pevski zbor cicibanov iz VVZ Najdihojca, pevski zbor osnovne šole Gustava Siliha, Rudarski oktet in folklorna skupina Koleda.
Popoldne pa bo še ena športno rekreativna prireditev, vaške igre v krajevni skupnosti Skale. Po vaških igrah pri gasilnem domu bo še trim tek v naravi, ki
rišem ni bilo žal, da so v ponedeljek dobri dve šolski uri presedeli v dvorani Doma kulture v Titovem Velenju. Nad filmom so bili navdušeni, enako kot žirija občinstva in samo
občinstvo, ki mu je podelilo „Zlata vrata Pulja". Kino Velenje skupaj s filmskim svetom pa ni omogočil le ogleda tega resnično odličnega filma, ki bi ga prav lahko videli tudi odrasli, ampak je gledalcem v dvorani predstavil tudi režiserja Jovana Rančiča in igralce Dra-gomira Felbo, Alenko Rančič in pa glavnega junaka Draška Roganoviča. Mladi gledalci so veliko zvedeli o jugoslovanskem mladinskem filmu. Režiser in scenarist Jovan Rančič je eden redkih pri nas, ki se je spopadel s to tematiko. Pred tem filmom je posnel mladinski film Deček z violino in pa film Zadnja dirka. Tako učenci skupaj z učiteljicami in učitelji, kot seveda tudi igralci, so bili zelo veseli tega medsebojnega srečanja.
Razočarani pa smo bili na slavnostni premieri zvečer v Šoštanju, kjer ni bilo niti 30 gledalcev, v dvorani Doma kulture v Titovem Velenju pa jih je bilo na slavnostni premieri za odrasle morda le dvakrat ali trikrat toliko kot v Šoštanju. Velikokrat slišimo, pogosto od tistih, ki nikoli ali zelo redko zaidejo v velenjske kinematografe, želje po boljšem filmu. In ko so takšni filmi pri nas, teh ,.kritičnih"gledalcev ni nikjer.
(vos)
se ga lahko udeležijo vsi krajani velenjske občine. Za prijeten zaključek bo kostanjev piknik. Vaške igre v Skalah se bodo pričele ob 14. uri.
Za vse, ki bi radi preživeli nedeljsko popoldne na vaških igrah in trim teku v naravi, bo organiziran prevoz. Izpred RdeCe dvorane bo vozil poseben avtobus, in sicer od 13.30 do 14. ure. Povra tek v Titovo Velenje bo okoli 18. ure.
Šoštanj : Jelovica 27:22
Prva zmaga
Po treh porazih je močno pomlajena ekipa Šoštanja le dosegla prvo zmago. Pred začetkom tekme se je uprava Šoštanja skupaj z igralci poslovila od Robija Lesjaka in Rajtarja, ki bosta odšla v JLA. Tako bo trener Požun še naprej imel precejšnje težave pri sestavi moštva glede na to, da nekaj igralcev že nosi sivo zeleno uniformo.
Zaradi pomembnosti tekme — nov poraz bi gotovo domačemu moštvu povsem omajal samozaupanje — je bilo v igri domačih precej nervoze. Zmago pa so dosegli z veliko borbenostjo po boljši igri v drugem polčasu.
Šoštanj: Vajdl, Puc 11, Ramšak 3, Cigoj, Mahnič 2, Potočnik 6, Robi Les-jak'3, Rudi Lesjak, Rajter, Plaskan, Podgoršek 2, Slatinšek
Velenje 17:22
Radgona
Tretji poraz
Mlada ekipa Velenja je ostala praznih rok na domačem igrišču tudi proti igralkam iz Radgone. Gostje so imele v svojih vrstah odlično Petkovo, ki je dosegala kar 10 zadetkov. Velenjčanke nikakor niso našle orožja proti njej.
Velenja: Cosič, Pevnik 3, Pincolič, Lešnik, Zidar, Hrast I, Domonkovič 2, Misavljevič 3, Felle, Samič 4, Rednak 2, Petek
Šoštanj
Tekma suhi: debeli
Komisija za šport in rekreacijo pri TVD Partizan Šoštanj bo prav tako v počastitev krajevnega praznika pripravila zabavno_pojjometno tekmo med suhimi in debelimi. To srečanje se bo na igrišču ob železnici začelo ob 16. uri.
nama
Vele blag o v niča Titovo Velenje
AVTO MOTO DRUŠTVO ŠALEŠKA DOLINA
Avto-moto društvo ŠALEŠKA DOLINA
Titovo Velenje vabi vse ljubitelje moto
športa na veliko prireditev v moto-crossu za NAGRADO TITOVEGA VELENJA.
Tekmovanje bo v nedeljo, 9. oktobra 1983, s pričetkom ob 14. uri.
Iz Velenja bodo vozili
avtobusi od 13. ure dalje do peskoloma Vegrad.
Vljudno vabljeni.
Srečanje 83
Spet KS
Škale-Hrastovec
Preteklo soboto je bilo na rokometnem igrišču pri osnovni šoli v Šmartnem ob Paki že letošnje 5. srečanje krajevnih skupnosti z naslovom Zabavno, enostavno, za vsakega pripravno. Tega srečanja se je udeležilo šest ekip krajevnih skupnosti velenjske občine, in sicer Skale Hrastovec, Pesje, Sošlanj, tekmovalci iz Gaberk, med nastopajočimi pa so bili poleg domačinov še tekmovalci iz krajevne skupnosti Center levi breg.
Moški del ekipe je najprej preizkušal svoje zmožnosti v igri mojstri žog. V tej so bili najboljši Smarčani in tekmovalci iz Pesja. Tudi v drugi pikado-poni, je bila,,borba" izenačena. Mirnejšo in natančnejšo roko so tokrat imeli tekmovalci in tekmovalke iz Šoštanja, takoj za njimi pa so se uvrstili Gaberčani. Gostje iz Skal in Hrastovca v igri cik-cak niso dovolili presenečenja. Kot skoraj vedno doslej, so tudi v Šmartnem ob Paki v tej igri zmagali. V novih igrah — metanje tenis žogice v precej veliko posodo in štafetni tek z vinskimi zaboji — je bila borba še najbolj ,,srčna".
Končni zmagovalci 5. srečanja ekip krajevnih skupnosti z naslovom Zabavno, enostavno, za vsakega pripravno,"so bili Člani ekipe Skale-Hrastovec s 52 točkami. organizatorji so se s 50 točkami uvrstili na drugo mesto, tekmovalci iz Pesja so zbrali 36 točk, Gaberčani 26, prav toliko tudi rekreativci iz krajevne skupnosti Center levi breg, kar za I0 točk manj pa so ob koncu imeli Šoštanjčani.
Gledalci, ob rokometnem igrišču se jih je zbralo precej, so gotovo prijetno preživeli dve uri. Kaj pa tekmovalci, še posebej nekateri vodji ekip? Zanje ne moremo tega trditi. Čeprav se je organizator trudil, da bi igre vsaj enkrat potekale brez zapletov, tudi tokrat brez njih ni šlo. Levji delež pri nepotrebnem zavlačevanju in pričkanju imajo sodniki, ki niso dosledno upoštevali napisanih navodil pri vsaki igri posebej. Zanimivo je to, da se je tako dogajalo na vseh igrah doslej. Tudi sodniški odbor ni pravilno ,,odigral" svoje naloge. Igre naj bi bile zabavne, enostavne, za vsakega pripravne. Mar je tudi prerekanje zabavno? Največkrat ne. Včasih sumljive in nepravilne sodniške odločitve tekmovalcem, pa čeprav so igre le zabavne in rekreativne, zbirajo moralo. Vsaka točka je „dra-gocena", zato je borb a zanje upravičeno ogorčena. Ce so srečanja res zabavna, naj takšna tudi bodo. Nekaj tekmovalnega duha je vedno dobrodošlega. Sicer pa stari pregovor pravi: važno je sodelovati in ne zmagati.
Vsi na Golte z letnimi kartami
V objavi v Našam času, dne 29. 09. 1983 je bil zamenjan stavek v zvezi s pred prodajo CELOLETNE KARTE RTC GOLTE.
Besedilo se glasi pravilno:
-	LETNA VOZOVNICA ODRASLI (s sliko) 3.000,- din
LETNA VOZOVNICA OTROCI (osnovno šol. mlad.)
2.500.- din
-	PRENOSNA VOZOVNICA (brez slike) 7.000.- din