Srečno novo leto 1986! informator glasilo delavcev sozd emona ljubljana Leto 16 december 1985 št. 153 ■ Novoletni intervju s predsednikom poslovodnega odbora SOZD, Borutom Šnuderlom Boljša kvaliteta dela, storitev in blaga Ob izteku letošnjega leta smo kot običajno zaprosili predsednika poslovodnega odbora SOZD Emona, Boruta Šnuderla, ki je bil letos avgusta Ponovno imenovan na to odgovorno funkcijo za naslednje štiriletno obdobje, da oceni pravkar iztekajoče se naše poslovanje in delo v 85. letu in nam spregovori o poglavitnih delovnih nalogah za 1986. leto. - Kako ocenjujete 9-mesečno poslovanje sozda in seveda tudi celoletno? »Ocena letošnjega devetmesečnega poslovanja je seveda bistveno boljša, kot je bila v enakem obdobju lani, kar je ob zaostrenih in slabših pogojih Poslovanja kot lani, nedvomno lep uspeh. Kaj to Pomeni? V prvi vrsti to, da smo bolje in več delali, da smo spoznali, da nas lahko rešujejo samo boljša kakovost dela, blaga in ne nazadnje storitev. - In sodelovanje oziroma povezovanje sozda med posameznimi dejavnostmi, ozdi in tozdi? »Mislim, da smo predvsem v 'povezovanju med Posameznimi dejavnostmi oziroma panogami znotraj sozda uspeli narediti pomemben korak naprej, 5e posebej med proizvodnjo in notranjo trgovino, kar moramo pripisati našim diskusijam in speciali-ziranim srečanjem ter konkretnim sklepom, ki smo jih ob takih priložnostih sprejemali. Tudi koordinacija dela med posameznimi tozdi in ozdi se Je tako znotraj posameznih dejavnosti - na la način bistveno izboljšala in poglobila. Vse to je seveda Potegnilo za seboj boljši plasman blaga in storitev, kar je nedvomno lep uspeh. - Kaj smatrate za glavni problem poslovanja sozda.Emone? »Mislim, da smo še zmeraj predvsem šibki ali slabotni, kakor hočete, pri planiranju. Prepričan sem, da so nam nujno potrebne še učinkoviteje načrtovane akcije za plasman našega blaga in storitev. Mislim predvsem na grupe oziroma skupine izdelkov. Vsak udarec v prazno se nam še kako pozna pri končni akumulaciji. Gre torej za temeljito Pripravo vsake akcije in čim bolj kvalitetno izvedbo oziroma realizacijo. Vsaka improvizacija se slej ko prej izkaže za bumerang. Natančno in poznaval- , sko planiranje in spoštovanje dogovorjenih rokov ter normativov so tisti nujni elementi, kijih mora-nio v prihodnje čimbolj gojiti in upoštevati pri Ysakdanjern delu. Čeprav večjih reklamacij nismo Mleli, s tem še ni rečeno, da smo z opravljenim delom - na kateremkoli področju ali naši dejavnosti - lahko zadovoljni. - Kaj torej polagate na srce vsem Emonkam in Emoncem za prihodnje leto, za njihovo delo in Poslovanje? '‘Glede na ugotovitve in letošnje izkušnje, na splošno in našo gospodrsko situacijo se moramo v (Nadaljevanje na 12. strani) ■ IZ DELA DELAVSKEGA SVETA SOZD EMONA Delegati so odločali LJUBLJANA, 10. decembra - Za zadnjo sejo v letu 1985 so delegati delavskega sveta SOZD Emona prejeli zgjeten paket materialov, ki so se nanašali na dokaj obširen dnevni red seje. Pred zaključkom poslovnega leta in pred novim poslovnim letom imajo delegati več kot polne roke dela. Po dnevnem redu so delegati delavskega sveta sozda obravnavali poročilo o rezultatih devetmesečnega poslovanja skupaj z oceno gibanja do konca leta 1985. Poročilo poslovanja SOZD Emona je podal Ivan Muhič, namestnik predsednika poslovodnega odbora sozda. Rezultate poslovanja objavljamo v tej številki posebej. Oceno gibanja do konca leta je podal po posameznih dejavnostih, ob tem pa jjiJ-udaril, da predvidevamo;’-da bo celotni prihodek za SOZD znašal 117.889 milijard din in bo tako za 72 odstotkov ’ večji kot lani. Pospešena amortizacija, tako ocenjujemo bo nekoliko nižja kot je bila planirana. Za letošnje leto so obresti od obratnih sredstev nekoliko problematične. Prvič jih obračunavamo od celotnega prihodka. Računamo, da bodo za 12 odstotkov večje kot smo jih prvotno načrtovali, oziroma bodo za 95 odstotkov večje kot so bile v preteklem letu. Koeficienti obračanja pretežnega dela obratnih sredstev zlasti zalog v primerjavi s preteklim letom so se nekoliko izboljšali. To ugotavljamo iz rezultatov za posamezne dejavnosti. Obveznosti iz dohodka bodo po oceni znašale letos okrog 521 milijard dinarjev in bodo za 13 odstotkov večje od načrtovanih in za približno 80 odstotkov večje od lanskih. V dohodku bo delež teh obveznosti za SOZD Emono kot celoto, seveda po oceni 26,6 odstotkov, torej nekoliko nižji kot je bil planiran oziroma tudi nekoliko nižji kot je bil dosežen v preteklem letu. Značilno za te obveznosti pa je, da se zelo razlikujejo v posameznih dejavnostih. Največji delež dohodka za te obveznosti gre ravno v tistih delovnih organizacijah, ki so finančno ngj-slabše. Ocenjujemo tudi, pravi Ivan Muhič, da bodo bruto osebni dohodki za 23 odstotkov večji kot smo jih prvotno planirali. Razlog za to je planiranje nižje stopnje inflacije kot je. V primerjavi z lanskim obdobjem pa bodo osebni dohodki v skupni masi večji za 91 odstotkov. Za sklad skupne porabe, je pojasnil, da se bo po oceni v primerjavi s planom povečal za 11 odstotkov glede na preteklo leto pa bo narastel za 64 odstotkov. Naše stališče bo moralo biti, da bodo sredstva za skupne porabe morala nekoliko zaostajati za porabo sredstev za osebne dohodke. Sredstva za poslovni sklad bodo za 33 odstotkov večja od načrtovanih oziroma bodo 2 in pol krat večja kot so bila dosežena v preteklem letu. Ocenjujemo, da bodo letošnje izgube znašale do konca leta okrog 15,8 milijard dinarjev, torej za polovico manjše kot so bile lani. Splošne ugotovitve kažejo, je povedal Ivan Muhič, da so rezultati poslovanja sozda Emona dokaj uspešni, da je gibanje osebnih dohodkov usklajeno z gibanjem dohodka, da je naša strategija glede na inflacijo pravilna saj zmanjšujemo razkorak iz prejšnjih let ter da je bilo veliko strnjenega za zmanjševanje izgub. Se vedno pa velja za nekatere delovne organizacje, ki so pod planskimi cilji- da bodo morale še marsikaj postoriti da bodo cilje dosegle. V nadaljevanju seje so delegati obravnavali skupne temelje srednjeročnega plana za obdobje 1986-1990 po posameznih dejavnostih, in sprejeli izhodišča za pripravo plana za leto 1986. Sklenili so, da morajo skupne temelje plana obravnavati delavski sveti v vseh tozdih in delovnih organizacijah, eventualne pripombe in dopolnitve pa morajo dostaviti plansko-analitski službi SOZD do 31. decembra 1985 leta. Na podlagi pripomb in dopolnitev bo delavski svet SOZD Emona do 20. januarja 1986 leta oblikoval končni predlog, ki ga bodo obravnavali in sprejemali delavci • Emone na zborih v tozdih in delovnih organizacijah do konca februarja 1986 leta. Na podlagi sprejetih skupnih temeljev plana bodo delavski sveti Emone sprejeli srednjeročne plane do 15. marca 1986. Na seji je bil obravnavan in sprejet tudi Samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med temeljnimi delovnimi organizacijami združenega dela v sestavi SOZD Emona in delovnih skupnostih SOZD Emona. Zatem so delegati delavskega sveta obravnavali poročilo o gibanju osebnih dohodkov za preteklo poslovno obdobje, ki ga je podal Franc Molan, podpredsednik poslovodnega odbora sozda. Osebni doodki v sozdu so rastli nekoliko počasneje kot dohodek - z indeksom 198 napram dohodku za katerega beležimo indeks 200. S sklepom so delegati sprejeli določilo, da znaša izhodiščna osnov za izplačilo osebnega dohodka 26.500 din z veljavnostjo za mesec januar 1986. Določilil so tudi da se izhodiščna osnova v prvem tromesečju 86 poveča v vsakem mesecu za 3 odstotke tako, da znaša v februarju 27.300 din in v marcu 28.100 dinarjev. Od meseca marca 1986 dalje bo delavski svet SOZD Veliki napori in uresničevanje sprejetih ukrepov pri odpravljanju izgub v SOZD Emona se v devetmesečju 1985 odražajo v poslovnih rezultatih. določil novo izhodiščno osnovo. Delegati so obravnavali tudi predlog Koordinacijsk-ga odbora sindikata za imenovanje članov komisij, ki naj bi delovla na ravni sozda in sicer: Komisije za spremljanje ustvarjalnih prispevkov - ločeno za posamezne dejavnosti v sozdu; komisijo za spremljanje izvajanja samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za delitev OD in skupne porabe in komisijo za investicije na ravni sozda. Imenovane komisije objavljamo v tej številki glasila posebej. Ko so pod točko razno obravnavali delegati obveznosti Emone pri izgradnji in financiranju Cankarjevega doma v Ljubljani so sklenili, da bo Emona svoje zadnje obveznosti kot podpisnica Družbenega dogovora poravnala. Izguba izkazana v višini 119 mio din se je v primerjavi z lanskim obdobjem več kot razpolovila. Tudi število izgubašev se je bistveno (Nadaljevanje na 4. strani) Glavni elementi celotnega prihodka SOZD Emona v 000 din 1.-9.1984 1.-9.1985 Plan 1985 Ind< 3:2 5Š:4 i 2 3 4 5 6 1. Celotni prihodke 53.431.684 91.248.660 117.888.874 171 77 2. Dohodek 6.580.159 13.149.955 16.142.362 200 81 3. Bruto osebni dohodek 3.138.783 6.223.942 7.559.551 198 82 4. Poslovni sklad 1.067.815 2.543.260 2.649.765 238 96 5. Izguba 299.653 118.993 143.297 40 83 6. Akumulacija 1.346.777 2.976.324 3.273.173 211 91 7. Sredstva za reprodukcijo 2.482.388 4.754.991 5.779.652 192 82 3. Štev.zaposlenih iz ur 11.660 11.864 11.807 102 100 ■OBISKI: Delegacija CK KP Sovjetske zveze v Emoni LJUBLJANA, 12. decembra - Delegacija centralnega komiteja Komunistične partije Sovjetske zveze, ki se mudi na obisku v Jugoslaviji na povabilo predsedstva CK ZKJ vodi sekretar CK KPSZ Viktor Petrovič Nikonov, je med obiskom v Sloveniji obiskala tudi Emono. Delegacijo je v Emoni sprejel Borut Snuderl, predsednik poslovodnega odbora SOZiD Emona s.svojimi sodelavci. Gosti so obiskali prašičerejsko farmo v Ihanu, kjer jih je o specifičnostih tehnologije vzreje bekonov ihanske farme seznanil dr. Lucijan Krivec, direktor te temeljne organizacije. Ogledali pa so si tudi primer kooperacije pri vzreji prašičev z zasebnim kmetovalcem. V razgovorih z našimi strokovnjaki so se gostje seznanili z našimi dosežki na področju Emoninega inženiringa ter z možnostmi sodelovanja s sovjetskimi podjetji. „ Z. G. Z. G. Ugodni rezultati poslovanja ■ PREDSTAVLJAMO VAM NAŠE POSLOVNE PARTNERE Tko i što Je Agrokomerc? U lancu Emoninih poslovnih saradnika, naročito u onom delu sa velikim karikama, nalazi se SOUR Agrokomerc iz Velike Kladuše. Mislimo daje naša duž-nost da čitaocima predstavimo ovu složenu organizacija udru-ženog rada, koja je tako reči preko noči postala uspješan poljo-privredni i industrijski sistem, čiji su proizvodi sa znakom AC sve više prisutni na policama Emoninih trgovina. Sredinom prošlog mjeseca su predstavili Emoninoj trgovini svoje proizvode prehrambene industrije - imaju sve - od aperitiva, juha, narezaka, gotovih jela, salata do poslastica - dali ih na degustaciju, te istovremeno su kolegama iz Emone u roječi i sli-ci predstavili sve svoje osnovne organizacije, koje predstav(jaju zakokruženu cjeliriu primarne poljopri vredne proizvodnje i prehrambene industrije. Agrokomerc više od brojki Sve je počelo prjje petnaestak godina u prelijepom i pitomom kraju krajnjeg sjeverozapadnog dijela Bosne i Hercegovine. Agrokomercova klica razvoja bila je zemyoradnička zadruga sa 47 zaposlenih, tri traktora, jed-nim kamionom. Upornost neko-licine poslovnih entuzijasta, da-nas bi se moglo reči vizionara, stvorila je od Agrokomerca jed-nog od najznačajnijih proizvod-ača hrane u Jugoslaviji. Stvaralačko-razvojna koncepcija te nove radne organizacije bila je doista ambiciozan i dugo-ročan poduhvat da se stvori sa-mostalan industrijski kompleks koji če dati znatan doprinos jugo-slavenskoj prehrambeno) proizvodnji, temeljen prvenstveno na prirodnim i demografskim pred-nostima ovog kraja. U relacijama draštveno-eko-nomskih odnos, odluka o disper- nje nove tehnolog'.' », podizanje novog objekta - često je mnogo brži od informacije koja se daje partnerima. Lice sela, zaseoka, lice je Velike Kladuše, sve to se mijenja vrlo brzo. Ni sami Krajiš-nici, navikli na iznenader\ja, nisu ponekad svjesni kako život i vri-jeme ovdje, tako reči prekonoči, donosi u vij ek nešto novo - veliko, što generacijama koje stasaju osigurava ljepšu sutrašnjost i sigurno budučnost. Lična karta Agrokomerca Osnovne djelatnosti ove Slože-ne reorganizacije udruženog rada su primarna poljopri vredna proizvodnja i prehrambeno-pre-radivačka industrija, koja u naj-večem obimu bazirana vlastitoj sirovinskoj osnovi (meso, jaja, Tatarski i vočarski proizvodi te šumske plodine). U cilju što usp-ješnjjeg poslovanja u proizvodnim organizacijama udruženog rada u ovom sistemu organizova-ne su sve potrebne organizacije uslužnog karaktera koje obavlja-ju marketing i inženjering poslo-ve, zatm pružaju transportne i skladišne usluge, vrše poslove maloprodaje i veleprodaje i dru-štvenog standarda zaposlenilh radnika. Poslovno područje Agromerca obuhvata opštine Velika Kladu-ša, Cazin, Bosanska Krupa, Slunj i Vojnič. U pogledu razvoja kooperativne proizvodnje sa individualnim poljopri vrednim proiz-vodačima i otkupa poljoprivred-nih i šumskih proizvoda, obuh-vačeno je šire područje Bosanske Krajine, Korduna i Banije i dr. U okviru Složene organizacije danas posluje trinaest radnih organizacija i to: »Peradarstvo«, »Poljoprivreda, »Puran«, »ACOM«, »Konditorska industrija«, »Delikatesa«, »Pržionica«, »Tvornica s točne hrane«, »Mar- Munib Bešlagič, direktor RO Marketing i član poslovod-nog odbora SOUR Agrokomerc (u sredini) u razgovoru sa direktorom sektora unutrašnje trgovine Emone Petrom Zuleom (levo) i šefom predstavništva Agrokomerc u Ljubljani Aleksandrom Nikičem (desno) ziji proizvodnih kapaciteta na ve-likokladušku i cazinsko opštinu te neke susjedne opštine, jedna je od važnih karika u lancu razvoja Agrokomerca. Koristenjem maksimalnih ljudskih i prirod-nih potencijala gotovo u svim mjesnim zajednicama na ovom področju naglo se mijenja izgled krajiških sela. Ta su sela postala centri za proizvod ruu sirovina: tu su farme, dehidratorske Staniče, tvomice, preradivački pogoni... Počelo se sa peradarstvom, na kojem se i danas temelji 80 pošto proizvodnje Agrokomerca. Tu je trinaest radnih organizacija sa internem bankom i više od 550 ob-jekata u kojima je zaposleno oko 8000 radnika. Zaokroženost pro-izvodnog ciklusa - matične farme, valionice, uzgojne i proizvodne farme, sortirnice, klaoni-ce, hladnjače, prerada mesa i jaja, te proizvodnje ostalih prehrambenih artikala na ovoj sirovinskoj bazi-jeda je do ključeva uspjeha Agrokomerca. Takva se proizvodnja mogla ostvariti samo zahvaljujoči izu-zetnom zalaganju ovog kolektiva, naravno uz koriščenje najsa-vremenije tehnologije i elektronike, a i zahvaljnjuči saznanju da je tradicija u kulinarstvu osnov dobre i kvalitetne hrane. Ma koliko se u Agrokomercu trudili da svojim poslovnim partnerima daju točne podatke o gigantu ovog krajiškog kraja oni to ipak u potpunosti ne mogu. Po-četka nove proizvodnje, usvaja- keting«, »Inženjering«, »Transport«, »Angropromet«, i »Društveni standard«. Na nivou SO-UR-a financijske poslove obavlja vlastita interna banka, a koordi-naciju poslovanja i razvoja Rad-na zajednica složne organizacije sa Poslovodnim odborom. Koncem 1984. godine u SOUR-u Agrokomec bilo je zaposleno nešto više od osam hiljada radnika od kojih blizu četiri stotine sa visokom i višom školskom spremom. Donedavno se za ovog velikog proizvodača hrane nije se ni znalo, jer praktično nije ni postojao. Nastao je vlastitim razvojem od nekadašnje male i anonimne zemijoradničke zadruge sa nekoliko desetaka zaposlenih radnika. Sadašnji nivo razvijenosti rezultat je prije sveta vlastite i originalne koncepcije razvoja prila-godene specifičnostima i moguč-nostima področja na kojem je nastao, dobro osmišljene kadrovske politike, velikog entuzijazma i volje nosilaca razvoja i na kraju visokog stepena jedinstvena i za-jedništva. Ovaj kolektiv karakteriše primjena najsavremenije tehnologije, dostignuča u nauči kod nas i u inostranstvu iz oblasti proizvodnje hrane i optimalne organizacije rada i poslovanja. Pored toga, ova složena organizacija se u zadnje vrijeme veoma uspješno uključuje i u meduna-rodnu podjelu rada, prilagodava-juči se stalno sve izbirljivijim zahtjevima inostranog i domačeg tržišta u pogledu kvaliteta, količine i asortimana proizvoda. Rezultat takve poslovne politike je i realizacija velikog programa proizvodnje i prerade mesa purana na področju opštine Cazin. Ova organizacija koje je jedna od poslednjih formiranih organizacija u porodici SOUR- Agrokomerc, davače inostranom i domačem tržištu tridesetijednu hiljadu tona mesa i mesnih preradevina godišnje. U cilju što uspješnijeg zatvara-nja sirovinskog bilansa za potrebe preradivačkih kapaciteta ovaj prehrambeni kombinat ulaže velike napore i sredstva za razvoj ratarske, povrtlarske, stočarske i vočarske proizvodnje, kako na individualnem, tako i na društvenem sektoru poljoprivred-nog privredivanja. Jedna od tak-vih velikih akcija je i priprema za realizacija programa uredenja 5.000 hektara zemljišta i integral-nog programa razvoja sela i-poljopri vrede Cazinske krajine. Ukupnom daljem razvoju Agrokomerca nesumljivo če mnogo doprinieti vjastiti nauč-no-istraživački institut za čije formiranje se več vrše konkretne pripreme. Sve članice SOUR-a Agrokomerc koji inače posluje uz neo-graničenu solidamu odgovornost, završile su prošlu godinu uspješno, kao i rgnijih godina. U 1984. godini ovai Kombinat je ostvario (u 000 din) ukupan prihod 62,069.065 dinara, dohodak 8.125.037 dinara i sredstva za pro-širenje materialne osnove udruženog rada 2,044.314 dinara. Izvoz koji je prošle 1984. godine ostvaren u iznosu od 20.500.000 $ izvršen je skoro u ejelosti na tržište sa konvertibilnim načinom plačanja i to uglav-nom, u zemlje Zapadne Evrope, Bliskog Istoka, Sjeveme Afrike i neke prekookeanske zemlje. Proizvodni program i osnovne djelatnosti Radnih organizacija udruŽenih u SOUR Agrokomerc je slijedeči: Radna organizacija Peradarstvo U okviru ove radne organizacije vrši se proizvodnja rasplodnih jaja u matičnim farmama lake pasmine u količini od 5,000.000 komada, u valionici se godišpja vali 2,000.000 komada jednod-nevnih ženskih piliča i u uzgoj-nim farmama se uzgoji 1,400.000 komada pilenki godišnje. Konzumna jaja proizvedena na farmi se u sortirnici prekontrolišu, sor-tiraju po težini te zapakuje 250,000.000 komada. tista tak konzumnih jaja (nekomercijalna klasa) odlazi u preradu. Pored linije lake pasmine u ovoj rad noj organizaciji, u matičnim farmama teške pasnime proizvede se godišnje 22,000.000 jaja, a u valionici koja je upravo zavr-šena vali se 19,000.000 jednod-nevnih piliča za tov. Kapacitet tovnih farmi je 18,000.000 mili-ona komada godišnje, koliki je i kapacitet klaonice. U sastavu ove radne organizacije proizvodi sejoš i ambalaža za jaja i droge prehrambene proizvode u količini od 120,000.000 komada jedinica godišnje. Radna organizacija Peradarstvo nastala je medu prvima u sistemu Agrokomerc pa je i u ne-ku roku osnov ekspanzije i sa-vremne industrijske proižvodpje u kojoj su primjepjena sva modema tehnološka rješenja koja su poznata danas u svijetu. Radna organizacija Poljoprivreda Djelatnost ove radne organizacije predstavlja kontinuitet u po-Ijoprivrednoj proizvodnji, kako u saradnji sa individualnim poljopri vrednim proizvodačima, tako i na vlastitim proizvodnim kapa-citetima. Sa razvojem preradivačkih kapaciteta rasla je i potreba za obezbjedepje sirovina koje je ova radna organizacija trebala da obezbjeduje. U strukturi proizvodnje najviše je za-stupljena proizvodnja lucerke, kukuroza, krastavaca, cikle, mrkve, mlijeka i mesa, te lucerki-nog dehidriranog brašna i šampinjona. Ukupna organizovana robna proizvodnja u ovoj radnoj organizaciji godišpje prelazi 25.000 tona, a organiziranim otkupom obezbjeduje se još 10.000 osnovnih poijoprivrednih proizvoda za potrebe prerade i izvoza. Radna organizacija Puran informator Srpskohrvatski prilog Ova Radna organizacija koja je u fazi osnivanja i treba koncem godine da otpočne sa redovitom proizvodnjom locirana je na področju opštine Cazin. Kapacitet proizvodnje ulovljenih purana teškog industrijskog tipa je u pr-voj fazi 1,350.000 komada godišnje, a konačni kapacitet je 2,500.000 komada. Proizvodnja purana je potpuno zaokrožena od proizvodnje rasplodnih jaja, jednodnevnih puriča pa do utov-ijenih purana. Ulovljeni purani nam'ijenjeni su industrijsko) pre-radi u posebnoj savremenoj mes-noj industriji koja če godišnje plasirati na domače i inostrano tržište 31.600 tona mesnih preradevina širokog sortimana. U okviru industrijskog kompleksa izgradena je i hladnjača kapaciteta 5000 tona sa svim potrebnim pratečim objektima. Radna organizacija AKOM . i i AKOM je jedna od radnih organizacija iz oblasti prehrambene industrije SOUR-a Agrokomerc koja domačem i inostranom tržištu nudi značajne količine prehrambenih proizvoda bogatog izbora. Godišnja proizvodnja supa, majoneza, začina za mesnu indu-striju, raznih umaka i proizvoda od paradajza iznosi preko 3.000 tona. U okviruvmesne industrije (gotova jela, naresci, steik, paštete, kobasičarski proizvodi i droge preradevine) godišnje se proizvodi takoder 3.500 t proizvoda. U ovoj radnoj organizaciji proizvodi se takoder vočni sirupi i sokovi i različita alkoholna piča u godišpjoj količini od 6.000 tona. Za čuvanje i skladištepje sirovina i gotovih proizvoda, za ovu i druge radne organizacije u SO-UR-u izgradenj su hladionički kapaciteti sa alternativnim sistemom hladenja od 5.000 tona. Jedan dio slatkog programa viti i keksi - omiljeni vočni sirupi, bi$|i Godišnje ova radna organizacija isporuči tržištu više od 6.000 tona proizvoda od kojih pretežno kafu u raznim oblicima i pakova-njima. va raspolaže i sa modemom te,„. nikom koja je u stanju da u rc* tivno kratkom vremenskem ra. doblju završi i složenije investk one zadatke. Radna organizacija Konditorska industrija Ovo je mlada radna organizacija koja proizvodi prehrambene proizvode, uglavnom iz slatkog programa. Raspolaže, kao i droge radne organizacije, sa savre-menom tehnologijom i proizvodnjom velikih serija. Ima izvan-redne uslove za proširivapje pro-izvodnog programa i prilagod-avapja zahtjevima tržišta u pogledu asortimana. U radnoj organizaciji instalirano je više proizvodnih ejelina kao što su (spomenimo najvažni-je prerade kakao zrna, proizvoda čokolade i bombopjera, proizvodnja tvrdih i mekih krema, proizvodnja biskvita, proizvodnja krekera, proizvodnja pekarskih proizvoda i kolača i proizvodnja listna tog tjesta. Ukupna količina ovih proizvoda prelazi 10.000 tona godišpje. Radna organizacija Delikatesa Proizvodni program ove Radne organizacije je dosta širok i raznovrstan. Naj značaj niji kapaciteti su u preradi jaja, voča i po-vrča. Godišnje se proizvodi preko 1.200 tona jaja u prahu i 5,500 tona preradevina od po vrča i voča. Pored ove proizvodnje u radnoj organizaciji Delikatesa proizvode se čajevi, gotove smjese za kolače, začini, sladoled, puding, šlag,‘ bomboni i drugi proizvodi. Osim toga pakpju se mnogi praškasti i zrnasti prehrambeni proizvodi. Ovih proizvoda plasira se na tržište godišpje preko 6.000 tona. Radna organizacija Delikatesa vrši i preradu gijiva-šampipjona uglavnom za izvoz, Ova radna organizacija zapo-šljava značaj broj radnika, što ima posebno značenje u vezi ije-šavanja problema nezaposlenosti. Radna organizacija Pržionica RO Pržionica odnedavho po-slpje kao zasebna organizacija, koja u svom programu ima Uglavnom preradu i pakovapje kafe i kikirikija. Radna organizacija Tvornica stočne hrane Savremeno koncipirana i opremljena ova Tvornica ima go-dišpji kapacitet proizvodpje (od polovine prošle godine) 180.000 tona stočne hrane za perad. Osim hrane za perad u ovoj radnoj organizaciji proizvodi se hrana za riblju mlad kao i premiksi za sve vrste i kategorije stoke. Pored kapaciteta za proizvod-pju stočne hrane i premiksa, Tvornica raspolaže sa silosnim skladištima, kao i pogonima i linijama za sušenje vlažnih zrnastih sirovina, paletiranje, odmaš-čivanje, proprioniziranje i sl. U pripremi su programi za prošire-pje asortimana proizvodnje. Radna organizacija Marketing Sve poslove oko prodaje proizvoda iz proizvodnog programa radnih organizacija udruženih u SOUR Agrokomerc vrši ova radna organizacija. Pored toga u dje-lokrug njenog rada spada i na-bavka svih potrebnih reproduk-cionih materijala, ambalaža i rezervnih djelova za potrebe ostalih radnih organizacija. U poslove ove Radne organizacije, naravno spadaju i poslovi reklame i propagande, istraživanje tržišta, promcije novih proizvoda i sl. Ova organizacija, odnosno SOUR Agrokomerc ima predstavništva u svim velikim potrošačkim centrima širom naše zemje. Radna organizacija Inžinjering Specifično je mjesto, uloga i značaj ove organizacije u SOUR-u Agrokomerc. Obzirom na intenziven razvoj koji je prisutan u SOUR-u Agrokomerc več punih petnaest godina, neophodno je bilo organizovapje ove radne organizacije koja objedinjuje poslove razvoja od ideje, izrade programa i projekata, izvodenje gra-devinskih montažerskih i zanat-skih radova, poslove nazora, do puštapja u proizvodnja novih kapaciteta. Radna organizacija Inžinjering pored s tračnih i iskusnih kadro- Radna organizacija Transport Obzirom da uspješnost P*^ smana s jedne Strane i dopre? sirovina za potrebe proizvodni1 mi ___v____________i kV- tete transportnih usluga, SOI s drage Strane, u veiikoj ovisi od blagovremenosti i kvj1. Agrokomerc razvio je vlas11 transportnu organizacij u prilaj denu svojim potrebam i potre1 ma kupaca. Svu robu sami P vozimo putem voznog parka preko 500 voznih jedinica razi tih svojstava i namjena. U ! slednje vrijeme organizovan J putnički saobračaj za prevoz žila radnika. Isto tako zna# kapaciteti transporta osposobU ni su za obavljapje prevoza ut dunarodnom transportu. . radna organizacija posjedul' značajne remontno-servisne * ......... pacitete kao i pogon za pro ranje autoguma. Radna organizacija Angropromet Angropromet obavlja P°s% prometa industrijske trgovat robe na veliko i na tnalo. RaS> laže sa nekoliko stotina maloP% dajnih kapaciteta i d vije kuče. Najvcči broj prodavnica rQn io n a nr\r)m/Gii i ciran je na področju Cazin5,, krajine, Korduna i Banije. tye vrijeme razvija se prod®!,,, mreža u večim potrošačkim trima kao što su: Beograd, p greb, Sarajevo i dr. ,e i Radna organizacija raspolaV sa značajnim skladišnim Prjf,si, rom u Cazinu, i Veiikoj Klada kao i drugim pomočnim kap^j^ tetima za uspješno obavlja'0. djelatnosti za koje je reg>sy Radna organizacija Društveni standard Za potrebe svih zaposj® -c radnika u SOUR-u Agrokojn ^ radna organizacija Društv j. standard organizuje ishranU j ^ nika u vlastitim kuhinjama ' vc storanima, zatim. vrši P0®* ti zdravstvene zaščite u Zavodu^, zdravstvena zaštitu radnik3' s,i ganizuje odmor i rekreaciju, i informisanje radnika. ■ SA ZADNJE SEDNICE RADNIČKOG SAVETA SOUR EMONA Devetmesečni rezultati poslovanja _ ^UBLJANA - 10. decembra j. . zadnju sednicu u 1985. go-,,™«u delegati radničkog save-w aOUR Emona primili opsežan Pajtet materijala koji su se odno-.ji prilično obiman dnevni °re završetka poslovne goji® 1 . početka nove delegati ke po°i*ma^U vi^e ne8° pune ru- ro?rerila postavljenem dnevnom Sniro elegati radničkog saveta a prtresali su izveštaj o sin 1 ■'T13 devetmesečnog po-Ij^dia^dali ocenu kretanja do Izveštaj o poslovanju SOUR-a niona obražložio je Ivan Muhič iaraenik predsednika poslovod-"Og odbora SOUR. Rezultat pozvanja objavljujemo u ovom SJU časopisa posebno. n . enu kretanja do kraja godi-a^neo je iscrpno po pojedinim ajatnostima, istakavši da pred-tj*1® da če uku pan prihod za "ljUR iznositi 117.889 milijardi aara, te če tako biti za 72 odsto ti eLneg0 *ane- Mislimo da če bi-‘Ubrzana amortizacija, nešto ni-bego što je bila planirana, oh« ov°i Bodini su kamate od , ortnih sredstava ponešto pro-•ematične. Prvi put ih obračunavamo od ukupnog prihoda. Računamo da če biti za 12 odsto ‘se nego smo ih predvideli, od-š-no čak za 95 više nego u pro- , Koeficijenti obrtanja večeg delih sredstava naročilo za- -j®.u poredenju sa proteklom spainom nešto su ge poboljšali. nam pokazuju rezultati polnih delatnosti. Obaveze iz dohotka, prema °cebi, iznositi če ove godine 0 521 milijardi dinara, biti če za in bRsto više od planiranih i j™ približno više od lanskih. ^ dohodku če iznositi udeo obaveza za SOUR Emonu ®o celinu, prema predvidanji-a, 26,6 odsto, dakle nešto niži n fo je bio planiran, odnosno ®Sto niži nego je bio ostvaren u Pmšloj godini. Karakteristično ; fa ove obaveze da se veoma azhkuju u pojedinim delatnosti-0na- Največi udeo dohodka za ve obaveze izdvaja se upravo u b‘m organizacijama koje flnan-s«ski lošije stoje, i Y°cenjujemo takoder, kazao j? Ivan Muhič, da če biti bruto čbi dohoci za 23 odsto viši nego Jb° Prvotno planirali. Razlog to-je što smo planirali nižu j/jPnu inflacije. U poredenju sa , “m lanskim periodom lični do-če biti u ukupnoj masi više *» »» odsto. , o vezi fonda zajedničke po-. °S(vje objasnio je da če se pre-. a proceni u poredenju sa pla-fjjb Povečati za 11 odsto. obzi-v *b na proteklu godinu biti če 1 za 64 odsto. Naše je stanovi-Pot da *al sredstava zajedničke tj lr°Sbje morala nešto zaostajanja Potrošnjom sredstava za lič-n®dohotke x “fedstva poslovnog fonda biti enih3 odsto veča od predvid-(.‘b odnosno dva i pol puta ve-tn.bogo su bila ostvarena u pro-5'°j godini. . bto se gUb]taka tiče, mislimo 0l če iznositi do kraja godine bj,° '5,8 niilijardi dinara, dakle s*tih za Polovi manji od lan- ZuuP5tc su konstatacije da su re-Pnifaji Poslovanja SOUR Emona Mi.i.' o uspešni, istakao je Ivan hod u’ da je kretanje ličnih dočaka uskladeno sa kretanjem dohodka, da je naša strategija obzirom na inflacijo ispravna, umapjujemo raskorak koji je po-stojao prethodnih godina, te da je bilo mnogo toga napravljeno da se umanje gubici. No, još se odnosi na neke radne organizacije, koje pa su pod planskim postavljenim ciljevima, da če još morati mnogo toga napraviti da ove ciljeve ostvare. U nastavku sednice delegati su raspravljali o zajedničkim osnovama srednjeročnog plana za period 1986-1990 po pojedinim delatnostima i prih valili ishodi-šta za pripremu planova za godinu 1986. Doneli su zaključak da o zajedničkim osnovama plana moraju raspravljali radnički sa-veti svih OUR-a i radnih organizacija, eventuelne opaske i do-pune moraju podneti plansko-analitskoj službi SOUR-a do 31. decembra 1985. Na osnovu napomena i dopu-na radnički savet SOUR Emona oblikovati če konačni predlog, o kojem če raspravljali i prih valiti ga rad ni ljudi Emone na zborovi-ma u OUR-ima i radnim organizacijama do kraja februara 1986. godine. Na osnovu donesenih zajed-ničkih osnova plana radnički sa-veti Emone prihvatiti če srednjeročne planove do 15. marta 1986. Na sednici su delegati raspravljali i prih valili Samoupravni sporazum o medusobnim pravima, obavezama i odgovornostma izmedu osnovnih radnih organizacija udruženog rada u sa-stavu SOUR Emona i radnih za-jednica SOUR Emona. Delegati radničkog saveta su takoder raspravljali o izveštaju o kretanju ličnih dohodaka za pro-tekli poslovni period, kojeg je iz-neo Franc Molan, potpredgednik poslovnog odbora SOUR. Lični dohoci u SOUR-u rasli su nešto sporije nego dohodak - sa indeksom 198 u poredenju sa do-hotkom, kod kojeg beležimo indeks 200. Zajedno sa zaključkom su delegati prihvatili odredbu da isho-dišna osnova za isplatu ličnog dohotka iznosi 26.500 dinara i stupa na snagu za mesec januar 1986. Odredili su takoder da se ishodišna osnova u prvom tromesečju 1986 poveča za 3 odsto, tako da bi u februaru iznosila 27.300 dinara i u martu 28.100 dinara. Od meseca marta 1986 dalj radnički če savet SOUR odrediti novu ishodišnu osnovu. Delegati su takoder raspravljali o predlogu Koordinacionog odbora sindikata za imenovatije članova komisije, koje bi radile na nivou SOUR-a i to: komisija za pračenje stvaralačkih doprinosa - za svaku pojedinu delat-nost u SOUR-u posebno, te komisija za pračenje izvodenja sa-moupravnog sporazuma o zajedničkim osnovama pračenje izvodenja samoupravnog sporazuma o zajedničkim osnovama i meri-lima za dobu LD i zajedničke potrošnje, kao i komisiju za investicije na nivou SOUR-a. Imenovane komisije objavlju-jemo posebno u ovom broju časopisa. Pod tačkom razno su delegati radničkog saveta raspravljali o obavezama Emone za izgradnju i finansiranje Cankarovog doma u Ljubljani, zaključivši da je Emona pomirila svoje zadnje obaveze kao potpisnica Društvenog dogovora. Z. G. Umanjili smo Hubitke g^elika nastojanja i sprovo-kl "U? donešenih mera za ot-P ^hjanjc gubitaka u SOUR JRona u preteklih devet n ®ec‘ 1985 ogledaju se u s*ovnim rezultatima. Su^u^*ci u višini 119 dinara skjU P°redenju sa istim lan-žGltri Periodom manji za vihro' P°l°vine. Takoder i Urn'1 Rubitaša se je bitno C^10’ bilo u poredenju sa t>orll0rn godinom, bilo u tfr,/YenJu sa ovogodišnjim °biesečjem. bj^bitak su imale tri orga-do V1:1-16 udruženog rada, biKiJe u tabeli uključen i gu-ja^ OOUR Petovie iz Ptu-bn, 0Ja je bila likvidirana fe-Vra3ra !985 i OOUR Resta-je 61Ja Cankarjev dom, koja Ve godine radila samo a tri meseca. Gubici u OOUR Mizarstvo Ptuj i OOUR Supermarket Maribor bit če pokriveni u skladu sa sporazumom o udruživanju RO u SČUR, dok če dalje poslovanje biti sanirano u novom obliku organizova-nosti, kao posebne organiza-cione jedinice OOUR-a Trgovina Ptuj, odnosno RO E Merkur Ptuj. Gubitak do Kojeg je došlo u RO E Merkur Ljubljana, OOUR Supermarket Osijek posledica je ponovnog poslovanja obnovljene robne kuče u augustu o. g. te če i dalje, do kraja godine, biti opterečena sa obavezama za kredite i visoku amortiza-ciju. U preteklih devet meseci ove godine je u SOUR Emona ustvareno 91.249 miliona dinara ukupnog prihoda, što je za 71 odsto više nego u istom lanskom periodu. Brži porast od rasta ukupnog prihoda beleže prihodi na stra-nim tržištima, koji su dva i po puta veči, kao i prihodi od kamata. Prema pregledu pojedinih delatnosti proizla-zi da je postignut natprose-čan porast u spoljnoj trgovini (indeks 206) te u ugosti-teljstvu i turizmu (indeks 200), dok je rast u proizvodnji, unutrašpjoj trgovini i in-ženjeringu pod prosekom, što ukazuje na opadapje fi-zičkog obima proizvodnje, i prodaje. Kao i na polugodi-štu, takoder nakon devet meseci se je iznos neplačene realizacije u višini 1.213 miliona dinara u poredenju sa preteklim periodom, podvo-stručio. Visoki porast neplačene realizacije je u prvom redu posledica zakonskih propisa prema kojima se u ukupni prihod ne uračuna-vpju očekivani prilivi od prihoda na stranom tržištu. Utrošena sredstva u višini 78.009 miliona dinara viša su za 67% u poredenju sa istim periodom lanske godine. Porast utrošenih sredstava je za 4 indeksne tačke spori-ji od porasta ukupnog prihoda, što predstavlja poboljša-nje ekonomičnosti poslovanja. Na niži porast utrošenih sredstava utiče u prvom redu smanjenje strukturnog udela nabavne vrednosti prodate robe u ukupnom prihodu za 1 odsto i povečanje zaliha nedovršene proiz--vodnje. Ukalkulisani troškoVi in-vesticionog održavanja iznose 629 miliona dinara odnosno 42 odsto zakonske amortizacije. Največi deo, 32 odsto dolazi na RO E-Hoteli. Amortizacija po prepisanim minimalnim stopama kreče se u okviru planirane dok je porast ubrzane amortizacije samo 17 odsto u poredenju sa preteklim periodom, odnosno 52 odsto go-dišnjeg plana. Večina proizvodnih organizacija udruženog rada nije obračunala ubrzanu amortizaciju, j er to nisu dopuštali poslovni rezultati. Trgovinske organizacije na malo su več prekoračile godišpji iznos, čak više nego podvostručile prošlo-godišnji iznos. U preteklih devet meseci smo u SOUR-u Emona dali za kamate 3.388 miliona dinara, odnosno 115 odsto više nego u istom periodu lanske godine. Pretežni deo plačanih kemata, to je 90 odsto, predstavljaju kamate za obrtna sredstva i uračunate s ti u utrošena sredstva. Samo 354 miliona dinara je plačeno za kemate za osnovna sredstva. Za podmirenje kamata utrošili sny) 3,7 odsto ukupnog prihoda, u lanskom periodu 2,9 odsto. Da kamate predstavljaju sve veči teret pokazuje nam i podatak da predstavljaju više od polovi-ne sredstava za lične dohot-ke i čak su za 14 odsto više od ostvarene akumulacije. Na ovako povečane izdatke za kamate uticale su u prvom redu povečane kamat-ne stope, dok na području zaliha i njihovog obrtanja utvrdujemo pozitivna kretanja. Nakon devetmesečnog perioda utvrdujemo sporiji rast presečnih zaliha od porasta ukupnog prihoda. Zna-či da se je poboljšao koefici-jent obrtanja zaliha sa 9,2 na 9,4 godišpje, odnosno da se je umanjilo vezanje sredstava za 1 dan. U proseku su sredstva bila vezana u zali-hama 39 dana. Ostvareni dohodak u višini 13.150 miliona dinara je jednom veči od prošlogodiš-njeg. Još povoljniji porast beleži čisti dohodak sa indeksom 216. Za lične dohotke smo ra-sporedili 6.224 miliona dinara odnosno 98 odsto više sredstava nego u istom lan- skom periodu. Porast sredstava fonda zajedničke potrošnje nije se umanjio ima čak tedenciju bržeg porasta od porasta ukupnog prihoda. Dohodak smo raspored-ivali u skladu sa društvenim dogovorom u rasporediva-nju sredstava za lične dohotke i zajedničku potrošnju. Sredstva za rezervni fond u višini 433 miliona dinara povečala su se samo za 55%, što se obračunava od dohotka umanjenog za deo kamata i za ubrzanu amortizaciju, a to se prema novom zakonu ubraja u utrošena sredstva. Rezultat svih gore navedenih kretanja odražava se u više nego podvostručenoj akumulaciji u poredenju sa istim lanskim periodom, koja je bila realizovana u višini 2.976 miliona dinara. Više od polovine akumulacije ostvareno je u ugostiteljstvu i turizmu (RO Globtour 725 miliona dinara, RO E Hoteli Jadram Kardeljevo 500 miliona, OOUR Hotel Union 120 miliona dinara, OOUR Hotel Riviera 108 miliona dinara), u spolnoj trgovini je bilo ostvareno 18 odsto akumulacije (OOUR Globus 368 mioiona dinara, OOUR Obala 222 miliona dinara). Za 0,5 odsto se je povečao udeo akumulacije takoder u trgovini na malo, dok je kod svih ostalih delatnosti i u SOUR-u Emona udeo akumulacije manji. Jožica Jovan ■F ž|ljg informator Srpskohrvatski prilog ■ VEST I SLIKA IZ ZAGREBA Nove uniforme u Globtour poslovnicama Naša sve uspešnija turistička agencija Emona Globtour, koja ima brojnu mrežu poslovnica u svim večim gradovima Jugoslavije i značajnijim turistič-kim centrima, obuklaje svoje radnika u poslovnicama u nove, lepe uniforme, te se tako pobrinula za bolji celokupan utisak. Na slici je Globtourova poslovnica u Zagrebu, zadovoljan osmeh osoblja je izraz zadovoljstva sa novom uniformom. Same su nam rekle: »Uz ljubazan osmeh, kvalitetnu uslugu ide i lepa radna bdeča«. VESTI IZ ČURRIJE Uspela akcija NNNI Dana 26. oktobra 1985 naša radna organizacija sa osnovnim organizacijama udruženog rada Velikopro-daja i Maloprodaja, uključila se u završnu aktivnost akcije »Ništa nas ne sme iznena-diti« - 85. Sprovodenje akcije, izvršavanje zadataka predvidenih akcijom, odvijali su se u najboljem redu, počev od rukovodstva radne akcije, rukovodstva osnovnih organizacija udruženog rada pa preko samoupravnih organizacija do krajnih izvršioca. Dinamika izvodenja akcije tekla je normalno po planu, da bi se ista realizovala zavržnim zadatkom na racioni-ranom snabdevanju u Veli-koprodaji - 27.oktobra u 9 časova. Akcijom je bilo obuhvače-no 76 učesnika čiji je odziv bio više nego disciplinovan, jer se na osnovu podataka po pozivima nije javilo samo 5 pozvanih, što ukazuje na opravdanost ovakve ocene. Kod izvodenja ove akcije može se ukazati na činjenicu da se pjenom realizacijom kod ove dve osnovne organizacije udruženog rada (Ve-likoprodaja i Maloprodaja), podruštvljavao sistem ONO i DSZ iz razloga što su zadati koji su se izvršavali, sa-stavni deo ovog plana odbrane. Veča aktivnost u SK Osnovne organizacije Sa-veza komunista osnovnih organizacija udruženog rada u radnoj organizaciji uzela su učešče na sprovodenju aktivnosti u izborima u svojim sredinama, što može ukazati na čipjenicu da je aktivnost kod svih OOUR-a u odnosu na prethodnu informaciju pojačana i zaživela. To se može videti iz podataka da su sve osnovne organizacije SK održale predizborne sa- stanke na kojima su predložile - evidentirale kandidate za funkcije u svoj oj sredini za naredni dvogodišnji period (1985/1987). Izborni sestanci u osnovnim organizacijama SK-a održače se novembra meseca. Završeni izbori organa upravljanja Uspešno su sprovedeni izbori organa upravljanja kod svih osnovnih organizacija udruženog rada i radne za-jednice. Imenovani su predsednici radničkog saveta kod Maloprodaje, Velikopro-daje, Radne zajednice i Teh-nopleta. U OOUR-u Dekon nije još izvršeno konstituisa-•pje radničkog saveta kao što nije to učinjeno ni na nivou radne organizacije. Za predsednika radničkog saveta OOUR-a Velikopro-daja izabran je Radojica Spasojevič, a za njegovog zame-nika Petrovič Srboljub. Za predsednika radničkog saveta OOUR-a Maloprodaja izabran je Jovan Mihajlovič, OOUR Tehnoplet dalo je ovo poverenje dugogodišnjem radniku Svetomiru Ničfiro-vič, a u Radnoj zajednici je za predsednika izabran Zoran Milanovič, mlad i per-spektivan radnik, pravnik u RZ. Izabrana su i pomočna tela i komisije radničkog saveta. Ovih dana če se pozvati radi konstituisanja i uzimanja učešča u daljem radu u ulo-gama koje su im poverene od Strane radnih ljudi. Ono što se očekuje od iza-branih delegata u organima upravljanja i komisijama to je veča efikasnost, bolji i ažurniji rad kao i kompletno učešče u radu tela i organa u koje su izabrani. Sve OO uspešne Sve osnovne organizacije u sastavu RO poslovale su po devetomesečnom obračunu pozitivno. O torne če rad-ni ljudi dobiti posebnu informaciju sa širim padacima i elementima. Treba i dalje voditi računa o racionanom utrošku svega onoga na čemu se može i da štedeti. To bi omogučilo veče i bolje ra-spolaganje sredstvima za ra-spodelu LD. Radmila Jovanovič ■ DRUGI O NAMA Degustacija čajeva u Osijeku U sklopu Emoninog četvrtka »Teina« je organizirala u samoposluzi Supermarketa degustaciju svojih čajeva, koji su i inače u prodaji na posebnom odjelu podrumskog prostora ove robne kuče. Sektor za marketing RO Robni promet organizatorje i nagradne igre za potrošače »Teina« čajeva, a u kojoj svaki sudionik dobiva. Nagrada je »Teina« torbica, a uyjet za učešče u igri je da se pošalje 10 praznih kutija medicinskih čajeva i 10 kutija drugih Teina čajeva. 19. 11. 1985 Informativni list IPK Osijek IZ DELA DELAVSKEGA SVETA SOZD EMONA Ugodni rezultati 9-mesečnega poslovanja (Nadaljevanje s 1. strani) zmanjšalo tako v primerjavi z lanskim letom, kakor tudi v primerjavi z letošnjimi tromesečji. Izgubo so izkazale tri OZD, v tabeli pa sta vklučeni še izgubi TOZD Petovie, Ptuj, kije bila likvidirana februarja 1985 in TOZD Restavracije Cankarjev dom, ki je v letošnjem letu obratovala samo prve tri mesece. Izgubi izkazani v TOZD Mizarstvo, Ptuj in v TOZD Supermarket, Maribor bosta pokriti v skladu s Sporazumom o združitvi DO in SOZD, na-dalnje poslovanje pa bo sanirano v novi organiziranosti z združitvijo kot posebni organizacijski enoti prve TOZD Trgovina, Ptuj in druge v DO E-Merkur, Ptuj. Izguba izkazana v DO E-Merkur, Ljubljana TOZD Supermarket Osijek je posledica ponovnega poslovanja obnovljene blagovnice avgusta letos in bo do konca leta še obremenjena z obveznostmi za izposojena sredstva in visoko amortizacijo. Novi zneski dodatkov, nadomestil in povračil za leto 1986 Vrsta dodatka, nadomestila, povračila • Deljen delovni čas: 1-2 uri nad 2 uri • Neredni delovni čas • Boleznine: za prvih 6 dni za 7 in več dni • Nesreča pri delu • Hospitalizacija .248 Regres za prehrano: mesečno na dan • Regres za letni dopust • Delovni jubileji: 10 let 20 let 30 let • Odpravnina: 10-20 let delovne dobe 20-30 let delovne dobe nad 30 let delovne dobe • Novoletne nagrade upokojencem • Kolektivno nezgodno zavarovanje • Prispevek za klub upokojencev sedanji znesek Novi znesek 2.500 4.500 3.600 6.500 3.400 6.100 80% 80% 90% 90% 100% 100% 90% 90% 3.900 7.500 150 290 7.000 15.000 14.000 25.000 21.000 37.000 28.000 50.000 45.000 83.000 57.000 105.000 68.000 125.000 2.800 4.000 15 27 500 900 DO EMONA IRKO Garaža podaljšuje življenje avtomobila Kamnik pod Krimom, 9. decembra - V delovni organizaciji EMONA IPKO ne izdelujejo samo opreme za živinorejske farme, temveč veliko prispevajo tudi k ekonomizaciji dela drugih panog (v zvezi s skladiščenjem in embalažo v kemični in živilsko predelovalni industriji), nenazadnje pa skrbijo tudi za lastnike pločevinastih konjičkov. Ti imgjo težave pri vzdrževanju svojih ljubljencev na štirih kolesih predvsem pozimi, ko je potrebno zagotoviti nujno streho nad glavo. S svojim sistemom montažnih streh posega IPKO na področje reševanja problema zaščite parkirnih mest na prostem. Sistem je montažen, sestavljiv v poljubno dolge nize in se poskuša kar najbolje vklopiti v različna okolja (glede dimenzije, oblike, barve).' Strešni elementi so iz oja- čanega poliestra in s tem odporni proti koroziji. Standardni nosilci so kovinski, lahko pa jih oblikuje uporabnik sam po svoji zamisli in zahtevah v zvezi z materialom (les kovina). Montaža elementov je enostavna, uporabnik pa lahko sestavi kompletno konstrukcijo za eno parkirno mesto sam v 8 urah. V IPKU se lahko pohvalimo, da je omenjeni sistem garažnih streh zelo uspešno prestal prvi preizkus. Že dobri 2 leti je tega, kar smo na domačem dvorišču v Kamniku pod Krimom s to streho prekrili kolesarnico ter parkirni prostor za službene avtomobile. Konstrukcije uspešno kljubujejo močnemu vetru in hudim zimskim pogojem, prve kupce pa so že prepričale o smotrnosti uporabe tega sistema in dobri naložbi. Jani Kovačič V SOZD Emona smo v devetih mesecih letošnjega leta ustvarili 91.249 mio din celotnega prihodka, kar je za 71% več kot v preteklem obdobju. Hitrejšo rast od rasti celotnega prihodka beležijo prihodki na tujem trgu, ki so dva in pol krat večji in prihodki od obresti. Iz pregleda po posameznih dejavnostih so dosegli nadpovprečno rast v zunanji trgovini (indeks 206) ter gostinstvo in turizem (indeks 200) dočim je rast v proizvodnji, notranji trgovini in inženiringu pod povprečjem, kar kaže na padec fizičnega obsega proizvodnje in prodaje. Tako kot ob polletju je tudi ob devgt-mesečju znesek neplačane realizacije v primeijavi s preteklim obdobjem v višini 1.213 mio din podvojen. Visoka rast neplačene realizacije je predvsem posledica zakonskih predpisov, po katerih se v celotni prihodek ne vštevgjo pričakovani prilivi od prihodkov na tujem trgu. Porabljena sredstva v višini 78.099 mio din so večja za 67% v primeijavi z enakim obodbjem lani. Rast porabljenih sredstav je za 4 indeksne točke počasnejša od rasti celotnega prihodka, kar pomeni izboljšanje ekonomičnosti poslovanja. Na nižjo rast porabljenih sredstev vpliva predvsem znižanje strukturnega deleža navbav-ne vrednosti prodanega blaga v celotnem prihodku za 1% in povečanje zalog nedokončane proizvodnje. Vkalkulirani stroški investicijskega vzdrževanja znašajo 629 mio din oz". 42% obračunane zakonske amortizacije. Največji delež in sicer 32% odpade na DO E-Hoteli. Amortizacija po predpisih o minimalnih stopnjah se giblje v okviru planirane, dočim je rast pospešene amortizacije le 17% v primerjavi s preteklim obodobjem oziroma 52% letnega plana. Pospešeno amortizacijo ni obračunala večina proizvodnih OZD, kjer to niso dopuščali poslovni rezultati. Trgovinske organizacije na drobno pa so že presegle letni znesek oz. več kot podvojile lanskoletno višino. V devetmesečju smo v SOZD Emona plačali 3.388 mio din za obresti oz. 115% več kot v istem obdobju lani. Pretežni del plačanih obresti, to je 90%, predstavljzuo obresti za obratna sredstva in so vračunane med porabljena sredstva. Le 354 mio din je plačanih obresti za kredite za osnovna sredstva. Za plačilo obresti smo porabili 3,7% celotnega prihodka, v lanskem obdobju 2,9%. Da predstavljzuo obresti vedno večjo obremenitev pove tudi podatek, da predstavijo že več kot polovico sredstav za osebne dohodke in so celo za 14% večje od ustvarjene akumulacije. Na tako povečane izdatke za obresti so vplivale predvsem povečane obrestne mere, saj na področju zalog in njihovega obračunavanja, ki so največji vir zadolževanja, ugotavljamo pozitivna gibanja. Ob devetmesečju namreč ugotavljamo počasnejšo rast povprečnih zalog od rasti celotnega prihodka. To pomeni, da se je izboljšal koeficient obračnaja zalog iz 9,2 na 9,4 obrata letno oziroma, da se je zmanjšala vezava sredstev za 1 dan. V povprečju so bila sredstava v zalogah vezana 39 dni. Ustvarjalni dohodek v višini 13.150 mio din je še enkrat vetii kot v lanskem obdobju. Se ugodnejšo rast pa beleži čisti dohodek z indeksom 216. Za osebne dohodke smo razporedili 6.224 mio din oz. 98% več sredstev kot ob devetmesečju lani. Rast sredstev sklada skupne porabe se ni umirila in ima tendenco hitrejše rasti od rasti osebnih dohodkov in od rasti celotnega prihodka. • Dohodek smo razporejali v skladu z družbenim dogovorom o razporejanju sredstev za osebne dohodke in skupno porabo. Sredstva za rezervni sklad v višini 433 mio din so se povečla le za 55%, kar se obračunavajo od dohodka zmanjšanega za del obresti in za pospešeno amortizacijo, ki se po novem zakonu vštevajo med porabljena sredstva. Rezultat vseh zgoraj naštetih gibanj se odraža v več kot podvojeni akumulaciji v primerjavi z enakim obdobjem lani, ki je bila realizirana v višini 2.976 mio din. Več kot polovico akumulacije je bilo ustvarjeno v dejavnosti gostinstvo in turizem (DO Globtour 725 mio din, DO E.Hoteli Jadran, Kardeljevo 500 mio din, TOZD Hotel Union 120 mio din, TOZD Hotel Riviera 108 mio din), v zunanji trgovini je bilo ustvarjeno 18% akumulacije (TOZD Globus 368 mio din, TOZD Obala 222 mio din). Za 0,5% se je povečal delež akumulacije tudi v trgovini na drobno, pri vseh ostalih dejavnostih v SOZD Emona pa se je delež akumulacije zmanjšal. Jožica Jovan Regalno skladišče lažje za 100.000 ton LJUBLJANA, 12. decembra - Kot nam je povedal Stane Tratar, vodja regalne-ga skladišča v Emoninem Blagovnem centru, so danes naložili na tovornjak stotiso-čo tono blaga in ga odpeljali kupcu. »Gre za industrijsko, prehrambeno blago in drogerij-ske izdelke, ki jih regalno skladišče pošilja kupcem po vsej državi. Tukaj ni všteto sadje in zelenjava,« pravi Stane Tratar. Regalno 'skladišče praznuje letos tudi svoj jubilej - 15-letnico obstoja in dela. Decembra meseca leta 1970 je bilo regalno skladišče eno najmodernejših tovrstnih skladišč v Jugoslaviji, danes pa je že, tako pravijo, zastarelo in premajhno. V petnajstih letih se je postaralo vse, oprema, stroji in •ljudje, ki so v pretežni meri tisti, ki so v njem delali prve dneve. Danes so, kljub naloženin rekordnim tonam v dvomil če bo v bodoče takšen re kord doseči, preseči ga skc raj ne bo mogoče. Pripomnimo naj, da je bi lo leta 1970 zaposlenih v re galnem skladišču več ko 100 delavcev, danes pa jih ji le 91. ' Stotisočim tonam so se ’ preteklih letih le parkrat pri bližali. Leta 1976-77 in 1971 so naložili v letu dni le neka nad 60.000 t, leta 1980 so ma lenkostno presegli števili 90.000, lani pa jim je rekorc le. za las ušel. Naložili sc 99.667 ton blaga. Glede ni to, da so rekord 100.000 tor dosegli danes, bo do konc; leta to število krepko preko račeno. Ob jubileju, posebno p; ob rekordnih stotisočih to nah vsem delavcem v regal nem skladišču iskreno česti tam o! Z. G 1 naslednjem letu E-informator na dom Skupno glasilo naše sestavljene organizacije E-Informator je namenjeno vsem delavcem in združenim kmetom, pa tudi štipendistom in upokojencem. Dostavljamo ga delovnim in temeljnim organizacijam, te pa ga razdeljujejo svojim delavcem, le upokojenci ga že sedgj prejmejo na dom. Vendar že nekaj časa ugotavljamo, da ga vsi delavci ne prejemajo redno in pravočasno, ker precej izvodov večkrat obleži v tajništvih OZD in pisarnah vodij sektorjev in poslovalnic. Da bi v bodoče zagotovili redno in pravočasno obveščanje delavcev o poslovanju SOZD je poslovodni odbor SOZD, ki je za to pristojen in odgovoren sklenil, da v naslednjem letu preidemo na dostavo E-Informatorja na domači naslov. Tako vas bo takoj po izidu E-Informator, ki je skupno glasilo vseh članic SOZD-a pozdravil v vašem domačem poštnem nabiralniku. Ne bo vam ga treba iskati po policah, pisalnih mizah v tajništvih ali v predalih skupne pošte. To vam bo zagotovilo, da boste pravočasno obveščeni o pomembnejših dogajanjih iz celotnega sistema Emone, saj je nenazadnje interno glasilo edina pisna in slikovna kronika SOZD-a, večkrat pa so v njem objavljena gradiva, ki služijo kot pripomoček nosilcem odlcv Čanja. Doma ga boste prebirali vi sami, pa tudi vaši bližnji se bodo lahko seznanili z organizacijo v kateri delate. Vaše naslove bo ekspeditu tiskarne Dela, kjer tiskajo E-Informator posredoval naš elektronsko računski center iz kadrovske evidence, ki pa jo bodo seveda morate kadrovske službe vaših temeljnih in delovnih organizacij redno ažurirati ter javljati spremembe. Da bi bil v bodoče E-Informator še pestrejši in seznanjal bralce z dogajanji iz vseh organizacij, ponovno pozivamo vse, predvsem vodstvene in vodilne delavce, da še večkrat pošiljajo prispevke iz življenja in dela v svojih enotah in organizacijah. Uredništvo Komisije delavskega sveta SOZD Emona Komisija za spremljanje ustvarjalnih prispevkov v SOZD Emona ■ za proizvodnjo: Alojz Štepec, tozd Poljedelstvo-govedoreja Domžale, Branka Bogataj, DO Mesna industrija Zalog, Vlasta Čeliga, E-KK fhuj, tozd Slovenske gorice-Haloze, Karel Salobir, DSS Agroemona. ■ za inženiring Franc Muhič, DO Emona Inženiring, Emil Colja, DO Emona Inženiring. ■ za hotelirstvo in turizem: Ivan Tomše, Terme Čatež Bojan Sedlar, Grand hotel Union Nataša Štancer, Emona Globtour. , ■ za trgovino: Borut Lasič, Emona Blagovni center, Aljoša Žorga, Maximarket, Marija Jaklič, tozd Maloprodaja, Vanda Zavrl, Emona Commerce. ■ za delovno skupnost SOZD Emona: Pavel Kogej, DS SOZD Emona Boris Kristančič, DS SOZD Emona. Komisija za spremljanje izvajanja samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za delitev OD in skupno porabo: Filip Dolinar, DS E-Kmetijski kombinat Ptuj, Pavel Groznik, DO Emona Merkur, Ljubljana, Ferdo Cigale, Emona Commerce, Krall Janez, DO Emona hoteli, Ljubljana Franc Molan, DS SOZD Emona, Lucijan Fattori, DS SOZD Emona. Komisija za investicije na ravni SOZD Emona: Boris Kristančič, DS SOZD Emona, Veljko Križnik, DS SOZD Emona, Miha Berčič, DS SOZD Emona, Darinka Ušeničnik, Interna banka Emona, Metod Kovač, DS Služba pravne pomoči. stotisočo tono blaga emonin simpozij o prašičereji V Sloveniji zredimo letno 600.000 prašičev PORTORO^, .22. novem-?ra' ~ Eno temeljnih vprašaj' kako z ustrezno rejno ennologijo zadostiti tržne-nui povpraševanju po svinj-Kem mesu na domačem tr-„’,Je l3!10 tisto prvo, ki so se jj? lotili strokovnjaki iz dodala vse Jugoslavije na dru-simpoziju o prašičereji, ! ®°. ga organizirali strokovnjaki Emona Inženiringa in Prašičerej ske farme iz Ihana 1' ln 22. novembra 1985 v Portoroškem Bernardinu. slovenski živinorejci zre-Pe vsako leto okrog 600.000 Prašičev, kar predstavlja približno desetino jugoslovan-;Ke Prireje prašičev, nikakor Pa ne pokriva celotnih trž-nih potreb naše republike. Družbeni sektor na 7 več-jV1 farmah, osmo grade v farskem, zredi letno 300.000 ekonov, kooperanti 100.000 slav, v neorganizirani zaseb-vzreji pa nekaj preko ^00.000 prašičev. i» 0 naj bi se vzre- ja Prašičev pri organiziranih Kooperantih podvojila o če-^er je tekla beseda že na pr-em Emoninem simpoziju o Prašičereji, ki je bil lani v Novembru prav tako v Ber-Pardinu. Letos pa so na sim-P°ziju največ pozornosti postili modelu prireje svinjskega mesa na večjih farmah. . Na simpoziju so se dva rni vrstila predavanja od ‘godnjih dopoldanskih do večernih ur, vsakemu pa so sledila obširne diskusije, kar Je še kako potrdilo potrebo P° dialogu na širši osnovi Slede proizvodrye svinjskega mea. Z eno besedo, prišlo Je do dobre konfrontacije fPnenj, izmenjave izkušenj ln če bo to nov korak v raz-v°ju tovrstne tehnologije so °rganizatoiji dosegli to kar So si želeli. ?n kaj menijo o simpoziju Udeleženci? Ivica Tukič, dipl. veterinar iz Poljoprivrednega kombinata v Brčkem: . “Simpozij je bio veoma q°bar j čulo se veoma mno-S° interesantnih izkustava, 5°ja če nam koristiti u bu-PPčoj praksi kao i pri opre-^eljenju za rekonstruk- Dr. Jakši Stojan, pomočnik direktorja za razvoj pri Sljeme meni: “Od velike koristi bilo bi sianje štampanog materija- la unaprijed. Ostalo je vrlo dobro. Čestitam! Jovo Runič, dipl. veterinar in tehnični direktor delovne organizacije Sljeme: »Mislim da ne treba na-glašavati potrebe i značaj održavanja jednog ovakvog skupa, jer ova stočarska grana egzistira preko 20 go-dina a tek sada se uspjelo prirediti jedan ovakav skup. Industrijsko svinjogoj-stvo je specifična grana djelatnosti gdje su tehnološka rješenja i svakodnevne inovacije prateče radnje koje mogu unaprediti pro-* izvodnju. Organizacija odlična, čestitam - bravo!« »Vrlo korektno priprem-ljeno za razjašnjavanje proizvodnih problema,« je povedal dipl. inž. agr. Mihail Grabovac, direktor tozda Sljeme iz Zagreba. Vodja farme PIK Halas Jožef iz Ade, ing. Deže Pin-ter DO Poljoprivreda meni: »Takvi skupovi su neop-hodni u cilju unapredenja proizvodnje, razmene mišljenja itd. Treba sa ovakvih skupo-va poslati žuti karton u znak opomene političarima koji sa svojim »interventnim« postupcima dovode jugoslavensku prozvodnju mesa u neizvesnu poziciju.« Inženir strojništva iz Emone delovne organizacije IPKO: »Menim, da so simpoziji v taki obliki potrebni, ker je na tak način resnično možno izmenjati izkušnje.« Profesor dr. Slobodan Živ-kovič iz novosadske fakultete za kmetijstvo, na simpoziju je bil član predsedstva ter imel tudi predavanje o prehrani pitancev, je na tiskovni konferenci med drugim dejal: »V današnjih težavnih pogojih gospodarjenja si potrošniki že dokaj redkeje privoščijo svinjetino. Menim pa, da mi naše delo dobro opravljamo, lahko rečem, da na evropski ravni. V Jugoslaviji imamo v prašičereji dve tehnologiji -splošno in Ihansko. Slednja je originalna metoda in edinstvena, slične ni v svetu. V Vojvodini imamo nekaj farm za vzrejo bekonov z ihansko tehnologijo. Odlič- * SVET UPORABNIKOV POSLOVNE STAVBE EMONE Visoki vzdrževalni stroški __ LJUBLJANA, decembra ^ V začetku meseca se je na a°vo konstituiral svet upornikov poslovne stavbe ^hionke, ki je za predsedni-jv° soglasno izvolil Marjolo **°rštnikovo, in med drugim Ugotovil: ,a je bila stara cena kv. me-a z amortizacijo doslej (za JJ^lemnimo prostora) 619,06 nova 748,33 din, cena kv. jnetra brez amortizacije je bi-tj. Iprej 457,19 din, nova pa je °86,45 din. Delovna skupnost posloven stavbe je ob rebalansu PJana navedla opravičljive in veatne razloge: občutno pokanje cen ogrevanja, elek-, Jčne energije, prevoza dedcev na delo, prispevek davkov DPS in druge Zveznosti. vodja delovne skupnosti . oslovne stavbe Niko Longo t)i, navedel nekaj ilustrativen Podatkov-, in sicer: od 1. }P- do 19. n. 85 je bilo porab-p®nih 32,628 MWh toplotne di er?ije v znesku 3,857,100 n in da je do konca leta predvidena poraba 40,000 MWh v znesku (po dosedanjih cenah) 4,728,700 din, medtem ko stroški za priključno moč od 1.10. 85 znašajo na dan 25.014,63 din, v kar ni vštet strošek ogrevanja vode. Razpravljal« - uporabniki so menili, da je potrebno vso skrb posvetiti varčevanju, kjer in kolikor je le mogoče, da se je treba držati pravil hišnega reda, kar zadeva nošenje dovolilnic -prihodov in odhodov iz poslovne stavbe. Podpredsednik poslovodnega odbora SOZD Franc Molan je tudi načel vprašanje boljše organiziranosti prehrane delavcev v restavraciji Emonke in nakazal, da bo tudi v tej smeri potrebna določena reforma. Omenil je tudi potrebo po lastni zdravstveni ambulanti v Emonki, o čemer bo tekla beseda na prihodnji seji zbora uporabnikov. E. inf. no uspevajo in so nad povprečjem ostalih farm. Mirno iahko rečem, da je ihanska tehnologija deset let pred drugimi farmami.« Vsekakor je tako mnenje strokovnjaka lepo priznanje Emoninirn delavcem s tega področja. Številni med njimi so v preteklih letih prejeli visoka priznanja za njihovo strokovno delo. Med letošnjimi dobitniki plakete zbora prašičerejcev Jugoslavije je tudi mr. dipl. inž. agr. Iva Rotar. Plaketo je prejela letos za izredne dosežke v prašičereji na zboru v Cetinju. Plakete zbora prašičerejcev Jugoslavije so dosedaj prejeli - leta 1970 - dr. dipl. inž. Lucijan Krivec, 1972 leta dipl. inž. Jože Pentek, leta 1982 pa je plaketo prejel prof. dr. dipl. inž. agr. Andrej Šalehar, ki tesno sodeluje pri programih Emoni-nega Inženiringa. Z. Gjurin PREDLOG ZA ZMANJŠANJE PORABE ELEKTRIČNE ENERGIJE Inovacijski komisiji na ravni SOZD je bilo poslano pismo naslednje vsebine: »Predlog je namenjen zmanjšanju plačila za porabljeno električno energijo. Stroški plačila se zmanjšajo 40% do 60%. Materialna investicija je skoraj nične vrednosti. Nanaša se na zmrzovalne skrinje, kjer se hranijo zmrznjena živila in na industrijske hladilnice za globoko zmrznjena živila kot tudi kombinacije. Bistvena lastnost predloga je ta, da zmrznjena živila vsebujejo takozvano negativno latentno toplotno energijo. V dnevnem ciklusu menjanja tarifne postavke cene električne energije koristimo cenejša dva ciklusa, medtem pa dražja ciklusa koristimo le delno, če je nujno potrebno. Tako se prihrani pri plačilu za porabljeno delovno energijo in pri vršni obtežbi (konici), kjer je ta po pogodbi z DES merodajna. Torej, hladilni agregat obratuje in hladi pri cenejšem toku. Avtomatika uravnava vklop in izklop agregata in pazi, da temperatura zamrznjenih živil ne pade iz tolerance. Uspešnost naprave je institutsko preizkušena in uspešno potrjena. Primerna je za prodajalnice, mesnice in industrijska postrojenja. Poraba letne kapacitete električne energije je za hlajenje- velika«. Komisija je sklenila, naj se predlog objavi v E-Informatoiju s priporočilom, da se interesenti - to so naše OZD - direktno obrnejo na predlagatelja: SELAN KAREL dipl. el. inž. Kraigherjeva 16, 62325 Kidričevo (obrtnik) PREBERITE Letošnja dobitnica priznanja jugoslovanskih prašičerejcev magistra Iva Rotar je na Emoninem simpoziju predavala o prehrani plemenskih svinj in pujskov na farmi v Ihanu. PPRIPOROČILO VSEM EMONSKIM TRGOVINSKIM ORGANIZACIJAM KI IMAJO V SVOJEM SESTAVU ŽIVILSKE OZ. DELIKATESNE ODDELKE. PREDLAGAM: Ob nakupu ovojnega papirja, celofana in PVC naj trgovine pripeljejo material v emonsko tiskarno (Šmartinska 130), kjer ga narežemo v poljubne formate - glede na potrebe in izkoristek. Takšno rezanje je izvedljivo z rezalnim strojem, ki je v pogonu v naši tiskarni. Cena za 1 uro rezanja na tem stroju je cca 900,00 din. V tem času zrežemo cca 600-800 kg papirja na format A3 (30 x 40) ali A, (21 x 30) (t. j. 2 paleti). Koliko časa porabijo (in truda) prodajalci, da to zrežejo ročno z nožem ali škarjami, bodo najlaže ocenili sami! Izčrpnejše informacije o predlogu bomo. posredovali interesentom osebno. Dušan JERŠIN, vodja Tiskarne Sklepi komisije za ustvarjalske prispevke OB ŽIVINOREJSKEM SIMPOZIJU Emona o v ■ v prašičereji Skupna prizadevanja Agroemone, farme Ihan, Emone Inženiringa, Emone IPKO in slovenskih strokovnjakov s področja selekcije, reprodukcije, prehrane, zdravstvene zaščite in drugih področij reje prašičev so soustvarila visoko tehnologijo reje prašičev. Skupno delo je navzven najbolje predstavljeno z delom Emone Inženiringa, ki sklepa posle za gradnjo velikih družbenih farm in manjših družbeno usmerjenih kooperantskih mini farm. Že leta 1984, ko smo reševali problem, kako naj bi dosegli širše posredovanje informacije o delu na področju uresničevanja izgradnje družbeno usmerjenih prašičerejskih kooperantskih mini farm in tehnično-tehnološko-strokovnih osnov le-teh, smo organizirali simpozij za jugoslovanski prostor. Udeležili pa so se ga tudi zamejski Slovenci, Rezultat akcije so bili vzpodbudni in so postali osnova za organizacijo podobnega srečanja za vodilne, vodstvene in strokovne delavce velikih družbenih farm v Jugoslaviji. Poleg poslovnega ci- lja je bil namen srečanja tudi izmenjava strokovnih mnenj. Tako je 85 udeležencev iz cele Jugoslavije v dveh dneh skupnega dela, bivanja in uspostavljanja globljih medsebojnih odnosov pridobilo nove kvalitete medsebojnega razumevanja. DO Emona Inženiring je odprla možnost modeme tržne komunikacije in si pridobila prve izkušnje na tem področju. Poslovni in strokovni sistemski rešitvi skupnega dela smo tako dodali še novo kvaliteto, ki naj bi omogočila širjenje modernih metod poslovnega sodelovanja kot so: proizvodno svetovanje v smislu povečanja gospodarskega učinka investicije, spremljanje tehnološke aplikacije v smislu uresničevanja zastavljenih ciljev in prenos manage-menta, ki je čedalje bolj pomembna postavka. Poleg zgoraj navedenih dolgoročnih učinkov takega reklamiranja DO Emona Inženiringa in partnerjev pa so rezultati obeh simpozijev že konkretni poslovni rezultati. Timi J. Ečimovič Komisija na ravni SOZD Emona je zasedala 27. novembra t. 1. Iz zapisnika povzemamo nekatere pomembnejše sklepe: ■ Mandatna doba komisij za ustvarjalne prispevke traja 2 leti. Zato komisija poziva vse OZD in njihove samoupravne organe, naj čim-prej izvolijo nove komisije pri čemer naj upoštevajo primerno kontinuiteto sedanjih članov. ■ Komisija je predlagala delavskemu svetu SOZD revalorizacijo osnove, iz katere se računajo nagrade za ustvarjalne prispevke. Ta osnova naj bo v višini povprečnega osebnega dohodka v republiki, ki se jo primerno zaokroži. Korekcijo izvede in objavlja centralna komisija na podlagi uradnih statističnih podatkov vsake tri mesece. Sedanja osnova naj bi torej bila 60.000 din; iz tega sledi, da je najnižja nagrada (10%) za koristni predlog 6.000 din. ■ Na nagradni razpis za izvedljivo in učinkovito rešitev - preprečitve onesnaževanja z gnojevko na prašičjih farmah; - koristno uporabo odsluženih filterskih azbestnih plošč v KK Ptuju - Slovenske Gorice Haloze in - odstranitev golobov s področja tovarne močnih krmil, je prišlo razmeroma malo inovacijskih predlogov in še ti v večini niso prišli v poštev za tehtno obravnavo. Le en predlog, ki se nanaša na odstranitev golobov, je komisija nagradila s tretjo nagrado - to je 5.000 din. Ta predlog je komisiji posredoval Dušan JERŠIN iz Emona elektronski center, enota Tiskarna. ■ Komisija je sklenila, da nagradi za koristne predloge, ki imajo pomen za šir§i krog OZD Emona z nagrado 6.000 din naslednje predlagatelje: DUŠAN JERŠIN, Emona Elektronski center - Tiskarna, za predlog, ki se nanaša na bolj racionalno pripravo zavijalnega papirja za delikatesne oddelke vseh živilskih trgovin. BOŽO STUPICA, Emona Merkur, TOZD Supermarket, za predlog oblikovno in funkcionalno izvedenega obeska za označevanje velikosti razstavljene konfekcije. IVAN TOMŠE, Emona Hoteli, TOZD Terme Čatež, za predlog učinkovite, poenotene in racionalno oblikovane reklame na področju prospektov za vse hotelske, turistične in gostinske dejavnosti v okviru SOZD Emona. ■ V podpora emonskemu kmetijstvu je komisija sklenila, da se delavcem - inovatorjem iz DO Emona KK Ptuj na področju kmetijske mehanizacije prizna nagrada za pomembne inovacije trajnega pomena (60% osnove) v enkratnem znesku. Nagrade prejmejo: - Ačko Adolf - Ačko Tomislav - Jakolič Emil - Petek Stanko - Kekec Jože - Žalar Marjan - Kolarič Franc -Kramberger Anton za ustvarjalno delo pri razvoju nove prikolice za krmljenje živine. - Ačko Adolf - Ačko Tomislav - Jakolič Emil - Petek Stanko - Kekec Jože -Zalar Marjan - za ustvarjalno delo pri razvoju vinogradniške rotaspe, za katero je KK Ptuj prejel na Radgonskem kmetijskem sejmu zlato plaketo. - Ačko Adolf - Ačko Tomislav - Jakolič Emil - Petek Stanko - Kekec Jože -Zalar Marjan. - za ustvarjal no delo pri razvoju trosilca apna. - Lah Ivan za ustvarjalni prispevek pri osvajanju obnove vbrizgalnih šob za di-esel motorje. - Kolarič Franc za ustvarjalni prispevek pri uvajanju nove tehnologije pri obnovi motornih gredi. - Cuš Srečko za ustvarjalni prispevek pri uspešni osvojitvi nove tehnologije pri obnovi motornih cilindrov in cilinderskih blokov. ■ Komisija je sklenila, da se v prihodnji številki Infor matorja (1. štev. v letu 1986 > objavijo imena in nagrajeni predlogi vseh inovatorjev SOZD-a Emona, ki so jih posamezne komisije nagra dile v letu 1985. Pavle Kogej Zapisali smo v letu 1985 Rdeči vrtnici za ptujski Merkur Z anketo v časopisu Tednik so se ptujski potrošniki odločili ter dve rdeči vrtnici - priznanje za dobro založenost, vljudnost in ustrežljivost - podelili Tekstilni hiši Merkur, ki slavi letos svojo 30-letnico, potrdilo za uspešno delo in vzpodbuda ter obveza za dobro delo v letošnjem letu. Rdeči E za maline in slive LJUBLJANA, 12. februarja - Emona Commerce oziroma njen »zeleni program« je samo v januarju izvozil 38 tovornjakov - hladilnic sadja, zelenjave in povrtnin - v vseh oblikah - in sicer v skupni vrednoti 4,5 S milijarde (lastni izvoz) dinarjev, februarja pa naj bi izvozili za 7 S milijard dinarjev raznovrstnega blaga. Koščičasto sadje, kot so maline, slive, robide in ribez sodijo v najnovejši izvozni program, ki posebno v Italiji dosega bistveno višjo ceno kot drugo blago iz zelenega programa. Novourejena plaža pred hotelom Morenia v Podaci. Nagrade Franca Nebca 1985 podeljene Hotel visoke B kategorije -Labineca KARDELJEVO, 25. aprila - »Zaradi pomanjkanja hotelskih postelj za konvertibilne goste v visoki sezoni smo se odločili, da bomo letos oktobra, če bo le vse po sreči, v Gradcu pri Kardeljevem začeli graditi nov hotel visoke B kategorije - Labineca,« pravi Rade Maršič generalni direktor DO Emona hoteli Jadran - Kardeljevo. Gre za gradnjo hotela s 600 posteljami, in sicer v dveh etapah; v prvi naj bi spravili pod streho osnovni hotel s pokritim bazenom (300 postelj), v naslednji pa apartmajsko hotelsko naselje s 300 do 350 posteljami in z vsemi vzporednimi objekti. Osnovna vrednost naložbe znaša 700 milijonov dinarjev, pri čemer gre v veliki meri za lastna sredstva (lanska akumulacija je našala 290 milijonov dinaijev) in seveda za bančna posojila. Spričo visoke stopnje rentabilnosti DO Emona hoteli Jadran računajo tudi na finančno soudeležbo naše turistične agencije E-Glob-toura, s katero že dolga leta uspešno sodeluje, in z združevanjem denaija na ravni SOZD Emona. Prehodni pokal že drugič Ptujčanom ČATEŽ OB SAVI, 25. maja - Na športnih igriščih Čate-ških toplic in bližnjih Brežic, seje na tradicionalnih letnih športnih igrah Emone potegovalo za najvišje naslove 1050 športnic in športnikov, Emonk in Emoncev iz 18 delovnih organizacij Emone, domala iz vse Jugoslavije. Čeprav so bila mnenja o zmagovalcu deljena, favoriti so bili ljubljanski Merkur, ptujski Kmetijski kombinat in Blagovni center, so že drugič zapored zmagali športniki Emoninega Kmetijskega kombinata Ptuj ter tako so ponovno osvojili prehodni pokal. Drugi je bil Blagovni center, tretji pa predlanski zmagovalec Merkur jz Ljubljane. Komisija za nagrade Franca Nebca je sklenila da prejmejo nagrade Franca Nebca 1985 trije delovni kolektivi in štirje posamezniki. Nagrade prejmejo' Delovna organizacija Emona Merkur Ptuj, delovna organizacija Angropromet Čuprija ift veleblagovnica Cen-tromerkur Ljubljana. Nada Novak, Interna banka Emona, doc. dr. Anton Franovič, Terme Čatež, Franc Dolinar, Emona Inženiring in Vlado Boldirev, tozd Dravsko polje Emoninega Kmetijskega kombinata Ptuj. Zimske športne igre Emone 85 KRANJSKA GORA, 3. marca - Smučarke in smučarji delovne organizacije Agroemone so si po letu dni priborili na XII. Zimskih športnih igrah SOZD Emone prehodni pokal zopet nazaj. Osvojili so ga leta 1983. Lani so bili prvaki športniki delovne organizacije Emona Commerce, ki so letos osvojili tretje mesto, drugo mesto pa so si priborili smučarji Centromerkurja iz delovne organizacije Emona Merkur. Milijonta vrečka enemona LJUBLJANA, 14. junija - Števec na polnilnem stroju v pakirnici Emonine Dietetike, kjer polnijo vrečke enemona, seje obrnil na številko 1,000.000. Napolnjena je bila milijonta vrečka enemona v letošnjem letu, je povedal Sašo Franetič, delavec marketinga pri Dietetiki, ki sodi v okvir delovne organizacije Agroemona. Vojvodinski dnevi v Emoni LJUBLJANA, 25. marca - Na tiskovni konferenci v hotelu Slon so predstavniki Poslovne skupnosti za turizem »Vojvodina«, Turistične zveze iz Novega Sada HTRO Varadina predstavili celostno turistično ponudbo Novega Sada in Vojvodine. ' V Poslovni skupnosti za turizem Vojvodina je združeno okrog 70 organizacij združenega dela, od tega kar polovica s področja hotelirstva in gostinstva kjer je zaposleno več kot 10.000 delavcev, zmogljivost je več kot 6.000 postelj, letno pa zabeležijo okrog milijon nočitev. V času od 25. do 29. marca so bili v hotelu Slon »Dnevi vojvodinske kuhinje«. Mojstri kulinarike iz Vojvodine so ljubljanskim gostom pripravljali najboljše, kar premore vojvodinska kuhinja, za pravo vzdušje pa sta poskrbela folklorna skupina Svetozar Markovič ter ansambel Bački medaljoni. V obratu IPKO v Podpeči. 6 £-informator Emona prodira na Kitajsko LJUBLJANA, 22. maja - Prva pogodba s kitajskimi partnerji je bila slovesno podpisana lani jeseni, in sicer za perutninsko farmo s 13 objekti v vrednosti 1,200 milijona dolarjev, medtem ko so bili dobavni roki (za tehnološko opremo in instalacije) predvideni za 1. april 1985 in druga (za devet objektov) za 1. junij 1985. Prva dobava je bila realizirana v predvidenem roku, te dni pa poteka realizacija drugega dela. Novi Globtour v Ajdovščini AJDOVŠČINA, 19. aprila - Emonina turistična agencija Globtour je s skromno slovesnostjo odprla v Ajdovščini na Pešernovi cesti svojo 29. turistično poslovalnico, ki je v centru mesta in nudi vse turistične storitve bd letalskih vozovnic, izletov, rent-a-car vozil do organiziranja vsakovrstnih počitniških paketov za delovne organizacije in prebivalce tega območja. Emona inženiring v Tunisu LJUBLJANA, 7. maja - V okviru najnovejših oblik sodelovanja, kijih gojimo s Tunizijo, in sicer v veliki meri po zaslugi bratov Chatty, ki so študirali v Jugoslaviji, smo z njihovo firmo sklenili tri pogodbe za gradnjo kuijhih farm, in sicer v skupni vrednosti okoli 4 milijone dolarjev. Izvozili bomo 156 tisoč zajcev LJUBLJANA, 19. maja - »Vsakih 14 dni izvozimo po dva do štiri tisoč kuncev, največ v Italijo, medtem ko jih bomo letos v celoti izvozili okoli 150.000«, pravi Janez Hren, vodja organizacijske enote za kunčjerejo pri Emona Inženiringu. Kunčjereja se je navkljub dolgoletni skepsi poznavalcev in ljubiteljev vendarle uveljavila ne samo kot inženiring ponudba, temveč tudi kot proizvodno zanimiva panoga, saj kunčje meso po kakovosti sodi nad teletino in je še posebej priporočljivo za diabetike. 30 let Tovarne močnih krmil v Ljubljani LJUBLJANA, 4. junija - Delavci temeljne organizacije DO Agroemone Tovarne močnih krmil v Ljubljani, ene pive tovrstnih tovarn ne le v Sloveniji temveč v Jugoslaviji so skromno a slovesno praznovali svoj jubilej - 30 let dela in razvoja. Na slavnostni seji delavskega sveta tozda je o času treh desetletij spregovoril Avgust Golob, zatem pa sta Franc Pušenjak, predsednik delavskega sveta in inž. Radivoj Jesenšek, direktor tovarne izročila jubilantom in delavcem, ki so se še posebej izkazali pri delu ali razvijanj11 medsebojnih odnosov ter pripadnosti kolektivu posebna priznanja in knjižne nagrade. Raj Raj, za »nerodna leta« LJUBLJANA, 14. julija - Kot so nam povedali v Emo-nini Dietetiki so te dni dali v prodajo nov dietetični izde-. lek z imenom - Baj Baj. Baj Baj je vitaminski napitek sestavljen iz vitaminov in mineralov, namenjen predvsem mladim v »nerodnih • letih«, saj pomaga utrjevati in hitreje obnavljati kožo-Pomaga pri mozoljevici, suhi, hrapavi in luskasti koži in podobno. Očiščene in prekajene postrvi LJUBLJANA, 13. junija - V Dragomlju pri Domžalah bo vsak čas nared nov obrat za čiščenje, zamrzovanje in prekajevanje postrvi (pri ribogojnici za razplod). Gre za poskusno obratovanje, medtem ko naj bi jeseni steklo s polno načrtovano zmogljivostjo, pravi Andrej Rupnik-direktor Emona Ribarstvo. Gre za naložbo 600 S milijonov dinarjev, načrt pa predvideva do konca letošnjega leta 30 ton zamrznjenih in očiščenih postrvi, ter 3 do 4 tone prekajenih. Pred nami Je bolj ali manj nova ponudba na trgu, ki zna biti ugodno sprejeta. Globtour: za petino več gostov kot lani LJUBLJANA, 30. julija - »Turistična sezona je leto* izredno dobra. Utemeljeno pričakujemo, da bo fizičn' porast za dvajset odstotkov večji kot lani,« pravi Davorin Ferligoj, direktor turistične agencije Emona Globtour. Znaten porast tujih gostov so zabeležili letos iz Anglije: I V porastu so tudi gosti iz Zvezne republike Nemčije. Mani gostov kot lani iz katerekoli države, niso imeli nikjerv naših turističnih centrih. Vse povedano vzbuja uteme" I Ijeno upanje, da bo letošnja turistična sezona dobra. Supko vas doma! Ljubljančani! Vse, kar imamo v Supermarketu, vam lahko pripeljemo na dom f Dostava za vrednost nakupa do 5.000 din vas bo stala 300 din. nad to vrednost/o je brezplačna1 Vsak delavnik med 8 in 18. uro pokličite me po telefonu 322-886 © supermarket l/ubliana Grand hotel Union — osemdesetletnik. Zapisali smo v letu 1985 Grand hotel Union osemdesetletnik LJUBLJANA, 24. oktobra - Ljubljanski Grand hotel j, - v, osumim a, z 4. oKtoora - DUDijansKi urana noiei inK ?0-’ ec*en *z verige Emoninih hotelov je praznoval svoj 1 eJ ~ 80-letnico obstoja in dela. -j uu-ieuiuco oostoja in aeia. urand hotel Union so pričeli graditi 5. aprila 1904. leta ga slovesno odprli naslednje leto 24. oktobra. Še danes 'a-n» priznati, da so ga zgradili zelo hitro, v pičlih 19 n Se<-}h, da so bili v zasnovi velikopotezni in zelo nif -n*' Tako so to poročali pred osemdesetimi leti čas-ar]1 in lahko jim verjamemo. Nova Dolenjkina deteljica ŽUŽEMBERK, 6. septembra - Ob skromni a prisrčni slovesnosti so prizadevni trgovci Emona Dolenjke iz Novega mesta odprli popoldne v Žužemberku novo lepo samopostrežno trgovino, šestnajsto j)0 vrsti, kolikor jih ima ta delovna organizacija. Novo samopostrežnico so odprli v preurejeni stavbi, bivši tovarni ljubljanske Iskre in ima skupaj 320 kv. metrov prodajnega prostora, za priročna skladišča pa so namenili 160 kv. metrov. K marketu socji tudi prijetno urejen bife. Sušilnica posušila probleme IPKO Podpeč - nov član Emone Ve,.^AŽENCI, 8. oktobra - »Naložba v novo sušilnico, Prohi 'e milijonov dinarjev, je popolnoma odpravila Prem ■ 6 Jesenske žetve in setve, ki smo jih imeli zaradi Ivan*! ne zm°gljivosti stare sušilnice,« je povedal Franc “Ocič, direktor tovarne močnih krmil v Dražencih. f?ota najbolj enostavnega dela '4000 din di?et*e na zajamčeni osebni dohodek, ki velja 15.000 farjev je delavski svet SOZD Emona določil, da znaša Pea j ecembra 1984 dalje višina enote najbolj enostavna dela 12.000 dinarjev. P*rmarket v Osijeku. Govi Supermarket v Osijeku odprt J(,Ps1JEK, 31. avgusta - Več kot 5.000 prebivalcev Osi-SeJe udeležilo slovesne otvoritve novega Supermar-L?’ ki sta ga na mestu starega, po požaru 9. marca 1982. K,Uničenega zgradila Slavonija-tekstil iz Osijeka in Oanska Emona. 865 °Va trgovska hiša, ki fteri 11.500 kv. metrov, je veljala m miliJonov dinarjev. Skupno z opremo pa velja naložba J bilijonov din. V novem Supermarketu, ki ima na Dt as skladiščnih prostorov sedaj okrog 5.000 kv. metrov SKjrkjuih površin, kar je dvakrat toliko kot jih je imel 3o ? Supermarket, bo skupaj zaposlenih 270 delavcev ali Qelavcev več kot preje. LJUBLJANA, 28. avgusta - Delavski svet SOZD Emona, je danes na seji sprejel sklep, da se IPKO iz Podpeči - Industrija plastične in kovinske opreme -združi v SOZD Emona kot enovita organizacija združenega dela. Sedem medalj za ptujske vinogradnike LJUBLJANA, 30. avgusta - Na Gospodarskem razstavišču so s krajšo slovesnostjo odprli vrata obiskovalcem letošnjega 31. po vrsti mednarodnega vinogradniško-vi-narskega sejma »Vino 85«. Med razstavljalo (523 iz 25 držav) se je dobro odrezal Emonin Kmetijski kombinat s Ptuja - tozd Slovenske gorice - Haloze. Prejeli so sedem medalj, med katerimi sta tudi veliki zlati - za Laški rizling letnik 1971 in za beli pinot letnik 1976. Polepšan hotel Morenia PODACA, 27. junija - »Letošnja sezona je znatno boljša kot lanska, več je turistov, ki jim zaradi boljše oskrbe nudimo lahko pestrejšo ponudbo. Opažamo pa tudi, da so se povečale tudi izvenpenzionske usluge.« pravi Vito Čovič, direktor hotela Morenia in turističnega naselja, ki sodi v okvir Emonine delovne organizacije hoteli Jadran Kardeljevo. »Menim, da so gostje zadovoljnejši, saj smo preko zime veliko postorili. V osrednjem objektu, kjer je restavracija, smo v prvem nadstropju uredili TV salon in posebno sobo za biljard, kjer so gostom na voljo tri mize. Skoraj 2.000 m2 plaže smo opremili z betonskimi ploščami, zgradili pomol za pristajanje manjših ladjic, zbetonirali dovoz do morja za motorne čolne, na ostali del plaže pa smo navozili stotine kubičnih metrov drobnega proda pa nas še vseeno čaka dovolj dela za prihodnjo zimo. Sedem let sodelovanja z Agrokomercom LJUBLJANA, 4. decembra - Kot pravi Peter Zule, direktor sektorja za notranjo trgovino v Emoni, medsebojno sodelovanje Agrokomerca in Emone, ki sega nazaj v leto 1978, na začetku ni bilo na višini obeh sistemov. Poslovanje je bilo omejeno le na nabavo Agrokomercovih izdelkov, vendar je tudi ta način sodelovanja po močni začetni aktivnosti nazadoval. Zaradi ponesrečene izbire predstavnikov Agrokomerca v Ljubljani, ki so se brez pravega posluha za pravilno sodelovanje raje ukvaijali s prodajo jajc na drobno, se je sodelovanje skoraj prekinilo. Agrokomerc je bil bolj ali manj samo dopolnilni dobavitelj. Ž novim nastopom na trgu, predvsem pa z novo kadrovsko zasedbo v ljubljanskem predstavništvu se je medsebojno sodelovanje bistveno izboljšalo. Rezultati so že tu - Agrokomercovi izdelki so na prednostni A listi Emoninih dobaviteljev. Na promociji, ki je bila 15. novembra letos v ljubljanskem hotelu Union, so delavci Agrokomerca predstavili svoj proizvodni program v celoti. »Domenili smo se za strategijo bodočega sodelovanja, ki zajema tudi dolgoročno poslovno sodelovanje na področju prodaje Agrokomercovih izdelkov v Emonini trgovski mreži, s posebnim poudarkom na vlogi Blagovnega centra kot dopolnilnega dobavitelja za Agrokomerc.« - pravi Peter Zule. »Obstojajo številne možnosti sodelovanja na področju zunanje trgovine. Agrokomerc ima močno lastno surovinsko bazo, ki nudi izredne možnosti izvoza v Evropo in na Bližnji vzhod, nima pa lastnih predstavništev v inozemstvu ter prodaja na tuji trg preko drugih zunanjetrgovinskih organizacij. Tudi na področju hotelirstva in gostinstva so velike možnosti razvoja poslovarja. Zlasti zanimive so novosti, ki jih Agrokomerc uvaja na jugoslovanskem trgu, kot je oskrba na način McDonalda, novi program polpripravljenih piščančjih in puranjih izdelkov. Tudi za naše izdelke se odpirajo nove mož-nosti prodaje prek Agrokomcrcove trgovske mreže, zanimive predvsem za Emonino Dietetiko, Mesno industrijo in blago iz ptujskega Kmetijskega kombinata.« informator ■ Planinska sekcija Emona Tudi počasi se visoko pride Eden med številnimi izleti, ki jih je organizirala Planinska sekcija Emona, je bil jesenski izlet Emoncev na Mangart. Častitljivi avtobus, ponašal seje z letnico rojstva 1965. leta, je počasi, malce nadušljivo, a sigurno popeljal 21 Emoncev po strmih ridah na Vršič. Šofer, zasebni prevoznik iz Škofje Loke, je zaradi prestrašenih obrazov nekaterih Emonk pod vrhom Vršiča dejal za korajžo: »No vidite, tudi počasi se visoko pride.« Hilda B. Javna pohvala Rozaliji Hrovat in Boži Marolt, zaposlenima v prodajalni Zibka v Ljubljani na Kardeljevi ploščadi 4 tozda Centromei -kur - prodaja na drobi*), izrekam javno pohvalo. Dne 7. decembra 1985 sta ob izlitju večje količine motornega bencina parkiranega avtomobila v kanalizacijski jašek, hitro in razsodno ukrepale. Zaradi razvijajočih bencinskih hlapov v prostorih male prodajalnice bi lahko prišlo do hujše nesreče, materialne škode, in ne nazadnje lahko tudi do ogrožanja ljudi in življenja. Hitri in učinkoviti intervenciji gasilcev ljubljanske brigade gre pripisati, da seje vse izteklo brez posledic. Direktor tozda: Dušan Eržen Mojster kulinarike Slavko Krempl iz Maximarketa pri kuhanju ribje juhe. ■ E - Izobraževanje Seminar za boljše delo LJUBLJANA, 21. novembra - S ciljem izboljšati in ugra-diti določeno metodiko dela v delo samoupravnih organov je bil organiziran seminar za vse predsednike delavskih svetov temeljnih in delovnih organizacij SOZD Emona. Seminar je bil v sejni dvorani poslovne stavbe Emona na Šmartinski cesti 130 z naslednjimi temami: S Vloga samoupravnih in poslovodnih organov v procesu odločanja; — predavatelj Metod Kovač. S Samoupravljanje in vloga družbenopolitičnih organizacij; - predavatelj Franc Molan S Vloga samoupravnih organov v uresničevanju ciljev gospodarske politike; - predavatelj Ivan Muhič. # Metodika dela samoupravnih organov; - predavatelj Pavle Kogej. Udeleženci seminarja so si ogledali film o Emoni v katerem so prikazane vse dejavnosti Emone. Po mnenju organizatorjev je bil seminar uspešen, saj so udeleženci izjavili, da so si pridobili precej znanja oziroma so si pridobili širši vpogled v metodiko in delo samoupravnih organov ter si take ali podobne seminarje žele tudi v bodoče. ^ POROČILO ZA OBDOBJE JANUAR - OKTOBER SKUPAJ Z OCENO ZA LETO 1985 Gibanje ekonomskih odnosov s tujino PREGLED IZVOZA IN UVOZA BLAGA NA KLIRINŠKO PODROČJA V OBDOBJU JAN.-OKT. 1985 Bi po- OZD I. KONVERTIBILNO DROČJE 1. IZVOZ BLAGA SOZD Emona je v desetih mesecih letošnjega leta izvozila na konvertibilno do-dročje za 10,209.600 USI raznega blaga. Izvoz blaga je bil 15 odstotkov večji od doseženega v enakem obdobju lanskega leta. Letni plan izvoza blaga je dosežen 75 odstotno. V primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta je najman izvozila Agroemo-na, nato slede KK Ptuj in E Ribarstvo. EC TOZD Obala je izvozila za 285 odstotkov več kot lansko leto (na razpolago so imeli dovolj dinarskih sredstev, da so od proizvodnih OZD kupili blago in ga izvozili za lastni račun. Tako ustvarjena devizna sredstva so s samoupravnimi sporazumi odstopili proizvodnim OZD, ki so jim odstopile blago za izvoz). OZD ocenjujejo, da bodo do konca leta izvozile še za 1.312.000 USS blaga, tako da bo letni plan dosežen 85 odstotkov. Agroemona bo količinsko dosegla lanskoletni' izvoz; zaradi nižjih cen na svetovnem trgu, pa vrednostnega plana ne bodo izpolnili. Pri E Ribarstvu je prišlo do izpada pri izvozu polžev, vendar ga bodo nadomestili z izvozom drugih proizvodov. KK Ptuj bo dosegel le 51 odstotkov načrtovanega izvoza, predvsem zaradi naslednjih vzrokov: - zaradi cenovnega nesorazmerja niso v letošnjem letu izvozili niti glave živine; . kar so bili v preteklih letih prisiljeni • predvsem zaradi pomanjkanja deviznih sredstev, - nesporazum pri izvozu vina v zapadno Nemčijo v lanskem letu, je v letošnjem letu povzročil izpad pri izvozu tega proizvoda, - TOZD Mizarstvo in žaga “je sicer dosegel 39 odstotkov večji izvoz glede na lansko leto predvsem zato, ker nimajo naročil za domači trg. Zaradi nestalnih kupcev, dolgih plačilnih rokov (6-7 mesecev) ter nesorazmerja v cenah niso izkoriščene vse kapacitete. Pri E Commercu plan izvoza ne bo dosežen zaradi izpada načrtovanega izvoza TOZD-a Agroplod v višini 200.000 US$. Glede na obliko izvoza je bilo izvoženo: - v rednem izvozu za 5.304.000 USS ali 52 odstotkov vsega blag. izvoza, - v obmejnem gosp. sodelovanju z Italijo in Avstrijo za 4.491.000 USS ali 44 odstotkov - v kompenzacijskem poslu za 64.620. USS ali 1 odstotek. Redni izvoz blaga bo dosežen na nivoju lanskega leta, medtem ko bo izvoz blaga v posebnih oblikah večji za 45 odstotkov predvsem na račun povečanega izvoza EC -TOZD Obala. Načrtovani izvoz blaga v kompenzacijskem poslu bo dosežen le 37 odstotkov. Proizvodne OZD, ki so'v planu OZD-a udeležene z 31 odstotkov, so realizirale le 26 odstotkov blagovnega izvoza, njihov delež lansko leto je bil kar 37 odstotkov. 17 odstotkov. Lansko leto je bil delež uvoza v posebnih oblikah 30 odstotkov. Po oceni OZD, bo znašal uvoz blaga 4.255.000 USS. Za potrebe Zavoda SR Slovenije je bilo uvoženo za 8.8800.000 USS blaga za oskrbo občanov, do konca leta pa še pride za 3.250.000 USS blaga, tako da bo načrtovani uvoz presežen za 37 odstotkov. več kot je bilo izvoženega v enakem obdobju lansko leto. Načrtovani izvoz blaga je že presežen za 22 odstotkov. Doseženo I 1984 -X IND 1985 2:1 2. UVOZ BLAGA V desetih mesecih je znašala vrednost uvoženega blaga 3.902.403 USS, kar je 48 odstotkov manj kot je bilo uvoženo lansko leto. Načrtovani uvoz blaga je dosežen 48 odstotkov. IZVOZ BLAGA E-Mesna IND. TOZD Globus TOZD Obala 428.750 1,521.907 37.260 304.093 2,793.032 42.380 71 184 114 310.400 9* 2,258.000 W E-Commerce Skupaj -1,559.167 2,835.412 182 2,2511002 12« E-Inženiring E-KK Ptuj 27.043 1.306 2. IZVOZ STORITEV Ugodnejša gibanja kot pri izvozu blaga beležimo pri izvozu storitev, saj je le-ta večji kar za 19 odstotkov, načrtovani izvoz je dosežen 74 odstotkov. Posamezne OZD so v desetih mesecih izpolnile letni plan kot sledi: E Commerce 84 odstotkov, E Hoteli 70 odstotkov, E Inženiring 23 odstotkpv, E Glob-tour 102 odstotka. Po podatku NB Slovenije se pri prilivih od izvoza storitev prikazuje tudi dodelavni posel Mesne industrije. - V desetih mesecih je bilo izvoženo za 7.992.000 US$ storitev, OZD pa ocenjujejo, da bodo do konca leta izvozile še za 1.726.000 USI, tako da bo načrtovani izvoz dosežen 90 odstotkov. Plan izvoza storitev ne bo dosežen zaradi E Inženiringa, ki bo od načrtovanega izvoza 1.267.000 USI dosegel le 377.000 USI- - V primeijavi z enakim obdobjem lanskega leta ima E Globtour 94 odstotkov večji priliv od izvoza storitev, kar je predvsem posledica povečanega fizičnega prometa, E Commerce pa 35 odstotkov večji priliv. Prav tako kot direktni devizni priliv, se je povečal tudi priliv dinarskih čekov NB Jugoslavije za 110 odstotkov, načrtovani priliv bo za 6 odstotkov presežen. 4. UVOZ STORITEV OZD ne spremljajo odlivov za uvoz storitev, po podatku Narodne banke Slovenije pa smo potrošili 1.258.000 USI, brez fiksnih in garantiranih obveznosti. PO- II. KLIRINŠKO DROČJE 1. IZVOZ BLAGA Na klirinško področje je bilo izvoženo za 3.139.505 USI blaga, ali 56 odstotkov 3. STORITVE OZD ne spremljajo prilivov in odlivov za storitve. Po podatku Narodne banke Slovenije je znašal v 10 mesecih priliv od izvoza storitev 3.372.892 USI, 61 odstotkov je priliv iz naslova turizma. Za uvoz storitev smo potrošili 227.700 USI. Sektor za usklajevanje odnosov s tujino: A. Verbinc SOZD Skupaj 2,016.266 3,139.505 UVOZ BLAGA Agroemona E-KK Ptuj TOZD Globus TOZD Obala 835.449 7.003 6,453.510 211.572 61.600 3,030.048 590.415 25 880 47 8,072.000 Ir ni E-Commerce Skupaj 6,453.510 3,620.463 56 ERC Ostale OZD 128.085 72.604 8.768 SOZD Skupaj 7,496.651 3,902.403 52 PREGLED IZVOZA BLAGA NA KONVERTIBILNO PODROČJE V OBDOBJ11 JANUAR-OKTOBER 1985 OZD DOSEŽENO I 1984 -X 1985 IND 3:2 PLAN 1985 SOZD OCENA 1 2 3 4 5 6 AGROEMONA 408.165 139.000 34 293.700 211.034 E MESNA IND. 1.746.130 1.700.230 97 1.940.817 1.854.679 E RIBARSTVO 230.523 185.907 81 234.080 214.114 E KK PTUJ 890.961 649.795 73 1.658.169 842.558 TOZD Globus 4.899.447 5.374.362 110 7.765.000 TOZD Obala 494.127 1.906.700 385 1.381.003 TOZD Agroplod 92.380 - - 200.00 E Commerce 5.485.954 7.281.062 133 9.346.000 8.130.345* E BLAG.CENTER E INŽENIRING 27.051 90.905 253.603 279 50.000 269.251 507 _ 53« SOZD SKUPAJ 8.879.679 10.209.597 115 13.522.766 11.521.981 75 * pri oceni izvoza upoštevan plan posredovan SISEOT Kc Mak ustv jih obje miši su,t Jev ugot nih mal< mča Pred N; Prisi D. kiie gani Pred zaht tudi Post blag Paki Prid > bile Uvet solj, Potr bsp, mar kan «? Pa i [Pil tiv i ni l9g< ob (za i Osti 3. UVOZ BLAGA V 10-tih mesecih je bilo uvoženega blaga za 3.615.000 USI, kar je 25 odstotkov manj kot je bilo uvoženega v lanskem letu. Načrtovani uvoz blaga je dosežen 50 odstotkov. Proizvodne OZD imajo nižji izvoz kot v preteklem letu zaradi tega, ker so uspele kupiti sojo in nekatere komponente za proizvodnjo krmil na domačem trgu za dinarska sredstva. Uvoz blaga se je povečal pri E Commercu, ki je le za lastni račun uvozil blago za oskrbo v času turistične sezone, medtem ko je lansko leto ta uvoz prikazan pri Blagovnem centru in E Hotelih (50 odstotkov deviznih srdstev za ta uvoz je zagotovila Narodna banka Jugoslavije). Glede na obliko uvoza, je bilo 83 odstotkov vsega blaga uvoženega v rednem uvozu, v posebnih oblikah pa le Pregled izvoza storitev na konvertibilno področje v obdobju januar—oktober 1985 OZD Doseženo I 1984 -X - 1985 IND 2:1 PLAN 1985 SOZD Ocena IND 2:4 ___ 1 2 3 4 5 6 TOZD Globus 676.779 1,452.833 215 1,250.000 L250.000 116 TOZD Obala 877.380 642.482 73 1,243.000 T243.000 52 E Commerce skupaj 1,554.159 2,095.315 135 2,493.000 2,493.000 84 E Merkur 13.886 33.010 238 - 43.080 E KK Ptuj 256 2.671 - 5.400 2.962 E MIZ - 140.684 - - 161.550 E Inženiring 454.992 296.187 65 1,267.000 376.952 Ostale OZD - 775 - - 775 E Globtour 885.753 1,716.392 . 194 1,687.000 1,830.910 E Hoteli 3,814.383 3,706.672 97 5,321.268 4,809.015* SOZD Skupaj 6,723.429 7,991.706 119 10,773.768 9,718.244 74 Reexp. posli 2,315.962 5.651.023 244 Skupaj storitve 9,039.391 13,642.729 151 Čeki NB YU v 000 din E Globtour 350.000 816.000 233 773.850 850.000 106 E Hoteli 234.458 444.436 190 603.711 603.711 74 Skupaj 584.458 1,260.436 216 1,377.561 1,453.711 92 ___ ' pri oceni izvoza storitev upoštevan plan SISEOT ■ XIII. RAZSTAVA V EMONI Pomladansko cvetje v zimskih dneh Ljubljana, 25. novembra - V preddverju poslovne stavbe razstavlja od 15. novembra do 10. decembra svoje akvarele akademska slikarka VESELKA ŠORLI-PUC. Ta znana slikarka, ki je razstavljala svoja dela na številnih samostojnih in skupinskih razstavah doma in v tujini se nam tokrat predstavna z serijo akvarelov cvetic in spiral. Zanimivost raz-, stavljenih del je v tem, da so dela naslikana na prosojni japonski papir, ki daje slikam še dodatni čar in nežnost. Mislim, da nam je umetnica s svojimi razpoloženjskimi slikami rdečih makov, modrih i risov, rumenih anemon prinesla v našo zgradbo delček narave tako kot jo je ona videla in priznati je treba, da je videla lepo. Bolj abstraktno pa vendar razumljivo nas v svojih spiralah spominja na vrtnice, pretrese v življenju in naravi. Veselka Šorli-Puc je diplomirala na ljubljanski akademiji in dobila med ostalimi priznanji tudi študentsko Prešernovo nagrado. Pavel Groznik ■ DRUGI O NAS: Emonina oprema za piščančjo farmo v Keniji , NAIROBI, 22. decembra — Predstavniki našega gospodarstva in veleposlaništva SFRJ v Nairo-biju so te dni obiskali kišumu ob jezeru Viktorija na severozahodu Kenije in direktorju inštitucije za razvoj področja ob jezeru Viktorija predali opremo za piščančjo farmo v vrednosti 250.000 kenijskih šilingov (približno 15.000 dolarjev). Piščančja farma je darilo ljubljanske Emone, ki je članica mešanega podjetja Aprimex Limited, ki že leta uspešno deluje v Keniji in v širšem vzhodno-afrj4k,eirt prostoiu. Direktorju inštitucije za razvoj področja ol> jezeru Viktorija, Samuelu Oburu, je DELO Ponedeljek, 23. decembra 1985 Prihodnje leto še bolj živahna blagovna menjava z ZSSR LJUBLJANA, 20. decembra - Delegacija Centrosojuza, centralne zadružne zveze, ki jo vodi podpredsednik Evgenij Sazonov, jugoslovansko stran pa zastopa Žika Markovič, sekretar zadružne zveze Jugoslavije, je na poslovnem obisku v jugoslovanskih delovnih organizacijah, s katerimi poslovno sodeluje, v Sloveniji obiskala tudi sozd Emono. Goste je sprejel podpredsednik poslovodnega odbora tega sozda Ljubo Filipan, odgovoren za poslovne odnose s tujino. Pogovarjali so se o dosedanjem poslovnem sodelovanju in izpolnjevanju pogodbenih obveznosti, ki so jih v celoti izpolnili. Ob sklepanju pogodb so izrazili obojestranski interes, da se blagovna menjava v prihodnjem letu še poveča: na 22 milijonov klirinških dolarjev v obe smeri. (Z. G.) DELO Sobota, 21. decembra 198$ ® EMONCI IMAJO IDEJE iovatorli Iz Maximarketa Komisija za inovacije v ustvflrinfi'kuelu je Preiela 12 “stvarjalnih prispevkov in nK; , ,dl nagradila. Zaradi “aktivnih težav se je ko-‘sija sestala po daljšem ča-j,' tako da število inovator-„ ,ne Predstkvlja rekorda, nf, Ovijamo, pa da je korist-predlogov še vedno pre-l‘r°- še vedno se težko od- PredTog. napisati koristni Nagrade za ustvarjalne Prispevke so prejeli: , °ri Rozman in Peter Se-!"®.vsak po 30.000,00- za or-samzacijo novega načina ^dstavitve Emone, ki je tikala izjemne napore in no J že dala rezultate (mož-bla1 nakuPa sejemskega tiai5a za dinarska srestva, Drla ? deviz po čisti ceni, ‘"jdobrtev novih kupcev) knVatl Crnčec in Peter Se-UveriKSak po 15 °00,00 din za soli °° noveSa proizvoda J nr.ienc* s sirom, kar pomeni Uto kmbeni komercialni Peh in popestritev asorti-V karna’ k* nudi naša pe- l din,0iz Adamlje 15.000,00 n za popestritev asortima-v aperitiv baru s hladni-tiv Pn6rizki. Promet v aperi- k; if* nh tako nhntrzitp- 1984 ob lfu je ob tako obogate-Ponudbi v septembru Porasel z indeksom 286 , Porastu indeksa cen 184 0st5,ca 20% asortimana, ki je 131 nespremenjen). Ivan Krizmanič 6.000,00 za koristno idejo, kako bi tudi v času preureditve Grilla ustvarjalni del prometa. Matija Kafol 5.000,00 din za organiziranje razstave v Emonski kleti Jolanda Brečko in Ivanka Jurčevič vsaka po 1.500.00 din za predlog uvedbe reklame v tujem jeziku v času turistične sezone. Irena Pečlin za preureditev bifeja Emonec 8.000,00 din. Alojz Adamlje 3.000,00 din za predlog o uvedbi ure v gostinstvu. Željko Karakaš za predlagano dopolnitev sistema hladilne vode. Ta ideja je izredno dobra in bo tudi realizirana. 10.000,00 din. Mirko Urukalo za predlog imena enote ClO-525 »Maks« 8.000,00 din. Dori Rozman za organizacijo in izvedbo razstave priznanih likovnih umetnikov v izložbi MM. (razstavljali so že Dora Plestenjak, Franc Cegnar). Razstave bodo tudi v bodoče. Prejela je 10.000. 00 din nagrade. Franci Lavrič za koristen predlog, da v bifejih in tam kjer se streže stoje namesto običajnega sladkorja v vrečkah uporabljamo posipalni-ke s sladkorjem. Nagrada 8.000. 00 din. Matija Kafol *VEST IZ BEOGRADA x JšOGRAD, 16. decembra 1 GQJa slavnostni skupščini sla.bodarske zbornice Jugo-ej y*Je, ki je bila ob 40-letni- Davorinu Ferligoju zlato Maketo GZ Jugoslavije ij^banovitve, ko sta jo z ^,r°tom iistannvilA nrp>H- s^^orn ustanovila pred- l^ard ^Sirni z Zlato plaketo Go- fc(h,llk Josip Broz - Tito in J ard Kardelj, so med Hi Vijedarske zbornice Jugosla-Per,. odlikovali Davorina h., "Koja, direktorja delov-agp^fianizacije - turistične očije Emona Globtour. HaVorin Ferligoj je to vi-6o]m Priznanje prejel za dol ■etrro, MShp, -> prizadevno m st>0H. 0 delo na razvoju go-S3iyi, rstva’ socialističnega fig oupravljanja predvsem Področju turizma. Dobitniku zlate plakete iskrene čestitke. E.I. - ičŠ- .«* . Direktor jugoslovanskega sklada za nordijske discipline Lojze Gorjanc (levo) in direktor delovne organizacije Emona Globtour Davorin Ferligoj ob podpisu sporazuma o sodelovanju. Globtour ¥ smučinah nordiicet? LJUBLJANA, 18. novembra - Turistična agencija Emona Globtour in Jugoslovanski nordijski smučarski sklad sta v ljubljanskem hotelu Slon slovesno podpisali pogodbo o pokroviteljstvu nad državnimi reprezentancami v nordijskih smučarskih disciplinah ter Samoupravni sporazum o združevanju dela in sredstev, po katerem bo posebej v prid smučanja postal Globtour izključni posredovalec vseh potovalnih in turističnih storitev, ki zadevajo smučarske reprezentance. Pogodbo in Samoupravni sporazum je v imenu Jugoslovanskega sklada za nordijsko smučanje podpisal direktor sklada Lojze Gorjanc, za Emonino turistično agencijo Globtour pa direktor te delovne organizacije Davorin Ferligoj, ki je ob tej priliki dejal: »Upam, da je to šele začetek daljšega sodelovanja, ki naj bi vselej izzvenelo v obojestransko korist.« S podpisom pogodbe o pokroviteljstvu nad jugoslovanskimi reprezentancami v klasičnem smučanju, tako menijo v Globtoum, uresničujemo pobudo Jugoslovanskega smučarskega sklada za skupno sodelovanje pri doseganju naslednjih ciljev: * pomagati želimo pri razvoju in napredku vrhunskega jugoslovanskega klasičnega smučanja, pri dosega- *nju čimboljših rezultatov reprezentanc in posameznikov, * želimo pomagati pri izvedbi priprav reprezentanc v klasičnih disciplinah in na mednarodnih tekmovanjih v letošnji sezoni - svetovni pokal v tekih in skokih ter finala v Planici, svetovnega prvenstva v Kulmu in mladinskega svetovnega prvenstva v Lake Placidu, * pripravljeni smo opravljati ves potovalni servis in vse turistične usluge za smučarske reprezentance, * želimo vzpostaviti in razširiti sodelovanje z osnovnimi smučarskimi organizacijami. Menimo, da bo v bodoče večje tudi poslovno sodelovanje z delovnimi organizacijami članicami Jugoslovanskega sklada za nordijsko smučanje, in ne nazadnje, vzpostaviti še boljše in tesnejše sodelovanje z organizatorji večjih mednarodnih smučarskih prireditev. ■ SMUČARJI, PREBERITE! Nasvidenje v Kranjski gori! Tradicionalne zimske športne igre Emone, XIII. po vrsti, bodo 23. februarja 1986 na Podlesu v Kranjski gori. Časa za uspešen trening je dovolj. Smukači, tekači in navijači - pripravite se. Do takrat pa - nasvidenje! Organizator • NAŠI SINDIKATI: Zagotoviti večjo aktivnost Koordinacijski odbor ZSS SOZD Emona je na 3v°ji seji 9. decembra 1985 obravnaval in ocenil dosedanje delo ter sprejel smernice za volilna opra-v*la, za predstoječe volitve, ki bodo prihodnje leto. Odbor je iz poročil ugotovil, kar potrjujejo tudi bosveti predsednikov IO, da potekajo aktivnosti po Predvidenih načrtih, da pa bo potrebno še marsikaj Postoriti za povečanje aktivnosti, predvsem pa bo Pri tem potrebno več sodelovanja z osnovnimi orga-Oizaeijami Zveze komunistov in še posebej z mladino. , Z nekaj kritiki je odbor ocenil dostavo poročil za kandidate komisij delavskega sveta SOZD Emona. Nekatere OZD še vedno ne upoštevajo postavljenih rokov. . Na seji so člani odbora obravnavali poročilo o ~evetmesečnem poslovanju sozda, ki ga je podal Parnestnik predsednika poslovodnega odbora Ivan Koordinacijski odbor je sestavil predlog delav-“kornu svetu SOZD Emona za imenovanje kandida-°y,za komisije na ravni sozda. Kot eno bistvenih nalog pa si je zadal odbor dela Pri Pripravah za bližnjo konferenco, ki bo že pri-°dnji mesec v novem letu 1986. Z. G. ■ PREBERITE - ŠE JE ČAS! Za počitnice v čateških Termah Vse več ljudi se odloča za letni oddih v Termah v Čatežu. Tudi povpraševanje delovnih organizacij je že tolikšno, da težko ustrežejo vsem željam naenkrat. Zato so se odločili, da bodo zgradili nov del, namenjen za postavitev sto bivalnih objektov - ličnih malih montažnih hišic - za organizacije združenega dela in tudi za zasebnike. Sodoben način življenja potegne za sabo tudi številne sodobne bolezni, ki jih v Termah v Čatežu z uspehom lajšajo in zdravijo. Čeprav obsega hotelski del - nov hotel Terme, Zdraviliški dom, Grad Mokrice in bungalove z skupaj 543_ posteljami, avtokamp pa 500* bivalnih enot, še ne krijejo vseh potreb. Zato so se odločili za gradnjo novega kampa v katerem so namenili 100 prostorov za postavitev malih hišic ali kot jim pravijo v poslov- nem jeziku bivalnih objektov, ki jih proizvajajo Avto-radgona iz Gornje Radgone, Smreka iz Gornjega grada, Marles iz Maribora, Jelovica skupaj z Lio Gradis iz Škofje Loke in Trimo iz Trebnjega. Delovne organizacije in zasebniki bodo za svoje delavce sami kupili bivalni objekt, za katerega se bodo odločili že pri proizvajalcu. S posebno pogodbo se bodo s Termami v Čatežu dogovorili o medsebojnih pravicah in dolžnostih. Pogoj za tak dogovor pa je plačilo 500 tiso. čakov za en objekt. Čateške Terme bodo prevzele obveznost, da zgradijo priključke za termalno, pitno in požarno vodo, kanalizacijo, elektriko in dostop do lokacije. Zvedeli smo, da je polovica lokacij že prodana. Torej je za odločitev ostalo le ^e malo časa. E.I. informator El XIV. razstava Gradovi Dolenjske v Emoni Ljubljana, 10. decembra - Ob prisotnosti delegatov delavskega sveta SOZD je bila v predverju Emonke odprta razstava akvarelov in pastelov mlade umetnice Jožice Medle -delavke - aranžerke v novomeški Dolenjki. Ob otvoritvi je povedano, da skuša umetnica ujeti motiv mehke Dolenjske pokrajine, odseve njenih voda, potokov in tolmunov in iztrgati pozabi večino imenitnih dolenjskih gradov. V svojem slikarskem izrazu je posebej uspešna v akvarelni tehniki. Naša sodelavka, ki tokrat razstavlja samostojno že petič, priznava, da se mora še veliko učiti in izpopolnjevati, da bo lahko ustvarjala še bolj doživeto in dognano. V svojih umetniških hotenjih bo slikarka prav gotovo še napredovala, saj nosi v svojem izražanju dokajšnjo moč, je še mlada in ne nazadnje imajo njeni sodelavci v Dolenjki za njeno ustvarjanje polno razumevanje. Razstava bo odprta do 10. januarja 1986. Pavel Groznik ■ Izobraževanje Komercialna šola v Emoni Ljubljana, 21. decembra - V organizaciji Emona Merkur se je pričel pouk na srednji komercialni šoli. Po že nekaj končanih generacijah poslovodske šole, ki se je tudi pričela v tej naši največji delovni organizaciji pomeni komercialna srednja šola novo obliko verificirane srednje šole v Emoni. To šolanje je namenjeno predvsem delavcem, ki delajo v komercialnih in finančno-računovodskih službah in še nimajo ustrezne kvalifikacije. Število slušateljev je 40, večina jih je iz Emone Merkur, nekaj pa iz drugih DO in celo iz sosednjega Žita. Šolanje bo trajalo predvidoma eno leto in pol, po uspešnem šolanju pa bodo slušatelji dobili naziv komercialnih tehnikov. Pavel Groznik ■ Vesti s Ptuja Več kakovostnega hmelja kot lani PTUJ, 11. decembra - Letošnje pridelovalne rezultate moramo gledati skozi vremenske pogoje, ki so v precejšnji meri krojili finančno usodo poljedelcec. Vroče in primerno vlažno poletje v prvi polovici je v veliki meri nadoknadilo tisto kar smo izgubili z mokro in hladno pomladjo. To velja nekoliko bolj za koruzo, ki se je v od dežja zbiti zemlji še lahko zadovoljivo razvila, medtem ko je bil razvoj korena skadkorne pese v takšni zemlji, kljub tudi do trikratnemu kultiviranju«težji. K slabim rezultatom je potem prispevala še dolgotrajna suša, kije trajala od avgusta do novembra. Precej manj so se vremenske anomalije poznale na hmelju - obirali smo ga koncem avgusta in v prvih dneh septembra - saj so bile vremenske razmere za njegov razvoj tudi letos še dokaj ugodne, z izjemo nekaj pomladanskih dni. Posebno razveseljuje dejstvo, da je kakovost, ki je eden od odločilnih dejavnikov pri prodaji na tuje letos mnogo boljša kot je bila lani. Slajša sladkorna pesa Skupaj smo pridelali 20.010 ton sladkorne pese, ali povprečno 35 ton ha hektar, kar je točno za 10 ton manj kot lani, vendar smo letos dosegli povprečno digestijo 18 sladkornih stopenj, kar je za 2,3 sladkorne stopnje več kot lani, kar bi dalo le za 13 odstotkov slabši finančni rezultat po hektarju, če primerjamo z lansko količino in kvaliteto pridelka. Z drugimi besedami: na hektar smo pridela 13 odstotkov manj sladkorja kot lani. Tudi 11 ton koruze na hektar Pri koruzi, tej že strateški žitarici, smo pridelali 7320 kg na hektar, kar ocenjujemo kot zadovoljivo, še posebej zato, ker je bilo v pridelovanje koruze letos privič vključenih nekaj nad 350 ha z melioracijama usposobljenih njiv. Pridelek na teh njivah je bil v povprečju le nekaj nad 5 ton, medtem ko na najboljših njivah beležimo nad 11 ton na hektar suhega zrnja. Skupno pa smo letos pridelali največ zrna v zgodovini kombinata in to nekaj na račun večjih površin in nekaj tudi zato ker smo manj silirali zaradi znanih razmer v govedoreji. ***** Skupni pridelek hmelja je bil 253.378 kg ali 1912 kg na hektar, kar je sicer za 102 kg po hektarju ali 5,3 odstotkov manj kot lani, vendar smo dosegli boljše finančne rezultate, ker smo imeli 33 odstotkov več prve kakovosti kot lani. ***** Če ocenjujemo celotno pridelovalno leto 1985 lahko rečemo, da smo zelo zadovoljni s pridelkom pšenice in hmelja, dober je bil pridelek koruze, sladkorne pese nas je še zadovoljila, nismo pa zadovoljni z oljno ogrščico. Damjan Finžgar informator H Vesti s Ptuja Uspela modna revija PTUJ, 16. novembra - Z namenom seznaniti svoje kupce z vsem kar so za njih pripravili in zložili na police ter jih opozoriti na novosti proizvajalcev konfekcije in pletenin, so trgovski delavci ptujske delovne organizacije Emona Merkur pripravili modno revijo, kije bila v hotelu Poetovia in na kateri so gledalcem predstavili 120 modelov ženske, moške konfekcije, med katerimi ni-manjkalo modnih oblačil za mlado generacijo. Nastopajoči manekeni iz Maribora so prikazali vzporedno z oblačili tudi vse modne dodatke, ki sodijo k sodobnemu modnemu oblačenju od nakita, klobukov, šalov, rokavic do torbic, dežnikov in obutve, z eno besedo - vse od nog do glave. Prikazano pa je tudi kupcem na voljo v številnih prodajalnah Merkurja.' Eden izmed modelov na modni reviji ptujskega Merkurja. Pavla Maurin, znana modna kreatorka iz Maribora, ki sije modno revijo tudi ogledala, je povedala: »Menim, da ste revijo dobro pripravili. S posluhom za vse kar je modno ste izbrali izdelke domala vseh jugoslovanskih proizvajalcev. Dovolj je bilo izdelkov, ki zadovoljijo okus tudi zahtevnejšega kupca. Tudi barve so bile z vrha modne palete barv.« Modno revijo si je razen Ptujčanov ogledalo tudi dokajšnje število Mariborčanov, manjkalo pa ni tudi potrošnikov iz večjih okoliških krajev. Da je modna revija dosegla svoj namen je dokaz to, da so kupci kmalu zatem v prodajalnah izrazili svojo željo z besedami: »Na modni reviji ste...« Trgovci ptujskega Merkurja že načrtujejo za spomladansko in letno sezono nove modne revije. Moda koraka namreč z veliki koraki, nekateri pa žele iti vštric z pjo. Letna modna revija bo to že vedo, ob otvoritvi bazenov v Ptujskih toplicah. M. O. ■ Emona hoteli Klubska kartica V začetku 1986. leta bomo v vseh Emona hotelih uvedli EMONA HOTELI KLUBSKO KARTICO. Kaj predstavlja kartica? > Emona hoteli kartica je eden od načinov pospeševanja prodaje in povečanja prometa hotelskih kot tudi gostinskih storitev, ki jih v vseh Emona hotelih načrtujemo za prihodnje obdobje. Kartico bodo dobili naši stalni gosti in poslovni partnerji. S to kartico bodo deležni njeni imetniki naslednjih ugodnosti: • prednostno potrjevanje rezervacij nočitev in gostinskih uslug • prednost pri čuvanju rezervacij • 10% popust na celotni končni znesek hotelskega računa • 10% popust na vse restavracijske storitve • popust pri najemu hotelskih prostorov za poslovna srečanja in sestanke • gosti, ki bodo prenočevali, bodo dobili ob prihodu brezplačen, takoimenovan wellcome drink. V vseh hotelih in restavracijah hotelske grupacije Emona hoteli. V tem trenutku potekajo razgovori še z nekaterimi drugimi emonskimi OZD, ki bi bile zainteresirane, da se z določenimi popusti pridružijo ugodnostim za goste in poslovne partnerje Emona hotelov. To sta delovni organizaciji Emona Merkur in Emona Globtour. Prepričani smo, da bo naša poslovna poteza naletela na ugoden odmev. Zvone Nanut Commodore Konim v Maximarketu V naši največji trgovski hiši v Ljubljani v Maximarketu je potrošnikom že dalj časa (od oktobra meseca) na voljo izbira računalnikov Znane znamke Commodore, periferne enote kot naprimer kasetnik z adapteijem, disketne enote, monitor, pisalniki. Na izbiro je kupcem tudi razni pribor ter igralni moduli. Seveda gre v zadevi za konsignacijsko prodajo za devize. Tako velja računalnik 182 PC - 10 4.800 DM in 299.538 din, 68 Plus 4 pa 367 DM in 22.902 dinarja. • M. Kafol Gostinci Maxlmarketa tekmujejo PORTOROŽ, novembra -Nadvse prazničen ker to leto praznuje 100 let organiziranega turizma, je Portorož gostil 33. gostinsko turistični zbor Slovenije v času od 13. do 15. novembra. Udeležba je bila rekordna, tako po številu tekmovalcev kot tekmovalnih panog. Gostinci Maximarketa smo tokrat sodelovali z dvema ekipama v sodelovanju z Emona hoteli tozd Evropa Celje, ki nam je posodil slaščičarko. Dosegli so lep uspeh. Dve bronasti kolajni z diplomo za ekipno tekmovanje, ki jih je iz rok organizatorjev prejela duhovni vodja ekip Jelka Dolžan. Slavnostna podelitev je bila v portoroškem avditoriju. Posamezniki obeh ekip pa so se odrezali takole.: Kuhar, ki je tekmoval v kuhanju ribje juhe je v konkurenci desetih sotrpinov juho tako dobro skuhal, da mu je komisija dodelila prvo mesto in s tem zlato kolajno z diplomo. Krempl Slavko, avtor ribje juhe je za svojo juho uporabil po lastnem receptu poleg začimb osem vrst prvovrstnih rib iz morja. Tak način tekmovanja je bil tokrat prvič in Slavko kot dober poznavalec rib je zatrdil, da zna ribjo juho pripraviti tudi iz sladkovodnih rib. Prihodnje leto jo bo kuhal pred Maximarketom na prostem. 1. ekipo so sestavljali: kuhar: Mijatovič Duško, ki je razstavljal: - polnjena puranova prsa-na plošči, na krožnikih pa: srnino zarebrnico z mandlji, postrvni zvitki, nadevana piščančja bedra in svinjski hrbet v foliji. Duško ni imel sreče, vendar ni obupal, in se že pripravlja na prihodnji zbor. Natakar: Zupančič Pavle je pripravil pogrinjek »ob zaključku slovenskega prvenstva v lovu rib s plovcem in flambiral »višnje«, po lastnem1 receptu. Prejel je srebrno kolajno z diplomo. Slaščičarka iz Ce(ja Silva Požarnik pa je pripravila: turistično torto Portorož, kremo gozda in jeseni, sladico iz maslenega testa, »sončni valovi« na morju, toplo sladico-sladko srečanje na obali«, in čajno pecivo Evropa. Prislužila si je bronasto medaljo z diplomo. ■ UPOKOJENCI NAM PIŠEJO Srečanje upokojencev v Izoli Kakor vsako leto smo se tudi letos, dne 9. novembra zbrali na prijetnem srečanju, člani Kluba upokojencev »Emona« poverjeništva Koper. Srečanje je bilo v prostorih Trgovske delovne organizacije »Emona-Jestvi- na« Koper - v restavraciji Avtocampa v Izoli. Vsakoletno srečanje je za nas zelo pomembno, predvsem zaradi tega, ker upokojenci, ki smo včlanjeni v Klubu upokojencev »Emona« poveijeništvu Koper, izhajamo iz štirih gospodarskih organizacij in se še povsem med seboj ne poznamo. Poleg tega pa se zelo poredko srečujemo, ker je naše bivanje teritorialno obsežno, to je: od Škofij-Ankarana do Sečovelj-Pirana. To srečanje so nam omogočile vse štiri gospodarske organizacije in K. U. »Emona« Ljubljana, katerih predstavnike smo tudi povabili na našo prireditev. Od gospodarskih organizacij se je našega srečanja udeležil Božo Ostanek, glavni direktor TDO »Emona-Jestvina« Koper, katerega so udeleženci prisrčno pozdravili z burnim aplavzom. V poročilu in pozdravnem nagovoru predsednika Poženel Mirana, je bila predvsem izražena zahvala našim kolektivom gospodarskih organizacij Hoteli Bernardin in Hoteli Riviera Portorož ter »Autocommerce« TOZD »Obala« in TDO »Emona-Jestvina« Koper in K. U. SOZD »Emona« za veliko razumevanje do upokojencev. V nadaljevanju je povedal, da se odbor poverjeništva ravna pri svojem delu po programu za leto 1985, ki je bil sprejet na začetku leta in dostavljen vsem članom. Program v redu izvajamo, saj so. od 12 obvezujočih točk, ostali samo še dve točki neizpolnjeni. Posebno lepo nam je uspel piknik v Dolenjskih Toplicah; ki ga je organiziral K. U. »Emona« Ljubljana. Tega piknika se je udeležilo skoraj poln avtobus izletnikov iz našega poverjeništva. Odhod smo organizirali iz Izole. Nad vse nam je ostala v lepem spominu vožnja po dolini Krke. V svojem pozdravnem govoru je predsednik predlagal, da pošljemo s tega zbora poseben pozdrav vsem našim štirim članom nad 80 letnikom, ki se vsled slabe--ga vremena tega srečanja niso mogli udeležiti. Predlog je bil sprejet z velikim odobravanjem. Sledilo je še blagajniško poročilo in razprava. Naj omenim, da smo istega dne, pred pričetkom zbora organizirali tekmovanje v peš hoji na relaciji od trgovskega E-centra na Markovcu, mimo bolnišnice do Avtocampa Izola. Za prva tri mesta, posebej za ženske in moške, so bile razdeljene nagrade, ki jih je prispevalo Hotelsko podjetje »Bernardin« Portorož. Nagrade so prejeli: Ženske: I. mesto: Armida Pirc, Knjigo: »Kuhajmo z veseljem« II. mesto: Evlalija Žigon: »Zelenjavni jedilnik« III. mesto: Olga Frelih in Zalka Bobek, knjigo: »Vezenje«. Moški: I. mesto: Steve Kuhar, knjigo: »Ljudski zdravnik« II. mesto: Emil Vojvoda, knjigo: »Delo na vrtu« III. mesto: Avguštin Piciga, knjigo: »Vrtni koledar« Z nagradami so bili tekmovalci zadovoljni. Splošno mnenje med upokojenci pa je, da se v bodoče ob teh prilikah še organizirajo taka tekmovanja, saj je prvo zadovoljivo uspelo. Izkazalo se je, da taka tekmovanja poživljajo družabnost in razpoloženje med upokojenci. Padel je predlog, da bi v prihodnje tekmovali tudi v streljanju z zračno puško. Sledila je zabava nekdanjih sodelavcev in obujanje spominov ob prigrizku in domači pijači. V prijetnem vzdušju je tudi zadonela domača pesem in prav prijeten je bil pogled na razpoložene upokojence. Franjo Rebolj V drugi ekipi je kuhar Alojz Adamlje stari znanec gostinskih zborov pripravil za tekmovanje: Puranova prša Maximarket na plošči, na krožnikih pa hrbet divje svinje z višnjami, morski list z beluši, kokoš po dalmatinsko in glazirani svinjski hrbet. Prejel je bronasto kolajno z diplomo. Matija Kafol, natakar, je pripravil pogrinjek »Slovesna večerja zmagovalcu kole- sarskega maratona ter biral jabolka z brusnicami Prejel je srebrno kola)p diplomo. „ :p Slaščičar Ivan Mavec J predstavil torto »28 mešano čajno pecivo, sacw kremo Maximarket, oren zavitke in gratinirane na ne in za to prejel bronast k<^"?p2oST ?azi Franci Lavrač in v SahP : sedel v močni konkure mojstrov peto mesto. M- **■ XXXIII. GOSTINSKO TURISTIČNI ZBOR Zlato, srebro in bron za Emona hotele PORTOROŽ, novembra -Gostinski delavci Emona hotelov so na tradicionalnem XXXIII. Gostinsko turističnem zboru, ki je bil letos ponovno v Portorožu v času od 14. do 15. novembra, na tekmovalnem delu nabrali veliko bero zlatih, srebrnih in bronastih kolajn. Za ekipno tekmovanje je bilo treba pripraviti kulinarične plošče, slaščičarske izdelke, pripravo omizja in flambiranje jedi. Edino ekipno zlato kolajno si je prislužila ekipa Grand hotela Union z veliko prednostjo točk za izdelavo torte. V ekipi so sodelovali Udrih Zmago, šef kuhinje, Lampret Danica, vodja slaščičarne in Cvetinovič Milo-rad, vodja strežbe v Holiday Innu. Srebrne medalje ni osvojila nobena izmed udeleženih ekip, bronasto pa so dobile ekipe: TOZD Terme Čatež v sestavi Adamič Alojz, Mavec Ivan in Kofol Marija; TOZD Hoteli Bernardin Portorož z ekipo: Zelinčič Drago, Mauro Franko in Sladič Pero in slaščičar^ Požarnik Silva iz 1 , ,0. Hotel Evropa Celje s so vapjem v ekipi Maximar keta. A„niu V tekmovanju v feia pijač so bili barmani h .fi Bernardin zelo us.Pe„„mer pobrali dve srebrni, H« Franci in Kopič A“‘°”riP. eno bronasto Lazar ku. V Bernardino znajo S* hati tudi dobro ribjo J .^j saj je tekmovalec Judic zasedel II. mesto. . ,„. Športni rezultati so bik deči: . _vj. V malem nogometu je pa TOZD Hotel Rivier0 V1 bila pokal za 3. mesto, e v TOZD Grand hotel Union skupini A 5. mesto m en ^ TOZD Hoteli Bernardin skupini B 7. mesto:; ko ka: ekipa TOZD Hoteli & nardin 7. mesto; r0Jk° „ar. ekipa TOZD Hoteli Berna din 1. mesto; šah-/!1* . Hoteli Bernardin ekipno mesto; plavanje moški mezno 5. mesto in no1 Bernardin 18. mesto; teI? Grand hotel Union S^mes^ ■ NAŠI REKORDERJI Sto litrov krvi za sočloveka LJUBLJANA, 26. novembra - Ko našim bralcem že predstavljamo prvake in rekorderje Emonce, naj vam predstavimo še enega rekorderja katerega' rekord po vsej verjetnosti ne bo tako kmalu prekoračen. Viktor Perne, turistični delavec v Globtouru, dela v poslovalnici v Emonini poslovni stavbi je' letos poleti, točno 29. julija 1985 že dvestokrat daroval kri za sočloveka. Število dvesto pa je do 7. novembra prekoračil še za 5 krat. Za neverne Tomaže objavljamo faksimile njegove krvodajalske izkaznice. Skoraj smo prepričani, da take rekorderje preštejemo v domovini, in tudi v tujini, na prste ene ali dveh rok. Ker Viktor ni malenkosten, pri enkratnem dajanju da okrog pol litra krvi, lahko sklepamo, da je dosedaj dal okrog 100 litrov dragocene tekočine, ki rešuje življenja. O rekorderju Vinku sb>0| našem glasilu pisali že leti, ko je prekoračil števil^ 100. Takrat smo objavili t ,o njegovo sliko. Tokrat narnL ni hotel dati, mnenja smo, da to tudi ni potreD' Številni Emonci in Erno g ga dobro poznajo kot čl o ^ ka vedno dobre volje, P*,j. vsem pa kot prijetnega v g ča naše turistične agenev^ še posebej strokovnjaka Korotan onstran naše se na ne meje. Slovenska in* yt krajev, pomembnih tiuC“jne letnice iz davne zgodov mu ne delajo nobenih tez Stresa jih kot iz rokava. Viktorju pogosto daia»l* krvi ne povzroča nobenih žav in nevrečnosti. Vabi j Emonce, da mu se Pri“rwi: mo. Vsaj katerikfat. ‘ ra.. »Prepričan sem, da dru» l mu pomagaš lahko sarfl° dejanji.« :t Pavel Grozi* Krvna skupina: 179/85 St protokola_________ B Priimek In Ime: PERNE VIKTOR Rojan(a); 18.7.1933 Naslov: P.BrazarJa 9 _______Kranj_____________ Izkaznico Izdal: Zavod SRS za Iranaluzl], Ljubljana, 13.8, Darovali*) krt zie 00 29.7.1985 30.7.1985 ! MM 13.8.1985 jzzj.tmv' OjjfjUčž lh.ip. iwr 1. m. m ruz«P? 1 IX. TRADICIONALNI PETEROBOJ Zaslužena zmaga Emone Ljubljana, 15. novem- - Na tradicionalnem IX. P«"°b°Ju, ki je bil v času P" 12- do. 15. novembra 1985, .tos ob počastitvi praznika i ^oblike in 40-letnice dela obstoja gradbenega po-“letja Gradis, se je 130 Portnic in športnikov Bla-tw,Vl)psa transportnega cen-W Larinarnice, Emone, In-x. cvrope in Gradisa v petih Portnih disciplinah potego-1° 28 naslove najboljših. -J“e Pebč zaporedoma so magali športniki Emone ter o-vojUi prehodni pokal. Or-sanizatoiji peteroboja so “'orah kupiti nov prehodni h*®! ker so enega v trajno p 1 že oddali v vitrino V skupni uvrstitvi je bila .*yai Emona z 41 točkami, " Rulnarnica s 23 točkami, aSovru transportni center . bd četrti, osvojil je 17 i, Peta pa je bila s 14 toč-arni Interevropa. Namizni tenis / namiznem tenisu, igrali So \, v , prostorih blovana na aeljevem so premočno pn?gali športniki Gradisa, h'Pno so osvojili 10 točk. 7 S?,3 je bila ekipa Emone s ria c kami, slede - Interevro-11 ^ar*narnica 3 in BTC z Med moškimi posamezniki je bil odličen prvi Dane Šarlah, med ženskami posamezno pa je bila prav dobra Marjana Keissesberger, ki je bila druga. Streljanje Na strelišču OSZ v Pokopališki ulici strelke in strelci Emone niso bili kos dobro izVežbani ekipi Carinarnice, ki je ekipno zmagala s 640 krogi. Emonci so si s 591 krogi pristrelili drugo mesto, tretja je bila Interevropa s 563 krogi, sledi ji BTC 555 krogov, peti pa so bili strelci Gradisa s 350 krogi. Med posamezniki je bila Marija Pertot s 150 krogi druga. Drugi med moškimi posamezno je bil Rado Hribar,ki je za prvim iz BTC 171 krogov, zaostal le za dva kroga. Vlečenje vrvi Vse priznanje so si zaslužili športniki težke kategorije v vlečenju vrvi, ki so tekmovanje izvedli v dežju na prostoru pred vhodom v poslovno stavbo Emone. Težkaši Emone niso imeli enakovrednega nasprotnika saj so iz vseh bojev izšli kot zmagovalci. Z desetimi toč-" kami so osvojili prvo tnesto. Tri točke manj je zaleglo Gradisovcem, da so osvojili srebro, tretji s 5 točkami pa so bili športniki BTC-eja. Carinarnica in Interevropa nista postavili ekipi in v tej panogi nista dobili nobene točke. Šah Na šahovskih črnobelih poljih so se šahisti pomerili v veliki sejni dvorani Carinarnice. Zmagali so šahisti Gradisa, ki so bili za tri točke boljši od šahistov Emone, tretji so bili šahisti iz BTC, četrti so bili šahisti Carinarnice, peti pa iz Interevrope. Med moškimi posamezniki je bil najboljši Emil Kav-še, le malo slabše se je odrezal Metod Logar, ki je bil med posamezniki tretji. Med ženskami posamezno je bila prav dobra Metka Škamperle, ki je osvojila odlično drugo mesto. Kegljanje Kegljači Emone so se odrezali tudi na kegljišču Gradisa. Z 2.350 podrtimi keglji so dosegli 10 točk in s tem prvo mesto. Drugo mesto z 2244 keglji je pripadlo Carinarnici, Gradisovci pa so bili tretji z 2.205 podrtimi keglji. Slede jim BTC z 2.172 keglji in Interevropa z 1.884 keglji. Med ženskami posamezno se je izkazala Stanka Sti- plovšek iz Emone. S podrtimi 400 keglji je bila prva in tako osvojila zlato medaljo. Franc Jeršc iz Emone si je v izredno močni konkurenci »prikegljal« bronasto medaljo. Podrl je 419 kegljev, le tri keglje več je veljala srebrna medalja, še pet kegljev več pa zlata. Iz poročila častnega razsodišča in organizacijskega odbora izhaja, da so vsa tekmovanja potekala V tovariškem in fair play vzdušju. Višek športnega navdušenja in iskrenega čestitanja najboljšim pa je bilo v restavracijski dvorani Blagovno, transportnega centra na Šmartinski cesti 152 v Ljubljani kjer je bila podelitev pokalov in medalj najboljšim športnicam in športnikom petih delovnih organizacij vzhodnega dela Ljubljane, ki so si bližnji sosedi in tesno sodelujejo tudi v poslovnem življenju. Prihodnje leto, ko bo jubilejni X. peteroboj oziroma šesteroboj, saj se nam bodo v športnih tekmovanjih priključili še športnice in športniki Ljubljanske banke, ki je nov večji kolektiv na tem območju, bo organizacijo tekmovanja. prevzela SOZD Emona. Če bomo Emonci tudi na šesteroboju zmagovalci, bo to že drugi prehodni pokal, ki bo v trajni lasti Emone. Z.G. Nagradna novoletna E - jelka Rudi Rakuša s svojo »zlato« psičko Ajšo in njenimi pokali. Ajša in Rudi Rakuša svetovna prvaka tiou.fi^aka 1000, B. avto-C. l * ska oznaka za Milano, ifn^atica Emonine delovne vž^lzacije, D. letni čas, E. v ^ vek za ameriške vojake ^•.j-fvetovni vojni, F. ime 1 >W*>0rske velike SOZD, ki ■ rtVin°^°bne dejavnosti kot t?’ G. domače moško hbor**- mama, I. znana malici ska tovarna, ki izvaža Vnom "m" ?žh 'eb6naJ^itkisko, J. arabski i^hav ’ grška črka, L. tuja °vho i„Za moštv°' tudi de-/ ?kupino, M. izvir tople ’ lzPeljanka iz grške be- sede, ki pomeni topel, N. znan krsg in zdravilišče pod Matterhornom v kantonu Valais v Švici. Rešitve nagradne E-jelke, ki se rešuje kot navadna piramida oziroma vreteno, pošljite v zaprti kuverti z oznako »Nagradna E-jelka« na naslov uredništva E-Infor-matorja - 61000 Ljubljana, Šmartinska c. 130. Pri žrebanju za nagrade bomo upoštevali tiste rešitve, ki bodo prispele v uredništvo do 15. januarja 1986. Zadnje čase skoraj v vsaki številki našega glasila predstavimo kakšnega Emonca, ki v svoji rekreativni dejavnosti dosegajo vrhunske rezultate. Predstavili smo že Bogdana Koresa, državnega prvaka v bowlingu pa Franceta Rodeta, dvakrat tretjega na svetu v kategoriji juni-oijev v balinanju. Tokrat vam predstavljamo dva svetovna prvaka - psičko Ajšo in Rudija Rakuša, šoferja iz delovne organizacije Emona Merkur na Ptuju. , Na prvenstvu lovskih psov v Umagu, potekalo je pod naslovom »Za pokal Sv. Huberta«, ki se ga je udeležilo 130 gojiteljev angleških in kontinentalnih ptičarjev iz 13 držav sta psička Ajša in njen gojitelj ter vodnik požela vso slavo ter že drugič postala svetovna prvaka v tej disciplini. Rudi Rakuša, ki je tudi lovec, posveča ves svoj prosti čas psički Ajši, nemški kratkodlaki ptičarki, s katero je nenehno v naravi. Veliko vloženega truda se mu je do- bro obrestovalo. V tekmovalnem delu ni bilo napak. Ajša in Rudi sta se zlila v eno brezhibno verigo zahtevnega dela lovca in psa. Obema čestitamo! M. O. ZAHVALA Ob smrti mojega očeta ANTONA ČARMANA z Moravč, se iskreno zahvaljujem za podarjeno cvetje ter spremstvo na njegovi zadnji poti sodelavcem marketa na Viru. Hčerka Nataša z družino ZAHVALA Ob smrti mojega dragega očeta FRANCA ŽURA se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem Emone Dolenjke za izrečena sožalja in podarjeno cvetje. JOŽE ŽURA ZAHVALA Ob smrti moje mame PAVLE ŠKERJANEC se zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem regalnega skladišča Emoninega Blagovnega centra za izrečena sožalja in darovani venec. JANEZ ŠKERJANEC ZAHVALA Ob mnogo prerani izgubi dragega moža in očeta PAVLA GANTARJA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki sta nam ob težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli tolažilne besede in darovali cvetje. Žena Ljubica, hčerki Marta in Zdenka ZAHVALA Ob smrti mojega dragega očeta se zahvaljujemo vsem sodelavcem regalnega skladišča tozda Prehrane za darovano cvetje ter za izrečena sožalja. Posebna zahvala vsem, ki ste ga spremili na njegovi poslednji poti. MILAN CIMPERMAN ZAHVALA Ob smrti moje drage mame JOŽEFE ČELIČ se iskretoo zahvaljujemo sodelavcem hotela Union za izrečena sožalja in podarjeno cvetje. Posebna zahvala sodelavkam in sodelavcem z recepcije hotela Holiday Inn za spremstvo na njeni zadnji poti. MARIJA ČELIČ ZAHVALA Ob boleči izgubi mojega moža FELIKSA CEGLARJA se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem tozda Centromer-kur Emoninega blagovnega centra v Ljubljani za izkazano pomoč, pisna in izrečena sožalja, darovano cvetje ter za spremstvo na njegovi poslednji poti. SLAVKA CEGLAR z družino Pravilna rešitev nagradnega E - rebusa Pravilna rešitev nagradnega rebusa iz zadnje številke E-Informatorja, ki smo ga pripravili na temo Emoninega Ribarstva je: Ribe Emone so ena dobra jed. Žreb je bil naklonjen naslednjim reševalcem, ki prejmejo: 1. nagrado - 4 postrvi, ki jih prispeva Emonina DO Ribarstvo: Joži Horvat, DO Maximarket, restavracija Šmartinska 130; 2. nagrado - vrednostni bon za 700 din: Ivan Ko-stevc, Emona Posavje Brežice; 3. nagrado - vrednostn: bon za 600 din: Marija Mlakar, Supermarket, Kersnikova 2; 4. nagrado - vrednostni bon za 500 din: Irena Furman, E-Kmetijski kombinat Ptuj; 5. nagrado - vrednostni bon za 400 din: Vidko Vla-šič, E-Dolenjka tozd Detajl, Črnomelj; 6. nagrado - vrednostni bon za 300 din: Stanka Sti-plošek, Emona Commerce, Šmartinska 130. Čestitamo! ZAHVALA Ob smrti-najine matere se iskreno zahvaljujeva sodelavkam in sodelavcem iz delovne organizacije Emona Mesna industrija Zalog za darovano cvetje in izrečena sožalja. Hvala tudi vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. FRANC IN JANEZ KOČAR ZAHVALA Ob smrti moje mame TEREZIJE TIVADAR se zahvaljujem sodelavcem iz delovne organizacije Agroemona TOZD Poljedelstvo-go-vedoreja za darovani venec, izrečena sožalja ter spremstvo na njeni poslednji poti. FRANC TIVADAR ZAHVALA Ob boleči izgubi mojega dragega očeta ANDREJA SAVNIKA, se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem Emona Blagovni center TOZD CENTROMERKUR za ustna in pisna sožalja, podarjeno cvetje in številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala tudi sodelavcem iz TOZD PREHRANA, DO E-MER-KUR-komerciala, DO COMMERCE, za izrečena pisna sožalja in iz DO POSAVJE Brežice in DO E-HOTELI TOZD Terme Čatež, za izrečena ustna sožalja, obisk na domu pokojnika in spremstvo na njegovi zadnji poti. Žalujoči sin VINKO ZAHVALA Ob bočeli izgubi mojegw očeta se iskreno zahvaljujem sodelavcem SOZD Emona in posebej sodelavkam in sodelavcem delovne organizacije Emona Commerce za izraze sožalja, darovano cvetje in spremstvo na njegovi poslednji poti. IVAN CIMPERMAN ZAHVALA Ob smrti moje drage mame ALOJZIJE ŠTEPEC se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem tozda Poljedelstvo -govedoreja Domžale ter sindikalni organizaciji za darovano cvetje, izrečena sožalja ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni poslednji poti. sin LOJZE ZAHVALA Ob boleči izgubi mojega dragega očeta JERNEJA TRČKA se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem Supermarketa Ljubljana, kot tudi sindikalni organizaciji našega kolektiva za podarjeno cvetje, pisna in izrečena sožalja ter za spremstvo na njegovi zadnji poti. JERNEJ TRČEK ZAHVALA Ob boleči izgubi mojega moža RAJTERIČ Karla, se iskreno zahvaljujem Agroemoni, TOZD Poljedelstvo-Govedoreja Domžale ih sodelavcem iz OE Vodic za izrečena sožalja, denarno pomoč in darovano cvetje. Hvala tudi tov. Smolnikarju za poslovilne besede ob odprtem grobu. Hvala vsem, ki ste ga spremljali na njegovi zadnji poti. Žalujoča žena RAJTERIČ Marija Boljša kvaliteta dela, storitev in blaga (Nadaljevanje s 1. strani) prihodnjem letu predvsem posvetiti kvaliteti naših proizvodov oziroma izdelkov, kakovosti ponudbe in storitev in ne nazadnje kvaliteti blaga, ki ga nudimo kupcem. , - Kako in kje, naj bi se izkazala nova ali emo-nina kvaliteta? »Testno bomo kontrolo kvalitete blaga in ponudbe najprej preizkušali v ljubljanskem supermarketu. Zakaj naše izkušnje kažejo, da smo dolžni skrbeti za kupce, tako za občasne kot za stalne. Ko govorimo o kvaliteti ponujenega blaga, še zdaleč niso dovolj samo JUS norme in standardi, temveč še nekaj več. Natanko tisto več, na kar smo doslej bolj kot ne pozabljali,'nismo vedeli, kupec pa vendar to od nas pričakuje. Prepričan sem, da je prav kvaliteta dela, ki jo razvitejši svet predobro pozna, tista pomanjkljivost našega poslovanja, ki jo moramo začeti najbolj gojiti. Blago, ki ni kakovostno ga če ne danes, jutri prav gotovo ne bomo mogli prodati, zakaj kupec nam bo obrnil hrbet. Sami moramo torej poskrbeti za določene standarde blaga in sami se bomo odločah, na katere proizvode drugih izdelovalcev bomo pripravljeni nalepiti svoj zaščitni znak, ki bo pomenil emonino kvaliteto. - Problemov nam nikdar ne zmanjka, povejte nam zato, na katerega izmed njih moramo biti v prihodnjem letu še posebej pozorni? »Eden naših osnovnih problembv je nedvomno tudi materialni položaj proizvodnje, ki ji nikakor ne znamo zagotoviti stabilne politike poslovanja. Stalno smo seje lotevali kampanjsko. To ni dobro. V obdobju pomanjkanja določenih prehrambenih artiklov smo počeli vse mogoče, da bi si zagotovili dovolj hrane, zdaj pa že skoraj leto dni na to pozabljamo in spet ugotavljamo, da bi bilo najbolje, če bi začeli zmanjševati stalež živine, ukinjati hleve ipd. Prihajamo iz ene skrajnosti v drugo, stvari rešujemo kampanjsko, kar nas zmeraj tepe. To prakso moralo prekinitLMi se bomo trudili, dokler bomo zdržali. Upam, aa bo šlo, zakaj vsako spoznanje tudi nekaj stane, ne samo nekaj časa nerentabilna proizvodnja. - Pred nami je nov devizni sistem in stare, vendar povečane izvozne obveznosti? »Bojim, se, da se bo nov devizni sistem počasi upeljevaljal v vsakdanjo prakso, da bo veliko administriranja, da bomo preveč časa porabili za razna potrdila in štampiljke, kar nam zna zavirati izvozno uspešnost in zmanjševati devizno učinkovitost. Da, materialni položaj proizvodnje in nov devizni sistem bosta od nas v novem letu zahtevala precej naporov, toda če bomo nanje pripravljeni, jih bomo zmogli. No, in videli bomo tudi, kaj nam bosta prinesla manjša inflacija in realnejši tečaj dinarja, ki sta tudi napovedana. - Kako naj bi oziroma bomo poskušali premagovati tovrstne in druge težave, ki se nam obetajo? »Mislim, da nas bodo reševali ljudje, predvsem dobri delavci, na vseh delovnih mestih. Vsakdo iz-' med nas se bo moral potruditi, da bo naredil še več kot doslej in da bo zato tudi več zaslužil. Posebno skrb bomo posvetili izobraževanju na delovnem mestu, skratka doma in v tujini, kjer se bo pokazala realna potreba. Morali bomo postati bolj prilagodljivi na vsakršno situacijo. Kaj človeku pomaga univerzitetna diploma, če pa se ob delu prehitro zadovolji s svojim znanjem in s tem »postara«? Kar zadeva zaposlovanje, se ne bomo zapirali vase, ker se ne moremo in ne smemo, pač pa si bomo prizadevali, da bomo v svoje delokroge privabili strokovne ljudi, ki so dovolj ambiciozni, da se hočejo ob delu izobraževati in napredovati. V mislih imam torej racionalno, skratka kvaliteto tudi v zaposlovanju, kar posebej velja za vodstvene, strokovne in vodilne delavce, ki so še posebej dolžni, da svoje znanje obnavljajo in ga sproti dopolnjujejo. Poudarek je torej v uporabnosti znanja, ne na formalni izobrazbi. - Kvaliteta dela je torej osnovna usmeritev za prihodnje leto? »Da. Hkrati bomo morali odločno poskrbeti tudi za bolj racionalno in učinkovitejše samoupravljanje in družbenopolitično odločanje na vseh ravneh sozda, zato da ne bomo o eni sami stvari razpravljali, diskutirali in odločali na petih ali še več organih, kot je bila doslej praksa. In: Pravkar smo na delavskem svetu sprejeli osnove za pripravo srednjeročnega načrta sozda, med katerimi so posebej poudarjene temeljitejše priprave za nove investicije, za katere se bomo odločili na daljšo roko. Tudi to je nova kvaliteta dela. - In za konec...? Vsem delavkam in delavcem sozda Emona želim v novem letu dobro zdravje in veliko pripravljenosti za še boljše delo, ki nam jamči boljši jutri. _________________________________ E-inf. Marko Bulc (drugi z desne) - predsednik gospodarske zbornice Slovenije na obisku v Emoni OBISKI Marko Bulc v Emoni LJUBLJANA, 10. decembra - Predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Marko Bulc je obiskal SOZD Emona kjev se je sešel z delegati delavskega sveta sozda ter delavci poslovodnega odbora SOZD Emona. Marko Bulc je uvodoma najprej orisal splošne gospodarske razmere v državi in poudaril zlasti tisto kar je pomembno za našo republiko. »Iz podatkov vašega 9 mesečnega poslovanja, ki so mi bili dani na vpogled, lahko ugotovimo, da ste kljub težavnim razmerarrt dosegli lepe rezultate v izvoznih prizadevanjih, pri skrbi za lastna obratna sredstva pa vam lahko samo čestitam,« je dejal Marko Bulc. Ko je govoril o razvoju našega gospodarstva je dejal, da smo v sedemdesetih letih, prišli do razpotja, ko bi morali začeti odločno spreminjati sestave gospodarstva, intenzivneje vlagati v znanje in odločneje uvajati zahtevnejšo tehnologijo. Povedal je, da je za jugoslovansko razvojno politiko bila še posebej v zadnjem času zna-čilha visoka stopnja avtar-kičnosti, ki je bila predvsem odraz neupoštevanja ekonomskih kriterijev razvoja. Tako smo lahko vsakršni naložbi zagotovili navidezno rentabilnost. Ker smo to storili v času, ko so se v svetu povečevale cene energiji, tehnologiji in kapitalu, so postala jugoslovanska naložbena merila, ki tega niso upoštevala, povsem nerealna, zgrajena gospodarska struktura pa marsikje neučinkovita in nekonkurenčna. Zanimiva je ugotovitev, ko je povedal,, da poceni delo ni več osnova konkurenčne sposobnosti, ampak so to vse bolj znanje, kakovost izdelkov in storitev, oblikovanje in uvajanje novih proizvodov - z manj energije in surovin - ki so bolj porabni in iskani na trgu. Sem sodi podatek, da dosega jugoslovansko gospodarstvo v razvitem svetu za enake ali po- dobne izdelke le 30 do 80 odstotkov ravni cen naših tekmecev iz razvitih gospodarstev. Glede n5 omejene domače naravne vire, drag kapital in energijo, slednja bo trajni či-nitelj, in glede na rastočo moč tehnoloških monopolov v svetu se kažejo razvojne in izvozne možnosti slovenskega gospodarstva predvsem na področju, kjer smo se izvozno že uveljavili: v večji kakovosti proizvodov, v delih visokokakovostnih industrijskih programov na osnovi domačih in uvoženih surovin, v vse-kakovostnejših storitvah turizma in transporta. Vse analize kažejo, da so pred nami tri osnovne naloge. Doseči moramo ravnotežje med ponudbo in povpraševanjem, zmanjšati moramo inflacijo in kot tretje -narediti jugoslovansko gospodarstvo učinkovitejše. Glede prve naloge je že nekaj storjenega, v zadnjih dveh letih več kot preje v petih. Res pa je tudi, da na rovaš standarda. Glede druge naloge nismo še dosegli rezultatov. Inflacija se je povečevala, ker smo se je lotevali na nepravem mestu. Tudi glede naše tretje naloge nismo bili uspešni. Naš produkt bi lahko znatno povečali le z večjo učinkovitostjo. Se posebej je Marko Bulc poudaril, da se bomo morali spoprijeti v bitki za kakovost. To bitko bomo morali dobiti na področju kakovosti življenja, dela, produkcije in tudi odločanja. Ob koncu je Marko Bulc spregovoril tudi o pomenu sozdov. »Nobena družba, v kakršnem koli sistemu, se ne more odreči koncentracije kapitala in pameti. Tako kot je v temeljnih organizacijah temeljna- dejavnost produkcija, pa bi morali sozdi pomeniti koncentracijo strategije kadrovanja, razvoja, trženja in organizacije,« je poudaril predsednik Gospodarske zbornice Slovenije. Z. G. IZ DELA IZVRŠILNEGA ODBORA SOZD EMONA Nove dnevnice in kilometrina V skladu z družbenim dogovorom o skupnih osnovah za povračilo stroškov, ki so jih imeli delavci pri opravljanju določenih del ter na podlagi določil samoupravnega sporazuma o delitvi osebnih dohodkov (čl. 72-114) so člani Izvršilnega odbora delavskega sveta SOZD Emona sprejeli spremembe naslednjih dodatkov, izdatkov v zvezi z delom in nadomestil, za katere so po sporazumu pristojni: Od 1. novembra 1985 veljajo: • dnevnica nad 12 ur s prenočevanjem 2.100,00 din • cela dnevnica brez prenočevanja 1.700,00 din • polovična dnevnica (od 8 do 12 ur) 1.200,00 din • dodatek za ločeno življenje 14.000,00 din e kilometrina & km ' 31,00 din V Rivieri - ZA PORTOROŽ, novembra - V ponedeljek 18. novembra so se delavci hotela Riviera na tretjem referendumu odločali za sprejem dveh sporazumov in sicer za sporazum o združitvi delovnih organizacij v SOZD Emona ter za samoupravni sporazum o gospodarjenju z investicijskimi sredstvi v SOZD Emona. Z zares temeljitimi pripravami in tolmačenji po delovnih skupinah ter ob polnem angažiranju družbenopolitičnih organizacij je referendum v tozdu Hoteli Riviera uspel. Rezultati referenduma so naslednji: Za sprejem Samoupravnega sporazuma o združevanju delovnih organizacij v SOZD Emona je od skupnega števila v volilni imenik vpisanih delavcev 269 glasovalo 240 volilnih upravičencev ali 89 odstotkov. ZA je glasovalo 177 delavcev ali 66 odstotkov, proti pa 58 delavcev ali 22 odstotkov. Neveljavnih glasovnic je bilo 5, na glasovalna mesta pa ni prišlo 29 delavcev, ki so na dopustih po svojih domovih. Za sprejem Samoupravnega sporazuma o gospodarjenju z investicijskimi sredstvi v SOZD Emona je ZA glasovalo 181 delavcev ali 67 odstotkov, proti je bilo 58 delavcev kar znese 22 odstotkov, neveljavna pa je bila le ena glasovnica. M. Vavpotič Sporazum o osebnih dohodkih v obravnavi Delavski svet SOZD Emona je na seji 10. decembra 1985 sprejel ^klep, da so osnutek novega samoupravnega sporazuma kot je bil predložen preimenuje v Teze za samoupravni sporazum o skupnih osnovah in merilih za razporejanje dohodka, čistega dohodka ter delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo. Te teze so poslane v obraVnavo strokovnim službam ter organom DPO vseh OZD Emone z nalogo, da dajo nanje svoje pripombe in jih vrnejo Komisij1 za pripravo sporazuma najkasneje do 30. januarja 1986 leta. Na osnovi pripomb bo komisija pripravila osnutek samoupravnega sporazuma, ki ga bo obravnaval delavski svet sozda na prihodnji seji in ga dal v obravnavo na zbore delavcev. Takrat bo tudi določil, do kdaj bo osnutek v obravnavi in kdaj ga bo delavski svet SOZD Emona na osnovi pripomb iz obravnave sprejel kot predlog, ki bo dan ha referendume v prihodnjem letu 1986. Po zapisniku m < EMONA HOTELI POROČAJO Letni plani že doseženi Rezultati, ki smo jih v delovni organizaciji Emona hoteli dosegli v letošnji turistični sezoni so zelo ugodni. V mesecih julij in avgust je bilo zabeleženih 260.000 nočitev, kar je za 9 odstotkov več kot v tem obdobju lani.' To pomeni kar tretjino vseh nočitev, ki so jih v devetih mesecih opravili gostje v naših hotelih. V času od januaija do septembra je Emona hotele obiskalo 5% več domačih in 8% več tujih gostov, zaradi česar je turistični promet v letošnjem letu porasel za 7 odstotkov. Hoteli so bili v poprečju zasedeni 71 odstotno. Najugodnejše rezultate so zabeležili v čateških Termah, kjer so bile kapacitete dnevno zasedene v poprečju 81 odstotno. Dobro zasedenost so v devetih mesecih zabeležili tudi ostali hoteli (Slon in Slavij a 74%, hoteli Bernardin 73%, Riviera 70% in ljubljanski Grand hotel Union 66%). Zaradi teh ugodnih rezultatov je bilo v delovni organizaciji Emona hoteli v de-vetmesečju izpolnjenega že 83 odstotkov letnega plana nočitev, dosežen devizni priliv pa je bil skoraj za polovico večji kot v tem obdobju lani. Večji turistični promet, višje cene gostinskih storitev in večja izvenpenzionska poraba so vplivali na hitro rast celotnega prihodka. Leta je bil v devetih mesecih letos ustvarjen v višini 4,3 milijarde din in je bil enkrat večji kot v istem obdobju lani. Podvojila sta se tudi dohodek in akumulacija. S tem je bil že v devetmesetiu presežen letni plan celot ^ ga prihodka in dohodka^ naši delovni or ga niza Plan celotnega prihodka dohodka za leto 198£.s-pra, presegli v - hotelih R>vl v Bernardin, Terme in Grand hotelu UNION- V vseh kolektivih so si^ di zelo prizadevali dvig ^ standard zaposlenih, sa) skuP' za osebne dohodke in no porabo namenili "j,, stoikov več kot v tem dobju lani. A zalaf rs V7 informator glasilo delavcev sozo emona Izhaja enkrat mesečno Glavni In odgovorni uradn Miran BI aha. Uredniški bor: Dušan Bračun, Faro Cigale, Mira Ooslč, P** Groznik, Jure Križnar, M* jan Pirc, Mihaela Ptšek. J*' Jana Slabajna, Mira Tež**; Janez Zagmajater. Uredo' tvo: 61000 Ljubljana, Srd* tinska cesta 130, tel. f4' 944. Tisk ČGP »Delo«, Uu" IJana - naklada 13.500 l*v^ dov. Oproščeno temeljnefl prometnega davka od Pr° meta proizvodov.