L<8«©'7 ^IL, šJev. 2. Celfe, sotooffa 9. Januarja 1926. Postnina plačana v gotouini. Naročninav Za Jugoslavijo : mesečno 7 Din, letno 84 Din. Za inozcmstvo: letno 240 Din. Posamezn« öfevltka I üin. Redakcija in upravas Strossmai]erjeva ulica 1, pritl Tel.65.—RaC.p.-C.zavoda 10.666. Oglasl po stalnem oenSku. Volitve v delavsko zbornico« Xa podlagi zakljucnih volilnih imciiikov bode pričefa 10. t. in. ckspo- ziiura Osrednjega urada za zavarova- nje delavcev v Celju z izdajanjein vo- jilnih legitimacy in glasovnic volilnim upravicencem. Volilci so osebe obojega spola, pa tudi inozemciw ki so bili dne 5. decombra 1025 vclanjeni. pri bolm- ški bbigajni ali kaki bratovski skkd- nici, ki plae.uje.io preko 5.2G Din meseč- nega prispovka in so vpisani v volilni inienik. Volilne regitimacije in glueov- nico sc bodo dostavljale volilcem na voč. načinov. V obrato, kjor je zaposlenin nad 20 delavnih rnočl,. prinese glasov- nice kontrolni organ ekspoziture in jih razdefi v navzočnosti delodajalca in zaupnikov med dolavstvo. Oni, ki so zaposleni v obratih, v katerih je manj nego 20 delavnih moči in oni, ki so za- posleni v gospodinjstvih, oddaljenih do 5 km od Gelja, si morajn sami iskati te listine pri omenjoni ekspozituri. Vsem ostalim, ki so zaposleni bolj oddafjeno, se bodo glasovnice dostavile po pošti na naslov njih obratovališča in zapo- slenosli. Vsi oni, ki si mora.jo sami i^- kati te listine, prinesejo naj s seboj iz- kaze o identiteti. Kot tak izkaz zado- stujo potrdilo defodajalca, da jo dotič- nik pri njem zaposlen. Dclodajalci naj oinogocijo svojemu osobju, da si pravo- Oasno preskrbi volilne listine. Glasuje se na dva načina. Na dan 2. februarja osebno pri bolniški blagajni v Cefju, drugače pa pošti na naslov »Delavska zbornica v Ljubljani«. in to od 2. do vštctoga G. februarja. Glasovanje ni ome^eno na osebno udeležbo. Volilec fahko izroči glasovnico tudi drugi ose- bi, katc-ra potem glasnje, mora pa vo- lilec i>a be lein listku, ki jo prilepljen na vclilno kuverlo, podpisati svoje ime. Zadnji dan za dviiga,nje volimih listin je 26. febrnar. Zaupniki, skrbite, da bodo te'listine pravilno razdeljene in da jih dvignejo oni upravičenci, ki so dolzni to sami storiti, pravočasno. Delavska zbornica je za narae- ščence in za deiavstvo instituoija veli- kega pomena. Ona mora služiti dclav- stvu v do.se.go nJih pravic in zahtev po gospodarskem in socijal'neni zboljša- nju. V dtlavski zbornici se bodo ob- ravnavala vsa važna vprašanja, ki se tičejo delavske zakonodaje. Ona stavi zadevrie nacrte in predloge vladi in parlamentu. Delavska zbornica je po- klicana, da ščiti deiavstvo pred izral>- Ijanjeni in varnje njih dosežene pra- vice. Radi tega pa ne sme biti defav- ska zbornica torišče ogabnega. politič- nega boja, kjer razni politični špeku- lanti smotreno in plodonosno cfelo ubi- jnjo. Vzlic skrajnemu naporu za zdni- žitev vseh delavskih organizacij na eno sknpno listo se to ni posrcčilo. Gospod- jo sodrugi. in krščanski socijalisti ho- čejo vsak zase neomejeno zavfadati v tej tako važni instituciji. Edino dve strokovni organizaciji sta pravilno pojrnovali pomen in namen delavske zbornicc in se združili na eno listo. Sainostojna strokovna delavska Uni ja in Narodnosocijalna zveza v Ljublja- ni ste postavili skupno »Neodvisno de- lavsko l'isto«, katera si je nadela nalo- go., neodvisnio od dnevnega političnega boja, vršiti svojo nalogo. Deiavstvo, ki je bilo tolikokrat ogoljni'ano po raznih demagoskih ob- Ijubali, je prišlo do prepričanja, da se mora otrest.i jarma rdece in črne in- ternacijonale. Pozivamo vse delav- slvo, da pazi in zaslednje narin razde- Ijevanja glasovnic in pobiranja istih. Gotovi faktorji se bodo posluževali raznih trikov, katere dopušča pomanj- kljivost in elastičnost volilnih predpi- scv. Nc dajte se begati po nikomur tor votite -Neoilvisno delavsko listo«! p PAŠIČ V MONTE CARLO. Mi- nistrskii preds. Pa»:ič je zopet odšet za veu tednov na oddih v Monte Car- lo. Pašicev odhod v Monte Carlo zlasti pa n.apoved, da se vrno šele koncem januarja alL pa zaoelkom februarja v Beograd, je vzbudil naravno mnogo pozornosti. Pašič je vsa akutna politič- na vprašanja odgodil in ostane torej situacija še nadalje nerazeišcena. Z njo pa tu-di vsa. dosedanja neplodovi- tost vjade. Za casa Pasiceve odsotnosti ne bo rešeno nobeno važnejše zakono- dajno, pa tudi ne upra.vnopolitično vpi-asanje in parlanient, ki se zopet se- stane 29. jannarja, ne bo našel na za,- konodajni mizi nobenega pornembnej- šcga zakonskega projekta. Zlasti se sjnatra, da je nacrt zakona za izonaee- nje davkov zaenkrat pokopan, projekt zakona c eentrafni npravi, ki naj bi z rixhikcijo mifnistrstev omogočil realnej- šo štednjo, odgodon in tudi vest, da bo- do za februar ali marc razpisane oblastne volitve je zgolj kombinacija, ki nima nobene stvarne podlage. Več j kot pol leta je danasnja koalicija na vl'adis toda akoravno razpolaga z ogromno vočino v parlamentu, ki tvori zanesljiv glasovalni aparat, s katerim bi mogla v najkrajšcm času najtežav- nejše in najdalekosežnejse zakone spraviti pod streho, ni dosedaj nie po- zilivnega storila, temveč pada vedno giobljo v brezdelnost. OhromeTost re- žinia je popolna. p NOVI ZAKON PROTT DRAGI- NJ1. Minister zii socijalno politiko Mi- lan Simonovič je porocal ministrskeirm svetu o novom zakonu za pobijanje draginje ter je bil pooblašcen, da za- kon objavi in ga izroči kot osnutek raz- nim merodajnim gospodarskim in dru- gim korporacijam. Minister za socijaf- no politiko jo izročil noTinarjem daljši ekscerpt vsebine zakona. Zakon vsebu- je 4G elenov ter določa, cvstre kazni proli vsom, ki Spekulativno in nameno- rna povzročajo draginjo. Novi «akon pcbijn neopravičeno poviševanj© cen od strarii špekulantov, cemur sledi ta- koj povisevanje cen od strani proda- jalcev. Mnogokrat se pojavljajo cene na trgu, ki niso v nikakem razmerju z rožijo in svetovnimi cenami. Novi za- kon pohjja tudi prosesijonalno vzdrže- vanje visokih cen. Novi draginjski za- kon zlaKfci določa stroge odredlx> proti trgovcem in špekulantom, ki trgujejo z najpotrehnejšimi živili in življenski- m\ potrebšt-inami. Gene živilom in živ- ljenskim potrebš^inam bodo po tern za- konu določevale in maksimirale Tokal- no oblasti. Maksimirajo se tudi cene za prenočišča. Zelo občutno so kazni proti W'sitel.iom doiočb toga zakona. Zakon določa kazen od 1 do G mesecov zapora in denarne crlobe od 3000 do 50.000 di- nar jev. Po novem zakonu se ima ure- cliti tudi aprovizacija občin in zlasti aprovizacija pasivnih krajev. Po tern zakonu se ininjo posobno podpirati' go- spodarske zadru.fre, ki nahavfjajo pre- bivalstvu zivila in potrebščine brez vsakega dobicka. Trgovci bodo primo- rani, da oznaöijo cene vsem žMlom in potrehščinam na vidneni mestn. Vsi prods:jnlci hra.no in kruha morajo *p prednieto prodnjati po pravični merf in vagi. Cene moki' in kmhu se bocto uradno doloeaTe. Vsf frgovci z zivtfpn- skirni pofrehsčhiami morajo svoje na- havne rogodbe pismeno sklepati ter :ili pntem predloziti v vpogled ministrsTvu za sorijasno politiko. Mimistrstvo r.n socijalno politiko bo midilo tudi po- samnim zadrugnm brozobrestnn posn- jila v svrho izboljšanja aprovizaci'j \ — Novi zakon zabran.iu.ie nrekunova- nje življenrhih potrebščin in živil nn. istem mc:shi in usti dan. V slučajn. da prodajalci ustavijo prodajo in zapro svojo lokal"e. jp ministrstvo za socijalno politiko poollaščeno rekviriratii t^ lo- kal?. — NajsiT'Ozje je zabranjeno kar- trliranje v posanmih krajih, polr^iji- nah in celi drzavi. p NA^T DOLGOVT FRANcTJT. Financni minister dr. Milan Stojsdi- novic je končal pogajanja s franco- skim finančnim ministrom glede kon- softdaeije nas?h dolgov v Franciji. Ce- lokupno znasa nas vojni dolg Fr:ineiji [ 1 milijardo 738 milijonov frankov. V j U dolt: so vračunani tudi krediti. ki jih je svojei-asno dala Francaja Črni gori. Finančni minister dr. Stojadino- vic ;ie pr.'rtdil obed na cast f inančne?iiu ministru Doumcrju. Dne 6. t. m. je od- potovala naša delegacija z dr. Stoja- dinovicem na čeln iz Pariza v Havre, da so vkrca na parnik za Ameriko. Ju- sjosTovonski jjosinnik dr. Spalajkovic je prejsnji dan r.rirodil obed na cast fi- m-nčnenm lr-injstru dr. StojadinovMu. Povabljeni so bili na obed tudi fran- coski financni minister Doumer, po- roocnik zunaniega ministra Borthdot. ravnatelj francaske banke tor vec za- stopnikov bančnih in diplomatsfc'K krogov. M. Albert*. — E. Ä.: Na smrt obsojena. (Slika iz harema.) (Dalje.) Turandota je imela svoje nacrte že zasnovane. Dobro je vedela, da sko- pi Armenec komaj čaka na trenutek, ko bo prodal njeno heer za visoko cono. Da bi prepreci'la to trgovino, je bila brez moci. Ako bi pa deklica z- njo pod isto streho stanovala, ako bi; nihče ne siutil, kako sta tesno zvezani, bi Tu- i'andota kot navidezna zaveznica obeli Suleiminih sovražnic, prepr*ičila vse njune nakane. Zato je nestrpno žele- Ta, da kupi njen gospodar hčerko. No- bena poteza na obrazu ni izdala kaj čuti v svojem srcu. Žalostno je odgo- varjala: ->Ali zanieuje moja zapovedovate- Ijica svojo sužnjo? Kdo sein jaz, da. bi se upala ustavljati in nasprotovati na- rrtom svojoga ffospoda. Mnogo preje, predno jc bil ustvarjen. svet, so bile usode umrljivih žo zapisane v zTati knjigi. Ako je tvoj kismet, bo stanova- la deklica s teboj pod isto streho, ako je drugace usojeno, ne bo.^ »Umori jo prvo noč, ko dojdo sem!« je siknila Handasa. Enooko jo oblUa kurja polt ob mLsli, da bi usmrtila svojo edino hčer- ko, veudar je pokorno odvrnila: »Ti si moja gospa! Ako rečeš: Sto- ri to, so zgodi in ako ukažeš: Drži ro- ko v ognju, moram ubogati. Umor pa ni prijetna stvar. Temne sife imajo moc nad onim, ki je ukazal dejanje in nad onim, ki ga je izvršil. Maščevalni duhovi ne mirujejo preje, dokler ne odkrijejo dejanja. Cesar veter ne do- seže, razjasnijo solnčni žarki! Kje naj- deš dve lepši cvetki, kakor si ti in Fa- tima? Kakor moil poleg zlata, kakor steklene crepinje poleg dijamantov, bo izgfedala tujka med vama. Mohamed Ali naj jo le pripelje v svojo hišo, da bo videl vajino lepoto polog nje, ki ni- ma nobenega čara. Vajina najnižja služabnica naj bode! Očarana. od va- jino lepote vama bo ponižno služila in Mohamed AJi bo spoznal, da. na svetu ni lepših biserov, kakor jih čuva v svojem haremu. Objemita gospoda z vajinimi mehkimi. rokami, citajte mn iz obraza. njegove srčne želje, spreme- nite mu življenje v raj, tedaj bo takoj prcxlal zopet lepo sužnjo.« »ZJate besede si govorila«, je po- hvalno odgovorila Handasa. »Obdari- la te bom, kakor hitro proda Mohamed All tujko. Zahtevaj, kar hočeš, dovo- ljeno ri bo«. >-Gospa, le solnce tvoje milosti naj sije \edno na mojo glavo, to je vse, kar želim«, je rekla Turandota. »Po- stalo je hladno, ali bi ne hotefr iti na streho in. uživatii sveži nočni zrak? Moliamed Ali jo tarn. Šalite se in go- vorite z njim, ne bo vedel, da so vama njegovi načrti znani.« Dami sta ubogali sužnjo in Moha- med Ali je bil vzhičen nad ljubezni- vostjo svojih soprog. Kadeč iz nargiTa in srebajoč ledeno-mrzli vsorbet, je ra- dostno poslušal njuno prijetno žvrgo- lenje. Kmalu so se ga oklenile Handasi- 1)0 nieJih roke, Fatima. pa ga je s svo- jimi črnimi očmi tako nežno in ljubko pogledovala, da. mu je začefo srce hi- trojše biti. Navadno sta ga obe dami vsak dan oblogali. s tisoč prošnjami, danes pa sta ga samo strastno in goreče gle- tlali ter se mu ljubko smehljali. »Jutri .se slika spremeni«, si je missil bogati Turek. Ko bosta zagledali novo .sužnjo, se bosta penili od ljubo- siiinja in togote. Ako bi ne bila Su- leima zvezda lepoto, bi jo ne maral.« Mladenko je na skrivaj že videl in je bil popolnoma očaran od njene mič- nosti. Drug! dan, ko so je podaf Moha- med Ali k armenskemu trgovcu s .snž- nji, da bi sklenil kupčijo, 'je osvežila Handasa svoje bujne ude v mlačni ko- peli, Turandota in vitka zamorka sta ji stregli. »Si pač nerodna, črna opicaj«, je zmerjala dama zamorko. »Odstrani se, tvoja sapa je vi'oca in nočista, tvoje roke neokretno. Vsaka tvoja kretnja mi povzroea bolečine. Ako se ne poboljšaš, te bom predalU gospej, ki te bo vsak dan pretepla. Turandota, strezi mi sa- ma. Ta nerodon, črn krt ni vreden, da se me dotakne.« Jokaje je odšla ozmerjana za- morka. Enooka io potogniila Skrlatno-rde- co težko zaveso pred vhod, nato pa je masirala in mazilila bujno gospejino telo. Cutila je, da je odslovifa zamorko le radi toga, ker se je hotel a z njo po- svotovati. Ko je začela haremska dama pri- liznjono: »Nobena ne zna erne crte pod očmi tako fcpo potegniti kakor ti, nobena nohto tako lepo pordečiti«. sta v nadaljnem pogovoru razvili šepetaje gospa in sužnja coli načrt. Po večurni končani toaletii se je pogledala Handasa v ogledala in bila orarn.nr. od fastne lopoto. Istočasno pa se jo u stavil a pred hišo nosilnica, iz katere je izstopila Suleima. Obe Moha- medovi soprogi, najlepše oblečeni in nakincani sta upali Suleimo s svojo le- poto ponižati. Fatima so je navadno ogibala Flandasinili soban, danes pa ji je z ve- sel'jem družabila. Bojece, s povesenimi ocmi jo vstopila Suleima. 'Kako jo grda«. je zaklicala Fati- ma. ?>Desno ramo Sma vtisjo, kakor lovo.« ^Skili«, je dodala. Handasa. »Pri Alahu, kako hodi. Kakor raca se zib- ho. Povo.i. liči in potomka psov, kako Stran 2 • NOVA DOBA« Stiv 2 p KONEG VLADE GANKOVA. Afront nekaterih poslancev vladnega bloka proti min. predsedniku se je končal s padcem sedan jega režima na Bolgars"kem. Ministrskü predsednik Cankov je končno oficijelno izjavif, da je pripravljen odstopiti z ozirom na sedanji kritični položaj Bolgarske. Mi- njslrski predsednik je v resnici pred- ložil kralju Borisu demisijo celokup- nega kahineta, kralj pa je poyeril se- stavo nove vlade demokratu Ljapöevu. Ta je namreč eclini politik, ki je sposo- ben ohraniti blök viadnih strank. On je seslavil novo vlado tako-le: 1. An- drej Ljapcev, ministrsko predsedstvo in notranje zadeve. 2. Mihajlo Madža- rov, zunanje ministrstvo. 3. Atanas Burov, finance. 4. Vladimir Molov, prosveto. 5. Todor Knlev, ministrstvo trgovine. 0. Stojan Danev, pravosodno ministrstvo. 7. NikoTa Najdenov, polje- delstvo. 8. Simon Gcorgijev, promet. 9. General Vlkov, vojno ministrstvo. P MADJARSKA PRED KATA- STROFO. »Česke Slovo« javfja iz Pa- riza. da se drzave Male antante pri- družijo akeiji Francije, ki zahteva od Madjarske 200 milijonov odškodnine radi. ponarejenih francoskih frankov. Države Male antante, kakor je sedaj ugotovljeno, so imele slično škodo radi ponarejenih bankoveev. Mala antanta bo zahtevala precejšnjo odškodnino. — Vodja madjarskih fašistov Combos je jzginil iz Budimpešte ter odpotoval na deželo. Zatrjujejo, da namerava orga- nizirati madjarske fašiste za posebno akeijo. V prihodnjih dneh je pričako- vati ostrega in odkritega boja med Bethlenom in Horthyjem. Pričakovati je krvavih spopadov med pristaši obo- jih. Ministrski predsednik grof Beth- len bo pozval državnega upravitelja grofa. Horthyja, da odstopi. Horthyjev položaj je neyzdrzljiv in omajan. Nad- vojvoda Albrecht je v ponarejevalski aferi težko kompromitiran. Njegove j šanse za madjarski presto! so se ( zmanjšale. Položaj Otonov je postal | krepkejsi. Legitimists so za Otona tej ga riameravajo v kratkem proglasiti za madjarskega kralja. : p DIKTATÜRA V GRČIJI. Gene- ral Pangalos je ustanovil državni svet, j ki je sestavljen iz šestih juridienih in fmajicijelnih strokovnjakov. Državni svet bo resevaf spore med državljani in državo, imel disciplinarno moč na,d uradniki ter izdelal nov zakoriik. Prvo vareevanje, ki ga je odredil general Pangalos, obstoja v tem, da je odpra- vil ministrstvo za soeijalno skrbstvo in ministrstvo narodnega gospodarstva. j Predvidoma bo odpravljeno še eno mi- j nistrstvo. PangaTos namerava dalje i razpustiti cerkvene redove. Pod 50 let | stari redovniki naj se vrnejo med ei- j vilne ljudi, za one pa, ki so stari nad 50 let, naj bi samostani obstojali do n.jihove smrti. Nato bi preišli v državno last. se drzneš nama usiljevati. Gudiva se, da ne pordečiš vsl"ed svojo drznosti.« Suleima je začela jokati. *Sedaj se joka«, jo je zasramova- Iji Fatima. »Kje si se učila take olike.« Koliko časa bi soprogi Mohame- dovi še trpinčili ubogo deklico, da ni vstopil v sobo njihov gospod in zapo- vodovalec. Dostojanstveno je rekef Mohamed Ali razkačenima ženskama: Poslušajte, koran dovoljuje verni- kom štii i zakonite žene. Niti Handasa, niti Fatima mi niste dali dediča moje- ga imena, zato sem sklenil pritisniti Suleimo, mlado evetko, na svoje sree. Izbra! sem jo za svojo zakonito ženo. Ako bi mi katera ugpvarjala, ji dam izstaviti razporoeno pismo. Za Sulei- rno pa zahtevam izrečno spoštovanje, kakršno gre moji ženi. Kdor bi se drz- nil zaliti Suleimo, ga bo raztreščila moja jeza.« Fatima je molčala in jezno odpe- njala in zapenjala težke zlate zapest- nice. Handasa pa je stopila korak na- prej m odgovorifa s sramežljivim smehljajem: xKadar solnce vzide, zatonejo zvezde. Gospod in soprog, med kaplja iz hojih ust! Tvoja želja mi je povelje. Najponižnejše hoc1 em sprejeti tvojo iz- brano soprogo.« (Dalje prih.) Bar a Cevljl se prodajaüo po to- varniski ceni prft Glavnl A. Drofenik, Celjska kr»oroika» i2 ZDRAVILO NASE POLITIKE cetj-skemu dopLsniku »Slovenca« oči- vidno ne ugaja, dasi bi bilo dobro za njegov pokvarjeni zelodec. Jasno je. da ima ta bolnik slab okus in da je marsikaj použil, kar sedaj buha na dan. \ tej godlji se viijejo farji, farški podrepniki, klcvikalci,. nazadnjaki — te izraze netvaja ta sin našega dobrega Iriidsiva — in druga svojta, ter se oneinoglo cudijio, kje jih je njihov bo- rec pobrat. — KakekoLi vrste izdatno zdravilo je za take žurnaliste nujno potrebno. Da nas mož s tako rovtar- skim jezikom hvali in še pravi, da je naš ton dober all slično, to je za nas prehudo. Mi snio si namreč res doinis- ljali. da pišemo post eno, uljudno in kulantno. ¦—c« c POZIV NARODNE KNJIŽNI- GE. V svrho ureditve knjižnice, pro- sim vse, ki še imajo morebiti knjige iz- posojene, da jih blagovoTijo vrniti. Iz- posojene knjige born sprejemal v so- boto dne 9. t, m. od 5. do pol 7, ure, v pondeljek od 4. do 6. ure in v torek od 4. do G. ure. — Knjižničar Narodne knjiznice v Narodnem domu. c S1LVESTROV VECER SOKOL- SKEGA DRUŠTVA. Na starega leta dan je bü v Narodnem domu običajui Silvestrov večor. Spored je otvorila de- vetorica naraščajnikov s prav dobro izvajanimi vajami. Nato so nastopile gojenko z vajami na gredi; vaje so bile težke, a vksjub temu kolikortoliko do- bro izvedene. Sledile so članice s prav lepinii vajami. Telovadhi spored je za- ključil moški naraščaj s tremi skupi- nami, ki so napravilo zclo dober utis. Naraščaju, posebno pa moškemu, se vidi, da ga vodi dobra roka. To pot smo pogrešali čfane. Zelo so ugajali zivi klpi, ki sta jih ustvarila dva člana. c KNJIŽNIGA ŽENSKEGA 1JRU- ŠTVA je štela ob koncu miulega leta 252 clanov. Od 1. Jan. do 31. decembra 1925 je iz])osodila približno 4150 knjig. Knjižnica ima 700 slovenskih, 100 sr- bohrvaš^ih in 350 nemških knjig. Po- sluje vsak četrtek od 18. do 19. ure, ob nedeljah od 10. do 12. ure. Vpisnina znasa 5 Din, za dijake, licence in va- jence 3 Din. Izposojujee se samo na izkawiice. Od knjig se pTačuje za 14 dni onkratna izposojevalnina, t. j. od slo- venskih 1 Din, od nemškili zaradi vi- soke cone sorazrnerno več. Zaostanki se racunajo po tednih. c ZA INVALIDE. Izvršni odbor tldruženja voj. invalidov v Ljubljani je dal na razpolago podružnici U. V. I. v Gelju znesek 4000 Din, da ga raz- deli med svoje najrevnejše ali najpo- trebnejše člane in članice. K temu zne- ski; za podpore je tudi podružnica sa- ma vctirala znesek 2000 Din, tako da se bo moglo v celem razdeliti 42 pod- por in sicer: 10 pej 200 Din, 16 po 150 dinarjev in 1G po 100 Din. Prošnje je vlagati osebno ali po pošti na podruž- nico U. V. 1. v Geiju najkasneje do 15. t. m. — Odbor. c IZ POSLOVNEGA SVETA. Geljski slaščiear Rebeuschegg je kupil slaščicarno g. Ane Petriček poleg Ar- kovo lekarne na Glavnem trgu, gospa Petričkova pa se preseli v Rogaško Slatino, kjer je že doslej imela za časa sezone svojo posl"ovalnico. c LJUDSKO GIBANJE V LETU 1925. V celjski zupniji je bilo v letu 1925. rojenih 436 otrok; um-rlo je v istem času 3G3 ljudi, a porok je bilo 157. c ZADNJI ŽIVINSKI SEJEM. Na mesečni živinski sejem, ki se je vr- šil v Celju v pondeljek, dne 4. januarja 1925, je bilo prignano razmeroma mar- To živine, pač pa je bila kvaliteta jako dobra. Bilo je 10 parov lepo pitanih volov, ki so bill za prav ugodno ceno kupljeni za izvoz v inozemstvo. Krave in telico pa so bile srednje kvalitete in so bile skoraj vse prodane, nekaj za rejo in nekaj za klanje. Izgteda, da se bodejo niesečni živinski sejmi, ki se vr- šijo \- Celju vsak prvi pondeljek x me- sfcu. ipak dvignili in da se bo z njih redno izvažala živina. c PROSTA STANOVANJA. (Raz- gi'a.s.) Nastopna stanovanja se bodo v smishi zakona o stanovanjih dodelila: A) Drugic objavljena stanovanja: Sv. Jur ob j. ž. trg 53, Schaut Marija, 1 soba brez štedifnika. B).Prvič objav- ljena stanovanja: Ljubljanska c. 16, dr. Gvidon Sernoc, 4 sobe, \ kuliinja; Preštrnova ulica G, dr. Anton Božič, 1 soba, 1 kuhinja; Prožin 115, Pirs Marija, 1 soba; Lipa, obč. Teharje 7, Rovt- Justina, 2 sobi, 1 kuhinja; Sv. Ju- rij ob j. ž. trg 01, Kranjc Ana, 2 sobi, 1 kuhinja. Stranke, ki spadajo po sta- novanjskem zakonu med zaSčiteneosebe, se pozivajo, naj v roku 5 dni, to je do 11. jan. 1926 ob 12. uri opoldne na- znaniio v pisarni stanovanjskega so- dišča, da se potegujejo za eno izmed gorioznačenih stanovanj. Kdor se ne zglasi se smatra, da sploh ne reflek- tira in ne prosi za ta stanovanja. To imajo tudi storiti tisti prošnjiki, ki so v svojih proSnjah navedli, da se po- tegujejo za »katerosibodi stanovanje«, ali ki so prijavili kako drugo stano- vanie, ki pa jim ni bilo dodeljeno, ker bi sicer pri dodeljevanju gorioznačenih stanovanj ne priSli v po§tev kot re- flektanti. ZaSčitene stranke, ki svoiih proSenj za nakazilo stanovanja dosedaj vobče niso vložile odnosno starih pr^- 5enj niso obnovile ali spopolnile po predpisih novels zakona o stanovaniih, se pozivajo, da to storijo do navede- nega dne, ker bi se jih sicer pri dc- delitv. teh stanovan« ne rno-^lo vpo- števati. c MRLlCl MESEGA DEGEMBRA 1925. V mestu: Jakob Degen, 83 let, jelniški. paznik v p. Liza Klavora, 82 let, zasebnica. Zvonimir Vidmar, 2 let, otrok postreščeka; Terezija Vouk, 71 let, posestnica. Urša Bač, 62 let, žena zlatarja. Andrej Mihefic, 77 let, Solski sluga v p. Alojzij Leskovšek, 78 let, za- sebnzk. Marija Graselli, 71 let, žena vpok. šolsk. sluge. Franc Novak, 16 mesecev, sin železn. uradnika. — V bolnici: Fran jo Križan, 20 let, sin po- sestnika, Topole. Franc Krajnc, Gl let, dninar, Slivnica. Franc Rop, 41 let, kaplan, Žalec. Julijana Feidin, 33 let, hrezposelna sobarica, Dobrna. Franc IJotočnik, 60 set, obč. revež, Šmartno ob Paki. Katarina Falnoga, 47 let, že- na po&estnika, Frankolovo. Vitnko Ško- dič, 67 let, obč. revež, Sv. Ema. Julija- na Rančan, 19 let, služkinja, Konjice okolica. Rafajlo Peric, 39 let, pravo- si'avni svečenik, Gelje. Franc Kunc, 65 let, obč. revež, Sv. Lovrenc pod Proži- nora. Edvard Kralj, 11 dni, otrok in- valida, Šošlanj. Julija. Pepelnak, 49 let, delavka, Polzela. Marija Cvek, G3 let, kocarica, M'arijagradec. Franc Po- vafoc. 65 let, hlapec, Okolica Gelje. Fra- njo Kgvač, 8 let, sin zidarja, Arclin. Anlonija Klančnik, 62 let, žena delav- ca, Okolica Gelje. Skupno je torej umr- lo meseca decembra v Gelju 25 oseb, od teh 9 v mestu in 16 v javni bolnici. c PODPORNO DRUŠTVO ZA REVNE OTROKE V GABERJU bo imelo dne 12. t. m. ob sedmih zvečer pri Pcrmozcrju svoj tretji redni obeni zbot1. c CELJSKA PODRUŽNIGA UDRU- ŽENJA V0JN1H INVALIDOV KRA- LJEVJNE SRBOV, HRVATOV IN SLOVENGEV je imela svoj šesti redni obeni zbor v nedeljo, dne 3. januarja 1926 dopoldne v mali. dvorani celjske- ga Marodnega doma^ ki je bila polna mvalidov in vdoy iz Cefja ter iz celjske okolice in delegatov iz vseh biižnjih okrajev. Za predsednika si je izvolil obeni zbor v smislu društvenih pravil •tov. prof. Franca Mravljaka, za zapis- nikarja pa tov. Zorka in Kramarja. Tov. Zorko prečita zapisnik zadnjega obenega zbora, ki se odobri brez deba- te. Nato poda kot društveni tajnik po- rotiilo o podrnžničnem delovanju. Po- llružnica steje danes 395 čfanov in 243 elanic. V poslovnem letu 1925. se je vršilo 20 rcdnih in 6 izrednih odboro- vih sej ter protestno zborovanje proti s])rejetju zasnovanega invalidskega zakona. V invalidskem domu v Ce.lju je urnrlo 0 članov, v okolišu 1 čsan po- Triglavanski pies se vrši dne 6. februarja 1926 w Cüljskem domu v Celju. 30. jan. v Celjskem domu dijaslii plBsni penceli. di'uznice. Opravilni zapisnik izkazuje 1027 slevilk, ki obravnavajo razne vio- ge in r-Tošnje na višje obkisti ter na Izvrani odbo* v Ljubljani. O uspehih prošenj t:& ni moglo poročati, ker so sprejemali rešitve čfani in članice do- stikrat uaravnost od oblasti. Predvsem se jt morala podružnica boriti za dose- go pravičncga invalidskega zakona, kar pa žalibog iz raznih vzrokov ni uspelo. — Iz blagajniškega porocila tov. Ravnika je bilo razvidno, da ima celjska podružnica svoje finance lepo urojene, da pa te jedva zadostujejo za kritjc upravnih in režiijskih stroškov. Denarno podpore je mogla podružnica nakloniti le najrevnejšim članom. Ve- liko večjega pomena je pa, da je po- družnica zaradi zadovoljivih gmotnih razmer v stanu nuditi svojemu števil- nemu, clans?vu vsestransko pomoč pri raznih intervencijah in pri vlaganju proženj. Jc to defo, ki se vrši v korist celokupnega članstva. Občni zbor je \zd z zadovoljstvpm in z zahvalo na- znanje. da sc celjska javnost o priliki raznih podružničnih |)rireditev, kakor cvetličnega dneva, tombole, veselice, rada in požrtvovamo spominja vojnili zrtov. Pri volitvah se izvoli za predsed- nika podružnjce ponovno tovariž Finž- gar, v uprav.ui odbor tov. Jenko, Fröh- lich, Ravnik. Orel in Zidaric; v nad- zoi'stveni odbor tov. prof. Mravljak. šostarič in Giler. Na predlog tovarisa Mvavljaka j^ooblasfi obeni zbor uprav- ni odoboiy da postavi poverjenike za posamezne okrajo pozneje. Za delegata v izvrsni odbor sc izvoHta tov. Mrav- Ijak, za namestTiika tov. Jenko. c DOTTČNA ZNANA OSEBA, ki jc v noci Trgov^ega plesa na per. iz Coljskega doma do Glavnega trga po- brala bco in je do danes ise nil vrrila, se poziva, da isto nemndoma vrne tu- kaj.snji poticiji, da se s loin izogne ev. posledicani 12 c O13ÜESLOVENSKO OBRTNO DJUISTVO V GELJU prirodi na Svec- nico, 1. februarja v Narodneme domu obrtniški pics. Sodeluje vojaska god- ba iz Maribora. Po dosedanjih pripra- vah soditi bo letosnji' obrtnlski' ptes prekašal vse dosedanje. Na prireditev cenjeno občinstvo žo sedaj opozarjiimo. j TRIGLAVANSKI PLES V GE- LJU. Jug. akad. društvo »Tri/glav v LjuWjani« priredi dne 6. februarja 1926 v Celjskem domu v Gelju elitni triglavanski pies, ki bo najsijajnejša prireditev letošnje sezone. Med celjski- mi staresi'nami se je že osnoval pose- ben prireditveni odbor, ki ima svoje redne seje vsak petek ob 20. uri v Celj- skem domu. 1287. c VOZI DESNO! Z novim letom stopijo v veljavo novi cestno-promotni. predpisi, ki so bili uveljavljeni s čl. 33. zakona o proracünsküi dvanajstinah za nu-sece december, januar, februar in marec. — Vsi vozovi morajo voziti od novega leta dalje na desni strani cost in se morajo tudi izogibati samo na desno stran. Prehitevati smejo sa- mo na levo. Ves cestni promot se vrši torej ravno nasprotno kakor dostej. Ker mcrajo vsa vozila voziti vedno na desni strani v smeri vožnje, je vožnja ])o sredi ceste nedopustna. Novi pred- pisi "veljajo za vso državo. Da ne bo rtosrec je potrebno, da se od novega leta dalje drže vsi novih cestno-pro- metnih predpisov. — Vozi in izogibaj se desuo, prehitevaj na levo! Kino MESTNI KINO. Petek 8., s^>ota 9. in uudelja 10. jan. »Kralj hohštap- lerjev«. Hipermoderni film v 6 dej. V gkvni vlogi lepa in elegantna Ellen Kiirti in glasoviti osvajač ženskih src Vladimir Galdarov. Pondeljek 11., to- rek 12 in sreda 13. »Razuzdana mla- dina«. Nravstvena slika iz danasnjega New-Yorka v 7 dej. Za mladino pre- povedano! "i: " '*~* KINO GABERJE. V petek 8., so- boto 9. in nedeljo 10. se nam še pred- vaja velefifm »Moč in lepotä«. Ne za- mudite si ogledati to krasno fihnsko delo. Za mladino dovoljono! Razširjajte „Novo Dobo" Sttv. 2 »NOVA DOBA< Stran 3 Ban I a portugalskih sleparjev. Vso Lisabono in Portugalsko jo ju-ctresei1 zadnje dni minolega leta Skandal, ki niu- v zgodovini ne samo Portugalske, nego cele Evrope ni najti para. Pred nekako pol lota jo hi la v Lisaboni ustanovljena nova banka z imcnoni »Banco do Angola c Metro poles koje naloga jo bii'a zhirati kapi- tale za portugalsko kolonije in s tom ogroženim kolonijam pomagati na no- go. Razumljivo jo, da jo taka namera i/zvala v javnosti in v vladnih krogili v Lisa.boni zelo simpatičen vtis, zi'asti se, ker so o novi bankl govorili, da bo zbrala ogroinno kapitale angloškoga in holandskega izvora. Kot utemeljitelji nove banko so nastopali noki holandski kapitafist z imenom Karl Marang, bra I porti.galskega poslanika v Haagu San- los Bandeira in temeljiti poznavalec kolonij Angola Artur dos Reis. To- me] jni kapital nove banko je znašal 5DC! inii'jjonov eskudov, kar znaša v na- si dinarski. valuti približno 8U0 niilijo- nov dinarjev. Mesto z resnienimi in pravimi novčanieaini pa so ti sleparji vpiačali to milijone s potvorjonimi, fal- ziiiciianinii novcanicami. Lastniki novega bančnega podjet- j;i. so s ialzificiranimi noveanicaini uakupili hise, dragui'jo, efekte in. pod- jiu.ja. ki so jib nato zopct prodajali, ter dm, ta naciu napolnili svojo blagajne s praviin donarjcin. Z zlatim. donarj'rn so nakupovali angleske funte, da na la ü.'irin prrstopijo k svoji poglavitni na- logi, tt; je k nod pi ran ju podjelij in go- .-.podarstva v koi'ouiji Angola. V drugi vi's'i so z denarjem pokupili tudi viso- ko slevilo akeij di'zavno banke, da si na hi naein znsigurajo vpliv na to banko. Kako so lastniki novuustaiiovljeno hanke izvodli svojo gorostasno slepa- njo s lalziiieiranimi novranieaiur? i'od roko so si izposlovali od portugai'- ske vlado pravico, da sine vlada v An- goli dovoliti pre-dstavtuku nove banke i/.dajanje novcanie, kakor pravi cmi- sijski zavod. Obeneni si je ta predstav- nik i/posloval od guvernerja narodno banke na 1'ortngalskein p.ravieo, da sine eclino on nadzirati tisk teb novo- 80 milijonov siUngov. g ZA JZBOLJSANJIC NA8EGA ŽKLEZNIŠKKGA PROMETA. V pro- nielnoin rninistrstvu so je vršila koni'e- renca vseli inspektorjev, diroktorjev in šofov stroj. oddolkov o prometnih vpra- šanjih. Ker se je ugotovilo, da vec sto vfigonov in lokomotiv leži nepoprav- i'jonili ali pa so na. popravilu v inozemr st\u, je bilo sklenjeno, naj so v prihod- nje vsM popravila izvrše v domacih to- varnab. Krajevne in vojavške oblasti so bile naprosone, da povsod stopijo v ak- cijo, da se eim prej popravijo železni- sko prose, ki so zainedeno s snogom tor da se prornet zopet nornializira. Kone- no je konforenca raxpravljala o tern, da se žo prihodnjo loto uvedo promet kakor je bis v mirnem času iji po sta- rih conab na podla.gi zlate paritete. g POLOŽAJ NA NAŠEM LICS- NKM TPiŽIŠUU se je v zadnjem času nekoliko popravil. .Popravek italijan- ske lire, odncsno piiJienu stabilnost lire ugodno vpliva na naš i'esni izvoz \ I tali jo. Sklepnjo so zopi-t kupcije, <:la- si so vodno daleko nv- v toliki nn^ri ka- kor hi bilo pričakovati. Splošni polo- z.-ij Jüise losno industrije in. trgovine pa je ho votlno reseen. l^ogo,;;, pod ka- leriini posi'uje, so zelo nepovoljni. Jas- no je, da bo vlada ir.onla vprasanjo naše lesne trgovino in industrije vzoti resno v roke, da se bo zopet v večji rae- ri ra/.vil izvoz, kajti les je ederi glavnih produktov Ju'goslavije in tvori v naši trgoviiiski bilanci vaino postavko. g SKl.AÜläÜA ÜElMEKALNE 1)1- REKGJJE CAR1N. Generalna direk- cija carin skoro na nobeni postaji ni- niM svojib /.gmdb, tonivcci zavzeina skl'adisca železniškib postaj. »Sodaj j<^ dirokcija zacela izdoiovati nacri, po katerem se bodo postopno povsod zgra- dila oarinska skladišča. g TUJ8K1 PROMPT V 1TALIJI. ki jo ^ vojnem ca.su niocno padel, zopol narasea. — Letos jo dosegel rekordno število ! ^ milijona. Toroj 1 in pol ini- i'ijona tojcov jo obiskalo letos ] tali jo, kar pomeni, da jo lujski promet nar.i- siol za trikrat toliko kot jo znašal v le- lib pred voj.no. g UMESTNA GARINSKA OD- REDBA V AVS'J'/U.ll. Avstrijsko Ir- gogo- dene. .Jezik je lahak, razinnljiv in kar ni dovolj lopo in baj.no opisajio z bese- do, izpolnjuje fantazijo še slika. Za niladino jc izšla v isti založbi posolma zl)rnna zbirka pravljic Tisoe in ena noč«. Nobona knjižnica ne sine pogre- .sati ieh knjig in jih topi'o priporornmo vsom prijatoljom lejio knjige. 1 AMERlSJvI SLOVANSKI IN- STITUT V PRAGI. »Präger Presse« poroea iz Washingtona, da se pogaja- jo morodajno amorikanske osebnosti z zastopniki Českoslovaške o ustanovitvi |)osebnega ameriškega slovanskega in- stituta v Pragi. Zavod bi vzdrževala ameriška vlada s pomoojo Carnegie- jeve in Rockefellerjeve ustanovo. Svoje pjostore bi imel zavod v posfopju ame- riškoga poslaništva v Pragi. Ustanovi- tev zavoda krepko podpira. ameriški poslanik v Pragi g. Einstein. Na coin zavoda bi stala profesorja Murray iJ uttler in Brown Scott. 1 VESOLJNI GERKVENI ZBOR V iUMU? Rimska »Tribuna« je pisala, da namerava papež Pi.j XL sklicati v(.-s<;ljni ccrkveni zbor, ki naj bi se vršif v lolu .1928. Temu zboru bi prisostvo- \alo okoli 2000 škofov iz vseh strani svota. Nekateri italijanski listi zanika- jo, du bi skusal pa.pež ob tej priliki ro- siti pravni spor, ki obstoja med Vati- kanom in italijansko vlado že 55 set. I MIGK1EW1GZEVA H1SA. Ma- gistrat v Kovnu (Litva) jo sklenil ku- pili nekdanjo hišo znamenitega polj- skega pesnika Mi'ckiewicza in v njenili proslorih urediti rnestni muzej. Polj- .sko dnišlvo »Pochodnia* so je zamau li'udilo, da bi ostai'o poslopje v polj.skih rokab. Radi licitacijo se je dvignila ce- na iiise od 8 na 22 zlatih litov (lit je skoro onak dolarju). Zavoljo toga je nastai'o med Li.tavci in Poljaki napeto razmerjo, ki so vodno ni likvidirano. 1 SLOVANSKE STARINE. Iz Lo- uingraiia poročajo: Zavod za beloru- sko kiilturo je pricel raziskavati stare slovansko grobove \ nkolici Minska. lzkopavanje v bližini vasi Rilovščine j.) (!alo preseneti'jive rezultata. Zlasti bogato je gradivo iz Vsll. stoletja. Slo- vauski rodovi so pokopali takrat nmo- go mi'lvocev na gricih ob rekab. Nasi- pi tvori jc običajno obliko zvezdo, na srodi pa jo visoka gomila. Našli so se tudi ostanki pogrobnih pojedin: lovsko in ptit-jo kosti tor Iončone črepinje. V volikiji gomji'ah sta bila navadno po- kopann po dva mrliča. Moški ležijo na južni, ženske pa na sever ni strani. Te najdbe so velikega pomena, koL potr- jujojo domneve ])rof. Niederleja o po- kopavanju inrtvpcov v poganski dobi starih Slovanov. Arced Arcmlain: Deset zapövedi za žurualista. 1. Tvoj lisl naj ti bo up in tolažba. No voruj driigim iistom, anipak njemu snmoniu! 2. No zbiraj svoj Hi elankov in se- stavkov. To bi bil prvi korak k inoga- lonmniji. "6. lzogibaj se suporlativov in ozi- tvi lnikov! 4. Nikolr no poročaj prezgodaj o pnirti kakega papeža ali predsednika. Preden das tako vest v list, se vedno dobi-o informiraj, če jo dotičnik re lnrtCN. Najboljo je, ce vprašaš njega samega. 5. Izkljuci besedo senzacijonalen iz svojega pisanja. Ni treba, da čita- tei'j(!rn so posobej naznanjas, da so lo- vis za senzacijaini. To izvejo itak do- volj zgodaj. (5. Ce reče diplomat: »Zaupan vam strogo zaupno, da . . .« ga preki- ni: »Potem pa obdržito kar zase, eks- celenca!« S tern si ohranis dostojnost in si obenem pridobLš zaslug pri vz goji odraslih ljudi. 7. Kadar greš v skupščino, zavr ni alkohol v vsaki obliki. Srcer uteg neš pozabiti, kje je leva, kje desna, in tvoje poročifo bi bilo vse prej nogi točno. 8. Ne imej nikdar praznika! Vod no in povsod misli na vršitev svojil dolžnosti. To je prokletstvo tvojoga po- klica. 9. (-e se liooes razgovarjati z mi- ni.strom. inu povej svoj namen šele konceni pogovora. Povoj niu najprej ti vse, kar veš. Dajati j" slajse nego je- mati. 10. (\o si po dvanajsturnem delu v uiodnistvu, po koncaniJi novinarskih in l.arlamentarnib sojah, po političnih ra/.govorih privosciš v družbi znancev kozaroek vina in pristopi k tobi kdo z vprasanjem: »Kaj je novega v politi- k:'?s l)odi nonsmiijen in suni ga, da pado pod mizo. Vernj mi, da je pošteno zasln/il. Madžarsko sleparstvo. Y liaagu na Holandskem so se zadnje dni minolega lota pojavili. po- tvorjoni francoski. tisocaki, katerim jp francoska. policija prišla kmalu na sl'td. Ugotovila je, da prihajajo iz Mad- jarske. Poizvedovanja v Budimpeati, kjor so delali francoski dctektivi, so kmalu pokazala krivce. Madjarsko oblasti so sicer zadrževale preiskavo, a prilieku francoske diplomacije so se morale udati in zadnji. pundeljek je policija aretirafa glavnega krivca te sleparije, princa Windisch-Graetza, ki spada med prve madjarsko aristokrate in ki je stal na coin najradikalnejših, clesničarskih nacijonalivstičnih organi- /acij na Madjarskem. Ta aretacija je vzbudila v vseh so- sednjih državali, posebno pa na Čeho- sle-vaškom in na Dnnaju posebno rauč- no pozornost. Prejsnje dneve so traja- lo dolgourne konference med pol'icij- skimi faktorjii in državnim pravdni- stvom. Princa Windischgrätza so naj- prejo zaslišali v nedeljo, toda brez po- /.itivnega rezultala, ker je princ znal rafinirano odgovarjati na vsako vpra- sanje. V nedeljo zvečer je nato princ s svojo soprogo prisostvoval noki oper- ni predsta.vi. Bil je vedno pod najstrož- jo pol'icijsko kontrolo. Windischgrätz je skužal iiz Budimpešte odstraniti važ- na, njega kompromitujoca pisma ter jo zato fingiral lov na .svojom volikem posestvu v Blagein poloku. Toga. I ova inn pa niso dovolili. Windischgrätz je aktivno sodelo- val pri Karfoveni pucu lota 1921., za ku-r je bil do zadnjega oden najagilnej- ših pristašev Habsburžanov. Pripadal je takozvani legitimisticni stranki. Zadnji cas pa so jo pridruzil stranki >¦ frol-ujajoc-ih so Madžarov« ter začel podpirati stremljenja Habsburgovca Albrehla, ki. ga bočejo madžarski fa- Kis.i liroglasili za kral'ja Madžarsko. WindLsclig-rätz jo posed oval tudi volikii posestva na Cehoslovaskotn tor je skusal z vsemi ziikonitiini- sredstvi doseci čehoslovasko državljanstvo, kar so mu dosloj ni posrečilo. V splosnem jo bus Windiischgrätz st rasten hazar- dist ter jo zapravil ogrornno vsoto. Pri hisni preiskavi: na njogovem slanovanju v Budimpošti so našl.i obre- iiionjujoč materiijal, zlasti razna pisma in koncept l)rzojavko, ki jo je njegov tajnik Rab poslal na Holandsko, da opozori ponarejevalce na nevarnost.. . Aretiraiii princ Windischgrätz jo bil v najlosnejsih zvezah s polkovuikom Jankoviczem, ki, jo prihajai' veckrat na rjojjGvo stanavanje. Dokazano je, da je bil Jankovicz so pred dvema tednoma pri Windischgrätzu. »Magyar Orszag« javlja, da. je policiija dobila v roko po- zitivne dokaze o tern, da je princ Win- d'^chgrztz financiral pod jet je za pona- reianjo francoskih frankov in da je v to svrho dal na razpolago sto tisoč mi- Jijonov madžarskih kron. Poleg princa Windischgrätza so aretirali še šefa dcžefne policije Na- dossya, kar jo vzbudil'o v javnosti veli- kanski vtis. Listi soglasno odobravajo enorgicno postopanjo vlade, ki doka- zuje, da je odlocona brez ozira na oseb- nosti končno razciwtiti vorigo zločinov. Kakor porwajo, je bilo proti vodji bu- dinipCKlanskega geografskoga institu- ta generalu Laskovicsu izdano zapor- iio poveljo. General pa je brez sledu iz- ginil h Budimpešto. Govorice o areta- ciji barona Srgmunda Terenya in biv- šega posfanca, velikega župana Jurija Szinrocsanyja niso resnicne. — Razen vseh toll jo polirija zaslišala tudi 12 poslancev. To zasliševanjo so je vršilo v stanovanjWi prizadetih, da ne bi vz- budilo preveč pozornosti. Po preiskavi v kartografskem zaivodu, je bil areji- ran tudi vodja toga zavoda Göro. Ka- kor so nadalje poroea, je policija za- prosiia dunajsko policijo, naj izvede \ Stran 4 »NOVA DOBAi Stev. 2. Raj pravite \l temu ? ako se pogledate y ogledalu in V;im začne Vaš obraz in lasje clelati skibi. Za pravo nego Vage polti, Vašega obrazu in Vašili rok ter za popolno ncgo las dobite dva preizkušcna proizvqda. Poznavalci piavijo : od dobrega najboljše! 1. 1'elleiji'va prava kavkaška rilsa pomada za obraz in ko?;o čuva mladust in lepoto ter je najinocncj- šega delovanja zopcr pege, sojedce, nečisto polt, rdeče in hrapave roke. Z redovito ma- sačo so odpravijo tudi gubo z obraza. li. Pellerjtva močna pomada z;i laso odstra- njuje pcrhljaj, prepre<_nje izpadanje las in proranu osivelest, krhke last' napravi me like in voljne. Ccna obeli pornaci je c-naka. Za poizkus 2 loncka od ene vrste ali po en lonček od obeh vrst. Elsa pomada /.e ob- i enem z zavojnino in poštnino za 38 Din, ali samo pioti nap re j poslancm dt-narju, ker je po povzetju poštnina za 10 Din viSja. Naročila nask/VJti : iekaniarju Eugen V. Fellerju v Stubici Donji. Elsatrg 35t>, lirvatska. — Pasameziii komadi Elsa po- made po znižani ceni 9 dinarjev v lekar- nah in sorodnih trgovinah. dunajskem stanovanju princa Win- disehgriitaa preiskavo, ali se morda tudi tarn ne nahajajo salsifikafi fran- eoskih frankov. Kakor poroeajo 1 isti, so v polilie- uill krogib mnonja, da bo vlada broz ozira na osebnosti, ki so zamota.no v to jifero, izvršila svojo odolžnost. Gros Jleihlon jo da)' kot minustrski predsed- nik voditeljem poi'itienih s trank svojo besedo. Posebno velik vti.s jo napravilo, da je ministrski predsedniik pri tej pri- liki izjavil, da raje odstop'i, kakor bi no razkril zloeinov do dna. Vlada sma- tra ponarejanje francoskih novčanic za. skupno kaznjlvo dejanje vseh, ki so bill kakorkoli zapfcteni v zadovo in jo sklenila, da je treba proti. njini brezob- zirno postopati. To je vlada dolžna na- rodu. in ugledu države. »Est KuTir« doznava, da znasa stovilo kompromiti- rani.fi osob, ki imajo doloina visoko so- eijalne pol'ozaje štiriiduset. Pricakovati jo so volikih ])resenoČGnj. Zadnje vestii trdo, da nameravajo lTaneo.ska vlada in drzave male an- tanfe, katerih noveaniee so tudi pona- i'ojaü na Madjarskem, zahtevati od madjarske vlade ogromne odškodnme. Kadi tcga je nastala na Madjarskom prava panika. kor bi mogln imoti za- btovi nedogledne po.sledi.ee. Razpol'ozonje v Ihidimpešti je kri- üeno kakor bi bilo mesto v obsednem stanju. Po ulieab kmarijo nmoge pa- tniljc, policija jo, oboro/.ona. in poja- čena, sodno poslopje zastraženo in vn- jastxo je strogo pripravljeno. - sar ,jo bilo sklepanjo nomogoče. Kma- lu pa so j(-; na pod lag i stetja pokazalo, da primitivn.' narodi strahovito i'Z- imiirajo. Kameadali, ki so bill nase- i'jefti |jo vclikom delu sovorno Azije, so /a: popolnoma iizuinrli. Od prvotnihi probivaleov Tasma.ni.jö, je zadnji Tas- inanoc iimrl lota 1877., s katoriin jc to pleite izumrlo. Zolo rapidno pada tu- di stevilo M^orcov na Novi1 Zelandi;i, (lasjo Hotentolov in Hušmanov v južni At'riki. Temu izumiranju je ponajvoe vzrok nravna propalosl in to zlasti v Polino/.iji in v sevorni Aziji. Drug^ plemena morijo svojo otroke. ker jim primanjkuje živeža. Mnogi etnografi rnpisiijejo vzrokom iznmiranja tudi u/ivanjo elove-skega mesa. Jsdon glav- nih vzrokov pa sta tuberkuloza in al- kcbol, ki so ju tja. zanosli Evropejei, proti. katerima so )ia primitivni nai'o- di popofnoma bvoz. nioci. r VZO11N1 PLKSNI MO.iSTKU. \ Newyorku jo umrl v bolnišnici John Tiller, mojster odoi'.skega ])losa. »Til- \ov Girls«', njegove ])lesalko, so mnogo ht nastopalo na vseh vecjih odrih v |-]vi'opi. Till'er jo začel svojo karijoi'o prod 40 leti kot plesni ucitolj v Man- chostru. Temolj umotnosli, ki jo je ueil, iv Ijila tolovadba. Vsa.k gib so je tako dolgo ponavljaf, doklej1 ni: bit popoln. ^Palace Girls«, ki so pri svojem pr- ven naslopu LondončaiH1 naravniost saseinirale in žele najvocjo triumse, ni inogol prokositi. noben balet. Balotni mojslor m njegova žena sta bila dekl'«- cani ansambla. hkrati oce in mati. Til- \or ni trpol, da bi elani njogovoga pod- jolja kadili v družbi. Strogo je gledal na. to, da so bila v.sa dekl'ota zveeer pi'avocasno doma in da so leglo koli- kor nioi^K'c- zgodaj v postoljo. r ZVI.HANI PRIDELEK KUT,- TUHM1I RASTLIN Z UPORABO STItl'^NE LEPRNKE. V novojsoin easn so ziieeli polagati v Zedinjonih dizavab in na olocju Havai nepro- pii.stno asfaltno lopenko po tleh, kjer rastojo ananas, tobak, sladkorjev trst in paradižniki Uspoh jo bil kar naj- boljši, pridelek se je bistveno dvignil. Ananas so dafo ]iri prvern pridelku po uporabi leponko že 23% več nogo po navadi, pri drugorn 40%, tobak jo dal 78% vol" listov. V državi Indiana so pridelali na pol heklarov nepokrite zcmljp 7500 litrov. Črna ba.rva lejwn- ko rosorbira vso loplotno žarke in mo- rejo v.fito sadoži hitrojo dozorevati, topfota zomlje ne more izžarevati; vla- ga ;:om]jo lo počasi izhlapova; ljulika v okolici rastlin so ne more razvijati; ploha no udarja na zemljo, prst se ne odplakujo, tla ostanejo rahla; rastlin ni lioba obsekovati. Z enakimi poskusi so zn O o > ^1 (/) O O H O Dečman Ferdinand _ 2 1 _ 4 __ ___ __ 209 — — ---- __ Esih Matija .... — — 2' — 3 2 — _ .— 50 — .... — — Friedrich Ivan . . . — _ ! _. __ __ ___ — _ — — 50 — ___ __ Gorenjak Josip . . — — _. — 1 2 ----. — — — — — — Hohnjec Viktor . . — — — — — _. 5 — — — 64 — — _ Janžek Marija . . . — — — 2 — — — — .._ 38 — ---- — Junger Ludvilc . . — — ') ._ _ — — - — — __ — ... — KrofHč Alojz .... — — 1 1 1 — — _ __ 326 — — .-- — Lapornlk !v«n . . . — - 1 ... 3 3 ----- _ ..... — — — — — Rebeuscliegg Franc 4 4 2 1 1 — - 553 840 356 — — Rektier Anton . . ~ — 1 _ __ — — — _ — — — Senica Karol , . . — _. „-. ii i _ — 55 — — — Urbaričič Adolf . . 2 n 2 — — 159 55 — — Vo'sk Rozalija . . . — — 2 2 .3 ... — — — — — — — Zany Viktor ... — ... 2 — ----- -- — 130 — 100 — ___ — Zavodnik Alojzija - 1 - 3 1 — — — 44 108 — ___ — Bernarcli Drago . . 1 — ----- — — — — -- — Lebič Fani..... — — -- — — ---- ___ — — 130 — -. Piešivčtiik Ana . . — — __ __ 68 46 — __ Permozer Anton . . __ — __ _ — — .... __ __ __ — ._. Keberšak Anton . . — ... __1— — 1 — — ___ __ _ — __ — Robek Anton . . . — — _ — — ___ ._ __ — SJioberne Fric . • . — — 1 1 1__ ... __ __ __ — — — Stegu Franc . . . — — _ — — __ ._ __ __ __ — _ Trškan Alojzija . . ... ... ... __ — _ _ __ 30 _ _ — slanine Tomec Hrvoje . , . — — — — — __ _ - — — 109 — — — Kramar Ivan . . . — — __1__ — 2 __ — _ __ — — — — Potekal Ludvik . . _ _ _ ____ __ _ _ — _. ---- Leskošek Ivan . . . -- - .. — — M_ ¦- — — — — — — — Skupno . . . - - 16 10 3 20 28 > -||683 1815 10I2 — — Stev. 2. »ftÖVÄ D O B A . ___Stran 5 Pozqf na nosi cestni red! Vozi desno! Prehitevaj levo! Sirom domovine. § Od 200 milijonov Sloveniji samo dva. V torek dopoldne je imel finančni odbor plenarno sejo. Nadalje- vala se je debata o budgetu ministrstva javnih del. Debata je bila mestoma prav živahna. Od investicijsklh kredi- tov v višini 200 milijonov dinarjev odpadeta na Slovenijo samo — 2 mi- lijona za zgradbo cest. Pri gradbeni sekciji v Ljubljani bo reduciranih 11 višjih uradnikov, med njimi 4 inženerji. š Redukclja uradnikov. Ker je vlada čvrsto odločena, da upelje v dr- žavnem gospodarstvu kar največje var- čevanje, so vsi ministri pozvali pod- rejene jim načelnike uradov in oblastnij, da v ^ajkrajŠem času sestavijo listo onih 'üdnikov, ki bi se lahko redu- ciraii. Vlada računa, da odpusti več sto uradnikov in s tern prištedi čez 100 milijonov dinarjev. š Beograjski svečeniki proti Dar- winovi teoriji. Beograjski svečeniki so pričeli interesantno akcijo proti pre- davanju vseučiliškega profesorja dr. Branislava Petronijeviča o Darwinovi teoriji. Pozvati nameravajo profesorja teologije Miloša Parenta, da priredi v cerkvah serijo predavanj proti Darwi- novi teoriji, češ, da ni bolj zopernega kakor tolmaäti razvoj ljudi od najbolj ostudne živali, opice. š Nova pošiijka kovanega de- narja, Kakor je obveščeno finančno ministrstvo, prispe v soboto dne 9. januarja, v pristanišče na Sušaku pa- robrod »Manzoni«, ki pripelje novo pošiljko kovanega denarja za našo državo. Ta pošiljka vsebuje večinoma kovan denar po 1 Din in po 50 par, ter znatno količino novcev po 25 par. § Konec brodarskega sindikata. S 1. januarjem je bil v našem rečnem prometu uveden nov režim. Direkcija rečne plovbe ministrstva saobračaja je prevzela vse državne brode in plov- bne objekte. Povodom odcepitve od brodarskega sindikata, ki sedaj ne ob- stoja več, je Srb-.ko brodarsko društvo vzelo svojih osern Iadij, od katerih so štiri potniškc. Le za eno ladjo obstoji med državo in društvom se spor. Prvi parnik v državni službi je bil'spuScen v promet na liniji Beograd-Zabrežje. Na črti Beograd-Pančevo vozijo ladje trikrat dnevno. V kratkem pride iz Nemčije nova ladja »Kraljica Marija«, ki bo vzdrževaia promet med Beogra- dom in PanČevom. Prijava inozemsklh uslužbencev. Inspekcija dela v Ljubliani službeno objavlja: Vsi delodaialci, ki zaposlujejo inozemske osebe (ročne in duševne delavce) se v smislu ministrskega raz- pisa pozivajo, da nemudoma najkasneje pa do 15. januarja predlože Inspekciji dela točne sezname vseh inozemcev, ki so bili dne l^. januarja 1926. pri njih zaposleni. V teh seznamih treba po- sebejoznačiti one inoiemske delavce, oz. nameščence, ki so srbsko- hrvatske, ali slovenske narodnosti. Dalje je treba posebej navesti tudi ruske begunce, zaposlene dne 1. januarja 1926. v nji- hovi službi. Prijaviti treba vse inozem- ske delavce, gospodinjske in gospo- darske uslužbence, vajence, uradnike, nameščence itci. brez ozira, dali so si že zanje poskrbeli uradno dovoijenje za. zaposlenje ali ne. Neopravičena opustitev ali zakasnitev, oziroma pred ložitev nepravilnih in nepopolnih se- znamov se bo kaznovala v smislu za- kona o inspekciji dela z občutno de- narno globo. š Upokojitev učiteijev in učiteljic. Iz Beograda poročajo, da prosvetno ministrstvo začetkom novega ieta upo koji vse uČitelje in učiteljice, ki imajo polno število službenih let. 5 Lastna poslopja za carlnarnice. Uprava monopolov je zahtevala od prometnega ministrstva, da |i na vsaki postaji odstopi potrebne prostore za carinarnice in carinska skladišča. Mini- strstvo želji ni moglo ustreči, terr.več je od uprave monopolov zahtevalo, da loči svoja skladišča od postajnih in si zgradi lastna skladišča za svoje po- trebe. ikX^' š Redka lovska sreča. Pri sla- vonski vasi Dopsinu je lovec Radič ustrelil dva izredno lepa pelikana, ka- terih vsak je tehtal po 10 kg. Pelikani so v Evropi izredno redki, ker živijo le v Afriki in južni Aziji. Lovec je po- daril redka ptiča lovskemu društvu v Osijeku. š Razpis dobave zivil. Uprava hiralnice v Vojniku razpisuje dobavo živil. Zadnji rok za vložitev ponudb je 11. januarja 1926 ob desetih dopoldne. Ponudbe se vlagajo pri blagajni upra- viteljstva v Vojniku. — lnteresente opozarjamo na razpis v Uradnem listu št. 116. in 117. 14. š Podružnica Udruženja vojnih invalidov na Polzeli ima dne 17. jan. 1926 svoj II. redni občni zbor ob 9. uri v prostorih g. Cizelja na Polzeli. Dnevni red je običajen, poročal pa bo tudi de- legat iz Ljubljani o važnih določbah novega invalidskega zakona. Vse vojne žrtve gornje savinjske doline po7ivamo, da se zbora udeležijo. š Poroka. Dne 6. t. m. se je po- ročil v ŠoŠtanju g. živinozdravnik Peter Rihtarič, odličen pristaš SDS in na- rodni delavec v vseh društvih, z gdč. Zalko KlemenčiČevo iz znane, vrle narodno rodbine. Pri svatbi se je na- bralo 300 Din za Sokolsko društvo v Šoštanju, zu. kar izreka odbor naj- iskrenejšo zahvalo. Postavili so se zlasti šožtanjski fantje z darovanim šopkom in veselim pokanjem topičev, novo- poročencema so pa čestitali na prisrčen način tudi zastopniki druStev in šte- vilni njuni prijatelji. Bilo srečno! Poiet *p okoli sveta • š Ustanovni občni zbor krajsvne organizacije SDS v Velenju bo v so- boto dne 9. t. m. ob 8. uri zvečer v gostilni pri Ježovniku. O političnem položaju in programmu SHS bodeta poročala dek;gata iz Celja, š Dva vola vkradena. Posestniku Valentinu Turnšku v Šmartnem v Rožni dolini je bil ukraden na Silve- strov večer iz hleva vol, vreden 3750 Din. Tat je odpeljal vola in je pobegnil bržkone na Hrvatsko. Isti tat je tudi na sumu, da je ukradel pred kratkim vela pri posestniku Srebočanu v Gro- belniku, Jožefu Bikožku v Škofji vasi pa več obleke in perila. š Smtt lOOietne ciganke. V za- grebški epidemijski bolnici je umrla ciganka Kata Nikolič, ki je v začetku letoSnjega Ieta dopolnila 100 let. Celo življenje je preživela v ciganskih ta- boriščih ter do leto.s ni biia nikoli bolna. š Kar je že dedom In roditeljem pomagalo, to bo pomagalo tudi Vain! Elsa flujd. Da, samo »Elsaflujd«! To že skozi 27 let priljubljeno domače sredstvo s svojo mnogokratno uporabo odznotraj in odzunaj kot ublažitelj bo- lečin! Umivanje in drgnenje z Elsa- flujdom krepi in jači Vaše telo, stori Vas zrnožne kljubovati prehlajenju in Vam pripravlja užitek. En sam poizkus je spreobrnil mnoge. ki niso hoteli ve- rovati in jih privedel, da iz hvaležnosti še dalje priporočajo Fellerjev »Elsaflujd«. Tudi Vi boste storili isto, ako naročite za poskušnjo 6 dvojnatih ali 2 veliki specijalni st.eklenici za 63 Din ali da Vam pridejo še ceneje: 12 dvojnatih ali 4 velike specijalne steklenice za 99 Din pri lekarnarju Eugenu Fellerju v Stubici Donji, Elsa trg 356, Hrvatska. Dne 19. t. m. se vrši ob 9. uri predpoldne v Celju, Zrinjsko- Frankopanska ulica štev. 9 javna dražba vseh premič- nin, kakor pohištva in drugo. Interesenti se vabijo. Izjava. Podpisani izjavljam, da nisem plač- nik nobenih dolgov, katere bi moja Žena Ffančiška Krivec naredila. Celje, 8. januarja 1926. Simon Krivec, železničar. Oddaj3 in nrtf zetn čcvliarskc ebrti Cenj. občinstvu in svojim odjemalcem vljudno naznanjam, da sem izročil svojo čevljarsko obrt svojemu zetu, preizkušenemu mojstru Francu Volfcrl, ki bo cenj. strankam točno postregel s solidnimi, elegantnimi in prvovrstnimi izdelki ter ga priporočam blagohotni naklonjenosti. Ivan Lavtar, čevljarski mojster Celje, Za Kresijo St. 5. Cenj. občinstvu in odjemalcem vljudno naznanjam, da sem prevzel čevljarsko de- lavnico od gosp. Ivana Lavtar ter born skrbel za točno postrežbo s finimi in solid- nimi izdelki. Priporočam se obilna naročila Volferl Franc naslcdnik Ivana Lavtarja izdelovanje vsakovrstnih šjionnili, lirioovskiti in navadnih Cevljev Celje« Za kresijo št. S. Kleparstvo, vodovodne insla* lactle in i&aprava strelovodov Franlo Dolžan CELJE - Kralja Petra cesta - CELJE Sprcjema Vsa dela zgoraj otnenjcnih st^oH H^Hor fact: popraVila Postrezba tocna. Cene zmerae. Solidna izVrsitcv. —2 trboveljski 100 kg Din 44'— velenjski 100 kg Din 25"— ormoški 100 » » 30'— ter od vseh ostalih rudnikov. Sukovat dl^va: kratko rezana 100 kg Din 36 — mehka diva 100 kg Din 25' — kratko reznna 100 kg Din 30*— Od 1000 kg naprej se brezplačno dostavlja na dom. Pri večjem naročilu se cene znižaj( Naroča se: Hlaks Plavc, poštni predal 8, ali v trafiki Glavni trg. 5 Skladišče zraven vojašnice v Gaberju. 6 Čedno meMwina soblca se odda s hrano dvema dijakoma, gospodičnama ali boljšemu gospodu. Naslov v upravi lista. 2-1 Tppvski pamočniH dobro izurjen v specerijski stroki želi pre- meniti mesto. Položi tudi kavcijo. Ponudbe na upravo lista pod »Izvrsten prodajalec«. ¦" ¦ 3 N m obleka sepoceni prodav krojač- nici Ludvik SeliSek, Celje. 2-1 M]i zbirHc zuaralj se kupijo. Cenj. ponudbe na upravo lista pod »filatelistika«. Dflanufakf u«°a A« Krisp»«** t-jubljaeia, Rožns» ulica 19 pošilja po povzetju na toko šivane odeje (kovtie) od Din 153'—, 170'-, 198-, 216"—-, 240-—, 280—, 3^8'— in 340'—, rouge po Din 14"—, klot od Din 32— naprej. Gg. trgovcem se naredi vata za odeje 8 tudi po vzorcu. 8 Mirno, udobno meblovano soho z električno razsvetljavo, i š č e m z;< takoj. Dr Dom. Drnovšek, pisarna dr. Kalana. Dsmsho in mosha konfekcija novodospela. IVAN KOS, Celje, Pifešernova ul. štev. 17. Cene solidne! Izbiro uelilia! V krojačnici za dame in gospode IVAN BIZ JAK, CELJE Prešernova ulica; zraven magistrata so cene fazoni zelo nizke. Postrežba zelo točna in solidna. Na razpo- lago so tudi vzorci raznega suknja izprvo- vrstne tovarne v bogati izbiri in nizki ceni. 1033 Se priporoča! 1 I „JORA" slaščičas*nta Celje, DečkovtrgG na debelo — na drobno. Lastna izdelovalnica kandit, čokoladnih 50 bonbonov in slaščlc. 17s iAnt. Lecnik O ui°aa< in juwelii* O Celje, Glavni trg St. I „INKRA" irxdL\*str»Ij &i kx>LtYLLt Um Cerlini 8t Qomp. Celje. Velika izbira vseh vrst kravat. Vedno no- vosti od najcenejših do 60 najfinejših kvalitet. 60 Cene konkurenčne! žimnice, otonaane j , ter vsa v tapetarsko stroko ; spadajoča dela in popravila ; izvršuje točno in pozmerni < ceni i Ivan Strelec ^ tapetap 3r CeXju ! Samostanska ulica štev. 2 Qlavni trg št. 12 j Oglašujf e! Tiskovine vseh vrst, od najpriprostejie do najfi- nejse izpeBjave izdeluje hitro in po konkurenčni ceni ZVEZNA TISKARNA V CELJU Stran 6 >NOVA DOBA« Stev. 2 1 CEL]SKA POSOJIENICA g: 1 V lastol palači Narodni dom. - --- Sprejema ttrainilne vloge na hranilne knjižice In telcoci ——----—--------- >> U račun ter jiti IsBplacuf e točno in nudi jza Iste najboljše obrestovanje In največjo varnost. I 3 Izvršuje vse denarne, krediSne in posojiBne posle. Kupuje in prodaja devize in valule. i i ------ Podružnica v SOŠTAMJU na GLAYNEM TRGU. ------ U i BELAK & INKRET Celje, Prešepnova lalica. štev. 3 ^ Zgradba elektricroih centt»«*l, elektHčna inSftala- cija, teBefoBiski signali in zvončne napp>»w«. Po- ptr>aviKa elektridnit* motopjev, genepaftorjev in transfoB'matorjev. Voffovodna in&tatacija, toplo- vodne nvprave, na}irav& kopaDvaih »ob, klose^ov in sesalk. Poptr*3wefliäc centralttiih Kurja», kotlov. lsli Popravila raznih armatur kakor sploh vsa v to stroko spadajoča popravila iz- vršuje točno, solidno in vedno po konkurenčnih cenah. Kože od divjačine \ zajcev, lisic, dihurjev, jazbecev itd. kakor tudi vse vrste surovih kož kupuje po i 8 najvišjih dnevnih cenah 2 J !Zaßrx»olb, Boškovičeva ulica 4O. i ! Brzojavi: TAURIA ZAGREB. Telefon štev. 13-89. ! ! I ¦ ^m ¦¦ ^H ^m HB «¦¦ Mi ^H ¦¦ ^B Hi ¦¦ SB ^B ^B ^B ^ H> ^m i^ HÜ ¦¦¦ ^ ^ ^ ^ aa bb ^m a^ ^ ¦¦ MM MB ^B ^B ^H ¦¦ l^ ^B ^H ^M ^B ^m Mm M> ¦¦ hb mm mm amt BM B^ ^H «¦ M* ¦ Delaj, nabiraj in hrani! I S- n > g E > 8 I k. O I - "O 1 w 2- r Popolnoma varno naicžite denarne prihranke pri zadrugi LflSTHI DOP stavb. in kreditni zadr. z om. zavezo v Gaberju pri Celju Obrestuje hranilne vloge po 6°/o- Večie stalne vloge po dogovoru najugodneje. jMjr* Pri naložbi zneska po 20 Din se dobi PV" nabiralnik na dom. ~^KB "^WJ "^i Jamstvo za vloge nad 1 milijon 250.000 Din. Pisarna v Cel^u, Prešernova uliea št. 15. N j 3 LL TO ftj "i L ft- r rc < rc O Čas je denar! P. n. občinstvu si usojam tern potom naznaniti, da sem svojo slašcičapno ^v Celju, Gla^ri^i tr^Q šteiur. X danes ^osp- Nanu Rebeuschengu v Celju. Vsem p. n. odjemalcem se najiskreneje zahva- ljujem za naklonjenost, ki so jo izkazali dolgo vrsto let mojemu podjetju in jih prosim, da isto v enaki meri izkazujejo rnojemu nasledniku in jo ohranijo tudi v bodoče moji slaščičarni v Rogaški Slatini. Celje, 31. decembra 1925. Ana Pefriček«. JOSIP KOS CELJE9 Ljubljanska cesta 10. Izdelovainica JftM vsakovrstnih moskih, Jmš& ženskih in otreških cevljev. Vsa v stroko spadajoča popravila po iz vseh pudnihov dobovlja In dostau- Ijfl na dom FR. JUST, CELJE, Aleksandrova ul. 4 Plačilo tudi na obroke. Krompir zdrav in suh, se prodaja vsako sredo in soboto od 8. do 11. ure na dvoriSču prodajalne moke mestnega mlina v Prešernovi ulici, vhod iz Zagate. 3-3 Zaloga pohištva,Celje, GiBViii trg štev. 12. FKAMJO VEHOVAR tovarna pohiätva Celje, Kev*snikowa uiica Specijalna delavnica za najfinejše in umetno pohištvo, kakor tudi za vsa druga mizarska dela. Postrežba fočna in solidna. Cene konkurenčne. 8VAN STRELEC i tapetar Cel.ije, Samostanska u9. se priporoča za izdelovanje žimnic, divanov, otoinan in drugih tapetniških mobilij, kakor vseh v tapetarsko stroko spadajočih del. Popravila iz- vršuje točno in po zmerni ceni. Tapetarske potrebščine nazalogi. Usojam si cenj. občinstvu vljudno naznaniti, da sem s 1. januarjem 1926 ^>i»©wa.©stil svojo slaščičarno od LJubSjanske ceste tna Glavni trg (slaščičarna PetiB5ček) Zahvaljujem se za dosedaj mi izkazano naklo- njenost ter prosim tudi v bodoče za nakup mojih priznano najboljših izdelkov. Ivan Rebeuscheggy slaščičarna, Celje, Glavni tpg. I Pupilapnovai*en in jawnokoristen denarni zavod celjskega mesta Mestna hranilnica celjsKa Vstanovlfetm let* 1864. — Pod I txqjntm dristvnint o&dzorstvom. I V l»»i5Mii palaoi i>i»i l*olodhiros»iau VslliranllnlCiilposllitelxvrdulelo na|Kalantne|eff bllro lntoč- Bo. Ugodoo olwesiovanle. Potamila In tuisvetl brezplaeno. Vrednost rezervnfh x&k/adov mtd «ron 2S.OOO.OOO-—. I Za hrairihie vloge jamCi mesto CeTje s celim svojim premoženjom in t wo svojo davčno moöjo. ijska in izuaja iiema tiakarna. — uGgovorrn ^o: za izaajatelja Pavel Zabuko4ek ; za tiskarno Milan Četina ; za redakcijo Vinko V. Gaberc. — Vsi v Celja.