.Stajerc" Izhaja vsaki yetek, datiran z dnevona prihodnje nedelje. Naročnina velja za Av-arijo: za celo leto 1 kron, za pol leta 4 krone, za četrt leta 2 kroni; na Ogrskem in v inozemstvu: Za celo leto 9 kron, za sol leta 4 krone 50 vin. Naročnino je plačati aaprej. Posamezne številke se prodajajo po 20 v. Uredništvo in uprav-nišlvo se nahajata v Ptuju, gledališko poslopje štev. 3. Dopisi dobrodošli in st sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek j« vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za '/i strani K 160--za '/i strani K 80 — za "/i s,ran> K 40'— za V« sira"' K 20 — za Vi« strani K 10 — za V»« strani K 5 — za Ve* strani K 2.— Pri večkratnem oznanila se cena primemo zniža. Stev. 25. V Ptuju, v nedeljo dne 23. junija 1918. ~..~ ■WflBMiiiw'i irt h'Cp" i nr&lMtt- mnmnimmmi I XIX. letnik. asa ofenziva proti Italiji ezadržljivo prodiranje Nemcev na zapadu. — Nadaljni spehi podmorske vojne. — 30 letnica vladanja Nemškega cesarja. Tretja ofenziva proti Italiji Grmenje topov, prodiranje naših čet čez avo, poročilo o nad 10.000 vjetnikov! tja ofenziva proti Italiji je začela. že tedne in tedne pisalo je časopisje -lega sveta, da se pričakuje tndi na itali-:i fronti velikih, morebiti odločilnih do-dkov. Vedno in vedno pisalo se je o velikih ripravah, dan za dan se je pričakovalo izraba vojske! Pričela se je nemška ofenziva in ves vet je mislil, da ob enem prične tudi naša roti Italiji. Različna bila so že mnenja v nevtralnih deželah, zakaj da se avstrijska ofenziva vedno odlaga. In prišel je dan, ki ga je italijansko časopisje z strastno uervoznostjo vedno in vedno napovedovalo in z vso napetostjo pričakovalo ! Od izliva Piave do Ortlerja, v lagunah kakor v ravnini polni vinskih nasadov, v divjem gorovju večnih Alp in med večnimi snežniki začelo se je gigantično, besno bo-renje! Ne stoji nam samo Italijan na svoji zemlji nasproti, pomaga mu Anglež in Francoz. Vendar sovražnik že prvega sunka ni mogel vzdržati, zmagujoč prodirajo naši vrli junaki dalje in dalje. Tretjikrat mora grom in meč učiti sovražnika, ki se je nam nad 30 let hlinil kot zvest zaveznik, kako lopovstvo je storil, ko je mislil Avstrijo zahrbtno, v največji sili, zadavati in ugonobiti. Kaj pričakujemo od te ofenzive ? Gotovo, da je zadnja proti Italiji in da nam prinese skupno# z zmago nosno nemško ofenzivo v Flandriji želno pričakujoč, zrna-gonosen in častipoln mir! Dal Bog naši pravični vojski ta blagoslov ! Pričakujemo pa tudi od te ofenzive zboljšanje notranjih razmer, pričakujemo tudi od te ofenzive, da bo naš ugled po celem svetu velikansko povzdignila. Pokazala bo, da Avstrije ne zunanja in ne notranja sila (slovenska deklaracija itd.) premaga! Še je prebogata naša domovina na cesarju in domovini zvestih junakih vseh narodnostij, ni še naše domovine bilo mogoče na hinavske in izdajalske nakane le za pičico oslabiti! In ne le na fronti se je začela ofenziva, tudi v zaledju pričeli smo ofenzivo. Ofenzivo v obliki 8. vojnega posojila. Te dve ofenzivi tvorite eno celoto, ena brez druge ne move prinesti istega uspeha, kterega vse pričakuje, pričakuje s hrepenenjem in z zmagozavestjo ! Komu ni dano, da se bori na fronti, naj se oprime ofenzive v zaledju! V tem znamenju gledamo lahko hladnokrvno in mirno v bodo'-nost, v bodččnost, v kteri se že hitreje, ; narsikdo mislil. bliža sveteči biser 4( „11111*. Ob tretji ofenzivi proti Italiji je umestno, da se spominjamo prejšnjih dveh. Prva ofenziva začela je majnika leta 1916 na južnem Tirolskem. Naše čete prodrle so na italijansko zemljo liki hudournika in prodiranje se je še le ustavilo, ko smo morali proti novim ruskim navalom zbrati vso silo. Druga ofenziva še nam je v živem spominu ! Italija pripravljala se je k 12. borbi ob Soči, štela je že dneve, ko bi dobila toliko zazeljeni Trst v svoje »odrešilne" (?) roke. Usoda preobrnila je vse nasprot n o! Prišle so zmagonosne nemške divizije in pognale so z našimi hrabrimi in silnimi četami Italijana od Soče daleč, daleč do Piave. In tukaj prične sedaj tretja ofenziva v znamenju neustavnostnega prodiranja. Avstrijsko uradno poročilo od četrtka. K.-B. Dunaj, 13. junija. Uradno se danes razglaša: Na italijanski fronti neznatno vojskovanje. V Albaniji se je prodiranje Francozov ustavilo na črti Kamina-Sinaprempte. Šef generalštaba. Strašni napadi in protinapadi. — 15.000 vjetih. Nemško uradno poročilo od četrtka. K.-B. Berlin, 13. junija (W.-B.) Iz ve- n..-xt. d o 111 ji, ii). junija, ^ »< .-xi.j na velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Armadna skupina prestolonaslednika Eupprechta. Od časa do časa je oživel artiljerijski boj. Krajevne infanterij8ke praske. Južno-zapadno Noynona je izvršil Francoz ponovno moč- ne protinapade na obeh straneh velike ceste Roy e-E stress St. Denis Z najtežjimi izgubami se je zlomil tudi ta naval. Nad 60 oklopnih vozov leži razbitih na bojnem polju. Število vjetih je narastlo na 15.000. Plen topov znaša po dosedanjih ugotovitvah nad 150. Pri odbijanju sovražnih protinapadov je prišlo nekaj naših v najsprednejše infan-terijske črte pripeljanih topov v sovražnikovo roko. Severno A is ne so prodrli napadalni oddelki v sovražne jarke. Južno Aisne smo napadli sovražnika po močnem artiljerijskem učinku in ga vrgli iz njegovih črt vzhodno C u r t y-D o m i e r s a preko teh krajev nazaj. Severno Corey a je bila nižina ob Sa-vieresu očiščena, sovražnika- Vjeli smo nad 15.000 sovražnikov. Večkrat ponovljeni sovražni napadi severozahodno C a h t e a u-Thierry so se zlomili z mnogimi, izgubami. — Zadnja dva dneva je bilo zbitih 36 sovražnih letal. Stotnik Beithoid in poročnik Wenkhoff sta dosegla svojo 33., nštd-poročnik Scb.le.ich -«vo.j" £0. in- 30.,. poročnik Veltiens svojo 20. in 21., stotnik Reinhart svojo 20. zmago v zraku. NEMŠKO VEČERNO POROČILO K.-B. Berlin, 13. junija. Na bojnih frontah je poožaj neizpremenjen. Krajevni boji južno Y p r e s a, južno-zapadno od Noy-ona in južno od Aisne. Prvi generalkvartinnojster Lu d en do rf i. Obleganje Pariza — ni izključeno. 13. junija. Foch in Clemenceau sta sklenila, naj se Pariz brani. V prvi vrsti branijo Compiegne. Posebni odbor pregleduje temeljito pariške utrdbe; 10.000 mož popravlja stare utrdbe in gradi nove; posebno pa obo-rožujejo utrdbe s topovi in ustvarjajo železni nasip okoli Pariza. V mestu kupičijo živež in grade prebivalstvu podzemeljska bivališča. V Elyseeju so razpravljali v soboto pod Poincarejevim predsedstvom o nevarnem položaju. Sklenili so, da ostane vlada v Parizn, naj se zgodi, kar hoče. Tvornice, delavnice streliva in vse vojaške obrate preselijo v Francijo, le nekaj delavnic ostane v Parizu. Žene, starce in otroke bodo odstranili s silo iz mesta. Obramba Pariza. K.-B. Bern, 13. junija. „Home libre" piše z ozirom na ustanovitev obrambnega odbora v Parizu: Pariz ni izredne važnosti, ker je glavno mesta Francije, marveč pred vsem zato, ker je glavno mesto entente vojske. Nemcem ni potrebno pripovedati, kako dragoceno je mesto kot strategično središče vseh zveznih armad zahodne bojno črte. Železnice, ceste, prekopi vseh vrst se iztekajo iz Pariza, središča sile inteligence, dela in pomočnih sredstev, katerim ni enakega. Mogoče je to škodljiva posledica stoletne centralizacije, katere zdaj odstraniti ni mogoče, Pariz je življenjski vozel, katerega moramo ščititi. Brunet, član obrambnega odbora, je izjavil v „Matinu': Francija bo žrtvovala vse, storila bo vse, da zabrani obstreljevanje prestolice iz no. prevelike daljave, ki bi močno obstreljevanje Pariza onemogočilo industrijo in take strašno Škodovalo narodni obrambi. Avstrijsko uradno poročilo od petka. K.B. Dunaj, 14. junija. Uradno se danes razgaša : Na italijanski gorski fronti zmerni artilerijski boji. Ob spodnji Piavi sta se ponesrečila dva sovražna poizvedovalna poskusa. ' V Albaniji smo po 12 urnem boju odbili napad Francozov; boja so se udeležile tudi bolgarske čete. Pri obrambi zračnega napada na Kotoi so naša mornariška letala sestrelila enega angleškega letalca. Italijansko poročilo. Rim, 13. junija. Uradno: Bil se je topovski boj z odmori, ki je bil živahnejši pri Tonale, v odseku Posina-Astico in med Bien-to in Piavo. Slabo vreme je omejevalo poizvedovanje in letanje. Nemško uradno poročilo od petka. . K.-B. Berlin, 14. junija. (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča: Z a p a d n o bojišče. Armadna skupina prestolonaslednika R u p p r o c h t a. Jugozahodno od Yperna so Francozi ljuto napadali naše črte med Voonnezeele in Vier-straete. Bili so krvavo odbiti. Pri tem smo ujeli V.6Č častnikov in nad 150 mož. Uspešni poizvedovalni boji ob Kemmelu. Na ostali fronti so boji le od časa do časa oživeli. Armadna skupina, n e.m kk£.% a, .prestar lonaslednika. Na bojišču jugozahodno od No-yona je okrepljeno artiljerijsko delovanja trajalo dalje. Pri Courcelle.su in Morvju kakor tudi ob potoku Matz tik zahodno od Oise je sovražnik ponovil svoje brezuspešne napade. S težkimi izgubami smo ga vrgli nazaj. Na obek straneh ceste Soissons-Villers Cotterets smo vdrli v gozd Villers Cotterets. Armada generalnega polkovnika pl. Boehna je od 27. maje zaplenila nad 850 topov. S tem se je število od bojne skupine nemškega cesarjeviča od 27. maja zaplenjenih topov zvišalo na 1050. Včeraj smo zbili 28 sovražnih letal. Stotnik Berthold je priboril svojo 34., poročnik Udet svojo 29., nadporočnik Loerzer svojo 25. zračno zmago. V mesecn inaju so sovražne zračne bojne sile na nemških frontah zgubile 23 pritrjenih balonov in 413 letal, od teh jih je 223 padlo za našimi črtami, ostala onstran sovražnih postojank. Mi smo zgubili v boju 180 letal in 28 pritrjenih balonov. jibfilv Prvi generalkvartirmojster I udendorff r - ■ - .sshsl BdmjndO — 2 — Tretja ofenziva proti Italiji. Ofenziva ob celej fronti. 10.000 vjetnikov, 50 topov zaplenjenih. Piava prekorečena. Avstrijsko uradno poročilo od sobote in nedelje. K.-B. Dunaj, 15. junija. Uradno se danes razglaša: Danes zjutraj se je topovski ogenj okrepil v mnogih odsekih do velike moči. Na albanski fronti so se včeraj novi, s pomočjo rezerv izvedeni napadi Franzozov soverozahodno od Sinapremte ponesrečili. V Albaniji smo odbili 14. t. m. ponovljeni napad Franzozov v dolini Devoli. _________ Šef general štab a. K.-B. Dunaj, 16. junija. Uradno se dane* razglaša: Naše armade so napadle včeraj zjutraj po večurnem obstreljevanju s topovi ob Piavi in na obeh njenih straneh Brente Italijane in njih zaveznike. Vojna skupina pl. Boroevica j9 izsilila na mnogih mestih prehod čez narastlo Piavo. Zbori generalnega polkovnika Wurma so vzeli po ljuti obrambi pri San Dona di Piave na obeh straneh železnice Oderzo-Treviso v široki fronti sovražne postojanke. Čete generalnega Polkovnika nadvojvoda Jožefa so se polastile presenetljivo obrambnih naprav na vzhodnem robu Montella in so vdrle v navedeno višinsko ozemlje. Generala konjenice kneza Schfinburga je ranila granata, ko je korakal njegov zbor čez Piavo. Vjetih je ob Piavi 10.000 mož, topov smo do zdaj zaplenili približno 50. Uspeval je tudi pri naval na obeh straneh Brente, Naše čete so zlomile moftni sovražni odpor in premagale vse ovire razdra-panega gozdnega gorovja in prodrle na več mestih do v tretjo sovražno postojanko; naši so se polastili (5000 Italijanov, Francozov in Angleže?. Kar • oridobili smo mogli le deloma držati. Vzhodno od Aronte smo morali zopet popustiti goro Ranero, katero je napadal sovražnik s premočnimi protinapadi, ki jih je podpiral na krilo namerjeni topovski ogenj, a zaman je naskokoval Italijan na severnem pobočju Grappe naše bataljone, ki so se tam zagrizli v njegove prve črte. V gozdnem odseku Sedmih občin so trčili naši regimenti na napadalno skupino, ki so jo pripravili zavezniki že prejšnje dni, vsled njihovega protisunka smo morali del osvojenega ozemlja zopet izprazniti. Pri IJivi in v odseku majorja nadvojvode Maksimiljana smo iztrgali Italijanom Dos-so alto. Preskušane planinske stotnije so vzele z naskokom Corno di Carento, kjer so se polastile ' 100 vjetnikov iu treh sovražnih topov. ;Š( Iz vojnega tiskovnega stana se o začetku naše ofenzive napram Italiji poroča. K.-B. Dunaj, 8. junija. Včeraj se le po . _. . ■ : Eden morilcev meščanov I ; laonskih. Zaplenjen franco- i ski železniški top. : *•■.................................i Slika nam kaže velikanski železniški typ s kto-rim je antanta lastno mesto Lann pbstreljela in mnogo lastim meščanov pogubila. ^Stfltr 1 uro« I ■'- £/se/?6gh/?ff€sck4/h; fl| ' »'j B8BČ ol f^ft Jhina? večdnevni mogočni artiljerijski pripravi vsej jugozahodni fronti pričel avstrijsko-ogr ofenzivni sunek, katerega jo italijansko pisje z vidno nervoznostjo ponovno napov dovalo, italijansko vojno vodstvo pa gotov z enako napetostjo pričakovalo. Od izlifl Piave do Ortlerja, na lagunskem ozemlju ' na nižini, po kateri se vijejo vinogradi ena kakor v divjem gorskem ozemlju in v krajil večnega leiu so naše čete na mnogih kra vdrle v postojanke sovražnika in mu v sr borbi iztrgale jarek za jarkom. Kljub vsle zadnega deževja narastli, več kot lkilometi široki Piavi so čete generalnih polkovniki barona "Wurma in nadvojvode Jožefa po varstvom izborno delujoče artiljerije na um" gih točkah izsilile prehod čez reko. Ca generalnega polkovnika barona Wurma so i i na široki fronti ustalile na zahodnem brc \ Piave, čete generalnega polkovnika nadvojvod . Jožefa so se z nepričakovnim sunkom poli 1 stile velikega dela golih, obvladujočih vis" | dolgega grebena Monteilo. Sijajno delovati ' tehn. čet je med mogočnim ognjem poa • meznih baterij naše pehote pripomoglo prehoda in popolnega mpeha. Tudi na tirold : visokogorski fronti sovražnik ni mogel vzd našega prvega silnega navala. Celo ns močnejših rezerv in že pripravljenih napa nih čet ni mogel izenačiti uspeha prvega < Kljub srditim protinapadom Italijanov, Fra cozov in Angležev sovražnik ni mogel vzd žati našega sunka, tako da smo na vzhoj nem delu visoke planote Sedmih občin v žavnem gorskem ozemlju prišli 2 kilomet naprej. Nadaljni protinapadi sovražnikov omagali ob neomahljivi obrambi branile Tudi zavzetje hriba Dosso Alto v odseku Rivi in osvojitev Coma di Cavento v ad melskem ozemlju pričata o sijajnem olenzii. nem duhu naših čet. Število 15.000 ujetnikoj in številni zaplenjeni topovi kažejo konfi uspeh prvega bojnega dneva- Nemško uradno poročila od petka^« K.-B. Berlin, 15. junija. Iz velik glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Armadna • si pina prestolonaslednika Rupprechta. Živab pozvedovalno delovanje. Jugozahodno Merrisa smo ujeli ujetnikov. Moine sunke i vražnika ob Ancri smo odbili. Boj artiljer! in metalcev min je zvečer na obeh str: Somme oživel. ' Armadna skupina nemškega pt lonaslednika. Jugozahodno od Noyona se \ : delovanje infanterije omejevalo na krajev boje. Moč topovskega ognja je ponehava Južno od Aisne je artiljerijski boj oa krepak. Več deinih napadov, ki jih je sovr nik izvedel proti našim črtam v gozdu lers-Ootteretsa, smo odbili. Število ujetnik iz zadnjih bojev južno od Aisne se je zv lo na 48 častnikov in več kot 2000 mož. Poročnik Udet si je priboril svojo rojo 25. in 26. zra zmago. Prvi generalkvartirmoj8 Ludendorff. Nemško uradno poročilo od sobote. K.-B. Berlin, IG. junija. (W.-B.) velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Armadna pina prestolonaslednika Rupprechta. boju moža z možem amo odbiii jugozahod od Merrisa in severno od Betlmne delno pade Angležev, med katerimi je vdrl sovr nik zahodno od Locona v naše prednje 6r, Delovanje pehote na ostali • bojni črti omejevalo na poizvedovalne boje. T* pov boj se jo oživil zvečer severno od Lyse., verno od Scarpe in na obeh straneh Suma Armadna skupina nemškega pre lonaslednika. Manjši boji pohote so se bili na bojišl jugozahodno od Noyona, Močnejši boji traj jo jssžno od Aishe. S protisunkom so se i jalovih močni napadi Francozov proti višj zahodno od Dommieresa. Ravnotako zrušil z velikimi izgubami za sovražnika ''*§gg$Sj| ! poročnik Kirstein svoje 16530322 — 3 — piDti našim črtam ob gozdu Villers- • Mozo in' Moselo smo Amerikancem s sunki K.-B. Ber 1 in,..15.junija.„jTJradno.).„Z bojišč nič novega. Pivi generalkvartirmojster Ludendortf. Boji s boljševiško rudečo gardo. Nemško uradno poročilo od sobote. K.-B. Berlin, 15. junija. Iz velikega glavnega stana se poroča : Približno 10.000 mož broječe ruske čete, ki so prišle iz Jejska, so se izkrcale v M.ius- zalivu Azovskega morja in odkorakale, napadejo Taganrog, smo uničili. Dele so- nika, ki so na čolnih in plavih skuSali , smo v vodi postrelili. Prvi generalkvartirmojster Ludendoi'f. Kijev, 14. junija. Armadna skupina chhorn obljavlja danes naslednjo brzojav-maršala pl. Eichhornu : Naznanjam Vam, ekscelenca, uspeh, ki ga dosegle podrejene mi čete zahodno od aganroga. Moji bataljoni, eskadroni in baje so domala uničile boljševiško rdečo rdo, ki ji pjveljuje neki češki častnik; ta šteje od 6. junija približno 10.000 mož, niliaja iz Jejska, se je izkrcala na tostranski obali Azovskega morja in je korakala, da napade Taganrog. Našteli smo več kot 3000 mrtvih od boljševiške garde, ne vštovši tistih, ki so poginili v vodi. Naše zgube so majhne. — General Knoerzer. Avstrijsko uradno poročilo od pondeljka. K.-B. Dunaj, 17. junija. Uradno se daues razglaša: Na benečanski gorski fronti sta včeraj vreme in megla znatno ovirala bojevanje. Zahodno od Brente so alpski polki prejšnji dan osvojene gorske postojanke obdržali proti silnemu napadu. Na višavju Montella so se divizije feldmaršallajtnanta Ludvika Goin-gerja med boji pomaknile proti zahodu. Na obeh straneh železnice Oderzo-Treviso so omagali močni italijanski protisunki. Na južnem krilu vojne skupine maršala Boroeviča prodirajoče bojne sile generala pehote pl. Csicsericsa so iztrgale sovražniku zahodno od San Dona nadaljno ozemlje in vzele Capo Sile. Z nemš-ko-avstrijskim in ogrskim moštvom tekmujoč, so češki in poljsko-rusinski bataljoni z svojim hrabrim zadržanjem dokazali, da so bili večmesečni, vsak dan se ponavljajoči poskusi sovražnika, da bi jih zapoljal k izdaji, brezuspešno. Za boje ob Piavi dne 15. t. m. zasluži med na vso hvalo vzvišeno pehoto mladi ogrski pešpolk štev. 106, da ga posebno omenim. Kakor vedno, so naši vrli saperji in naši letalci tudi k uspehu zadnjih dni sijajno primogli. Številu na jugozapadni fronti vjetih sovražnikov se jo zvišalo na 21.000 mož. Šef generalštaba. Nemško uradno poročilo od pondeljka. K.-B. Berlin, 17. junija. Iz velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Armadneskupine prestolonaslednika Rupprechta. Živahno pozvedovanje je na mnogih mestih fronte privedlo do silnih pehotnih bojev. Judozahodno od Yperna in na obeh straneh Somine je zvečer bojevanje oživelo. Armadna skupina nemškega prestolonaslednika. Na bojišču jugozahodno od Noyona se je zvečer okrepilo delovanje arti-ljerije,. Med Curoqom in Mamo smo pri kjajevnih podjetjih vjeli 120 mož. Plen topov iz našega sunka med Montdidierom in Noyo-nom se je od 150 zvišal na več kot 300 med njimi so topovi najtežjega kalibra. Strojnih pušk smo ugrabili nad 1000. Bojna skupina pl. G a 11 w i t z. Med I na obeh straneh Xivraya prizadjali zgube in i porušili posamezne delo njihovis postojank. Bojna skupina vojvode Albert. Poizvedovalni oddelki so v Vogezih in v Sund-gau-u privedli ujetnike iz francoskih in ame-rikanskih strelnih jarkov. Včeraj zbili smo 8 sovražnih letal in 8 pritrjenih balonov. Prvi generalkvartirmojster L u d e n d o r f f. , Avstrijsko uradno poročilo od torka, K.-B. Dunaj, 18. junija. Uradno se .lanes razglasa: Borba na Benččanskem napreduje. Armada generaloberst.a v. W u r m ustalila se je na. večjih krajih. Njen južni del dospel je v trdi borbi do kanala Fosetta. Generaloberst nadvojvoda Jožef dovrševal je svoje uspehe v ozemlju Montello-ta. Italijanski protinapadi so se izjalovili. V treh dneh te borbe polastili smo se 73 italijanskih topov, med temi mnogih težkega kalibra. Na obeh straneh Brente naskakoval je sovražnik zaman naše nove postojanke. Ravnotako bilo ie tudi južno od Asiago več angleških naskokov brezuspešnih. Število vjetnikov naraatlo je na 30.000, število zaplenjenih topov na več kakor 120. Plen na strojnih puškah in metalcih min Se ni štet. Šef generalštaba. ■ Nemško uradno poročilo od torka. K.-B. Berlin, 18. junija. Iz glnvnega stana se poroča : Zapadno bojišč e. Armadna skupina prestolonaslednika R u p p r e c h ta. Sovražna artiljerija oživela je deloma v Flandriji, na obeh straneh L y s - e, med A r r a s in Albert. Po močnem ognju nepadel nas je sovražnik južno Albert. Mi smo ga odbili in pustil nam je vjetnike v rokah, — Armadna skupina nemškega prestolonaslednika. Jugo-zahodno od N o y o n - a in južno Aisne oživel je artiljerijski ogenj proti večera. Delni sunki sovražnika severno Aisne in severozahodno Chateau-Thierry so se odbili. Prvi generalkvartirmojster Ludendortf. o|ns)l3iufi ni oiiosJi: e * * vo>linvoitub 30 letna obletnica nemškega cesarja Viljema II. K.-B. Berlin, 16. junija. Cesarje bil danes ob obletnici s cesarjevičem in s princem Henrikom v velikem glavnem stanu. Govorila sta se sledeča govora: Nagovor feldmaršala Hindenburga. Najspoštljivejše in najvdanejše častitam in želim blagoslova Vašemu Veličanstvu kot najstarejši pruskih maršalov, kar nas stoji pred sovražnikom, v svojem in v imenu vojne armade ob današnji 30-letni vladarski obletnici, če se je veselila Prusija-Nemčija v prvih 26. letih te dobe kljub vsem spletkam svojih sovražnikov zlatega miru in je sijajno napredovala v vseh delih mira, bo mora za to zahvaliti modri skrbi svojega kralja in cesarja. če sta zdaj v skoraj štirih letih ljudstvo in armada dokazala proti celemu svetu sovražnikov svojo moč in upravičenost do življenja v taki meri, v kakršni ga ni še nikdar povestnica zasledovala, se morata zopet zahvaliti svojemu najmilostnejšemu cesarskemu in kraljevsKemu vojnemu gospodu, ki je neutrudljivo čuval bojno sposobnost armade in jo je dalekovidno pospeševal. Narodu take dušne ustvarjajoče in uravnave moči ne privoščijo njegovi zavidljivci prostora pod soln-cem ; saj se je predrznil še nedavno angleški ministrski predsednik reči, da je možata borba Nemčije pod vzvišenim vodstvom Vašega Vašega Veličanstva proti nadaljevalnim poskusom entente nevarna rana — kuga, ki se mora iztrebiti! Vaše Veličanstvo je skaza-lo v današnjem spominskem dnevu generalnemu štabu, ki predstavlja enotno nemško vojsko, visoko čas, da biva v njegovi sredi-Naj staro geslo: ,,Naprej z Bogom za cesarja in državo !" privede, -da ho usojeno Vašemu Veličanstvu po zmagoslavnem povratku domu še dolga vrsta blagoslovljenih let miru v sredi ljubezni zaupanja ljudstva, ki se je preskusilo v težki, a tudi v veliki dobi. V to pomagaj Bog ! Vse naše delo, vse naše misli in dejanja veljajo vzvišenemu smotru! Cesarjev odgovor, 'o*1 Prosim Vas, okselenca, z globoko ginje-nim srcijni, da sprejmete zahvalo za čestitko. SjM.jnimili ste se let miru pred sedajnimi vojnimi dogodki; 26 let težkega, toda hva-; ležnega dela. Če tudi niso mogla biti v polnem oziru vedno uspešna in so prinesla razočaranje, nas je le razvedrevalo poslovanje z mojo armado, njen napredek in stremljenje da jo ohranim na tistem višku, na katerem mi jo je izročil moj ded, V sedanji vojski praznujem današnji den v sovražni deželi in nikjer ga ne morem praznovati bolje kakor pod streho Vaše ekscelence in Vaših visoko nadarjenih sotrudnikov in nemškega generalnega štaba. Ko so v času miru med pripravo moje armado, v pripravi za vojsko palagoma umirali stari vojni tovariši mojega deda in ko se je polagoma oblačilo obnebje Nemčije, je pač upal marsikateri Nemec, in ne najmanj jaz, da nam pomaga Bog v tej nevarnosti s pravimi možmi. Nada nas ni razočarala z Vašo ekscelenco in z gospodom generalom Ludendorffom je podelilo nebo prava moža nemški vojski in nemškemu generalnemu štabu, ki vodijo oboroženo nemško ljudstvo v njegovem odločilnem boju za obstoj in upravičenost življenja in ki bodo z njegovo pomočjo izsilili zmago. Nemško ljudstvo si pri izbruhu vojske ni bilo na jasnem, kaj bo pomenila vojska. Jaz sem to natančno vedel; zato me tudi ni varal prvi izbruh navdušenja in ni v nobenem oziru spremenil mojih načrtov in pričakovanj. Natančno sem vedel, za kaj gre; ker pomenja nastop Anglije svetovno vojsko, šlo je za. boj dveh svetovnih nazorov. Ali naj ostanejo v Časti pruski, nemški, germanski svetovni nazori : pravica, svoboda, čast innravnost, ali ostane anglosaški nazor, ki pomenja malikovanje denarja. Narodi sveta delajo kot sužnji za angleško-saško gosposko pleme, ki jih podjarml.iuje. Ta dva nazora se borita med seboj in eden se mora brezpogojno premagati. To se pa ne izvede v dneh in tednih, tudi. ne v enem letu. Jasno mi je to bilo in zahvaljujem se nebesom, ki so mi poslale Vašo ' ekscelenco za svetovalca. Ni mi potrebno povedati, da gledata v Vas polne hvaležnosti nemški narod in armada — narod in armada sta pa zdaj eno in isto. Vsak naj pa ve, zakaj se bori, to pripoznava sovražnik aam, zato bomo tudi priborili zmago ! Gre za to, da zmaga nemški svetovni nazor! Napijam blagobitu voditeljev naše vojske, generalnemu štabu in celi nemški vojski. Hura! tsfiniG v.n'" Wiborg. Bnsvoleoc Slika nam kaže mesto Wiborg, ki ga je zavzela Finska armada. Mesto je utrjeno ' velikega vojaškega namena. Vojna na morju, Podmorska vojska. K.-B. Berlin, 14. junija. NaSi podmorski čolni so zopet potopili 20.000 ton. Šef admiralnega štaba mornarice. Potopljen pomožni parnik. London, 14. junija. Oborožen angleški pomožni parnik vojne mornarice je bil 5. junija torpediran in se potopil. Pogreša se 7 mož. Uničenje 3 parnikov v Oceanu. K.-B. Berlin, 15. junija. Neki naš podmorski čoln, kateremu poveljuje kapitanski poročnik Keiny (Walter), je zopet uničil na Atlantskem oceanu tri parnike, ki so skupno obsegali 28000 ton, med njimi s štirimi 15.2 cm topovi oboroženi transportni parnik čet »Predsednik Lincoln" (16.168 ton). Vojaška posadka na »Predsedniku Lincoln" je štela 40 častnikov in približno 650 pomorščakov. Na krovu je bilo tudi 20 častnikev in vojakov, ki so se vračali v Ameriko. Večina posadke je najbrž utonila. Šef admiralnega štaba mornarice. Peter Rosegger. Slika kaže nam štajerskega pesnika. Peter Ros egg er, ki je nevarno zbolel. Peta- toSKjjer Pred kratkim še le dobil je od presv. cesarja veliki križ Franz-Jožefega reda. Politični utrinki. Veleizdajalski Jugoslovani so sovražniki domovine, katero hočejo razkosati, jugoslovanska gonja pomenja tudi nevarnost za slovenski narod in jezik, ki bi med Hrvaštvom in Srbstvom do cela izginila. Glede podpisovanja 8. vojnega posojila se nam je naznanilo, da se baje klatijo brezvestni jugoslovanski hujskači po deželi in vplivajo na kmetsko ljudstvo, naj ne podpisuje vojnega posojila. Poženite take falote in veleizdajalske agente čez prag in naznanite jih nemudoma, da se njim peruti malo ostrižejo. Občina Police proti izdajalcem. Občinski odbor v Policah (okraj Gornja-Radgona) je odločno protestiral proti nakanam jugoslovanskih izdajalcev, ki nameravajo lepo našo deželo, Štajersko, razkosati in en del prikloniti takozvanemu »jugoslovanskemu kraljestvu", ki še niti ne obstoji. Občinski sklep se jlasi: „Mi slovenski Štajerci hočemo ostati, lar so bili naši stariši in pradedi, biti hoče-no avstrijki Štajerci. Tudi našim )otomcem in otrokom hočemo pridobljeno »hraniti in tudi oni naj še se po sto in stoletju _ 4 _ čutijo in veselijo kot pravi, pristni avstrijski Štajerci. S slovanskimi hujskači nočemo ničesar imeti, še manj pa se zavzemamo za kako »jugoslovansko kraljevino." Za nas obstoji le složna neraztrgana štajerska dežela, ki se razprostira od alpskih gorah do Save in to deželo smo pripravljeni braniti do zadnjega." Posnemajte to zavedno občino! Police šteje med 721 prebivalci le 14 Nemcev ! Uplivajte na občinski odbor, da naj se javno glasuje, kdo hoče deželo in domovino »Jugoslovanom" izdati in videlo se b&, da bojo »majniški dek-laracijski podpisi" se izkazali za goli »švindel." 6 naši avdijenci pri presvitlem cesarju piše svetovno znani nemški list ,,Munchener Neueste Nachrichten" med drugim tudi, da je ta avdijenca posebno radi tega velike pomembnosti, ker so se je udeležili domovini zvesti Slovenci, ki niso za razkosanje naših dežel in za ustanovitev takozvanega jugoslovanskega kraljestva. S tem, da jih je presvit-li cesar sprejel in da je krona njih zvestobo napram domovini zahvalno omenila, postalo je stališče dr. Korošca in vseh drugih voditeljev majniške jugoslovanske deklaracije zelo resno. Njih politika so je odločno kot nevzdrž-ljiva z ozirom na cesarstvo in kronovine označila. To je posebno zato pomembno, ker so jugoslovanski voditelji vedeli hinavsko vedno na poslušalce napraviti utis, kakor da bi njih stremljenje celo na Najvišjem mestu bilo ugodno. S tem je sedaj enkrat za vselej konec, krona je tej nejasnosti podala jasen izraz. — To mnenje vlada povsod, le naši jugoslovanski voditelji nočejo uvideti, da je konec jugoslovanske sanjarije prišel. Z na-daljnim hujskanjem ljudstva se ne bo Slovencem koristilo, ampak jim le v ugledu, ki ga imajo dosedaj vsled premnogih zaslug na bojišču, škodovalo. — Otresi se vendar enkrat ti bogo zapeljano ljudstvo teh pijavk, prebudi iz sanjarij jugoslovanskega kraljest va, odpri oči in našlo boš pravo pot, pot ljubezni do cesarja, domovine in bližnjega, naj si bode ta tudi druge narodnosti! Prepoved pisanja o jugoslovanskem vprašanju. Iz Zagreba se poroča, da je hrvatskemu časopisju prepovedano pisati o jugoslovanskem vprašanju. — čas bi bil tudi pri nas, da se tej nevarni gonji enkrat pokaže gospoda. Škof zoper politično agitacijo in hujskarijo duhovnikov. Praški nadškof grof Huyn je pisal vsem cerkvenim pooblastim škofije, da se mu naznanijo vsi duhovniki, o kterih je znano, da se udeležijo narodne agitacija in huj-skarije. S tem sledil jeprvaški škof celovškemu, ki je tudi obsojal, da se duhovščina peča z politiko, posebno s jugoslovansko hujskarijo, ki ne stremi na drugo, kakor razbiti našo milo nam domovino. V severu, kakor na jugu vidimo isto veleizdajalsko stremljenje! Dva Škofa sta to uvidla in svojo dolžnost saj v toliko storila, da sta posvarila in strogo prepovedala - duhovnikom politiko in i hujskarijo. Ali bo to kaj hasnovalo, ne vemo, : kajti proti pravim duhovnikom ni treba ta-j kega svarila, proti zagrizenim, politikujočim farjem, — ki ne zaslužijo častnega imena ,,duhovnik" — tudi škof ne bo kaj dosegel. Njim je mednarodna hujskarija in češkoslo-vaška ali jugoslovanska veleizdaja več kakor ; predpisi cerkve in vere. Kako umestno bi : bilo, če bi tudi naš presvitli vladika, škof ■ mariborski svojim duhovnikom enkrat namig-, nil, da je sedaj dovolj hujskarije, sedaj se • naj raje enkrat z vso vnetostjo oprimejo svo-; jega svetega poklica. A mi mislimo, da za-i manj čakamo, kajti ni drugače misliti, da so ■ farji in jugoslovanski kaplančki že samemo j škofu čez glavo zrastli. Ne moremo misliti, da ti farji vedoma aH sporazumno s škofom tako postopajo, kajti ni nam moči misliti, da bi naš prezvišeni vladika bil morebiti tudi sam pristaš jugoslovanske gonje, bil morebiti na tihem tudi boritelj za majniško deklaracijo ! Zato pričakujemo, da se naš škof v tem ali onem oziru oglasi, kajti človek naj bo mrzel ali vroč, za mlačnega v tem resnem času ni prostora; prijatelj kakor sovražnik naj bosta odkritosrčna! .....Kitajc Generaloberst pl. Kessel.t1 s Slika nam kaže generalobersta pl. Kess P-n-V-'— -p? v v*k?-~I t i ki je 28. maja 1918 na Nemškem umrl. • je najvišji Komandant v Markah. Tedenski pregled. Štajerske vesti. Plakati Te dni so mestih in Segf fclji vojnega albuma pešpolka štev. 87,er se razobesili po Cul j vi in ostalih-e z krajih polkovoga nadomestnega!), : okraja plakati, ki napovedujejo .s podobo mve besedo izdajo vojnega albuma 87oikov. Pla-, c kat je delo dunajskega umetnika Rolanda.ho' Strasser-ja ter vzbuja s svojim Krepkim sli- ni kanjem naših vojščakov splošno pozornost.eti Podaja kratko vsebino vojnega albuma, ki slu bode sporočal v obsežni obliki sodobnikou^H in potomcem slavne dogodljaje. hrabrih pri-atl padnikov 87. polka tekom svetovne vojno..6i Cena proti predplačilu 30 kron za ljudsko,l 40 kron za krasotno izdajo, je čudovito nizko^K nastavljena, ako pomislimo, da bode vsebo- ;kc valo to krasno spominsko delo v obsegu pri-1 p bližno 400 strani kakih 1000 umetni š-K kih slik po zanimivih vojnih posnetkih.iot Priporočljivo je torej za vsakega, ki je vič zvezi z spodnještajerskim domačini polkom, BI' da ne zamudi subskripcijskega roka, ki po-H teče dne 1. julija 1918 ter si z naročitvijoH pravočasno zagotovi to dostojno in mikavno H spominsko knjigo. ei Za častnega meščana izvolilo je mesto m Slovenska Bistrica gosp. ces. svetnika Ver-B solattija. Iskreno častitamo! Prijatelj iz bojišča nam piše z dne 9. t. m.: »Tudi mi slovenski fantje se moremo oglasiti v našem ljubem listu ,,Štajerc", ki nas prav pridno obiskuje. PrinaSa nam vedno mnogo veselja, posebno sedaj, ko se tako junaško bori za nas Slovence. Da bi se še mu posrečilo tistim listom gobec zavezati, ki tako proti domovini delujejo! Mi smo se slovenski fantje dovolj junaško že borili in še se bomo, dokler še čutimo kapljico v nami. Mnogo pozdravov iz......Vam vsem odjemalcem »Štajerca in Štajercu" pošilja Filip Slanoki (Peldpost 608.) Zgornja Feldpostiarta nas je zelo razveselila in Vam kakor vsem Vašim tovarišim pošiljamo prisrčne pozdrave in kri-čemo »Daj Bog da se vsi po končani vojski veseleč se častnega miru skoraj doma vidimo !" Za vdovo in otročiče Linharta poš;ljajo se od raznih društev, občin ter prijateljev in somišljenikov pokojnika znatne vsote, jasen dokaz priljubljenosti pokojnika v najširših slojih prebivalstva. »Štajerc" prevzame tudi rad najmanjši dar za družino pokojnika. Po končanem nabiranju priobčimo natanko imena ' dobrodelnikov. V znamenju pomanjkanje mesa. Posestniku | Klement v Gostingu pri Grazu ukradli so | neznani tatovje iz hleva ponoči komaj teden ' staro tele. Iz Ljutomera se poroča, da so občine Veržej in Budišofci imenovala g. Kastner-Pčhr, vodja okrajnega glavarstva v Ljutemeru, za častnega občana. ■": I Kitajci« Bruck-u! V Bruck, kjer se že I. "}* ■ F" v'cr''1 ^usov. Italijanov in Srbov napa, prišlo jo Se 50 vjetih Kitajcev, ki so ........*Siji!i irVrdki Hintz kot delavci. Kessel, j Konjice. Sodar Franz Rudolf prodal je ■je posestvo sosedu Alojziju Bezaunik za BoO K. Rudolf se izseli iz Konjic. I Umor v Arnfels-u. Sedemdesetletnega ■narja Franceta Muster našli so te dni v laldschach-u na cesti mrtvega. Truplo imelo ■i glavi in na hrbtu mnogo ran, ki so ■vidno bile prizadete z bajonetom. Muster I je v gostilni in ko je odišel, skregal se Bna cesti z nekim vojakom, kateri ga je Etem zabodel in ubil. [ Dvojni umor v Skerblah pri Ptuju. Dne It. m. bila je posestnica Voglar v Skerbljah t Ptuju sama doma. Ko pride v vpoldne len sin s paše domov, najde vezna vrata Bita. Skozi kuhinjsko okno zagleda strašni ■fair. Na tleh ležala je vsa s krvjo oblita Bati, mrtva, kakor tudi 17-letni sin soseda Biser. Na klicanje sprestrašenega dečka pri- • Bil Bteli so sosedi.in opazili, kako je neki vojak ^pahrbtnikom v bližnjem gozdu izginil. , Vse kar je prav. Pod tem naslovom pri- .....: lasa ..Straža" lažljivo, podlo izmišljeno vest, Ia baje ptujski prost ptujčanom na ljubo celo j »lomi in prestopi cerkvene predpisi, iu •■■■• |a ja brez škofovega dovoljenja vodil pogreb ■ašega pokojnega urednika Linharta z infulo. Bažljivemu dopismu naj bo povedano, da je 87. peer vodil naš prečastiti prost sprevod, a ilih »rez infule. Li če bi ga vodil tudi z in- -ga Bo, mislimo, da to najmanje kaj briga laž- >n five dopisune in jih kruhodajalce. Pritrdimo 'la- Ka, da nima ne samo g. prost ampak vsa "ia Buhovčina sedaj v mestu velike simpatijo, ker s'i le ne vtika v politiko, ampak živi le za svoj lSt. »veti poklic. Politikajoča duhovčina niti ne ki Easluži častnega imena duhovnik, ampak. . >in I I.....Vse kar je prav, laž ima 1 i- kratke noge, ti podlo, lažljivo dopisunce. Za- le- ^Riši 'i to za tvoja kosmata ušesa. :o. 1 Velika-Nedelja. 14. t. m. padel je nek iz io Biskega vjetniStva domov vračajoč se vojak o Kako nesrečno iz vlaka, da je z razbito glavo "i- |in potrtimi udi mrtev obležal. S- Nezvesto ženo ubil. Železniški uslužbenec a- kopriva v Gaberjah pri Celju odrinil je že v ftačetkom vojske k vojaKom in zapustil doma i, feletno ženoz dvema otrokoma. Ženapostala je J- ^Razvesta in vse prošnje moža, naj opusti to, o Bile so zastonj. Kopriva prišel je spet na o Bopust in v neki krčmi obnašala se je njegova Sena tako ostudno z navzočimi vojaki, daje 3 Brikipela možu jeza do vrhunca. Domov prišedši Bodala se je Johana Kopriva v kolarnico. BVož ji je sledil in jo z polenom tako močno Bdaril po glavi, da se je mrtva zgrudila na Bila.' Kopriva pustil je mrtvo truplo ležati in Be je javil policiji. Iz Slovenske-Bistrice se poroča: Jugoslo-Banski listi se kar pene jeze, da je avdijenca ■Btajercancev tako dobro uspela in tudi našim l kričaeem je trn v peti. Posebno se sedaj ■ trudijo vsakega udeležnika kolikor mogoče »blatiti. Tako se tudi „Straža" oziroma njen ■dopis.m, nam vsem dobro znan pohabljenec ■ trudi, kako bi očrnil Juchart-a, ki se je ude-I fežil velepomembne avdijence. Gospoda Juchart I pozna cela okolica, po celem Pohorju, daleč I na Koroško je poznan, tako, da so vsak pas'meten le smeji, če vidi otročje prizadevanje ■ jugoslovanskega pohabljenca, ugledu g. Ju-Ifaarta škoditi. Daljšega razmotrivanja—pohab-I ljenec ni vreden. Požar. Iz Biša (okraj Ptuj) slišimo, daje I te dni požar uničil 4 kmetovalcem dom in I gospodarsko poslopje. Ogenj nastal je po ne-■previdnosti. Pri spravljenju sena v temi so I baje svetilko prevrgli. Premiranje konj na Spodnje-Štajerskem. I Letošnje premiranje konj se vrši ob sledečih ■ dneh: za ljutomerski okraj dne 2. julija ob ■ 7, uri zjutraj v Ljutomeru (vsota daril 600 K). I Za okraj Ormož v Središču dne 3. julija ob ■ S. uri zjutraj (1200 K). Za radgonski in ■ sgomjeradgonski okraj v Radgoni dna 4. ju-I lija ob 7. uri zjutraj (1700 K). Za okraj I Cmurek (Mureck) v v Cmureku dne 5. julija ■ ob 7, uri zjutraj (1150 K). Za šentlenarski in — 5 — ia mariborski okraj pri Sv. Lenartu v Slov. gor. dne 6. julija ob 9. uri predpoldan (1700 K). Za brežiški okraj dne 9. julija ob 7. uri zjutraj (2400 K). Za šmaraki. sevniški in celjski (samo okrožje Sv. Jurij ob j. ž.) v Šmarju pri Jelžah dne 12. julija ob 7. uri zjutraj (900 K). Za celjski, vranski in laški okraj v Žalcu dne 10. julija ob 8. uri zjutraj (1100 K). Za konjiški in slovenjebistrički okraj v Konjicah dne 13. julija ob 7. uri zjutraj (1200 K). Nadaljna navodila v lepakih. — Kmetje udeležite se premiranja, kajti prerni-rane kobile z žrebetom so vojaške službe proste. Grozilna pisma. Piše se nam od raznih strani, da dobivajo v zadnjem času, posebno od dneva avdijence, naši somišljeniki razna grozilna in sramotilna pisma. Mi smo že na sledu tem nesramnim pisceut, ki jih je izkati med jugoslovanskimi škrici in študenteki Maribora. Tem ušivcem srednjih šol svetujemo, naj raje sedaj proti koncu šolskega leta Študirajo nego tako Jugoslovansko kulturo" razširjajo. Olikan duhovnik .je gobovo vojni kurat Letenja,- doma iz Kicarja. Povodom smrti našega nepozabnega pokojnega urednika Linhart razobesili smo črno zastavo raz uredništva. Mimo prišedši, zapazi to vojni kurat Letonja, nastanjen pri nekem rezervnem špi-talu in se izrazi, ne meneč se, da je v uniformi „Linhart je crknil.". Ta izraz napram pokojniku kaže nam najboljše, kako daleč privede narodna gonja celo duhovnika, oficirja! In tako človeče naj se imenuje kurat ? Brez nadaljnega komentarji. Koroške vesti. Umor in samo umor. V Dobrovi zaklala je posestnica Wiser svojega moža z sekiro. Morilko našli so potem v čebelnjaku mrtvo, sama se je zastrupila. Umor ali nesreča. Iz Glancgga se poroča: V nedoljo zvečer sprožil je železniški čuvaj Rudolf Schrost proti ljubici Štefici Kling-spiegel revolver; kroglja predrla je glavo. Brezzavestno pripeljali so deklicn v Beljak v bolnišnico. Schrost, ki je baje le iz neprevidnosti revolver sprožil, naznanil se je "sam žendarmeriji, ki ga je odvedla k sodniji. Velikovec. Nad vse pričakovanje bil je ljudski tabor v Velikovcu dobro obiskan, posebno od Slovencev. Govornik Slovencev je odločno bičal vso jugoslovansko hujskarijo in izdajalstvo in v imenu koroških Slovencev izjavil, da nočejo nikake hujskarije, kakor doslej hočejo v slogi in miru živeti z Nemci in nikakor nemorejo dovoliti, da bi se lepa Koroška dežela razkosala. Na Koroškem niso tla za veleizdajalske načrte! Razno. Razstrelba na južni železnici. K.-B. Dunaj, 15. junija. Uradno se poroča: Dne 14. t. m. j ob 9.15 minut zvečer je pričel goreti v po- • staji Schliigelmubl c. kr. priv. južne železnice j neki vagon municijskega transporta. Ogenj ! je segel na tri nadaljne vagone ter je povz-i ročil eksplozicije vsebine. Takojšnjemu ener- • gičnemu nastopu transportnega poveljnika se je zahvaliti, da se je preprečilo razširjenje nezgode in da ni bilo izgubljeno nobeno človeško življenje, niti ni bil nobeden ranjen. Poškodovana proga se je tekom noči zopet popravila. Poizvedbe o vzrokih nezgode so v i teku. Dosedaj pa se je dognalo samo, da je treba prosto ležeče ostre naboje razstreliti, da se prepreči škoda, ki bi lahko nastala vsled nadaljnega transporta. — Po kratkem odmoru vpostavljen je bil prikinjeni železniški promet spet v celem obsegu. Da se razbremijo železnice, namerava se uvesti legitimacije za daljša potovanja in da se tako prepreči mnoga nepotrebna potovanja. Daljša potovanja dovolila se bodo le v nujnih zadevah. Za krajša potovanja in za lokolni promet ne bo legitimacij - Ponočni dogodljaj v Petersburgu. Kake razmere vladajo v glavnem mestu Rusije raz- ! vidno je iz naslednjega dogodljaja. Neka da- ma ni mogla dobiti voza, ko je gledališče okoli 12. ure po noči zapustila. Brez pomisleka poda se peš na pot, čeravno ve, kake nevarnosti nji pretijo. Na voglu ulice zagleda naenkrat 2 maksimalistična vojaka, ki sta že hrepeneče gledala na njen dragocen plašč „Roke gor, sem z plaščem" nji zakli-četa in že stegneta roke po dragocenem plenu. Gospa pa kratkomalu odgovori: „Ko-žuh je moj, — ukradla ga sem!" Čisto osup-ljena salutirata vojaka in pravita : „To je kaj drugače, idi dalje tvoja pota." Strašna slika revščine. V Mosulu na Turškem je pred kratkim izginilo več otrok, ne da bi kdo vedel kam, dokler ni nekega dne manjša deklica povedala svojim starišem, da je njena mala sestrica odšla v hišo nekega Arabca in da se od tam ni vrnila. Tedaj so preiskali vso hišo in našli v vodnjaku ostanke dvajsetero umorjenih otrok. Meso svojih žrtev je razrezal ta Arabec na male koščke, jih pekel in nosil na trg, kjer je to meso pod različnimi imeni prodajal. Obsojen je bil na vislice in bil obešen v navzočnosti vsega ruosulskega prebivalstva. Matere eo bile tako razbesnele, da so Arabca, preden so ga obesili, napadle, grizle, vlekle za lase in metale nanj kamenje, da je bolj mrtev kakor živ došel pod vislice. Štiri leta skrit v stanovanju. Nekemu dunajskemu komisarijatu se je naznanilo, da je 401etni mehanikar Horvat, rodom iz Hrvaškega, že 4 leta skrit v svojem stanovanju, ga nikdar ne zapusti, samo da mu ni treba odriniti k vojakom. Proti njemu uvedlo se je kazensko postopanje, a pustili so ga na prostem, kajti on je težko bolan. Samomor 82letne zasebnice. V Dunaju skočila je 821etna zasebnica Julija Biihr iz okna svojega v 2. nadstropju ležečega stanovanja in z potrtimi udi mrtva obležala. Vzrok samoumora ni znan. Suša na Švedskem. Iz Stockholma poročajo listi, da preti suša uničiti žetev. Položaj je bolj nevaren kakor v slabem letu 1868. Omejitev v brzojavnem prometu. Ker se, kakor se uradno poroča, brzojav v taki meri rabi, da se ne more zadostiti vsem potrebam, se nasvetuje, naj se opuščajo brzojavi, ki lahko dospo po pošti, kakor izrazi sožalja, razne čestitke. Nasprotno morala bi se odrediti delna ustavitev brzojavnega prometa. Zmanjšanje krušne porcije na Dunaju. Na Dunaju so včeraj znižali krušno porcijo na polovico, kar je provzročilo v mestu precej razburjenja. V zunanjih okrajih je prišlo do spopada s policijo. Vlada izjavlja, da so zaloge sedaj vse izčrpane, da iz Ukrajine ne prihaja nič in da je treba se znatno omejiti, da vzdržimo do prihodnje letine. Minister za prehrano Paul se je odpeljal v Berlin, da morda tam dobi šo kaj živeža. V glavni dunajski tržnici je včeraj zmanjkalo tudi mesa. Zbranih -je bilo tam.nad 30.000 ljudi, ki so morali po večini oditi praznih rok. Bencin za mlatilnice in druge namene. Poljedelko ministerstvo hoče tudi to leto zagotoviti potrebni bencin za motorje, ki se rabijo za mlatev in za druge kmetijske namene. Za dobiti bo težki bencin, mešani in zmes bencol in petrolbencin. Natačnajše določila za dobavo poizvedo se pri okrajnih glavarstvih, kjer se tudi dobijo potrebne tiskovine za naročilo. Naročila, ki morejo biti potrjene od občinskega urada vposlati je direkt-nn na poljedelsko ministerstvo. (Departement XXVI. des k. k. Ackerbauministeriums.) Ustnica uredništva in upravništva. j '■•f.....................................—••.............* Vsem tistim, ki nam pošiljajo sramotilna pisma in dopisnice, posebno če se vsebina tiče našega pokojnega urednika Linharta, bodi povedano, da nas to nikakor ne vznemirja, ampak celo veseli. Ta pisma so namreč tako polna nesramnosti in surovosti, da jih od danes naprej več ne bodemo metali v koš, ampak jih skrbno shranjevali. Pripravljena jih bodemo imeli za prvi dar Jugoslovanskemu kraljestvu" kot kultur- 77 — 6 — i... ni album in zrcalo izobraženosti in kulture njegovih ustanoviteljev, ter pristašev! Prosimo tedaj, na delo v ta kulturni namen! Zadnji telegrami. | »Slovenski Gospodar^T za fronto prepovedan! Vojaška oblast prepovedala je dostavljanje »Slovenskega Gospodarja" vojakom na fronto. — Kdor čita ta veleizdajalski jugoslovanski list, se tej odredbi ue čudi, čudi se k večjemu', zakaj se je to tako ^^ pozno odredilo ia — zakaj še so ne pse- ^r pove drugih sličnih listov. Benetke v območju naših topov. K.-B. Dunaj, 18. junija. Dunajska JZeit" priobčuje k vojnim poročilom, daje armada Wurm le šo 15 km od Benetk oddaljena. Benetke so vsled tega napredovanja že v območju naših topov. Avstrijsko uradno poročilo od srede. K.-B. Dun a j, 19. junija Uradno se danes razglaša: Južno krilo bojne skupine feldinarSala v. Boroevio pribori si v nadaljnem prodiranju nove uspehe. Kanal Fosetta smo na večih krajih prekoračili. Italijan se neumorno trudi, da ustavi naše prodiranje. Na ozkih prostorih pridobijo se mnogoštevilni vjetniki različnih iz raznih oddelkov sestavljenih skupin. Močni sovražni napadi, ki so se vršili posebno ljuto na obeh straneh železnice Oderzo-Treviso, razrušili so se deloma v našem ognju, deloma v borbi mož proti možu. Divizije generalobersta nadvojvoda Josef predrle so na južnem obnožju Montella več italijanskih črt. Število vjetnikov narašča. Na gorski fronti bile so naše 16. t. m. zavzete postojanke med Piavo in Brento ter južnoshodno ^.siaga zopet cilj ljutih naskokov. Sovražnik vkljub velikim izgubam nikjer ni zamogel pridobiti kake uspehe- Tudi na Dosso-Alto-bregu naskokyvali so Italijani vedno zamanj. Na zahodni tirolski fronti artiljerijeki boji. Uififlufl-fifl ^ef generalSfcaba. Nemško uradno poročilo od srede. K.-B. Berlin, 19. junija. (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča. Armadna skupina prestolonaslednika Rupprechta. Živahno poizvedovanje infanterije. Delni napadi sovražnika od Niepe-gozdu in 8cveroshodno Bethune so se odbili. Artiljerijski boj oživel je le v nekaterih j oddelkih. Armadna skupina nemškega ' prestolonaslednika. Jugnzahodno od Domieres ostal je rano zjutraj napad francoskih regimentov brezuspešen. V severoshodnem delu gozda pri Villers-Cotterets na dan večkrat ponovljeni naskoki potisnili so našo shodno pri Montgnentu naprej molečo črto nekaj v znotranje. V oddelku Chignon severozahodno od Chateau-Thierry prodrlo .]e več sovražnih kompanij k napadu. Napadi so se odbili od predstraže. Artil)eri.]a in metalci min obmejali so z ve-1-kim ognjem sovražne postojanke pri Keimsu. Nastopni oddelki infantarije. privedli so 50 vjetnikov. Prvi generalkvartirmbjster Lndendurff. i i Mariboru ob Dravi kupi tovarna za vnovčevanja sadja in zelenjave v vsako množino borovnic. Večje množine v bližnji okolici bi lahko odvozila z lastnimi vozili. Prevzame in izplača se takoj v tovarni Maribor, Tegett-.*. hoff-ova cesta štev. 3. Varčen in previden gosi kupi in nabavi si že sedaj: Ročni mlin, kotelj za Žganje žgati. vago, gnojno pumpo kakor vsa tukaj ne posebno naSteta gospodari ja in mašitie, da jih pravočasno ctobi pri Ivrdke za mašine: Alpenlandische Verkaufstelle „zum Lal Leoben, Langgasse 1 (Obersteiermst "S8S»" Zastopniki se iščejo. Kramarij o mogoče na deželi, v farnem okraju z nekaj gruntom želi se v nakup vzeli. Interesent je tudi pripravljen, si kramarijo na novo vre-dili. Natančne ponudbe proti povračilu poštnih izdatkov in plačilu honorarja na M. Roth, Zgornji-Breg 4 (Ober-Rann b. PetUu) P" Pfi"-_____________f« = Vabilo = katero se vrši v soboto dne 29. junija 1918 ob 2. uri popoldne. Dnevni red; 1. Odobrava zadnjega zapisnika. 2. Prečitanje računskega zaključka za J. 1917. 3. Razdelitev čistega dobička. 4. Raznoterosti. Hranilno in posojilno društvo (Spar- uod htiil- no sir. h-iki. dnevi«'; junija 191 p. Franc Possek načelnik. Ročni mlin za žito za drobljenje in fino mlelja vrst zrnja. Prosto, a zelo'J delo, se ne pogubijo in z lahko zamenjajočo se p trdega jekla. — Cene bri jala, z embalaže: 'L gonili lesom, teža okoli 12 kg I z ročajem, teža okoli'1 K 100. RazpoŠiljalev od f proti naprejplačila ali Takoj za dobili pri^ F. W0LFS0HN,Dunaj II., 0WIIOB1 Zastopnike se išče. Čudežno ročno šili samo K 4*90, šiva kar najhitreje kakor | stroj štep-štihe. Najboljša iznajdba, s katei moreš usnje, raztrgane šolnje, konjsko o odeje žaklje, kakor vsakovrstne štoie iti sam zakrpali in zašiti. Neobhodno potrel vsakogar. Garancija za rabljivost. Cena koij nega ročnega šila s cvirnom, 4 Različnimi mi in navodilom en kos K 4 90, 3 komadi K Yi% Pošilja se po poštnem povzetju po M. Swobrj Dunaj III/2, Hiessgasse 13. 278_______________ . Najepši spomin Kav se- Vam p> sije, če mi pošljete fotografijo. Posnetek popolnoma podoben. Gena K 22 — Prosim naročila na Marko Ems', Gradec, Kloster-wiesgasse 25. 120 D;nn sodo," obleko' čevlje, perilo za mast, olje, moko, kokošjo pičo ali maslo. Vprašanja na trgovino premoga Koroschetz, Maribor, Reiserstrasse Št 23. 244 Sveže in suhe rastline kupuje po najboljših cenah v vsaki množini Gudrun- in Morathon-tvrdka Izkoriščajte domače zaklade! Zahtevajte seznairiek rastlin, ki jih kupujemo! m Nič ni tako dobička polno, kakor vojno posojilo podpisovati potom vojnoposojilnega zavarovanja. Zahtevajte takoj naše prospekte. Glavna poslovalnica zavarovalnice „Anker", Gradec, Rail-bergasse 20. 243 . Stanovanje za posameznika z malo zemlje za obdelovanje in hasnovanje, išče stareji, osamljen posameznik, vpokojen vojak. NemSke dopise vpo-šiljati je na Karl Niemilowicz, Wien VIII., Lange Gasse 13. ™ rotni i ii zavarov Moj univerzalni ročni mlin je d sposobnejši za mletje maka. si korja, kave, ovsenega riZa, orchj pšenice, rži, ovsa, žila, koi riia itd. Ta mali ročni mlin • v bojnem času kol zelo pripnB ljeu Izkazal iu se lahko melje fcl debelo in lino. 263 1 Cena za kemad k 24-- Po$i'Ja se, ako se naprej plača iz. Dunaja po generalnem zastopslvil Maks Bohnel. Dunaj, 27, flUtlg. 51. Ceniki zastonj Prava „gillette" rezila. Stroji za briti in za lasi rezati Stroj za brili, fino posrebran, z 6 dvoreznimi uii^in-ilnimi „Gilette-* rezili, niklasla priprava za čopič, eno zrcalo, vse v lepem eliuju, kompletno . ..... K 30'— Enak stroj »Večette . K 24' Slroji za lasj razati na 3 ram, 7 mm in 10 mm oclgosti las K 24 — Ista prima kako'oslj . . K 30 — Vpošilja se le ako se naprej plača iz Dunaja po generalnem zastopslvu 264 Max Bohnel, Dunaj IV., Margaretenstrasse 27, Abt. 51. 264 —.--^--. ^-~^-~^~ hvaležnih odjemalcev zamore potrdili, IUOlUUU oa nas uničevalec korenin „Rla- balsam*4 v treh dneh odstrani kureč-ja očesa, bradavice in trdine kože. Uspeh zajarrčen. Cena 3 K, 3 tube 7 K, 6 tub il K. Zobobol odstrani „fides", ne samo pri votlih zobeh, ampak tudi pri revmatičnem zobo-bolu, kjer drug_a sredstva nimajo nika-kega uspeha. Ce ne pomaga, denar nazaj. Cena 3 K, 3 tube 7 K, 6 tub 17 K. Ni ga več zobnega kamna, ne neprijetnega duha iz ust. Snežnobelc zobe za-dobite pri rabi „Xiris", zobni fluid. Učinek takoj. Cena 3 K, 3 steklenice 7 K. Pogane in miši zginejo po rabi podganske smrti (Rattentod.) Ce brezuspešno,. denar nazaj. 1000 zahvalnih pisem Cena 4 K, 3 Ssatljice 9 K. Stenice, uši, bolhe. Ščurke uniči dosledno ,,Thier»." Cena 3 K, 3 škatljice 7 K. Prah za mrčesje 2 K. Kenieny, Kaschau (Kassa) Madžarsko (Ungarn). Postfach (poštni predal) 12/C-72. 27» 5693 03 D7�A — 7 — fiir das in Pettau (Untersteier) in slowenischer Sprache erscheinende Wochenblatt „Staj ere" wird gesucht. Antrage an den Prefiverein ,ŠtajerC, Pettau ■ K 92-50 K 96- Davka prosto 5%0\0 drževno posojilo po Davka prosto *>%°\0 državno zadolžnice po . Podpisovaleč sprejme ^o bonifikacije in pri amortizaenem državnem posojilu vrhutega še bonifikacijo enomesečne obresti. Vračevalo in izplačevalo bo se državno posojilo v letih 1924—1958 A potom izžrebanja. ■ . Odpovedati zamorejo se državne zadolžnice v svrho povračila z dnevom zapadlosti vsakega kupona na dobo 5 mescev. Hita Posebno ugodno za podpisovalce pri prodaji različnih vojaških predmetov (konj, vozov itd.) ob demobilizaciji. ---------------- * REV »isuje se od 28. maja do 2. julija t. L f^iyfij^s! Pojasnila pri vseh uradih in denarnih zavodih! Vsak. naj podpisuje! ,0WQ ATXZXKEA sum i m muni m niwiiiwii temeljito ozdraviti ? ===== Tisoči že ozdravljeni! Bolečine v udih in členkih, otekli udi, pohabljene roke in oogfl bodenje, bo- lesli v rajnih delii) trupla, ja celo slabost oči in posledice revmatičnih ter gihtifnih bole/ni. 116 Ponudim Vam naravno sredstvo za ozdravljenje! Ne univerzalna medicina, marveč t 1'ravilo, kakor ra daje dobra mati natura ,i bolaneroii človeštvu Vsakdo dobi poskuSnio brez troškovl Pišite mi lakaj, pošljem Vam moje sredstvo in podučno razpravo popolnoma brv/, troš-kov, Postali bodetc moj hvaležni pristaš. Expedition der Opern Apotheke Budapest VI. Abteilung. Zagotovljen uspeh Minn pisen < sili. mM oa iozoolago. polna krasna prša dobitu pri r»l>i med. dr. A. Rix kreme za prša. ■ Gar, neškodljiva za »salto srai iki Mtci sirarni aspah. Se rabi zu-iaojs. Poizkusila do;: K -5 —, vol. ciozs, eadosiuje (a aspeh, K 10'—. tati«. L lii Prlparafe tej !L Locirali Raspo&ljatev strogo d i io p-;-ri:;ii?r.;r. VToraam: » Lj>iblju:i leKantt'*)« „abtt" m cat ki razume vsa viničarska .dela, se proti dobrim pogojem sprejme za eno gorico v Zgornjih Halozah. Vstopi v josoni. — VpTBSa SB pri upravništvu ;,Štajerca." 2?4 Priprosta kuharica za 3—4 poletne mesce, katera zna tudi imeti pri sebi otroka, se preti dobrem plačilu sprejme v Zgornjih Halozah. — Vpraša se pri upravništvu „Stajerca". 273 —- ponujam, Dtsfh, olje za rabo pri vrtanju, \ za usnje, Hontsch, olje za pranje, ntsch, vazelino, Hontsch, „Tovotte-f, Hontsch, fluid (za impregniranje ftsa), Žolto žveplo za sode, Fedeko, ročne žitne mline. m >T Ceniki brezplačno, ^M erslni zastop : Eppstein, Maribor ob Dravi, S&9S* -Domgasse 1. ^^žs^^rof Za suho rožno cvetje plačujemo najboljše cene. m Gudrun- in Morathon-tvrdka ll.lii,lifai,Piiifi.7l kupi F. C. Schwab, Wfij,-PBttau. ■ ■ • s._ _ . _.:_ i ° 1 y v se želi kupiti na Spodnjom-Štajeriu. Želi se lepa lega, če mogoče "vse arondirano z inventarjem in stavbe v dobrem stanu. Ponudbe pod „Gutskauf" na upravništvo tega lista. 268 4982 6369 • • marji Miihlerbeutel pajtelje za mlinarje se dobi pri Dobri aparati za briti in lase striči l-a britev it srcbrnoga jekla Iv SHiO, i'—, 5'—, gajliklana K -l*--, 6" —, znamka„Perfekt" sGklinjami K 1C—, 20-—, rezervne klinjc 1 tucat K 6'—. I-a stro'i za lap" a'riei K 11'—, Vb—. Izmenjava dovoljena ali denar nazaj. BazpoSOjaiev po povzetju ali naprej-plačilu po t:, in kr. dvornem life-rsntu Hanns Konrad, eksporfna in razpošiljalna MS« Brllx št. 1741 Češko). 51 „Šlajerc" • petek, datii | prihodi« očnina si - Za celo l< . po! le Četrt I Za Ogrsk Kraste lišaj, srbenje in druge kožne bolezni odpravi hitro in sigurno domače mazilo Paratol. Ne umaze, nima duha, se more torej tudi .čez dan rabiti. Mala posoda K 3*50, velika posoda K 6'—. — Nadalje Erašek Paratol za varstvo občutljive kože, ena Ikallja 2 K 50 h. obi se oboje pri naprej-pošiljatvi svote ali povzetju na nsslov: Apotheke M. Klein's Paratol-Werke In Budapest VIl-20., Ror.sa utcza 21. 32 Za odpravo peg se raznovrstna sredstva rabi. Vsa ta sredslva temeljijo na istem principu, da se pege s sredstvom blede napravi. Ta način je napačen. Ako se hoče pege odpraviti, potem ne zadostuje izb.edenje, ker j iste pri odmoru v rabi dotičnejra sredslva se zopet po- i javijo. Mora se jih lorej popolnoma uničili. Umetna od-prava peg, flekov in miteserjev je le mogoča s tako i zvano Santo-kremo. Obraz se vsak dan s to kremo namaže in potem s Santo praškom izmije. . Pege se i s to senzacijonelno kremo v kratkem času popol- j noma odpravi in pokaže lepi, belo-rdeči teinl. Ta krema je po navodilu univ. profesorja dr. Hager napravljena. Postavno varovana je tudi danes edino garantirano učinkujoče sredstvo ler popolnoma neškodljiva. Ena doza zadostuje popolnoma. Cena 5 K. Po pošti 95 h več. Vsaki kremi se priloži navodilo ter vrečica praška zastonj. Diskretna razprodaja. Se dobi po pošiljatvi svote v pisemskih znamkah, po poštni nakaznici ali po povzetju J. Kukla, Prag, Perlgasse 31. 155 za podgane K 7-50, za mia vlovi brez nadzorstva do 40l noči. ne zapusti duha in se p| Past za ščurke „R a p i d", lisi in Rusov v eni noči, po K 880. NajuspeŠj muh „N ova" K 5-20 komad. Povsod najboj Mnogo zahvalnih pisem. Razpošiljatev po |^^ štnine 90 v. Exporihaus Tintner, Wlen, llu| gasse Nr. 26/P. __ (Jredništv šlvosens vsake vrste, jute, odi gledališki celo 1 pol le aročnim aprej. P vinarjev za eno dopisnico Vas sunse moj glavni katalog, ki j st Vam na zahtevo zastonj dopošlic. Prva fabri-ka ur Hanns Konrad, c. in k. dvorni liferant BrOx 1502 (Češko). Niklaste ali jeklene anktr-ure K 16, 18, 20. Armadne radij anker-ure K 18, 22, 26. ■ Bela kovina (Gloria-srebro) dvojni manlelj, anker- | remont, ure K 30, 32. Masivne srebrne anker-remont. ure K 40, 50, 60. Budilnice in stenske ure v veliki izbiri. 3 leta garancije. Razpošiljatev po povzetju. Izmenjava dovoljena ali denar nazaj. 386 [ M\\\,............. , (Vohnung- and DienstYermittiang) \ H 101 j službe? učence, stano« T&oja in posestva T Ptuju ievrsuje m> vrste pesredovanj« najhitreje. ¥jwa*»o)» m pojasnila v mastni stražnici (rotors) Iskiktpclj aestiega kwlttta t PtiJ«. Cm n k*f*aj* *fc MmNA mt tt. eit in S on ff»\tm tkkftim )r ti 11* 1 * *•«*■*£ * uMJ^ ta Hr%: