IZDAJA OBČINSKI ODBOR SZDL LENART LETO I 25. FEBRUARJA 1961 ŠTEV. 1 OBČINSKA KONFERENCA SZDL POLEG KMETIJSTVA TUDI INDUSTRIJA V nedeljo 29. januarja je bila v Domu TVD »Partizan« Lenart občinska konferenca SZDL, katere se je udeležilo 140 delegatov, med gosti pa predsednik o-krajnega odbora SZDL Slavko Kobal in predsednik okrajne za--- V___ družne zveze Edo Zor ko. Delegati so najprej poslušali obširno poročilo predsednika občinskega odbora SZDL Vinka Plevnika, zatem pa še poročilo nadzornega odbora. Po poročilih so delegati razpravljali v komisiji za gospodarstvo in komisiji za organiza-cijsko-kadrovska in družbena vprašanja. V obeh komisijah je v razpravi sodelovalo okrog 50 delegatov, ki so mnogo prispevali k zaključkom konference. Iz poročila predsednika občinskega odbora SZDL povzemamo najvažnejše misli in ugotovitve: Občina Lenart je v primeri z ostalimi občinami gospodarsko nerazvita. Zato ji bo ipotrebno v bodočih petih letih nuditi vso ma-- _______/ terialno osnovo za hitrejši gospodarski in politični razvoj. Najvažnejša naloga, ki se postavlja pred organizacije SZDL, je sprejemanje in razpravljanje o perspektivnem družbenem načrtu občine za obdobje petih let. Perspektivni načrt mora jasno postaviti smernice in naloge bodočega razvoja gospodarstva in zagotoviti skladnost pri razvijanju vseh gospodarskih panog. Kmetijstvo mora še nadalje biti naj- važnejša gospodarska panoga, glede na izrazito kmetijsko področje. Pri tem bi sicer lahko o-stalo, vendar je potrebno upoštevati., da je kmetijstvo skrajno zaostalo in ne daje dovolj pro- V zadnjih petih letih je bilo investirano v gospodarstvo le 499 milijonov dinarjev. V kmetijstvo je bilo vloženo 429 milijonov, industrijo 52 milijonov, trgovino 5 milijonov, obrt 10 milijonov in v gostinstvo samo 900 tisoč dinarjev. Najbolj smotrno so bila vložena investicijska sredstva v industrijo, zlasti v rekonstrukcijo Tovarne usnja, ki je povečala proizvodnjo za 100% ob domala isti delovni sili. Investicijska sredstva na kmetijskih gospodarstvih so se zlasti vlagala v mehanizacijo in gradnjo hlevov, le manjši del pa v plantažne nasade. Poročilo poudarja, da vsa investicijska sredstva niso bila najbolj smotrno izkoriščena, zlasti ne sredstva za gradnjo hlevov. Gradili so se predragi hlevi, zato je težko odplačevati anuitete za najete kredite. Investicije v mehanizacijo so bile sicer nujne, vendar pa ne dajejo polnega u-činka. ker mehanizacija zaradi objektivnih pogojev ni v celoti izkoriščena. Glede investiranja v kmetijskih zadrugah velja o-meniiti, da so se investicijska sredstva koristila za nakup zastarelih upravnih in gospodarskih poslopij, kar ni ekonomsko v celoti upravičeno. Kmetijske za- V bodočem petletnem obdobju bo potrebno zagotoviti, da se bo kmetijstvo preusmerilo izključno v živinorejo in sadjarstvo. Po podatkih sta prav ti dve panogi najbolj rentabilni, kar Urejuje uredniški odbor — Odgovorni urednik Tone Stefanec — Uredništvo Lenart, Ptujska cesta 3, tele-lon 21 — Izhaja dvakrat mesečno — Posamezna številka 10 dinarjev, četrtletna naročnina 60 dinarjev, polletna 120, letna 240 dinarjev. — Naročila sprejema Uprava »Domače novice« Lenart, Ptujska cesta 3 — Naročnina se nakazuje na tekoči račun štev. 604-704-3-973 pri KB Lenart z oznako Za časopis - Tiska Pomurska tiskarna v Murski Soboti. V___ izvodov. Podatek, da na prebivalca občine odpade le 69 tisoč dinarjev narodnega dohodka, najbolj ponazoruje gospodarsko nerazvitost. To še posebej pride do izraza, če upoštevamo, da je okrajno povprečje narodnega dohodka na prebivalca 222 tisoč dinarjev. Tako stanje je po eni strani posledica enostranske usmerjenosti gospodarstva v kmetijsko proizvodnjo, na drugi strani pa zelo nizkih investicijskih vilaganj v preteklem obdobju. druge so v preteklem obdobju posvetile premalo pozornosti u-rejevanju živinorejskih objektov in plantažnih nasadov. Glede perspektivnega načrta bo zlasti potrebno upoštevati sedanjo nerazvito gospodarstvo ter zato postaviti odločno zahtevo po investicijskih sredstvih predvsem iz okrajnih. republiških iiin zveznih virov. Lastni viri investicijskih sredstev bodo v naslednjih petih letih predvidoma znašali le 62 milijonov dinarjev. Samo s temi sredstvi bo nemogoče razvijati kakršnokoli napredno gospodarstvo. Kljub vsemu pa bo potrebno zagotoviti in usmerjati vsa sredstva, zlasti iz lastnih virov, v gospodarske dejavnosti. Predsednik občinskega odbora SZDL je podčrtal, da bodo organizacije SZDL v zvezi s perspektivnim načrtom občine morale maksimalno mobilizirati subjektivne Rile in lastna materialna sredstva. Nimamo pravice zahtevati kakršnekoli podpore od družbene skupnosti, je dejal tov. predsednik. imamo pa pravico kot sestavni del skupnosti, da dobimo določena namenska investicijska sredstva. dokazuje tudi to, da so kmetje v letu 1960 prodali samo živine v vrednosti 274 milijonov dinarjev in sadja za 270 milijonov dinarjev. Za vse ostale pridelke so do- (Nadaljevanje na 2. strani) bralci . Pred, vami je prva številka glasila »Domače novice«. Obljubili smo, da bi izšla že pred Novim letom. Zal zaradi tehničnih ovir tega doslej nismo mogli storiti. Pričakujemo, da nam boste zamudo blagohotno oprostili. Veselilo nas bo, če boste s prvo številko zadovoljni. Kljub temu pa se ne branimo objektivne kritike. Prvo številko skrbno preberite in nam čimprej sporočite svoje mnenje. Vsak umesten predlog glede vsebine, oblike in ostalega bomo rade volje upoštevali, seveda v okviru možnosti. Časopis je namenjen vsem. Zlasti pa želimo, da bi se nanj naročila vsaj sleherna družina. V glasilu bomo objavljali gospodarske in politične dogodke občine. Že nekaj časa čutimo vrzel med ljudskim odborom, občinskimi političnimi forumi, gospodarskimi organizacijami in ustanovami na eni strani in državljani na drugi strani. Naša želja je to vrzel vsaj delno premostiti. Da bo list čimbolj pester, je nujno zagotoviti širši krog sodelavcev. V glasilu bomo objavljali tudi zanimive in aktualne dogodke iz posameznih krajev. O tem bi naj nam pisali zlasti naši bralci. Prispevke sodelavcev bomo predvsem objavljali v rubriki »KRIŽEM PO NAŠIH GORICAH«. Vemo, da vas bodo čestokrat zanimala različna vprašanja. Na vprašanja bralcev bomo odgovarjali v rubriki »VPRAŠUJETE — ODGOVARJAMO«. Ker moramo poslane prispevke pred objavo obdelati, prosimo bralce, pošiljajte prispevke vsaj deset dni po izidu časopisa. V današnji številki smo na šesti strani natisnili vNa-ročilnico«, ki jo čitljivo izpolnite in pošljite na naš naslov. Dragi bralci, želimo, da bi v našem glasilu našli vse, kar vas zanima iz dela in življenja naše občine. Predvsem naj bo to glasilo vaše, zato iskreno priporočamo: sodelujte s prispevki, predlogi in kritičnimi pripombami. Uredništvo Vlaganje in koriščenje investicijskih sredstev Načrtno pospeševanje sadjarstva, živinoreje in industrijskega razvoja občine Le :iart, kot ga še niste videli (Nadaljevanje s 1. strani) bili le nekaj nad 100 milijonov dinarjev. Splošno gospodarsko stanje v občini govori nadalje proti enostranski usmerjenosti v kmetijsko proizvodnjo, temveč istočasno zahteva razvoj ostalih gospodarskih panog, zlasti obrtnih obratov in manjših industrijskih objektov. Povsem naravno je:, da morajo imeti prednost obrati za predelavo sadja in grozdja in vseh ostalih kmetijskih pridelkov. Že 10 let se razpravlja o gradnji Tovarne sadnih koncentratov, za katero so odobreni potrebni elaborati. Do realizacije ne pride zaradi pomanjkanja finančnih sredstev. V nadaljevanju poročila je bilo rečeno, da je v občini veliko število odvisne delovne sile, ki ni polno zaposlena v kmetijski proizvodnji. V občini je 17.600 prebivalcev, s kmetijstvom pa se preživlja nekaj nad 15 tisoč ljudi ali 86% vseh prebivalcev. V delovnem razmerju v občini, zlasti pa v Mariboru je okoli 1600 ljudi, ali 14 odst. vsega prebivalstva. Samo v Maribor se dnevno vozi na delo okrog 900 prebivalcev. Od teh delavcev ostaja v Mariboru stanovanjski prispevek in dodatni proračunski prispevek. To so sredstva, ki bi lahko uspešno koristila tudi občini. Poleg tega ti delavci koristijo v občini stanovanje, zdravstvene usluge, komunalne naprave itd. S postopnim ustanavljanjem manjših industrijskih obratov in obrti bo možno zaposliti pretežni del od-višne delovne sile iz kmetijstva. Poleg tega pa bi industrija skupno z obrt jo dala za potrebe občine kot celote v relativno kratkem času večja sredstva, kakor jih lahko da kmetijstvo, ki bi se pa morala zlasti usmerjati v kmetijsko proizvodnjo. V obdobju 1961—1965 bo potrebno zmanjšati število kmeč- V poročilu zavzema vidno mesto tudi družbeno upravljanje, ki je doseglo v zadnjih letih precejšen napredek. V raznih organih družbenega upravljanja sodeluje nad tisoč državljanov ali 10% volivcev. Socialistična zveza se je zlasti angažirala pri krepitvi u-pravljanja v kmetijskih zadrugah in v svetih ljudskega odbora, kakor tudi v obeh zborih. Delavsko upravljanje še ni doseglo zaželenih uspehov. Zlasti se to odraža v tem, da pri upravljanju sodeluje le ozek krog ljudi. V bodoče bo potrebno posvečati posebno skrb vključevanju vseh čla- kega prebivalstva od sedanjih 86°/o na maksimalno 66%. To bo mogoče doseči zlasti z jačanjem pogodbenega sodelovanja med kmečkimi proizvajalci in kmetijsko zadrugo, nadalje s postopnim prevzemanjem kmetijskih površin individualnih proizvajalcev v sodobeu mehaniziran proizvodni proces, z usmerjanjem odvišnega aktivnega kmečkega prebivalstva v industrijske centre, kjer delovne sile primanjkuje, in z ustanavljanjem novih in razširiivijo obstoječih industrijskih obratov. Povečanje industrije v petletnem načrtu temelji predvsem na povečanju proizvodnje v Tovarni usnja, ustanovitvi obrata Tovarne železniških vozil v Gradišču. Poleg tega naj bi razna mariborska industrijska podjetja v bodočih petih letih ustanavljala industrijske obrate na območju občine. V petletnem obdobju bo potrebno usmeriti tudi obrtno dejavnost na ustanavljanje večjih obrtnih obratov. Zlasti bo potrebno zagotovili investicije za razširitev obrtnega podjetja »Klemos« v Lenartu, mizarske delavnice »Brest« v Voličini, ki naj bi se specializirala za izdelavo pohištva, gradbenega podjetja -s>Re-mont«, ki naj bi polpg svoje osnovne dejavnosti pristopilo tudi k proizvodn ji opeke in apna. Novoustanovljeni šiviljski servis pri Lenartu b.o potrebno pireusmeri-li v doglednem času v večjo konfekcijsko delavnico. Manjši us-lužnostni servisi bi se ustanavljali v okviru stanovanjskih skupnosti. Glede trgovine poročilo navaja, da bo potrebno predvsem urediti obstoječe trgovske lokale. Na področju gostinstva bo potrebno zgraditi in opremiti gostišča na turistično zanimivih točkah. Poleg tega bo potrebno posvetiti pozornost ustanavljanju obratov družbene prehrane. nov kolektivov v upravljanje. Posebno pozornost bo potrebno posvetiti tudi vprašanju odnosov med podjetji in komuno, ki doslej niso bili najboljši. Delovni kolek i i vi bodo nedvomno morali prevzeti skrb za razvoj družbenega standarda na svojem področju. V nadaljevanju poročila je bilo veliko govora o obveščanju državljanov, zlasti preko zborov volivcev, ki niso odigrali svoje vloge, saj so se premalo sestajali. Potrebno bo zagotoviti večjo praktično sodelovanje državljanov pri razpravljanju o vseh važnejših gospodarskih in političnih vprašanjih občine. Volivce bo potrebno preko različnih oblik seznanjati z delom ljudskega odbora, občinskih političnih forumov, gospodarskih organizacij in ustanov. Tudi krajevni odbori bodo morali poleg dosedanjega dela voditi več računa o vprašanju družbenega standarda. V nadaljevanju poročila je govora še o delu društev, mladinske organizacije, kadrovskih vprašanjih in o problemih ter nalogah Delavske univerze. Obravnavane so tudi nove oblike dela preko sekcij, ki naj bodo o-snova za vsestransko interesno dejavnost članov Socialistične zveze. V komisiji za gospodarstvo je med prvimi razpravljal Rihard Tušek, delegat iz Cerkvenjaka, ki je nakazal potrebo po zdravstveni postaji in zdravniku v Cerkvenjaku. Nadalje je govoril o potrebi po zdravstvenem kadru v občini. Ivan Alt je govorili o koriščenju investicijskih sredstev v kmetijskih zadrugah in poudaril, da se ta sredstva v celoti niso uporabljala v namene, za katere so bila predvidena. V nadaljevanju svoje razprave je govoril še o odvisni delovni sili in ugotovil, da je v kmetijstvu odvisna delovna sila, ki ne prispeva k porastu proizvodnje, zato jo je potrebno vključiti v o-stale gospodarske panoge. V komisiji za organizacijsko-kadrovska vprašanja je sodelovalo 25 delegatov v razpravi. Med temi velja omeniti zlasti 'razpravo Milana Močnika, ki je govoril dokaj obširno o družbenem upravljanju v šolstvu. Zlasti je poudaril, da se šolski odbori preusmerjajo pri svojem delu tudi na reševanje pedagoških vprašanj in socialno ogroženih otrok. Cvar Danica, predsednica komisije za družbeno upravljanje žena, je govorila o uveljavljav-Ijanju žena v javnem življenju. Poleg tega je poudarila, da je potrebno razbremeniti ženo ter zato začeti ustanavljati različne u-služnostne dejavnosti v okviru stanovanjskih skupnosti in krajevnih odborov. Temu vprašanju bi morale posvetiti vso skrb KO SZDL kot celota, zlasti pa sekcije za družbeno uveljavljanje žena pri krajevnih organizacijah SZDL. Glede na to, da bo ukinjena mednarodna pomoč Šolskim kuhinjam, je govornica poudarila, da bodo krajevne organizacije SZDL morale temu vprašanju posvetiti vso skrb. Zlasti se bodo morale zavzeti za to, da bodo malico dobivali vsi otroci, ne glede na socialni sestav. Ugotovila je, da bo tudi vprašanje alkoholizma potrebno začeti takoj reševati, zlasti pri šolski mladini, katera 60% uživa alkohol. O delu mladinske organizacije je obširno govoril Franjo Muršec in predvsem poudaril, da bo potrebno — bolj kot dosle j — posvečati vso pozornost mladincem pred vojaške vzgoie in fantom, ki se vračajo iz JLA. Te je potrebno usmerjati v politično delo. V tej komisiji so obširno govonilli tudi o vlogi učiteljev v prosvetni dejavnosti na vasi. Več delegatov je poudarilo, da je potrebno učitelje zaradi dela v kul-turno-prosvetni dejavnosti razbremeniti ostalih dolžnosti. Na plenarnem zasedanju je v razpravi sodeloval tudi predsednik Okrajnega odbora SZDL Slavko Kobal, ki je zlasti pohvalil usoehe. ki jih je konferenca dosegla. V nadaljevanju je govoril še o nekaterih nalogah krajevnih organizacij SZDL v okviru sekcij. Ob zaključku konference so delesrati sprejeli sklepe za nadaljnje delo in izvolili novi 29-članski občinski odbor SZDL, nadzorni odbor, de^esrate za okrajno konferenco SZDL in za V. kongres SZDL Slovenije. Družbeno upravljanje, odnosi med podjetji ia komuno, informiranje državljanov Velika kmetijska zadruga MOČNA GOSPODARSKA ENOTA Dosedanje kmetijske zadruge so se dnevno srečevale z različnimi težavami, kakor so pomanjkanje finančnih sredstev, kadra, skladišč in nepopolna organizacija dela. Glede organizacije dela velja omeniti, da je ni bilo mogoče specializirati, saj je bilo v zadrugah zaposlenih sorazmerno malo ljudi. Zato so se praktično vsi, vključno z upravnikom, ukvarjali z vsemi posli. Pojavljalo se je, da so n. pr. v času odkupne sezone vsi delali po komercialni plati, čeprav bi morali predvsem v tem času skrbeti za kmetijsko proizvodnjo. Za to je ostalo po navad i zelo malo časa. V trgovini so bili večidel zaposleni tudi maloštevilni kmetijski strokovnjaki. Upravniki zadrug so se morali pečati tudi z upravno-personalnimi in bančnimi zadevami. POČASEN PORAST KMETIJSKE PROIZVODNJE — EDEN VAŽNIH VZROKOV: POMANJKANJE KMETIJSKIH STROKOVNJAKOV Poleg tega, da so se majhne zadruge borile z gospodarskimi in ostalimi problemi, je bil eden največjih pomanjkanje kmetijskih strokovnjakov. Tudi tisti maloštevilni strokovnjaki pri kmetijskih zadrugah so se pretežno ukvarjali s pisarniškimi posli. Kmetijske zadruge so v zadnjem času razpolagale le s šestimi kmetijskimi tehniki. Prav zaradi tega je bila občutno zapostavljena strokovna služba, ki je eden osnovnih pogojev za uspešno kmetijsko proizvodnjo. Dosedanje zadruge niso bile v stanju namestiti in primerno plačati agronoma, niti ga v celoti izkoristiti zaradi dokaj o-zkega področja dela. Stanje glede kmetijskega kadra se bo s prihodom večjega števila kmetijskih tehnikov iz kmetijske šole vsaj delno izboljšalo. Nujno potrebno bo ta kader v celoti izkoristiti, zlasti v kmetijski proizvodnji. Nedvomno bo moral nekdo v sedanji zadrugi voditi račun o njihovem delu na terenu. Idejno-vzgojna komisija občinskega odbora SZDL je na zadnji seji med drugim obravnavala tudi način informiranja državljanov, zlasti v zvezi z perspektivnim načrtom občine za obdobje 1961—1965 in družbenim načrtom za leto 1961. Glede tega so člani komisije predlagali, da bi najprej o osnovnih postavkah družbenega načrta razpravljal razširjeni strokovni kolegij, kjer bi bili zastopani načelniki posameznih oddelkov občine in nekateri strokovnjaki. Okvirne predloge kolegija bi poslali v obravnavo na občinski politični forum. Komisija meni, da bi o družbenem načrtu morali razpravljati vsi občinski forumi od občinskega komiteja LMS do Zveze prijateljev mladine. Besedo v zvezi z načrtom bi po predlogu komisije naj izrekli tudi vsi organi družbenega in delavske- NAMEN ZDRUŽITVE KMETIJSKIH ZADRUG PREDVSEM GOSPODARSKEGA ZNAČAJA Z združitvijo kmetijskih zadrug se bodo zlasti osredotočili določeni posli. S tem bo zagotovljena večja akumulacija sredstev in dani vsi pogoji za razvoj tudi tam, kjer je zadruga dosedaj životarila. Gospodarsko močna zadruga bo v stanju organizirati lastno kmetijsko proizvodnjo na večjih ekonomijah, lažje bo posegala v proizvodno sodelovanje, z lastnimi sredstvi bo investirala več v najpotrebnejše gospodarske objekte. Eden važnih faktorjev je, da bo sedanja zadruga z ustrezno organizacijo brez posrednika dostavljala na tržišče večje količine pridelkov, ki bodo primerne kvalitete. Mogoče bo organizirati prodajno mrežo zlasti v Mariboru z direktno prodajo na mariborskem trgu. S tem je mišljena tudi prodaja mesa. Ker bodo zaloge osredotočene, bo možno zmanjšati obratna sredstva, ki se bodo hitreje obračala. Sedanja zadruga bo postopoma imela samostojne obrate, ki naj bi bili istočasno obračunske enote. Predvideno je, da bodo v sedanji zadrugi naslednji obrati: mesnica in klavnica, transport, strojni park in ekonomije. Glede na dosedanje izkušnje in na razpoložljivo mehanizacijo bo nujno potrebno ustanoviti lastno mehanično delavnico za manjša popravila. V okviru zadruge bi verjetno kazalo ustanoviti tudi različne druge uslužnostne delavnice. V korist združitve zadrug v sedanjo govori nedvomno tudi to, da sedanja zadruga razpolaga , s 154 milijoni Mladinski aktivi lenarške občine so decembra zaključili letne sestanke. Občinsko konferenco LMS pa so sklicali v prvi polovici januarja. Konference se je udeležilo nad 60 mladincev in mladink, ki so zastopali preko 900 članov Ljudske mladine v občini. ga upravljanja od zadružnih, delavskih in hišnih svetov, upravnih odborov trgovskih podjetij in zdravstvenih ustanov do potrošniških svetov. Gradivo, obravnavano na teh organih, bi posredovali krajevnim organizacijam SZDL. Te pa zborom volivcev, ki bi poslali predloge ustreznim svetom pri občinskem ljudskem odboru. Sveti bi naj vsestransko poglobljeno obravnavali družbeni načrt, ki bi ga dokončno sprejel občinski ljudski odbor na svojem zasedanju. Takšen je predlog idejno vzgojne komisije, ki ga dajemo v jav.no razpravo. Državljane, člane SZDL, prosimo, sporočite svoja mnenja v zvezi z družbenim načrtom uredništvu. Najboljše prispevke bomo objavili v prihodnji številki. Uredništvo skupnih sredstev. Sredstva pa se bodo predvidoma večala, zlasti ker bo možno z boljšo organizacijo odkupa brez povečanja števila zaposlenih, po približni oceni, zajeti okoli 50°/o blagovnih viškov več, kakor so jih zajele dosedanje zadruge. Možno bo tudi organizirati odkup tistih pridelkov, ki so jih zadruge dosedaj le delno odkupovale. S tem je mišljena zlasti perutnina, jajca, mlečni izdelki, povrtnine, zdravilna zelišča, lesni proizvodi itd. Predvidevajo, da bo možno povečati na ta način blagovni promet za okoli 50 milijonov dinarjev. Nadalje bo možno s povečanjem blagovnega prometa pri sedanji proizvodnji brez povečanja delovne sile, vendar z ustrezno organizacijo uprave zadruge in dela v proizvodnji, ustvariti do 700 milijonov dinarjev bruto dohodka. Cisti dohodek zadruge bi se tako povečal do 16 milijonov dinarjev ter bi bilo možno za isti znesek povečati tudi sklade zadruge. Z izključitvijo posrednikov na tržišču bo mogoče povečati dohodke zadruge še za 7 milijonov dinarjev. Dohodek zadruge bo možno povečati tudi z boljšim izkoriščanjem obratnih sredstev, z zmanjšanjem zalog, z boljšo manipulacijo blaga in z lastno predelavo. ZADRUGA MORA OSTATI BLIZU KMETIJSKEMU PROIZVAJALCU Na zadružnih sestankih, pa tudi na krajevnih konferencah Socialistične zveze je bilo veliko razpravljanja o združevanju zadrug. Predvsem pa je domala povsod izbila ugotovitev, da pomeni ustanovitev ene ali dveh zadrug v občini odtuji- O delu mladinske organizacije je obširno poročal sekretar obč. komiteja Franc Suman, ki je nakazal tudi nekatere aktualne naloge mladine na lenarškem področju po V. kongresu SZDLJ. V razpravi je sodelovalo veliko število fantov in deklet, ki so zlasti povdarili potrebo po večji povezavi med mladino in ostalimi organizacijami, predvsem s Socialistično zvezo. Mnogo so govorili tudi o prostorih za mladino. Najbolj pereč problem glede teh je v Lokavcu, kjer se mladina nima kje zbirati in uporablja za mladinske sestanke in plese privatna stanovanja. Za bodoče delo so na konferenci sprejeli nekaj važnih sklepov. Med temi velja zlasti omeniti, da nameravajo ustanoviti mladinsko politično šolo. Praksa namreč kaže, da bo potrebno načrtno izobraževati' kader za delo v mladinski organizaciji. V tem letu bodo zbrali tudi potrebne podatke za graditev centralnega mladinskega doma, ki bi ga uporabljala vsa mladina občine ob različnih priložnostih. Obvezali so se tudi, da bodo organizirali lokalno delovno akcijo pri gradnji kopalnega bazena v Lenartu. Vso pozornost pa bodo še nadalje posvečali pošiljanju mladine na zvezno delovno akcijo. Poživeti nameravajo tudi vsestransko idejno vzgojno in politično izobraževanje preko Delavske uni- tev teh od neposrednega kmetijskega proizvajalca. V kolikor bi bil namen združitve ta, potem bi ravnali proti našim družbenim interesom. Dejstvo pa je, da se bo na ta način odločanje zadružnikov še povečalo. Zadružni svet kmetijske zadruge bo kadrovsko močnejši ter bo v stanju bolj objektivno odločati o posameznih ukrepih v zadrugi. Na območju dosedanjih kmetijskih zadrug se predvideva ustanovitev takozvanih zadružnih svetov proizvodnega okoliša. Pristojnosti, ki jih bodo imeli ti organi upravljanja, bodo po vsej verjetnosti določene z zakonom o družbenem upravljanju v kmetijskih zadrugah. Že sedaj lahko rečemo, da bodo sveti proizvodnih okolišev lahko znatno vplivali na politiko zadružnega sveta. Sestav stalnega zadružnega sveta pri kmetijski zadrugi bo moral biti tak, da bodo vsi kraji oziroma vsa področja v občini enakomerno zastopani. V sedanjem začasnem zadružnem svetu je zastopanih iz vsakega proizvodnega okoliša po 7 zadružnikov. Eno izmed važnih vprašanj, o katerem si državljani niso na jasnem, je urejenost odkupa, trgovina z reprodukcijskim materialom in ostale usluge. Na sedežih dosedanjih zadrug je še nadalje ostal odkup kmetijskih pridelkov in živine. Tudi trgovina z reprodukcijskim materialom se ne bo premestila. Še naprej bodo kmetovalci prejemali plačilo za prodano blago na sedežih dosedanjih zadrug. Prav tako se ničesar ne spremeni glede strojnega parka in naročil za raznovrstne usluge, ki so jih že dosedaj opravljale zadruge. P. g. LMS verze. Na konferenci so ugotovili, da je kmečki mladini nujno potrebno večje znanje iz kmetijstva, zato bodo čimprej pripravili širše posvetovanje o ustanovitvi kmetijsko-gospodarskih šol. Sprejeli so tudi sklep o seminarju za mladinske aktiviste, ki so ga že izvedli. Na konferenci so izvolili novi občinski komite LMS. Dolžnost predsednika so zaupali Francu Su-manu, medtem, ko so za sekretarja izvolili Irmo Zorko. -an L 0 K A V E C V tem kraju predlagajo, da bi namesto predvidenega trgovskega paviljona zgradili kulturni dom, ki bi ga s pridom uporabljali za kul-turno-prosvetno dejavnost, Socialistično zvezo, mladinsko organizacijo in ostale organizacije v kraju. Sedanji trgovski lokal jim zaenkrat zadostuje. Med drugim se tudi potegujejo za dograditev ceste Zgornja Ščavnica — Lokavec. L. C. CERKVENJAK Pionirji višjih razredov osnovne šole pripravljajo pravljično igro Martin Napuhek«, ki jo režira Bojan Oberčkal. Po daljšem premoru bo uprizoritev te igre pomemben kulturni dogodek za ta kraj. O. B. Načrti občinskega komiteja Razprava o družbenem načrtu občine HIŠNI SVETI IN ZBORI STANOVALCEV Med ljudmi je veliko nejasnosti glede dela in pristojnosti hišnih svetov in zborov stanovalcev. Iz tega razloga smo se odločili, da vas podrobneje seznanimo s temi organi družbenega upravljanja. Pristojnosti zbora stanovalcev Zbor stanovalcev ima velike pristojnosti, ki jih ne kaže podcenjevati. Med drugim voli hišni svet in ima pravico odpoklicati člane hišnega sveta, ki ne kažejo zanimanja za delo. Poleg tega tudi predpisuje ALI JIH POZ MATE? TOMAŽ LOVREC kmetovalec Nerad mi je pripovedoval o sebi. Je preveč skromen, čeprav bi se lahko z marsičem pobahal. Že pred vojno je bil napreden kmet. Sam pravi, da se je takrat bavil zlasti s sadjarstvom in vinogradništvom. Dokončal je tudi enoletno kmetijsko šolo v Pekrah, kamor je hodil ponavadi peš od doma v Vitomarcih. V NOB je aktivno sodeloval. V za- podrobnejša navodila za izvrševanje hišnega reda, sklepa o letnem predračunu dohodkov in izdatkov. Zbor stanovalcev ima nadalje pravico zahtevati od hišnega sveta, da ta poroča o svojem delu. Katere zadeve opravlja hišni svet? Hišni svet zlasti skrbi za vzdrževanje hiš, s katerimi upravlja. V mejah razpoložljivih denarnih sredstev odloča o popravilih in prezidavah. Zanimati se mora tudi o smotrnem izkoriščanju zemljišča, na katerem stojijo hiše, zlasti pa za zemljišča okoli hiš. Pred hišni svet se postavlja velika odgovornost, saj lahko formira sklade in z njimi ob predhodni odobritvi zbora stanovalcev tudi razpolaga. Glede trošenja sredstev je prav gotovo nujno, da o tem razpravlja širši forum, to je zlasti zbor stanovalcev. Ne bo odveč, če bo o tem razpravljal tudi zbor volivcev, kjer se bodo zbrali volivci zaselka ali vasi. Na zboru volivcev bo razprava vsekakor bolj vsestransko usmerjena. Da bo hišni svet lahko razpolagal z denarnimi sredstvi, mora skrbeti za redno zbiranje najemnine. Hišni svet tudi odloča o objavah, oglasih, napisih in reklamah, ki naj se izobesijo na hišah, sklepa pogodbe z novimi stanovalci in najemniki poslovnih prostorov. Pravtako odpoveduje stanovanja in najemne oziroma poslovne prostore. Sklepa nadalje pogodbe s servisi in odpoveduje delovne pogodbe s hišniki in upravitelji ter nadzoruje njihovo delo. Administrativno poslovanje hišnih svetov Hišni sveti vodijo za vso prejeto in odposlano pošto delovodnik. V delovodnik se vpisujejo tudi vse odločbe in pogodbe za stanovanjske in poslovne prostore. Hišni svet ima tudi mapo zapisnikov, katere podpisujejo, če gre za sestanek zbora stanovalcev, predsedujoči, zapisnikar in overitelja zapisnika. Zapisnike sej hišnih svetov pa podpisujeta predsednik in zapisnikar. Za vsa popravila napiše hišni svet naročilnico v dveh izvodih, ki jo podpiše predsednik. Finančno poslovanje hišnih svetov Finančno poslovanje hišnega sveta poteka preko banke, pri kateri ima hišni svet svoj tekoči račun. Blagajnik je odgovorna dolžnost v hišnem svetu. On pobira mesečno najemnino od stanovalcev. Ob vplačilu izda vplačniku ustrezno potrdilo. Blagajnik vodi točno evidenco o zbranih denarnih sredstvih iz najemnine. Prav tako najemnino sproti odvaja banki. Hišni svet vodi po predpisih blagajniško knjigo, kakor tudi evidenco o skladih za vsako hišo posebej. Sredstva se stekajo v sklad za upravljanje in v sklad za popravila. V začetku leta izdela hišni svet predračun izdatkov in dohodkov za vsako hišo posebej. Predračun mora vsebovati vse dohodke in izdatke. Kot dohodki se zlasti smatrajo najemnina stanovalcev, poslovnih prostorov, vrtov, sadnih dreves ter ostalo, kar se lahko smatra kot dohodek. V predračunu izdatkov se najemnina razdeli na sklade, medtem ko se 3°/o sredstev odvede za potrebe stanovanjske skupnosti. Pravice stanovanjskega organa občinskega ljudskega odbora Zakonitost dela hišnega sveta nadzoruje stanovanjski organ občinskega ljudskega odbora, ki lahko v ta namen ustanovi tudi posebno inšpekcijo. Ta organ ima pravico zadržati izvršitev sklepa, ki ga je hišni svet sprejel in je v nasprotju z zakonom. Glede tega se ima hišni svet pravico pritožiti na stanovanjski organ okrajnega ljudskega odbora. Morebitna nejasna vprašanja v zvezi s hišnimi sveti pošljite na uredništvo, ki bo poskrbelo, da bo v časopisu odgovoril strokovnjak za ta vprašanja. -ec USPEHI MLADIH ZADRUŽNIKOV četku leta 1945 je bil izvoljen tudi za sekretarja NOO v Andrencih. Po osvoboditvi je svoje gospodarstvo začel načrtno razvijati. Sedaj se v glavnem ukvarja z vzrejo živine in s sadjarstvom. Na štirih ha travniških površin redi enajst glav goveje živine. Pripomnil je, da je precej živine v lanskem letu že prodal. V pogodbenem sodelovanju s kmetijsko zadrugo ima vso obdelovalno zemljo. Lanskoletni pridelek italijanske pšenice je kljub pozebi znašal 30 meterskih stotov na ha. Vendar meni, da se kooperacija najbolj izplača v travništvu, zaradi velikega pridelka in sorazmerno nizkih stroškov. Zadruga mu je pomagala predvsem s traktorskim oranjem in s strojno košnjo. Glede načrtov je povdaril, da bo kapaciteto hlevov povečal za 15 do 20 glav goveje živine. Namerava se namreč pretežno posvetiti živinoreji. Z razgovorom sva bila pri kraju. Mudilo se mu je na sejo ljudskega odbora, katerega član je. Sicer pa skorajda ni organizacije v Cerkve-njaku, kjer ni vsaj član odbora. T. T. Pri Lenartu pridelali 9.000 kg sena na ha — za dosežene uspehe prejeli lepo nagrado — načrti za delo v zimskih mesecih. V občini sta sekciji mladih zadružnikov pri Lenartu in v Gradišču, v katerih je v glavnem vključena kmečka mladina. Kmetijske zadruge so v omenjenih krajih odstopile mladim zadružnikom večje površine obdelovalne zemlje. Posebno lep uspeh je dosegla sekcija MZ pri Lenartu, ki je s pomočjo strokovne službe kmetijske zadruge in z doslednjim upoštevanjem agrotehničnih ukrepov pridelala 9.000 kg sena na ha. Mladi zadružniki so se sami prepričali in dokazali kmetovalcem, da je tudi v Slovenskih goricah mogoče doseči zadovoljiv pridelek. Ker so uporabljali umetna gnojila, je tudi kvaliteta pridelka bila nadpovprečna. Namesto slabe trave sedaj rastejo kvalitetne trave in detelja. Na svojem vrtu so si uredili manjšo drevesnico, kjer je posejanih 500 semenja-kov, ki so delno že precepi j eni v žlahtne sorte po predvidenem sadnem izboru. V tekmovanju pionirjev in mladih zadružnikov so dosegli vidno mesto v okrajnem merilu in za to prejeli za nagrado športne rekvizite. Največ zanimanja za delo v sekcijah MZ kažejo mladinci, ki so končali kmetij sko-gospo-darsko šolo. Skoda je, da so te šole prenehale z delom. Glede tega, ker zaenkrat ni možnosti za KGŠ. bi bilo prav, da se vsa mladina, ki čuti potrebo po izpopolnitvi znanja iz kmetijstva, vključi v sekcije MZ, katere bo občinski komite LMS ustanovil pri vseh mladinskih aktivih. V zimskih mesecih bi naj sekcije pripravile različna kmetijska predavanja. Vso pomoč pa bi morali nuditi kmetijska zadruga in kmetijska gospodarstva. F. S. goricah Hrastovec Na področju Krajevne organizacije SZDL Hrastovec je veliko število šoloobveznih otrok, za to bo nujno potrebno zgraditi novo šolo. Prebivalci se tudi potegujejo, da bi v tem kraju zgradili prostore za kulturno dejavnost, kjer bi se predvsem izživljala mladina. T. K. Lenart Tukaj je občinski ljudski odbor odstopil v koriščenje prosvetnemu društvu večji prostor za ureditev televizijskega kluba. Prosvetno društvo bo v tem prostoru uredilo tudi centralno Ljudsko knjižnico. V. Z. Cerkvenjak Pionirji osnovne šole izdajajo lastno glasilo. Že prva' številka daje slutiti, da se bo to glasilo preusmerilo na literarno področje. V prvi številki objavljajo pionirji vrsto prispevkov o lastnih doživetjih doma in v šoli. K sodelovanju so že povabili vse šole v občini. Žal se doslej še ni nobena odzvala. Tesne stike pa so že navezali s šolo v Vitomarcih in Vidmu ob Ščavnici. N. R. Gočova Prebivalci tega kraja se potegujejo že nekaj časa za uvedbo .nove avtobusne proge, ki bi vodila iz Vi-tomarcev preko Trnovske vasi, Go-čove in Lenarta v Maribor. V. P. Gradišče V Gradišču je veliko odvisne delovne sile in delavcev, ki se vozijo dnevno na delo v Maribor. Zaradi tega prebivalci že nestrpno pričakujejo preureditev bivše usnjarne v industrijski obrat Tovarne železniških vozil »Boris Kidrič« iz Maribora. V predvidenem obratu bi se skraja lahko zaposlilo okrog 50 delavcev. P. F. Osek Nekateri državljani predlagajo, naj se uvede še vmesna avtobusna postaja med sedanjima pri Stranj-šaku in Omulecu. Nova postaja naj bi bila predvidoma na vzpetini pred poslopjem Tacla iz Oseka. K. K. lenart, 25. febr. 1961 domaČe novice stran 5 V PROSVETNIH DRUŠTVIH SO POTREBNE NOVE OBLIKE DELA — Centralna ljudska knjižnica — Aprila revija pevskih zborov — Klubi, nove oblike dela — Izvoljen Iniciativni svet Svobod in prosvetnih društev — Letos naj bo dejavnost prosvetnih društev usmerjena k pripravam proslav 20-letnice vstaje. Vprašanje ljudskih knjižnic je že nekaj let nazaj izredno pereče. iPo podatkih okrajnega sveta Svobod se stanje v naši občini glede nabave novih knjig, povečanja števila izposojevalcev in denarnih sredstev po osvoboditvi ni bistveno spremenilo. Knjižnice razpolagajo le z okoli 2 tisoč knjigami. Približno toliko je bilo 1960. leta tudi izposojevalcev. Zaradi izredne pomembnosti ljudskih knjižnic bo temu vprašanju potrebno posvetiti vso pozornost. Prosvetni delavci so se na posvetovanju izjasnili za ustanovitev centralne ljudske knjižnice, ki bi knjige od časa do časa posojala ostalim krajem v občini. Potrebno bo tudi zagotoviti večja denarna sredstva, zlasti za nakup novih knjig. , Dokaj razvita je v občini tudi glasbena dejavnost, zlasti na šolah, t ,aja več priznanih pevskih zborov. Med njimi zavzema najvidnej-£e mesto v občini in okraju pionirski zbor iz Benedikta. Dokaj dobro se uveljavljata tudi mešana zbora v Na seji Komisije za šolske kuhinje pri svetu za varstvo družine so sklenili, da je potrebno kuharice, ki so zaposlene v šolskih kuhinjah, 'stalno namestiti. V tej zvezi so tudi osvojili predlog, da se določi minimalna mesečna nagrada v znesku 4 tisoč, dinarjev. V taki višini bi se izplačevalo le na šoli Lokavec, kjer imajo 120 otrok. V vseh ostalih šolah pa bi naj za vsakega otroka nad tem številom dodali še po 20 dinarjev. Za pripravljanje namazov 3 inolončnic je potrebno odobriti plačilo — tako meni komisija — do (tisoč dinarjev mesečno. Sredstva za kiagrajevanje kuharic se bodo predvidoma črpala iz šolskih proraču-pov. V letnem času, ko ni pouka, bi peljalo kuharice zaposliti na šolskih Ivrtovih. Nadalje so na seji ugotovili, ! pokrajinski motio Gradišču in Lenartu. Opaža se, da je delo pevskih zborov nesistematično. Vadijo ponavadi nekaj dni pred različnimi proslavami. Vendar je zborovsko petje poleg dramatske dejavnosti kljub nekaterim slabostim na primerni ravni. Iz teh razlogov pripravlja glasbena komisija revijo pevskih zborov, ki bo aprila letos predvidoma pri Lenartu. Morda bi veljalo misliti tudi na revijo dra-matskih skupin. Kljub vsemu prosvetna društva premalo skrbijo za uvajanje sodobnejših oblik dela. Nekatera društva so se sicer že prebila iz začaranega kroga. Med temi velja omeniti zlasti Cerkve-njak, kjer pridno delajo ob televizijskem sprejemniku. V bodoče bo potrebno društva usmerjati — predvsem v klubsko delo in življenje. V klubu, kjer bo televizijski sprejemnik, se bodo ljudje rade volje zbirali in razpravljali o programu, ki ga bodo gledali. Nevsiljivo se bo pogovor čestokrat zasukal tudi na ostala področja. To delo bodo vsekakor morali podpreti tudi učitelji. da se šolskih malic poslužuje sorazmerno malo število otrok. Zlasti to velja za Cerkven j ak, kjer le 50°/o otrok prejema malice v šoli. Medtem je v Gradišču ta odstotek znatno višji, saj malice uživa 97°/o šolskih otrok. Zelo različni so tudi prispevki staršev na posameznih šolah. Najnižji prispevek, 90 dinarjev, plačujejo v Zgornji Sčavnici, kar je premalo. Medtem nameravajo na nekaterih šolah ta prispevek povečati kar za 100%. Komisija bo skupno z gospodinjskim centrom predlagala šolam, da formirajo take cene, ki bodo krile dejanske stroške. V tej zvezi bo gospodinjski center izdelal potrebne izračune. T. S. V klubskih prostorih ne bo smelo manjkati časopisov, revij, šaha in ostalih pripomočkov za prosvetlje-vanje. V krajih, kjer imajo kino, je potrebno bolj smelo uvajati klube za filmsko vzgojo. Zelo posrečena oblika dela prosvetnih društev so Na vprašanja odgovarja upravnik Zdravstvenega doma Lenart tov. dr. Franc Gabršček. Kaj je narekovalo potrebo po Zdravstveni postaji v Gradišču? Vse večji obisk socialno zavarovanih bolnikov, realizacija kmečkega zavarovanja ter s tem v zvezi večji dotok kmečkih zavarovancev. Področje Zdravstvenega doma Lenart je preobširno. Edino možnost, da se dobi izven Lenarta stalnega zdravnika, nam je nudilo Gradišče. Tudi prostori so v Gradišču najbolj primerni za sodobno zdravstveno postajo. Ali bo ta ustanova kmalu začela služiti svojemu namenu? Zdravstvena postaja bi že služila svojemu namenu, bile pa so težave s preurejanjem prostorov. Podjetja, ki so prevzela delo, se niso držala dogovorjenih rokov. Tudi lastništvo zgradbe še ni dokončno ZA STARE K ZOBOZDRAVNIKU Franček: Kam pa, Tunek? Tunek: K zobozdravniku v Lenart. Franček: Zakaj pa tako zgodaj? Tunek: Rad bi še nocoj prišel domov. NESPORAZUM Vratar na občini: Hej, vi, zakaj pa peljete kolo skozi ta prehod? Stranka: Ga naj mar nesem? V AVTOBUSU Potnik: Tako strašno trese, ali bomo kmalu v Mariboru? različne javne oddaje od »Pokaži, kaj znaš« do »Neznani talenti«. Ker dosedanji Svet Svobod nima pogojev za nadaljnje delo, so ga razpustili in izvolili Iniciativni svet Svobod, ki bo do pomladi pripravil skupščino. Na njej bi izvolili bodoči Svet Svobod in prosvetnih društev občine Lenart. Iniciativni svet Vodi Milan Nekrep. Letos bo potrebno delo v prosvetnih društvih še posebej poživeti zaradi priprav na proslave 20-letnice vstaje. V tem znamenju naj bodo tudi vse prireditve. T. 5. urejeno, zato ima zdravstveni dom kot investitor težave z likvidacijo računov pri podjetjih. Zdravstvena postaja bo kljub omenjenim težavam začela obratovati letos. Kako je z načrti za gradnjo zdravstvenih objektov v prihodnjih letih? Po perspektivnem planu 1961 do 1965 je predvidena novogradnja protituberkuloznega dispanzerja in dispanzerja za žene. Oboje bo v isti zgradbi v bližini zdravstvenega doma. Tozadevni načrti se že pripravljajo. Tudi sredstva so zagotovljena iz investicijskega sklada Zdravstvenega doma Lenart. Letos se predvideva ureditev zdravstvene ambulante v Selcih, kjer bi ordini-rali trikrat tedensko. Prav tako bosta odprti tudi ambulanti v Zgornji Sčavnici in Cerkvenjaku s trikratno tedensko ordinacijo. V. P. IM MLADE Sprevodnik: Potrpite tovariš, zdaj smo šele na lenarškem asfaltu. TOČNOST Stranka: Bi lahko govorila s tovarišem Zamudo? Uslužbenka: Ne, ker ga še ni v službo. PRI DOMAČEM FOTOGRAFU Sedma ura zjutraj: čakam čakam . . . Tretja ura popoldne: še vedno čakam .. . Osma ura zvečer... na vratih zasledim: »Pridem ob 15. uri«. V šolskih kuhinjah STALNA ZAPOSLITEV KUHARIC TOKRAT 0 TEM Zdravstvene ustanove v občini Vprašujete - odgovarjamo 0BJAVE ~0BJAVE - i O O « KAJ MENITE O KRAJEVNEM Ali se skočnina, plačana v tekočem letu, upošteva za naslednje leto, če je krava ostala jalova? S. S. Zavrh Po predpisih Odredbe o spremembah in dopolnitvah Odredbe o določitvi skočnine za javne plemenjake (Uradni list LRS štev. 3/58) in 2. člena Odredbe o določitvi tarife za ose-mejevanje goved (Uradni vestnik okraja Maribor štev. 12-219/59), se plača skočnina za vse plemenice do 15. februarja za vse leto naprej. Za vse krave in nad leto stare telice, ki so jih imeli lastniki na dan popisa. V primeru, da plemenica (krava, telica) v tekočem letu ni osem-njena zaradi ugotovljene jalovosti, kar mora lastnik dokazati s potrdilom veterinarja in z vrnitvijo pri-pustnice, se plačana skočnina šteje v dobropis za naslednje leto. Po želji stranke se preodkaže na davek ali takse. Kadar pa prizadeta stranka drugih obveznosti nima in tudi v bodoče ne misli imeti več pleme-nic, se vplačana skočnina vrne. Ivanka Polegeg referent za kmetijstvo Znano mi je, da obstaja pri občinskem ljudskem odboru služba za pravno pomoč. Odgovorite mi, prosim, v katerih pravnih zadevah in ob katerih dnevih se lahko obračamo za nasvete. L. M. Jurovski dol Služba za pravno pomoč pri občinskem ljudskem odboru se opravlja preko pravnikov okrajnega ljudskega odbora vsako tretjo sredo v mesecu, soba 23/11. Stranke lahko dobijo odgovore na vsa vprašanja iz naše zakonodaje. Alfred Pirher načelnik oddelka za občo upravo in družbene službe Zanima me, ali ima moj mož pravico do skrajšanja kadrovskega roka. Ne posedujem nobenega premoženja, živim sama s svojim otrokom, prejemam otroški dodatek, ker je bil mož pred odhodom v JLA zaposlen. Tudi sama sem v delovnem razmerju in zaslužim mesečno 10.500 dinarjev. C. P. Benedikt Ižrežite in v ovitku pošljite na naslov: Uprava »Domače novice«:, Lenart. Ptuiska cesta 3. Vaš mož ima pravico do skrajšanja kadrovskega roka iz naslednjih razlogov: 1. Pred odhodom v JLA je živel v skupnem gospodinjstvu z vami in otrokom. 2. Ne plačujete davka, ki bi presegal letno 500 dinarjev na člana gospodinjstva, ker ne posedujete nepremičnin. 3. Vaši dohodki brez otroškega dodatka ne presegajo mesečno 4.000 dinarjev na člana skupnega gospodinjstva. 4. V smislu Pojasnila o uporabi 71. člena Zakona o narodni obrambi in 17. člena Pravilnika za izvrševanje vojaške obveznosti se vi kot žena ne smatrate za družinskega člana, ker niste v krvnem sorodstvu z možem ter vam zaradi tega ni potrebno predložiti zdravniškega spričevala o pridobitni sposobnosti, ki ga izda vojaška zdravniška komisija. K prošnji za skrajšanje kadrovskega roka je potrebno priložiti: potrdilo o rojstvu za vse člane gospodinjstva, potrdilo, da ne prejemate socialne podpore, invalidnine ali pokojnine, potrdilo o višini kadrovske podpore in izpisek iz poročne matične knjige. Franjo Muršec načelnik oddelka za narodno obrambo Slišala sem, da obstajajo šole za starše. Zanima me, če je to šolo dovoljeno obiskovati tudi tistim, ki niso izpolnili prijavnice in ki nimajo lastnih otrok? S. L. Zg. Žerjavci Delavska univerza občine Lenart je v letošnji sezoni odprla šole za starše v Lenartu, Gradišču, Benediktu, Voličini, Cerkvenjaku in Zg. Zerjavcih. Pobudo za ustanovitev novih šol je dal lanski uspeh v Lenartu in Gradišču, kjer se je nemalo-kdaj zbralo tudi do 150 ljudi na enem predavanju. V teh dveh krajih delujeta šoli II. stopnje, v asta-lih pa začetne šole. Šole so namenjene prvenstveno staršem šolskih in predšolskih otrok, ki bodo v šoli dobili bogate pobude za vzgojno delo. Seveda je šola odprta tudi mladim ljudem, ki še nimajo družine. Prav tako lahko šolo obiskujejo tudi tisti ljudje, ki se niso vpisali pravočasno in ob vpisu niso oddali prijavnice. Milan Močnik vodja poljudnoznanstvenega sektorja pri Delavski univerzi SAMOPRISPEVKU V LETOŠNJEM LETU? Sporočite svoje mnenje uredništvu. Najboljše prispevke bomo objavili v prihodnji številki. Uredništvo Krajevna organizacija SZDL Lenart obvešča člane SZDL, da je uvedla dežurno službo. Člani SZDL se lahko obračajo v različnih zadevah na sekretariat odbora KO SZDL vsak petek od 16. do 18. ure v sejni sobi Obč. LO Lenart — pritličje — levo. Sekretariat odbora KO SZDL Lenart Krajevna organizacija SZDL Voličina obvešča, da je uvedla dežurno službo. Člani SZDL se lahko obračajo z različnimi vprašanji na sekretariat odbora KO SZDL. Dežurstvo bo do preklica vsako nedeljo od 8. do 10. ure v prostorih Zadružnega doma Voličina. Sekretariat odbora KO SZDL Voličina Krajevna organizacija SZDL Hrastovec obvešča, da je uvedla dežurno službo za člane SZDL, ki se lahko obračajo z različnimi vprašanji na sekretariat odbora KO SZDL. Dežurali bodo v klubski sobi Zavoda vsako nedeljo od 8. do 11. ure. TVD »Partizan« Lenart obvešča ljubitelje rokoborbe — mladince, ki so dopolnili 16. leto starosti, da je začela z redno vadbo sekcija za ro-koborbo. Prijave sprejema tovariš Ivan Pirher. Odbor OBVESTILO Zadružni svet novo ustanovljene Kmetijske zadruge Lenart je imenoval za upravnika Mirka Kristla, šefa proizvodnega sektorja Ivana Kelharja in vršilca dolžnosti vodje komercialne službe Ernesta Mlinarica. Za predsednika zadružnega sveta je bil izvoljen Ludvik Stelcer, odbornik občinskega ,in okrajnega ljudskega odbora. Iz uprave zadruge Obrat kmetijske zadruge Lenart s sedežem v Gradišču s svojimi odseki: strojni odsek, avtopark, odkup kmetijskih pridelkov, trgovina z reprodukcijskim materialom in ekonomijo opravlja različne usluge in pospešuje kmetijsko proizvodnjo. OBJAVE-OBJAVE OBVESTILO Obveščamo mladince letnika 1942 in 1943, ki želijo služiti vojaški rok v avtomobilskih enotah JLA, da vložijo prošnjo na Oddelek za narodno obrambo občine Lenart. k prošnji je treba priložiti zadnje šolsko spričevalo, karakteristiko, ki jo izda aktiv LMS ali krajevna organizacija SZDL. Prošnje sprejemamo do 1. marca. Podrobnejša pojasnila dobijo interesenti na Oddelku za narodno obrambo občine Lenart. Prednost imajo kmečki fantje, ki so brez poklica in premoženja. Iz pisarne Oddelka za narodno obrambo občine Lenart FILMSKI SPORED: Kino Gradišče predvaja: 26. febr. ob 19. uri italijanski film v coloru >Portugalske perice<; 5. marca ob 19. uri jugoslovanski film »Cesta dolga leto dniBudimpeštanska pomladt; 5. marca ob 15. in 18. uri argentinski film »Imperioz. TOVARNA USNJA LENART izdeluje v novo urejenih obratnih prostorih : komerčno podplatno usnje, specialno podplatno usnje, aggo podplatno usnje, zgornje usnje, mastno kravino naravno in v barvah, tehnično usnje — Blank in galanterijsko usnje. Priporoča se delovni kolektiv TOVARNE USNJA LEN* Obrat Kmetijske zadruge Lenart s sedežem v Lenartu s svojimi odseki: strojni odsek, avtopark, odkup kmetijskih pridelkov, trgovina z reprodukcijskim materialom in ekonomija opravlja usluge, odkupuje vse kmetijske pridelke, oskrbuje kmetijske proizvajalce z reprodukcijskim materialom ter pospešuje kmetijsko proizvodnjo. Obrat Kmetijske zadruge Lenart s sedežem v Voličini opravlja usluge, odkupuje kmetijske pridelke, oskrbuje kmetovalce z reprodukcijskim materialom in pospešuje kmetijsko proizvodnjo. Šiviljski servis »BREDA* Lenart izdeluje vsa dela po naročilu in opravlja usluge. 5. marca 1961 prirejamo MODNO REVIJO v Lenartu Se priporočamo! OBJAVI »MIRNA<, tovarna šivalnih strojev, priredi krojni in šivalni tečaj v Lenartu na Gospodinjskem centru. Začetni tečaj bo od 1. do 31. marca 1961, nadaljevalni pa po dogovoru s tečajnicami. Prijave sprejema Gospodinjski center Lenart vsak dan od 10. do 12. ure. Vpisnina za začetni tečaj 1.800 dinarjev (12-krat po 3 ure), nadaljevalni 2.000 dinarjev (16-krat po 3 ure). Gospodinjski center Lenart