Organizacija |avnega prosvetnesa dela na Češkem. Dya poseboa zakona za izvenšolsko prosvetno delo. — Posebni sreski in krajevni odbori za izvenšolsko prosveto. — Organizacija ljudskih knjižnic. (Izvirno poročilo »Učiteljskemu Tovarišu.) (Napisal dr. K. V e 1 e m i n s k y, urednik revije »Vestnik Pedagogicky«.) Praga, januarja 1928. Takoj po 'vojni se je češkoslovaško šol« stvo izipopoilnilo s prosvetnimi aistanovami, katere naj bi dvignile izobrazbo odraslih ob« čanov. Dva zakona sta ibila sprejeta ini uspehi obeh so presenetljivi, pose(bno v onih delih države, kjer niso razna društva poskrtbela za l^udslko izobraz/bo. Zakon o organizaciji ljudslkih tečajev. za državljansko vzgojo iz leta 1919. je posknbel za iSredstva, ki utrjujejo v državljanih nazis ranje o movi državi in ki riaj sezmaiiijo od* rasle z osnorvtniini pojmi državljanskega nafiika, državljanske etilke, zdiravstva atd. PrvOtna naloga ite organizacije se je isčasoma razširila z drugimi narodovzgojnimi naloga^ mi. Zakon je določil, da se mora v vsakem sodnem okraju osnovati dkrajni prosvetni odbor, v vsaki abčini pa krajevina prosvetina komisija. Ti odboiri orgaTiizirajo krajevno ali okrajno prosvetno delo, skribe za predavanja, tečaje i>n druge prosvetne aistanove, obemem pa podpirajo idejno javne občinske kiij_= nice, nadzirajo prcngrame krajevnih kino^tpod« jetij, širijo zanimanje za raidio, zbirajo pTO« svetne statistike itd. Okrajni prosvetni zbori izvajajo prosvotno delo samostojno aii s po« sredovanjem krajevnih društev. V ta namen deli okrajem ministrstvo piosvete precejšnje podpore. Leta 1926. je delovalo na Češkosioe vaškem 569 okrajnih in mestnih prosvetnih zborov z 8442 krajevnima prosvetnima ko» misijama. V tem se je priredilo 107.871 pro« svetnih prireditev, 47.873 predavamj, a tečaje je dbiskalo več kot 3,600.000 lj-_di. V enem samem letu so javne prosvetne akcije regi; strirale več ikot 20.000 diletantskih predstav, 8000 mladinskih besdd, 7000 vzgojnih kino predstav, 5500 Ijudskih besed, 5000 predstav z hjjfckami, 1000 razstav itd. Število vseh pro« svetnih akcij v državi je pa še znatno vecje, kajti podeg proBvetnih zborov razTijajo prav živahno svoje delovaaije raziične visokošol« ske ekstenzije, predvsem pa razna prosvetna in tolovadna društva. Tuidi politične stranke so si ustanovile svoje prosvetne centrale, kjer se posefono odlikujejo z živahno delav* nostjo socialmo^demokratična Delavska Aka« demija, Osrednja delavska šoJa češkoslova« ških soci_isrtov, »Svobodna kmetijska iz* obrazba« češkoslovenske repiiblikanske stran* ke, Matica Slovaška, Kristjanska Alkademija, Obrtna Akademija, Rildungsstelle der deu* tschen soziaLdemokratiisohen Arbeiterpartei. Deutscher Verein Urania v Pragi itd. Idejno se pripravlja in organizira prosvetno delo v Masarykovem narodovzgojnem zavodu, preje Prosvetna zveza v Pragi, kjer se rešujejo teoretični narodnovzgojni proiblemi. Tu so osredotočena pomožna dela za narodno knjis ževmost to mladinslko čtivo. (Seznami dobrih fcnjig, ekspedicija knjig za občinske knjižs nice itd.). Toi se orejujejo predavanja, preds stave z lutkami, diletantske predistave, umets nosbna vzgoja z godbo in olblikujočo umets nostjo, poaione kmo=ipTddstave, radio, odtod se sruujejo dopisovailni izobraževalTii tečaji itd. Poleg različnih tečajev in predavanj v manjišem Obsegu je delovalo v državi 15 Ijud* skih visakih šol čeških in nem^kih, od kate« rih ima 5 svoje imterinate za naraščaj od zu= naj, ostale pa imajo predavanja v večernih urah. Na Slovaškem in v Podkarpatski Ru« siji je priredila država na svoje stroške ne» koliko tisoč tečajev za odrasle analfabete. Ministrstvo šolstva in narodne prosvete je dajalo prosvetnim zborom in dnuštvom poleg denamih podpor tudi druga gmotna sredstva, razddilo je n. pr. prosvetnim zbo» rom projekcijske aparate, radiosaparate, pod* piralo in omogočalo vzgojne kiino predstave, posojalo poceni pripomočke za prodavanja iz osrednje državne zbirke diapozitivov in filmav, izdalo je zibifko bTošuT za predavas nja, podpiralo ali priredilo sestanike in tečaje za prosvetne delavce itd. Drugi prosvetni zakom je zakon o javnih občinSkih knjižnicah tudi iz leta 1919. Ta nareja, da se mora v vsaki občini, torej tudi v vasi, ustanoviti in ¦radrževati javna kTijiž* nica, kjer je vcčja narodna manj_na pa še za to poseben oddelek. Med tem, ko se je v letu 1920. naštdo občinskih knjižnic 2400 z 1,700.000 knjigami, jih je bilo v letu 1926. že 15.000, ki so imele vec kot 5 milijonov knjig. Da te zaloge knjig niso ostale Ibrez učinka pri občinstvu, priča število zapisanih bral= cev, ki znaša 900.000, 135 milijona izposoje^ nih knjig in 16 milijonov Kč prejemkav za leto 1926. Na Českem, na Moravskem in v Šleziji pride ena javna knjižnica >na 865 pre* bivalcev, na ¦vsakih 100 pa povprečno 48 knjig. Brailcev je 7"I4% vsega prebivalstva, pri Čehih 7'6%, pri Nemeih 6'9%. Na enega •bralca pride 18 izposojenih knjig. V letu 1926. znaša prirastek knjig 9'1% napram letu 1925. ObčiTie so prispevale za knjižnice 12 milijonov Kč, to je za vsalkega bralca so pla* čale po^vprečno 1'23 Kč, za češke knjižnice 1-35 Kč, za nemške 095 Kč. Na Slovaškem, kjer so se dbčinske knjiž« nice začele razvijati šele pred ndkoliko leti, jih je bilo v letu 1926. že 3213 z več kakor 200.000 knjigami. Na eno slovavaško knjižnico pride 78 zvezkov, ina enega bralca 5 knjig, bralcev je bilo 105.000, to je 5"2% Slo= vakov. V Podkarpatslki Rusiji je delovalo 69 javmih občinskih knjižnic, 4 osrednje i_ 216 čitalnic. Vse skupaj so imele 60.000 knjig. Mimistrstvo šolstva daje občinsikim knjižs nicam podporo (leta 1926. v celoti 2179 oib« činam), toda praviloma nikdar v denarju, temveč v dobrih knjigah. Mesta, ki imajo nad 10.000 prebivailcev morajo ustanoviti uradno mesto knjižničarja s popolno sred* nješolsko izoibrazlbo m enoletnim knjižnič* nim tečajem v državni knjižnični šoli. Mainj* ši kraji od 2000—10.000 prebivalcev pover« jajo dolžnosti knjižničarja izvoljeni osebi (honoraTni), navadno učitelju, ki ima trite* denski knjižničarski tečaj. Za knjižničarje v malih krajih se vrše ob primernih prilikah in brezplačna ipredavanja, dabe tudi druga po» učna sredstva, in sicer brezplačno, da se nauče voditi knjižnice. Prosvetni zfoori pa skrbe potom izvolje« ¦nih okrajnih {knjižničarjev inadzornikov za to, da se iivrste1 tudi v vaške knjižnice dofore knjige. Državno nadzorstvo nad knjižnicami vrše 4 'knjižničarski instruSktorji. Največ prosvetnih delavcev je na Ł& škoslovaškem med učitelji. To trditev doka» zuje n. pr. statistika z Moravskega, ki šteje 2Yi milijona prebivalcev. Izmed 6300 učite^ ijev, organiziranih v Osrediijem učiteljskem društvu Łeš_ih jednot na Mora^vskem je de« Jovalo v okrajnih in krajnih prosvetnih zjbo? rih 1327, v iknjižnicah in čitalnicah 1269, v gledaliških, pevskih in godbenih društvih 486 učiteljev. Učitelji so priredili 6343 ljudskih pTedavanj, 1491 »besedo« z roditelji in učenci, 2457 gledaliSkih in lutkovih predstav za šol« sko mladino, 2698 gledaliških preidstav za odrasle, 975 godbenih in drugih »narotdnih besed«, poleg mnogih drugih vzgojnih pri* Teditev. Tudi vojaštvo skrlbi za izicdbrazbo moštva tako s številnimi kinjižnicami itn čitalnicami, (ki jih upravlja motštvo sanro v takazvamih »Vojaških zavetiščih« in Iki imajo sedaj 400.000 knjig, kakor tudi z različnimi kmes tijSkimi in obrtnimi tečaji. Vojaki^amalfabeti morajo obiskovati posebne tečaje, kjer se vsako leto nauči čitati in pisati preko 4000 vojakov. Opomba prevajalca. Za prioujoči poučni članek moramo biti piscu dr. Veleminsfkemu iz dna srca hvaležni. S kratikimi besedami nam je podal živo sliko inicijativnega dela za narodovo prosveto, ki ga vrši fbratska dr= žava med narodom in to na podlagi dveh prosvetnik zakonov, ki sta menda edina v srednji Evrorpi. In če primerjamo podroibno pTOSvetno delo naših bratov na sevenu z na« šim, in če se dalje osolcolimo do primerjave pomo<^i in podpore, ki jim jo deli država z našimi razmerami, potem se nikakor ne morcmo itbraniti dojma, da se pri nas na* mdna prosveta smatra za ndkaj Tiepotrebne= ga. Da bi pa naša narodna skupščina kedaj sprejela in napravila podoibne prosvetne za* kone, kakršne ima Češka, tega pa ne bomo dočakali. Prej se bo zgodilo nasprotno, nam« reč da ^bodo vse kultume prireditve tako ob« davčenc od vseh mogočih korporacij, da bodo sploh prenehaile. Ali naj radi tega olbu« pamo? To bi bila najsla(bša poteza, ki bi jo moigli storiti. V enem pa smo si s Čehi enaki in to je dejstvo, da je tiidi pri nas največ prosvctnih delavcev imied ;učfiteljsitvom, to nas dviga nad druge, nam daje moč in velja* vo. Tega se moramo seveda tudi zavedati in po tem dejstvu urediti svoje zadeve. V Tržiču, 9. fdbnuarja 1928. Pevski zbor UJU učiteijstva. —pev. Prihodnji pevski tečaj se bo vršil v solboto 17. marca v Glasbeni Matici. Začetek ob 10. uri dopoldne. V nedeljo 18. marca odhod v Celje, kjer se vrši popoldne koncert. —pev. V soboto 17. marca se vrši ob 10. uri dopoldne redni letni občni z^bor Pevskega zbora 'UJU, a običajnim - dnevnim iredorrt. Pričakujemo točne udeležbe! — Odbar. Pet sestankov kulturnih delavcev pov. UJU. Sestanka za gospodinjsko in kmetijsko nadaljevalno šolstvo v Mariboru. Ustanovitev odseka pov. UJU za nadaljevalno šolstvo r Mariboru. (Kanec.) poverjenik in referent, ki naglaša, da je pri enoletnem tipu gospodinjske nadaljevalne šole nujno potrebno, da se sprejemajo vanje le zrelejša dekleta, da se kratki učni čas čim intenzivneje izraibi. Pri točki: učni čas (letni, tedenski, dnev« ni) so posegli v debato razen referentov in poverjenika tov. Mešičkova, Golobova, Lev= stikova in tov. Vauda. Stavljeni so bili pred^ logi, kako urediti pooik, da bo voditeljica go= spodinjske nadaljevalne šole en dan v tednu popolnoma prosta pouka v osnovni šoli. Obširna diskusija se je razvila v vpra* šanju izabrazbe učiteljic. Udeležile so se je razen referentov in poverjenika tov. Kožu« hova, Brataniceva, Mesttčkova, Gojobova, Levstikova in Godčeva. Tov. Brataničeva in Levstikova sta za. to, da bi se glavni točaj za učiteljice spopolnil ob primernem letnem času s kratkimi tečaji iz onih panog kmetske» ga gospodinjstva, ki se v glavnem tečaju niso mogle upoštevati, n. pr. iz vrtnarstva in mle= karstva. Glede tečajev za učiteljice je pre» vladovalo mnenje, da se naj vanje spreje* majo le učiteljice, ki imajo že nekaj izkušenj v gospodinskih poslih, ker ne more biti na< loga teh tečajev, da bi se ukvarjali s poda« vanjem osnovnega znanja v gospodinjstvu. Tov. Pleškova je stavila konkretne predloge glede ureditve tečajev in glede kraja, kje se naj vršijo. Druge točke so se radi pičlega časa bolj na kratko obravnavale. V mariborski odsek za nadaljevalno solo so bile izvoljene tov. Levstikova, Mešičkava in Skrbinškova. Z bo* drilnimi besedami za nadaljnje delo v zapo= četi smeri je poverjenik zaključil uspelo dborovanje. SESTANEK UČITELJIC V MARIBORU DNE 4. FEBRUARJA. Kljub skrajno neugodnemu vremenu se je udeležilo ankete o gospodinjskem nadalje= valnem šolstvu 42 tovarišic in precejšnje šte» vilo tovarišev. Večina udeleženk jc bila iz oddaljenih krajev, kar priča o resnem poj« movanju velike naloge, pred katero stoje osnovnošolske učiteljice. Pripravljena po iz= črpnih referatih tov. Mencina in tovarišice Pleškove je bila debata stvarna in plodna. Vodil jo je tov. poverjenik Andrej Skulj na osnovi glavnih točk referatov. Omeniti ho* čemo iz nje na kratko samo nekatere misli in predloge, ki so se posebno podčrtali. K prvi točki: O nalogah, ciljih in učnem načrtu gospodinjskah nadaljevalnih šol sta obširneje govorila tovarišica Kukovčeva in tov. Vauda, ki sta se olba odločno zavzela za to, da se pouk ne omejuj zgolj na praktične gospodinjske posle, ampak skrbi tudi za spilošno izobrazbo in državljansko . vzgojo gojenk, enako kot kmetijsko nadaljevalne šole za fante in to ne le, ker se nahajajo naše kmetske gospodinje pogosto v položaju, da morajo zastopati in nadomestovati moža v ja-vnem življenju in pred oblastmi, ampak tudi iz načelnih razlogov, ker se borimo za ena'kopravnost žene v javnem življenju. Rcf. Pleškova je mnenja, da ljudstvo teži pred« vsem za iz^boljšanjem svojega gospodarskega poloiaja in mora gospodinjska nadaljevalna šola priti tej težnji nasproti. Tov. Mešičkova opozarja na praktični pomen pouka v kuha^ nju. Tov. poverjenik A. Skulj pripominja, da je gospodinjska nadaljevalna šola najbolj potrebna oddaljenim, kulturno in gospodars sko zanemarjenim krajem in mora biti pouk prilagoden primitivnim razmeram in potrebam teh krogov. Referent zakljucuje, da se mora radi pičlega učnega časa pouk omejiti na najnujnejše in najvažnejše, da pa mora imeti učiteljica vso svabodo pri izbiri učne snovi z ozirom na krajevne razmere. Tudi glede učne dobe in starosti gojenk so bila mnenja deljena in delbata živahna. Udeležile so se je razen referentov in pover= jenika tovarišice: Brataničeva, Kožuhova, Mešičkova, Levstikova ter tov. Vauda in Hus dales. Tov. Kukovčeva se zavzema za 3 let« nike, ki se naj priklju^ijo osnovni šoli. Tov. referent, tovarišici Bratan^ičeva in Mešičkova zagovarjajo enoletni tip šole kot provizorij, ker je to za enkrat edino možen splošen tip na kmetih. Tov. Vauda je iz vzgojnih ozirov odločno proti temu, da bi se sprejemala v gospodinjsko nadaljevalno šolo šele dekleta od 16. leta naprej, opozarja tudi na to, da so kmetska dekleta v tej starosti po velikem delu že v službi. Tov. Kožuhova in Kukovs čeva govorita v istem smislu, zadnja opozarja na slabe posledice v moralnem oziru, ako prepuščamo dekkta v najnevarnejši .' dobi samim sebi. ITov. MeSičldova, Brataničeva, Levstikova in tov. Hudales so za sprejem starejših deklet, ker so učni iuspehi boljši in govorijo za prekinitev pouka tudi psihološka izkustva. V istem smislu se izjavljata tudi SESTANEK UČITEUEV V MARIBORU DNE 4. FEBRUARJA. Kot popoldanski sestanek je bil name* njen predvsem tovarišem iz mariborske oiko« lice, ki se zanimajo za poklicno vzgojo in izobrazbo naše kmetske mladine in so se na tem polju že v eni ali drugi smeri udejstvo« vali. Vabilu odseka pov. UJU za nadaljeval= no šolstvo se je odzvalo 18 tovarišev. Po po« zdravu tov. poverjenika A. Skulja je tovariš Mencin v kratkem referatu očrtal naloge in probleme, ki jih bo moral mariborski odsek za nadaljevalno šolstvo sporazumno z osred= njim odsekom reševati. Sledeča diskusija se je kratko dotaknila vseh teh vprašanj. Ude« ležili &o se je razen referenta in poverjenika tov. Mejovšek, Firm, Klemenčič, Kramar, Lovše, Vauda, Kopriva in Hudales. Tovariš Firm kot član oblastnega šolskega odbora nam je zagotovil naklonjenost te korpora* cije v naših stremljenjih. S tem je sprožil vprašanje uradne kompetence pri organiza« ciji nadaljevalnega šolstva. Tov. Klemenčič je povdaril potrebo dobre strokovne izobraz« be učiteljev kmetijskih nadaljevalnih šol in solidarnega dela vs-eh vzgojnih činiteljev pri našem delu. Tov. Kramar pogreša vrtnarskega nadzornika za mariiborsko oblast. Tov. Vauda je stavil pismen predlog za izdelavo učnega načrta za kmetijsko nadaljevalne šole, ki sc je odkazal odseku. Enako kot on se je za= vzel tudi tov. poverjenik za koncentracij« vsega pouka okoli enega glavnega predmeta, ki stoji sočasno v ospredju. Tov. Mejovšek je zagovarjal dveletno wno do'bo s poukoni v zimskih mesecih. Pokazal je na zgledih, da se tudi v zimskem času lahko da pouku prak= tična smer. Opozoril je nadalje na pomei poučnih ekskurzij. Tov. Lovše je za kolikor možno praktično usmerjen pouk. Opozarj* na pomen šolskega vrta. Glede vprašanja obveznosti obiska kmetijsko nadaljeralne šole je večina stala na odklonilnem stališču. Glede učiteljske izobrazbe se je tov. Mejovs šek zavzemal za enoletne tečaje. Običajni 5= do 6*tedenski tečaji morajo biti praktično urejeni in morajo učitelja arvesti v njegor« delo v nadaljevalni šoli. Najbolje je, da sto* jijo pod vodstvom izkušenega pedagoga* praktika. Spominja se v tej zvezi ranjkega tov. Črnagoja in tečaja na Grmu. Bila je iz^ ražena tudi želja, da bi se na tečajih vršilo nekaj predavanj iz kmet&kega narodoznan* stva in ljudske pedagogike — to predvsem za mlajše učiteljc. Tov. Vauda se je dotaknil kmetijskega pouka na učiteljiščih. Tav. Kos priva je izrazil svoje pomisleke, da bi štiri= tedenski tečaji tudi le za silo rriogli izvršiti svoje naloge. Naj bi se vršila dva taka tečaja — eden pomladi, eden jeseni. Po diskusiji so se izvolili člani maribor« skega odseka za nadaljevalno šolstvo, in sicer tovariši: Mejovšek (kot sklicatelj), Kle« menčič, Firm, Kramar, Puhr, Lovše in Jura_= čič. S tem je ustvarjeno tudi v Mariboru ognjišče našemu gibanju v pogledu na org»= nizacijo nadaljevalnega šolstva. * Ta teoretična razglalbljanja so bila p— verjeništvu UJU potrebna, da je zaslišal« mišljenje učiteljstva v posameznih vpraSa^ njih. Za posamezna področja se je ustvarila posebna struja, kj bo stremela z& skupnimi smotri. Temelj na katerem bo poverjeništvo UJU gradilo dalje, je ustvarjen. Ustvarjena je pa s temi sestanki sedag tudi temeljita podlaga za pozitivne sklepe, ki jih bo lahko napravila pokrajinska skupščina in za II. izobraževalni tečaj pov. UJU, ki bo imel namen še bolj poglobiti učitelj* stvo v to sistematično, kolektivno delo slo* venskega učiteljstva. Dasi počasi, v^ndar s sigurnostjo napre* duje poverjeništvo UJU po začrtanem pro^ gramu, v smeri samoizobrazbe, reforme šple in izvenšolskega dela.  ms-™;™^»^^ Splošne vesti. ŠTEVILKE GOVORE. (Šolski upravi in učiteljstvu v razmišljanje.) V mariborski oiblasti jc bilo koncem no= vembra na 170 šolah razpisanih v stalno na^ meščenje mest: Upraviteljev 54, za 17 mest sc je oglasilo ,33 prošnjikov, brez reflektantov je ostalo 37 mest; učitcljev 64, za 23 mest sc je ogla* sik> 52 prošnjikov, brez reflektantov je ostalo 41 mest; učitcljic 86, za 31 mest se je ogla* silo 162 prošnjic, brez reflektantinj je ostalo 55 mest. Skupaj 204, za 71 mest se je oglasilo 211 prošnjikov, brez reflektantov je ostalo 133 mest. Ta žalostna statistika dovolj jasno osvet» ljuje razmere, v katerih sc nahaja našc šol« stvo in učiteljstvo ter odpira zelo nerazve« seljivo sliko v bodočnost. Zdržim se vsakega komentarja. Dolžnost šolskc uprave in na* šega učiteljstva je, da išče vzroke temu ne« ¦navadnemu in nenormalnemu pojavu. Da pa bodc slika še popolncjša, navajam se sledeče značilnosti: V srezu Dolnja Lendava je bilo razpis sanih 22 mest, a le 2 mesti imata prošnjike. Srez Murska Sobota ima 26 razpisanih mest. a le za 3 mesta so se zglasili reflektanti. Oj. ti naše ubogo Prekmurjc, ž njim vred naše obmejnc postojanke! — Nikdo ne prosi na sledcča mesta, za katera bi se pred vojno kar trgali: Muta, Sv. Lovrenc na Pohorju, Makole, Apače, Črešnjevec, Selnica, Sv. An* ton v Slov. goricah, Sv. Trojica, Sv. Križ pri Ljutomeru, Sv. Marko pri Ptuju, Zgornja Poljskava. Za Krčevino pri Mariiboru je sa= mo 7 prošnjikov, za Konjicc 2, za Hoče 20 prošnjic, za Ruše 20, za Slivnico pri Mari<= boru 17, za Fram 17, za Vuhred 10, za Ko njice 6. —ski. — Bloki »Mladinske Matice« nosijo zu* naj številko. Znotraj je treba številke vpisati, in sicer blokovo, ki ostane vedno ista za vseh dcset listov, ter zaporedne za liste od 1 do 10. Listi so razdeljeni na tri dele: zunanjega (desncga) dobi naročnik, srednje= ga je vrniti »Mladinski Matici« v Ljubljano, notranji ostane nabiralcu naročnikov. Tako bo vsak čas mogoča kontrola, ali je kdo na= ročnik. Naročniki morajo svoje izkaznicc shraniti. Na listih bodi natančno ime naroč« nika, tore.j tudi kraj, šola in razred! — Agitacija za »Mladinsko Matico«. Iz« kušnja uči, da ima le trajno delo uspeh. Kdor meni, da je že z enim opozorilom na» pravil, kar se da napraviti, se moti. Upora* bite vsako priliko, opozarjajte pogosto, stal* no na lepo priložnost! Čez osemsto šol ima^ mo. Ako se povsod poagitira, bo »Mladinska Matica« ustanova, ki bo preživela rodove. — Mednarodna federacija učiteljskih društev v Parizu priredi letos svoj kongres v Berlinu, ki bo trajal od 12. do 17. aprila 1928. Za kongres je pripravljenih precej ve= liko število pedagoških predavanj in ekskurzij po Nemčiji, predvsem v mesta z dobro orga« niziranim šolstvom in vzgojevališči. — Udru= ženje Jugoslov. Učiteljstva v Beogradu je sto* pilo v zadnjem času v zvezo z mednarodno federacijo učiteljskih društev in se vrše poga* janja za vstop UJU v to foderacijo. — Tudi kongresa v Berlinu se bodo udeležili odpo* slanci UJU iz Beograda. — Ako bi se hotel kdo iz Slovenije udeležiti tega kongresa na lastne stroške, naj javi poverjeništvu UJU v LjuJbljani. — UJU član »Internacionalne federacije učiteljskih udruženj v Parizu«. Predsednik UJU Vlada K. Pctrovič je prejel pismo od pomočnika glavnega tajnika federacije gosp. Lapjera, v katerem isti pozdravlja pristop UJU v federacijo in poleg drugega pojasni tudi, da mora vsako udruženje vplačati 25 dolarjev pristopnine. — Naknadno vplačilo, ki ni obvezno, vendar ga plačujejo vsa udru= ženja, znaša po lA sant. za člana, kar znaša za 13.000 članov 65 dolarjev. — Istočasno je prispelo tudi pismo »Francoskega nacio-naU nega učiteljskcga sindikata«, v katerem upra= va istega pozdravlja pristop UJU k federa* ciji, ker bo na ta način potom federacije mo= goča zveza med UJU in sindikatom in upajo, da bode mogla federacija ustvariti srečne domene internacionalnega i.zmirjenja. — Prijave za kongres Internacionalne federacije učiteljskih udruženj je poslati tas koj, ker jih mora imeti Izvršni odbor UJU že 15. marca v rokah. — Za Jugoslovenski Dčaji dom v Beo^ gradu jc daroval oiblastni šolski odbor v Beos gradu 10.000 Din. Ravno tako je darovala tudi Učiteljska zadruga a. d. v isti namen 10.000 Din. Kakor se vidi napreduje zbirka za Dački dom prav dobro In potrebno je, da tudi Slovenija nekaj prispeva, zato tovariši (ice) spomnimo se te ustanove, ki bo služila le učiteljstvu UJU in šolski mladini. — Novi prosvetni minister g. Milan Grol jc prvikrat ministcr. Rodil se je 31. avgusta 1876 v Beogradu. V Beogradu je tudi dokon* čal filozofsko fakulteto, nakar jc študiral še v Parizu. Poznejc je bil imenovan za drama* turga v narodnem gledališču. Od leta 1909. do leta 1924. je bil upravnik narodnega gle= dališča. Grol se je kot mlad mnogo bavil s politiko. Od leta 1912. je stalno član glavnega odbora »Samostalnc stranke«, po vojni pa Demokratske stranke. Prvikrat je kandidiral leta 1912. v Beogradu. Pri zadnjih volitvah jc bil izvoljen v Subotici. Leta 1924. je bil v Davidovičevem kabinctu državni podtajnik v zunanjem ministrstvu, pozneje pa poslanik v Carigradu. Grol je znan kot dober časnikar in je bil glavni urednik znanega iborbenega lista »Odjeka«, za časa svetovnc vojne pa »Jugoslovanskega lista« v Ženevi. Za časa okupacije je načeloval presbiroju. Napisal je več brošur. Grol spada mcd najbližjc Davi= dovičeve politične prijatelje. — Pedagoška centrala v Mariboiru ima v nedeljo 4. t. m. ob 10. uri svoj redni občni zibor v risalnici državnega ženskega učitelji? šča na Zrinjskem trgu po sledečem vzpo= redu: 1. Poročila odbora in nadzorstva. 2. Eventualna izprememba pravil. 3. Volitev novega odbora. 4. Slučajnosti. Učiteljska društva naj pošljejo svoje delegate, izvoljcnc na svojih občnih zborih za Pedagoško ccntralo. — Herma Bračičeva, tajnica. — »Delovna šola« — mariborrska oblast. Ob priliki očnega zbora »Pedagoške centra« le« sc vrši tudi prijateljski sestanek zastop= nikov »Delovne šole« iz vseh srezov v svrho pogo^vora o raznih aktualnih zadevah. Zato pridite v nedeljo 4. marca ob 8. uri v MarU bor na deško meščansko šolo! — E. Vr. — 5. marca praznuje 60=letn.ico svojega rojstva učitelj v pok. in posestnik Franjo Zacherl, ki uživa ugled in je priljubljen vsled svojega ljudomilega značaja ne le samo v Ljutomeru, temveč tudi med vsemi sloji iz* ven Ljutomera. Rodil se je 5. marca 1868 v Feldbachu, a je prišel že v nežni mladosti v Ljutomer, kjer je bil njegov oče uslužbenec pri davkariji. Po dovršenem učiteljišču v Mariboru jc učiteljeval dve lcti pri Mali Ne* delji 7 let v Cezanjevcih in 27 let na deški osnovni šoli v Ljutomeru do svoje upoko^ jitve leta 1925. Kot učitelj se je odlikoval s svojim šolskim delom, kar dokazuje njegova odlična ocena. Poleg šole se je zanimal naš jubilant posebno za godbo in petje. Obvlada večino instrumentov, postfbno je slovel kot izboren čelist. 2al mu je bolezen pred 4 leti popolnoma onemogočila, da bi se še nadalje udejstvoval na tem priljubljenem mu instru* mentu. S svojo marljivostjo, delom in prijaz* nostjo si je pridolbil zaupanje med tovariši in uglcd med narodom. Ljutomerskosgornjes radgonsko učiteljsko društvo ga je imeno valo pred 3 leti častnim članom kot prizna^ nje za njegove zasluge društvu v prid. 'Po leg tega je časten član več drugih društev. Tudi danes še naš jubilant deluje kot mestni občinski svctovalec, kot neumorno delaven. knjižničar Čitalnice, k-ot agilen predsednik sadjarske in vrtnarske podružnice, kot vesten blagajnik pri Hranilnici in kot navdušen ka= pelnik mestne godbe. Vrlemu tovarišu iskre* no čestitamo k 60-letnici z željo, da bi šc ostal mnoga leta ohranjen nam, svoji ljubcz« nivi gospe soprogi in svojim otrokom, od katerih je ena hčerka strokovna učiteljica v Mariboru, druga je učiteljica v Ljutomeru, sin pa je kapetan pri 17 pp. v Sremski Mi« trovici. — Oficijelne naloge učiteljstva v prvi polovici tebočega šolskega leta: nabiranje za kraljcv spomenik, nabiranje za Dački dom, naibiranje pirhov, nabiranje za Jadransko stražo, nabiranje za male avijone; naročiti »Naše gorice«, naročiti »Popotnika« in »Slov. učitelja«, naročiti »Prirodne sile«, naročiti karto mariborske oblasti, naročiti Reharjevc pesmi, naročiti Jančičevo risanje, ustanoviti podmladek Rdečega križa, naročiti Mladin-sko Matico, naročiti Šolsko Matico itd. Vpra= šamo: kateri uradniški kategoriji se še po= veri toliko idealnega posla? Ravnajmo se po geslu: Pričnimo delati enkrat tudi za svojc ustanove in nchajmo tlačaniti drugim! —¦ Prosvetni oddelek v Mariboru vpra^ šamo interesirani (Dopis): zakaj se je pre= klical razpis službc šolskega upravitelja na Humu z dnc 24. novembra 1927? — Odlikovanja. Z redom Sv. Save IV. vrste; ravnatclj moškega učiteljišča v Ljub* ljani g. Anton Dokler, ravnatelj ženskega učiteljišča v Ljubljani gosp. dr. Ivan Orel in ravnatelj ženskega učiteljišča v Mariboru g. Franc Kadunec. Z redom sv. Save V. razreda prof. drž. gimnazije v Kranju g. dr. Simon Dolar, prof. I. drž. gimnazije v Ljubljani g. dr. Vinko Šarabon in prof. telovadbe na uči< teljišču v Ljubljani g. Ivan Bajželj. — Še vedno je čas plačati članarino za Učiteljski dom v Mariboru za leto 1927. pred občnim ziborom, kateri se vrši 19. marca 1928. Na to opozarjamo učiteljska društva mariborske oblasti, kakor tudi posameznike. — Uprava »Popotnika« obvešča vse one tovariše(ice), ki so vposlale posamezne šte« vilke (1—5) letošnjega »Popotnika« upravi na razpolago, da bo uprava namesto direkt* nega nakazila, vknjižila pripadajoče zneske dotičnim društvom v dobro, kjer so posa* mezniki člani. Društvo bo o tem pravočasno obveščeno, nakar plača dotični društvu toli> ko članarine manj, kolikor ima prejeti za poslane številke »Popotnika«. Neorganizirani člani prejmejo nakazilo direktno. — Kdor nima še Ročnega kataloga za leto 1927./28., ki stane !e 16 Din in ki vsc< buje vsestranska navodila, naj si ga takoj naroči v UpIT. TISKARNI, ker je v zalogi prav pičlo število izvodov. JNfe zamudite pri^ like za nakup najcenejše knjižice, ki je že marsikoga obvarovala s svojimi nasveti in navodili občutne škode. — Opozarjamo tovariše(ice) na inserat lekarne BAHOVEC, ki jo toplo priporoča= mo. — Enako naj se tovarišice in Itovariši oziraju pri nakupu in naročilih na tvrdke. ki inserirajo v »Uditeljskem Tovarišu«. vine SHS, poziva podpisani odbor, naj mu z obratno pošto sporočijo oblast, pri kateri so to prošnjo vložili ter dan in štev. v/oge. — O db or za kont r ak* t u al c e pt i P o v. U J U L j u b l j a n a. — f Antonu Draščku, šolskemu upravi* telju v Zalogu v spomin. Plakali so Poljski zvonovi in jokala jc pesem nad svežo go» milo, ki jc nanjo vsadilo ljudstvo, cvet res^ ničnc, glolbokočuteče hvaležnosti. Solnce je pričelo zahajati za oddaljeno goro. Večerni mrak je legcl polagoma po širni dolini in raz stolpa bcle cerkve je donel večerni — zadnji pozdrav Tebi — dragi Tone — ko so Te spremile nepregledne množice na Tvoj novi — večni dom. Na zahodu je skoro že umiral solnčni žarek. Objela nas je vse, ki smo se poslavljali od Tebc, a se nismo mogli pos!o= viti, globoka žalost, ko so padale na Tebe zadnjc grude v pozdrav. — Pred seboj gle* dam voščcne sveče, a v duhu Tebe, ki držiš s sklenjenimi rokami, med odrevenelimi prsti Veliki križ, Tvoje večno plačilo. Življenja boj greni človeku življenje. — Te kupe trp= ljenja Ti nisi okusil. Morda Ti je grenila življenje pot, po kateri si hodil? — Ne! Po jasni začrtani poti si hodil, hodil po njej — zvcst svojim vzorom, samemu sebi, vnet za napredek šole od takrat, ko si nastopil svoje prvo službcno mesto v Ljubljani, v Tvojem rojstnem kraju, tcr nadaljeval to pot pri D. M. v Polju in v Zalogu. Tvoj grob, on Ti je znamenje vsega, znamcnje truda, trpljenja, znamenjc vsega živega, znamenje odpušča* nja, ako smo Te, katerikrat žalili. Odpusti nam! Blagor Ti, ki tukaj počivaš! Izpolnil si vsc v polni meri, kar Ti je bilo naročeno! Bil si usmiljen, človekoljulben, vrl zaslužen učitelj, dobri upravitelj podrcjenemu učitelj* stvu, vrli tovariš in zvest naš prijatelj. — Vse najlepše čednosti so bile v Tebi zdru= žene. — S Tvojo Ti prirojeno vljudnostjo in naobraženostjo si dajal po bogatih rzkušnjah vsem prebivalcem Poljske občine dobre na« svete in navodila. Bil si narodu dobcr sve^ tovalec, odkrit prijatelj, mladini dober uči« telj. Izven področja, ki Ti ga je začrtalo šol= sko delo, si dobil vedno toliko časa, toliko duševnih in telesnih sil, da si zadovoljno, z veseljem in z ljubeznijo sodeloval pri raznih domačih prosvetnih organizacijah. Vse svoje sile si utelesil v Tvoje dete »Zaloško čital* nico«. V njej si našel svojo uteho, v njcj vedno pravo zabavo in veselje. Vanjo si zlii vse svojc srce, svojih uspehov si se veselil vedno le pod njenim okriljem. Smrtna kosa kosi — kosi neizprosno — bela žena polbira mlado in staro, poibira može v najlepši dobi — pobira možc, ki bi s svojimi duševnimi močmi še lahko mnogo koristili. Trpljenja vezi si stol. Pred seboj gledaš večno Res* nico. Naš dragi Tone! Ti si iskal življenja smisel v ljulbezni, v delu za svoj narod — dosegel si boljše življenje! Solzno mi je oko po onih solnčnih dneh, po spominih na Tvoje vrle čebelice. Danes, ko spiš v večno cveto* čem gaju, se Ti klanjajo nežne cvetice, ka^ tere si tako ljubil; — žalostno brenče Tvojc čebelice okrog po zelenih livadah prihajajoče spomladi, katere vse se veseli; — iščejo Te. a Te ne najdejo več. V globoki žalosti ob Tvojem grobu je Tvoja družica, Tvoj edini — ljubljeni sinček. Solzijo za Teboj Tvoji učenci in učenke, Tvoji tovariši, žaluje na* rod, ki Te je ohranil v hajlepšem spominu. — V tihem grobu spiš nevzdramno spanje. — Utrudila Te je težka hoja; šel si od nas za vedno. Seme, ki si ga sejal, bode rodilo stoteren sad! Počivaj mirno, blago srce, ki si utripalo vedno za narod, domovino in mla* dino. Počivaj in odpočij si v domači sloveru ski zemlji, katero si ljubil nad vse in dal zanjo vse svoje življenje. —^K.upimo posamezne štev. letošnjega »PopOtnika". Poziv vsem onim, ki lahko pogrešajo posamezne številke 1—5 nPopOtnika" letošnjega letnika. Uprava jih tiujno rabi in jih odvzame proti plačilu. Dalje prosim vse one, ki so neopravičeno prejemali omenjene številke, da jih nemudoma vrnejo. Posamezne številke naj se naslove na upravo UJU, poo. Ljubljana.