ANNALES 3/'93
DELO NAŠIH ZAVO D O V IN DRUŠTEV / ATTIVHA DEI NOSTRI ISTITUTI E DELLE NOSTRE SOCIETA
(Zbornik 1993, str. 85-104) podrobneje obdelal sred­
njeveško posvetno in cerkveno upravno ureditev na 
koprskem podeželju in ugotovil, da so obseg mestnega 
in škofijskega ozemlja določale tudi geografske danosti, 
ki so bile ugodne za obrambno organizacijo. Kljub kon­
tinuiteti s poznoantičnim obdobjem je prihajalo v vi­
sokem srednjem veku do ozemeljskih sprememb v korist 
Kopra na jugu in severovzhodu. Zato se ozemlje ko­
prskega komuna na tem delu ni ujemalo z ozemljem 
koprske škofije, ki je ostala pri poznoantičnem obsegu, 
ko je s svojo jurisdikcijo pokrivala še ozemlje Pirana in 
Izole. Nadalje so bile prikazane srednjeveške oblike 
zavarovalstva, razvite v obmorskih mestih severne Istre 
(Annales 1/1991, str. 69-80; 2/1992, str. 109-118). 
Razne oblike zavarovalstva, ki so jih zahtevale različne 
nevarnosti in tveganja, predvsem v trgovini in pomorstvu, 
so se kazale v trgovskih odnosih, prostovoljnih trgovskih 
družbah, pomorskih posojilih in vlaganjih kapitala v na­
ložbe za pomorska potovanja. V Beneški republiki se 
je v 15. in 16. stoletju razvila zakonodaja, ki je urejala 
zavarovalstvo v še do danes ohranjenih oblikah. Podrob­
neje so prikazani zavarovatelji, zavarovalne družbe in 
zavarovanci ter vzajemno zavarovalstvo v severni Istri 
do konca 18. stoletja.
Raziskave razvoja institucij na občinski ravni v avstrij­
skem obdobju Duše Krnel-Umek so šele na začetku; 
pregledana je bila primerjalna arhivska italijanska lite­
ratura, ki obravnava strukturo institucij in prikazuje zvrsti 
arhivskega gradiva in del arhivskega gradiva občinskih 
upravnih fondov.
Arhivski viri o razvoju šolstva od razpada Beneške 
republike do 1918 Vande Bezek (Zbornik 1993, str. 
199-214) dajejo pregled šolskih virov v arhivih in muzejih 
v Sloveniji in Hrvaški ter v Državnem arhivu v Trstu. 
Delo temelji na inventarjih arhivskega gradiva in omo­
goča dopolnitev informacijskih praznin zaradi uničenega 
ali nepopolnega gradiva šol, zato sloni pretežno na 
šolskih virih upravnih organov.
Raziskava kulturne ustvarjalnosti v Prekomorskih bri­
gadah in drugih prekomorskih enotah NOVJ1943-1945 
M ilice Trebše-Štolfa (Zbornik 1993, str. 215-233) je 
bila usmerjena v zbiranje pesemskega gradiva znanih 
in neznanih avtorjev, ki so svoje verze posvetili pre- 
komorcem ali so njihove pesmi uglasbili v brigadne 
pesmi.
Pri raziskovalnem delu sta se pokazali potrebi po 
ustreznih bibliografskih podatkih in boljših podatkov­
nih zbirkah. Del te praznine zapolnjujeta bibliografija 
bibliografij in bibliografija monografij Kopra, Izole in 
Pirana Duše Krnel-Umek (Zbornik 1993, str. 235-241). 
Popis bibliografij vsebuje izbor najpomembnejših bib­
liografij o Istri, ki so temeljni pripomoček pri iskanju
strokovne literature. Za starejše obdobje je pomembna 
Combijeva bibliografija iz leta 1864, za novejši čas pa 
sta najobsežnejši Zovattova zgodovinsko religiozna bib­
liografija : 1864-1974 ter bibliografija objavljenih virov 
in del za zgodovino Istre. Bibliografija je razdeljena na 
bibliografska in stvarna kazala časopisja, samostojne bib­
liografije, kataloge in sezname knjižnic, osebne bibli­
ografije, časnike in časopise, družbene vede in zgo­
dovino. Bibliografija monografij (618 enot) zajema čas 
od 1865 do 1990 in vsebuje natisnjena, tipkopisna, 
rokopisna in druga dela, ki so bila namenjena javnosti, 
so dostopna v knjižnicah na Slovenskem in se nanašajo 
na območje slovenske Istre.
Na podlagi raziskav je izšel Zbornik razprav Kultura 
narodnostno mešanega ozemlja slovenske Istre (Znan­
stveni inštitut Filozofske fakultete, Ljubljana 1993, ure­
dila Duša Krnel-Umek), tri monografska dela: Darko 
Darovec, Pregled zgodovine Istre (Koper 1992), Duška 
Žitko, Ex voto-votivne podobe pomorcev (Koper 1992), 
Sonja Ana Hoyer, Hiša Tartini (Koper, 1992), več ses­
tavkov v Annales 1/1991 in 2/1992 in drugih strokovnih 
revijah.
Med cilji zastavljenega projekta je bila vzpodbuda 
strokovnega kadra v kulturnih ustanovah za bolj po­
globljeno strokovno delo in objavljanje, kar je v sosednjih 
zahodnih deželah običajno. Zlasti pa je bil namen 
vzpodbuditi mlade sodelavce za nadaljnje izobraževan­
je in doseganje akademskih naslovov. Uspehi na tem 
področju se že kažejo, saj sta dva sodelavca vpisala 
tretjo stopnjo s področja zgodovine oziroma arhivistike, 
ena sodelavka pa je obranila doktorsko disertacijo. Do­
sedanje raziskovalno delo v projektu sta finansirala Skup­
nost obalnih občin (prej Obalna raziskovalna skupnost) 
in Ministrstvo za znanost in tehnologijo (prej PORS 10).
Zvonimir Milanovič
OSNUTAK HRVATSKOG DRUŠWA KLASIČNIH
FILOLOGA U PULI
U Puli je 22. svibnja ove godine održana osnivačka 
skupština ogranka Hrvatskog društva klasičnih filologa 
(Philologorum classicorum societas croatica), kulturne 
i znanstvene institucije sa sjedištem u Zagrebu, a koja 
je član Medju narod ne federacije Udruga za klasične 
študije (Federation internationale des Associations d' 
Etudes Classiques). sadanji je predsjednik Društva dr. 
Mate Križman s Filozofskog fakulteta u Zagrebu. Članovi 
Upravnog odbora u Puli su prof. Zvonim ir Milanovič 
predsjednik, prof. Željko Šek dopredsjednik, mr. Alka 
Starac tajnik, te prof. Onorata BeletičKalčič i dr. Goran 
Filipi kao stalni članovi.
368