84
Znanstvene stvari.
Sporočilo
o XIII. odborovi seji slovenske Matice
v Ljubljani 11. marca 1869. 1.
Prvosednik dr. Etb. Costa sejo, v kteri so bili gg. bar. A. Cois, dr. J. Bleiweis, Lesar, Marn, dr. Papež> Praprotnik, Šolar, Vavru, J. Vilhar, dr. Vončina in dr. J. Zupanec, s tem prične, da se priporoča odbornikom, naj ga blagovoljno podpirajo v delovanji na prid slovenskemu narodu, ter omeni, da mu je koj prvikrat spol-niti žalostna dolžnost in klicati odboru v spomin, da smo od zadnje odborove seje zgubili dva odbornika poštenjaka, predsednikovega^namestnika in stolnega prosta g. A. K o s - a, in g. D. S a v p e r 1 a. Vsi čutimo, kaj sta slovenskemu narodu oba rodoljuba bila in kaj nam je še posebno prvi bil, marljiv delavec, izvrsten narodnjak, pravi prijatelj, ki smo ga spoštovali vsi. Smrt ju je nam vzela tako nenadoma. Cestimo danes njun spomin, da se vsi vzdignemo. (To se tudi stori.)
Na to se potrdi zapisnik XII. odborove seje, ter po listkih na mesto ranjkega g. A. Kos-a voli predsednikov namestnik, in bil je izvoljen enoglasno g. Peter Kozler,  posestnik, deželnega glavarja namestnik itd.
Po tem sporoča tajnik g. A. Lesar tako-le: „Slavni odbor! Od 12. odborove seje se jih je oglasilo 24, ki žele biti družbeniki Matice slovenske ; med temi sta dva gospoda, ki hočeta biti ustanovnika, eden pak hoče izmed letnikov prestopiti med ustanov-nike s tem pogojem, da se mu letni doneski preteklih 5 let vpišejo za ustavnino prvega leta in da za 2. leto koj plača 10 gold. ustanovnine. Ti so: (tajnik prebere imenik in stavi predlog):
„Naj slavni odbor vse sprejame med Matičine družbenike in privoli, da se poslednji prepiše med ustanov-nike." (Odbor pritrdi nasvetu.)
Po tem takem se je število Matičinih udov pomnožilo za 24, in glavni knjigi je poslednja številka 1536.
Odsek v poslednji seji izvoljen, da sestavi opravilni red, ki se v potrjenje predloži V. občnemu zboru, dovršil je svoj posel do zadnjega oddelka ter ves opravilni red predloži v prihodnji odborovi seji. —
Posel za vredovanje „naučnega slovnika" se je 18. februarja razpisal in obrok do 1. aprila postavil prosilcem.   —
Matica ilirska nam še ni poslala Stanko Vrazove slovenske slovstvene zapuščine, niti je dosehmal odgovorila  našemu listu   od  16.  oktobra 1868.  leta.  — O
85
nabiranji „narodnega blaga" se je v „Novicah" naznanil in tudi vsem gimnazijam slovenskih krajev poslal dotičen poziv, in to o vseh Svetih lanskega leta. Odsek za izdavo narodnega blaga, kteremu so se izročile vse poslane stvari, bode povedal, kteri nabiratelji so doslć poslali kaj blaga. —
Gosp. Matija Majar, kteremu smo še posebej pisali zarad njegove nabirke, odgovoril nam je 7. novembra 1. 1. mimo drugih stvari to-le:
„List 227. slavnega odbora me je osobito prijetno iznenadil, v kterom očitate željo, da bi svoju zbirku narodnih slovenskih pesen, pripovedek itd., Matici slovenskoj poslal. Istina, jaz imam ne malo takoga slov-stvenoga blaga, pa sedaj ga še poslati ne morem, ker ješče neprestano svoj spis dopolnujem i uredjujem — dogotoviti ga nameravam blizo v jednom^ leti, to je, blizo do konca septembra 1869. — — — Čudno se mi zdi, da se nikada ne spomene niti v sejah Matičinih niti v „Novicah",  da v zapuščine Vrazovoj j % moja sbirka
zraven Cafove naj večji i naj bogatejši. — Čudno!-----—
V veliku čast si štejem to, da bi želeli zvedeti moje misli in skušnje o nabiranji i izdavanji narodnega blaga. — Pred vsem bi bilo dobro, da Matica sklene, kako misli te reči izdati: ali kakor knjigo slovstveno-učeno za ljudi učene, ali za priprosto ljudstvo, p. pesmaricu. —-To je najprvo vprašanje pri vsakoj slovenskoj knjigi, sicer tudi najučenejši človek ne ve, kako knjigu spisati ali urediti. — Kada svoj spis dogotovim blizo v jednom leti, oglasim se spet pri Matici." —
Trije zemljevidi slovenskega atlanta še niso v tiskarni. — Vsled naročila, prejetega v XII. seji, pisali smo koj 16. oktobra v Hildburghausen, da ustavimo pogajanje z ustavom, če ne more izpolniti nam dane ponudbe, da namesto nemških imen tiska slovenska. — 25. oktobra smo prejeli odgovor, da mu to ni mogoče, ampak da se mora v ta namen vrezati popolnoma nova plošča, in tako bi Avstrija v 1000 iztisih stala 200, a v 240 iztisih 240 tolarjev.
Na to smo se obrnili v Zagreb z vprašanjem, ali se Slovenci ne bi v atlantu mogli zediniti s Hrvati. Gosp. Erjavec nam je odgovoril to-le: „Hrvaško na-mestništvo, ki je v svojo skrb vzelo izdavanje potrebnih šolskih knjig, mislilo je tudi na zemljepisni atlas ter se je že 1. 1861. ali 1862. pogajalo s Peterman-ovim zavodom, ki je cel6 svojega agenta poslal v Zagreb. Na to pogajanje razbilo se je o prenapetih zahtevah omenjenega zavoda in hrvaške šole so bile brez hrvaškega atlasa do letos. Početkom tekočega leta izdala je knjigarna Albreht & Fiedler 1. del atlasa z 9 kartami, in tega je vlada tudi potrdila za rabo na srednjih šolah. Da bode si. odbor sam na svoje oči videl in potem mogel soditi o tej stvari, zato mu pošiljam 1 iztis tega atlasa na ogled.
Akopram nisem pozvan, niti da izrekam svoje mnenje o tem atlasu, niti da si. odboru dajam svete, predrznem si vendar staviti neke opazke:
1.  kakor priča ta atlas, zlasti pa 7. karta, moči je tudi v litografiji izdelati dosti lepe karte;
2.  litografija je mnogo cenejša nego rezanje v baker ali jeklo;
3.  dvojim, da bi atlas v tej obliki vstrezal željam si. odbora;
4.  hrvaški atlas se zarad nekih pri nas nerazumljivih terminov ne more rabiti;
5.  založitelja ne dasta svojih kamenov, da bi se na njih oni Slovencem nerazumljivi izrazi brisali i s slovenskimi zamenili, ker se nadata, da bode skoro treba druzega natisa;
6.  Albreht i Fiedler bi sicer prevzela v delo slovenski atlas, pa jaz mislim, da bi si. odbor drugde —
morebiti v samej Ljubljani — našel umetnika, ki bode še bolje i znabiti tudi ceneje mogel ustreči zahtevam njegovim."
Ni dolgo, kar nam je v atlantovih zadevah gosp. Cigalejpisal to-le:
„Ce Matica hoče izdajati zemljevide in če odstopi od bakroreza, najboljše kaže, na litogr. zavod Koke na Dunaji obrniti se; on po kamnotisku dela lične in najcenejše zemljevide."
18. februarja t. 1. pa smo v tej zadevi odgovor na naše pismo od 26. oktobra 1868. leta prejeli od Ign. Videky-ja, tehničnega uradnika na Dunaji. On se nam je bil, kakor je bilo slavnemu odboru povedano, že meseca maja 1868. 1. ponudil, da hoče Matici delati zemljevide; a ker smo se takrat že pogajali s Hildburg-hausenskim zavodom, zato smo mu pisali še le potem, ko smo pogajanja ustavili z omenjenim zavodom. Vi-deky nam je na ogled poslal nektere svoje izdelke, ki so res izvrstni; zahteval je pa na ogled dobiti Meverjev atlant, predno nam more povedati ceno. Mi pa smo mu koj 18. februarja odgovorili, naj si ga ogleda v kteri dunajski bukvarnici ali pa pri g. Cigaletu. — Na to pismo nam še ni došel odgovor.
Vsled odborovega sklepa v XII. seji o Schodlerjevi knjigi „Buch der Natur" smo najprej g. Kobra v Pragi, ki je v češčini izdal to knjigo, vprašali, ali nam on ne bi hotel prodati ali posoditi dotične slike. Prejeli smo odgovor od 28. novembra 1868. leta, da tega ne sme vsled dogovora s Viewegom, založiteljem nemškega izvirnika, ker si je ta pridržal pravico do privoljenja za prevode te knjige v druge jezike. — Na to smo se 3. decembra obrnili do Viewega v Brunšvik s prošnjo, da Matici privoli prevod na slovenski jezik in naznani pogoje, s kterimi oddaja slike. — 14. decembra smo prejeli odgovor, da nam privoli prevod proti temu:
a)  da se slike rabijo le pri slovenskem prevodu, da se nikomur niti prodajo niti posodijo, sicer mora Matica dvakrat plačati slike;
b)  da se Matica zaveže, vse slike, ki se nahajajo v »Schodlerjevi knjigi, kupiti in novce naročilu priložiti.
c)  za vse slike v svinec vlite zahteva 550, v bakru pa 1100 tolarjev.
d)  da Matica g. Schodler-ju, vodji v Moguntu, plača 100 gold., in
e)  da slike dobimo šest tednov po naročilu, kteremu se mora koj priložiti dotični denarni znesek.
21. decembra 1868. 1. se je odgovorilo Vieweg-u, da Matica sprejame vse pogoje; predno se pa konečno sklene pogodba, prosili smo, da nam eno sliko pošlje na ogled, in to isto v svincu in bakru, da si. odbor sklene, kakošne slike odobri. — Gosp. Vieweg je tej naši želji ustregel, in g. Blaznik nam je dotično sliko vtisnil. Slika in natis se si. odboru na ogled predložite, ko bode govor o 4. točki pod črko d) dnevnega reda. — Slavni odbor je 12. seji sicer pooblastil „odsek za izdavanje knjig", da sme sam preskrbeti slike, a ker ta stvar globoko sega v novčni žep, zato je sklenil, poprašati si. odbor.
Da vemo, kedaj nam bode treba naročiti slike, vprašali smo g. Tušeka, čegar delo (fizika) pride prva na vrsto, kedaj se smemo nadjati rokopisa; dobili smo odgovor 19. februarja t. 1., da nam nekaj rokopisa utegne poslati do konca aprila, konec julija meseca pa da mora biti gotov z vsem. Z besedami „Slike pa — prosim — naročite le koj" sklepa svoj list od 18. februarja.                                              (Kon. prih.)
92
Znanstvene stvari.
Sporočilo
o XIII. odborovi seji slovenske Matice
v Ljubljani 11. marca 1869. 1. (Konec.)
Gosp. Ivan Koseški je gosp. dr. Jan. Bleiweisu pisal, da Matica do velike noei dobi veliko zbirko njegovih še nenatisnjenih pesem in popolnoma izdelano tragedijo „Mesinska nevesta". — Večletne vroče želje, da Matica izda poezije Koseskijeve, se toraj spolnijo. „Slovenskega S taj ar j a" II. snopič še ni v tiskarni. — 20. oktobra smo g. pisatelje, ki so prevzeli to delo, prosili poslati nam rokopise; g. dr. Srnec nam je odgovoril, da do konca 1868. leta dovrši svojo nalogo; g. prof. Pajek je odpisal, da svojo zadačo zvrši, kolikor preje mogoče; g. dr. Gršak pa je naznanil, da
svojo dolžnost stori do 15. januarja 1869. leta. — Drugi niso še odgovorili. -~ Prejeli pa dosle nismo še nobenega rokopisa. Zato moramo čakati tudi z rokopisoma: „telesne in dušne razmere", ktera sta nam bila že lani izročena.
Gosp. Levstik nam je Vodnikov rokopis izročil 24. februarja t. 1.; dal se je v presojevanje gospodom J. Marnu, Šolarju in Praprotniku, kterih eden bode poročal o njem pri 4. točki in črki a) dnevnega reda. Jaz naj tu samo to omenim, da gosp. Levstik je bil šel po naročilu odsekovem v Javornik, da bi v bar. Cojzovem arhivu, ki seje reklo, da hrani mnogo Vodnikovih pisem, preiskal ta pisma in v Vodnikov življenjepis vvrstil vse, kar utegne zanimivo biti občinstvu. Gosp. Levstik se je vrnil s sporočilom, da je bil jako uljudno in prijazno sprejet, a da ni našel celo nobenih spisov Vodnikovih.
Gosp. Godec nam ponuja rokopis v „jabelčnih plemenih" s slikami. O njem bode v odsekovem imenu sporočal g. dr. Jan. Bleiweis pod točko 4. črka c).
Prejeli smo Vil. Ogrinčev rokopis „Najdenec", zgodba poleg francoskega. — Naj si. odbor temu rokopisu voli presojevalce. (Izvoljeni so bili gg. Šolar, Pra-protnik in Vavru.)
a)  Batjuškov, tajnik pri društvu za izsledovanje in izdavanje narodnih spominkov po zapadnem Ruskem, poslal je Matici en iztis   „sbornika   pamatnike   Volvni, t. j. Volhinije (14 risunkov z objasnoviteljnim tekstom) s pristavkom,  da če pošiljati jej tudi naslednje, kakor bodo izhajali. — 24. novembra smo se mu zahvalili za ta   dar in  v znamenje hvaležnosti smo mu po prečast. Mih.   Rajevski-ji   poslali   vse   dosle   izdane  knjige   ter mu obljubili pošiljati  tudi  one,   ktere v prihodnje izda Matica.
b)  „Srbsko učeno društvo" je 27. okt. u. 1. vprašalo, ali Matica ne bi ž njim hotela stopiti v zvezo književne vzajemnosti? 17. novembra smo mu zagotovili to zvezo ter mu poslali vse naše dosle izdane knjige; in tudi ono nam je poslalo svoje.
c)  Od Moravske Matice smo 18. februarja prejeli „Kniho Tovačovska od Brandla" in „Časopis Matice Moravske na vvmenu". — 19. februarja smo jej tudi mi poslali vse svoje knjige ter jej zagotovili djansko zvezo književne vzajemnosti.
Po vsem tem stavim naslednji predlog: Naj slavni odbor danes potrdi to ravnanje. (Odbor pritrdi temu nasvetu).
d)  Gosp. dr. J. Bleiweis je odseku za izdavanje knjig izročil pismo, v kterem g. Louis Leger, profesor slovanske literature v Parizu, razodeva želje po vseh Matičinih knjigah.
e) „Novice" v 8. listu naznanjajo, da se je v sv. Frančišku v Kaliforniji osnovala čitalnica, ki se je do vseh slovanskih zavodov v Evropi obrnila s prošnjo, naj bi jej poslali knjig, časnikov in podob, da ž njimi ozaljša svoje prostore. Ustanovitelj te čitalnice je Dal-matinec gosp. Radović. Pooblaščen darila sprejemati je Pavlo Steič, stud. med. v splošnji bolnišnici na Dunaji. Te čitalnice kakor tudi g. Leger-jeve želje omenil sem zato, da stavim predlog: „Naj slavni odbor privoli, da Matica vstreže obema prošnjama."   (Odbor pritrdi.)
f)  Gosp. Daš kov „direktor moskovskago muzeev" nam je poslal knjigo: sbornik antropologičkih i etnograf, statej v Rossii i stranah ej priložaščih." — Jaz nasvetujem: Naj Matica v zvezo književne vzajemnosti stopi z rumjencovsko muzej o v Moskvi." (Odbor pritrdi.)
g)  Gospa Marie de Neef, rojena Fleck v Trstu, Matici ponuja Valvazorjeve knjige s prošnjo, da jej naznanimo, koliko bi hoteli dati za-nje. — Da bi si. odboru vedel kaj bolj natančnega povedati, odpisal sem
93
jej ter jo vprašal, naj pove, za koliko bi jih dala Matici; 2. dne t. m. sem dobil odgovor, da jih pod 400 gld. ne more dati. — Zato mislim, da Matica ne kupi teh knjig.  (Tudi odbor je te misli.)
Gosp. J. Marn se pismeno zahvaljuje si. odboru za knjige, gimnazijalnim učencem v XII. seji darovane. — Gosp. Janko Pajek, gimnazijalni profesor prosi, da si. odbor dijakom mariborske gimnazije blagovoli darovati nekoliko iztisov „Olikanega Slovenca." — Tej prošnji se pridružim tudi jaz v imenu učencev ljubljanske realke, ter pristavljam, da bi jej koristilo tudi nekoliko iztisov „rudninoslovja" in „štirih letnih časov". — Na to tudi g. Praprotnik izreče željo, da Matica nekoliko iztisov svojih knjig podari obrtnijskim učencem št. Jakobske glavne šole; g. dr. V on čina pa isto željo izreče za družbo rokodelskih pomočnikov. (Odbor mariborskim učencem podari: 10 iztisov „olikanega Slovenca", 20 iztisov „štirih letnih časov" in 20 iztisov „rudninoslovja"; ravno toliko učencem ljubljanske realke; knjižnici št. Jakobske šole 10 iztisov imenovanih knjig; rokodelski družbi pa 3 iztise „olikanega „Slovenca".)
Po zaslišanem sporočilu gosp. prof. Šolar pove, da so narodnega blaga dosle poslali naslednji na-biratelji: 1) Gosp. Oroslav Caf, beneficijat na Ptujem, 2 snopiča (83) „Narodnih pesmic"; 2) gospodje Martin Zarnik, učitelj v Kropi, Frančjšek Pozni k, poslušalec tehnike v Gradci, M. K., S. Z. in O. P., gim-nazijasti 1 knjigo (s 186 str.) narodnih in druzih pesmi, pravlic, pregovorov itd. večidel nabranih v Kropi; — dalje g. Fr. Poznik 1 snopič „svetih pesmi", prepisanih iz starejše zbirke J. Josta v Kr.; — in M. K. 1 star snopič večidel „svetih pesmi"; 3) gosp. Matevž Trnovec, sodnijski uradnik na Primorskem, 1 snopič (27) „narodnih (večidel pobožnih) pesmi", nabranih po Goriškem in Beneškem; 4) gosp. A. J., gimnazijast, 1 snopič (17 str.) pesmic iz Gorenjskih Begen; 5) gosp. Gašper Križnik iz Motnika 1 snopič (58) domačih pesmi; 6) gosp. Frančišek Sajevec, zasebni učitelj v Motniku, 1 snopič (21 str.) „narodnih pesmi, pripo-vedek, pregovorov, običajev, vraž in imen." — (Zbirka se je na znanje vzela.)
4. Odsek za izdavanje knjig nasvetuje: a) naj se da tiskati Vodnikov rokopis. Izročilo se je bilo to delo g. Levstiku, in ker je pred nekaj dnevi poslal Matici razun poezij in komentara tudi nekaj prozaičnih spisov skoro dodelanih, zato so prevzeli to v presojevanje gg. Šolar, Marn in Praprotnik; poročal je o njem gosp. prof. Šolar. Po daljem razgovarjanji se sprejame nasvet dr. B1 e i w e i s o v, da Matica izdd spise Vodnikove: življenje, poezije s komentarom, pa tudi prozaični del; kako naj se vravnajo, kaj opusti ali premeni, to naj z vrednikom gosp. Levstikom dožene odsek za izdavanje knjig. — Dalje omenjeni odsek nasvetuje: b) naj se izda Koledar in Letopis za 1870. leta. Odbor pritrdi; vredbo koledarjevo prevzame g. tajnik Lćsar; — o letopisu pa razodene g. dr. Bleiweis, da mu nikakor ni mogoče pri tolikih opravilih še dalje vredovati leto-pi , in toraj nasvetuje prof. Marn, naj letopisovo vre-dovanje prevzame prvosednik Matičin, g. dr. Costa, sam. Nasvet podpirajo vsi vprični odborniki, in se sprejame ter ob enem določi, da se^ po „Novicah" o tej priliki vnovič povabijo pisatelji. Ze pred to razpravo je bral dr. Bleiweis iz pisma g. odbornika Trstenjaka željo, naj Matica opusti izdavanje „Koledarja" in izdava vsako leto 3 zvezke časopisa, kteri bi bil namenjen strogim znanostim in vednostim, po izgledu češkega muzeja. Predsednik dr. Costa opomni, da je to že odborov sklep (glej sporočilo 5. in 6. odborove seje), ki se izvrši brž, ko dojde dokaj primernega gradiva. —
Gosp. Godcev rokopis: „Jabelčna plemena" naj se c) po nasvetu odsekovem ponudi kmetijski družbi. Gosp. dr. Bleiweis, spis na tanko pregledavši, hvali delo, ki kaže izvedenega sadjerejca; al le odlomek je iz velike sadjereje, in zarad podob, ki bi morale malane (iluminare) biti, stalo bi na stotine gold., zato bi ga zdaj tudi družba kmetijska ne mogla sprejeti. Enoglasen je bil tedaj sklep, naj se g. pisatelju pošlje nazaj. — Za „Schodlerjevo fiziko" naj se č) naprosijo za presojevalce gg. prof. Vurnar, J. Zajec in dr. Zupanec, in d) kupijo naj se cenejše, v svinec vlite slike; le g. Lesar je priporočal one v baker.
5. Blagajnik g. dr. Zupanec nasvetuje: Naj Matica skuša kupiti hišo v Ljubljani. Ta nasvet podpirata pismeno tudi gg. odbornika Trstenjak in B. Raić, — uni s pristavkom, da bi ta hiša utegnila prva začetnica biti za slovenski muzej, ta pa z željo, naj bi se v nji napravila narodna tiskarna. Tudi pričujoči odborniki pritrdijo blagajnikovemu predlogu, in volijo se v ta namen v odsek: gg. dr. Zupanec, Ivan Vilhar, Anton Lćsar in prvosednik dr. Costa tako, da oziraje se na razodete želje dovršijo to opravilo, vendar preden se pogodba podpiše, naj se predloži odboru v konečno potrjenje.
Naposled naznani g. dr. Voncina, da g. dr. Franjo Eački podari po njem Matici slovenski svoj mnogo-cenjeni staroslovenski „Asseraanov ili Vatikanski Evangelistar", za ktero darilo mu odbor sklene poslati pismeno zahvalo.