------    44    ------
Podučile utvari.
Zemljepisni in narodopisni obrazi.
Nabral Fr. Jaroslav. (Dalje.)
150.
Odgovori na Vaša vprašanja.
V Waldecks-Plantu 1884.
Pozno sem prejel Vaš list, to pa zato, ker me ni bilo doma. Napravil sem izlete na več strani. Popisati Vam hočem vse na kratko. Najpreje pa moram odgovoriti na razna Vaša vprašanja.
Radi bi vedeli, kakošna je Keiskamma, ali je naselbina. Keiskamma ni naselbina, tako se naziva stara, opuščena kopanina. Jaz stanujem v samoti nad reko. Deset minut od mene je šola. Učitelj je ob enem tudi mirovni sodnik za tukajšno okolico. Blizu šole stoji policija. Navadno imamo po tri policaje. Sedaj nam bodo nekda še te vzeli. Gotovo ste kaj čitali o novej republiki „Stelli". Ta republika je nastala tako-le. Kjer se ljudstvo množi, nastane preje ali sleje pomanjkanje zemlje, tako je tudi v Transvaalu. Vsak kmet ima farmo, navadno 4.000 akrov obsežno. No ti je uže nakaj. Mnogi farmarji imajo veliko obitelj, a vsak sin hoče imeti svojo farmo. Kje jih vzeti ? Zato so se zbrali boeri v južnozahodnem kosu Transvaala, napadli dva sosedna črna glavarja in jima zemljo vzeli. Ta prisvojeni kosi so nazvali „Stello". Nova republika pa je Angležem trn v peti, zapira jim pot v notranjo Afriko. Poslati hočejo vojno, da je razbije. Zato bodo pobrali tudi vse policaje, ker jim vojnikov   primanjkuje. Toda Angleži   bodo imel
dosta posla, kajti Stella ima silno oporo v Transvaalu, in je sploh vse zoper zloglasne Angleže. V okolici keiskammskej stoje posamezne kaferske kolibe. Pol ure naprej je Waldecks-Plant, kjer sta dva trgovca, eden ima tudi pošto. Za Waldecks-Plantom je pusto, in dvanajst angleških milj naprej stoji Barklv, ki je glavna neselbina za okolico. Se 26 milj naprej pa je Kimberley.
Radi bi vedeli, katera je najpripravnejša pot na demantovo polje, ali na Port Elizin, ali na zaliv delagojski. Preko zaliva delagojskega nobeden ne potuje, ker do sedaj še ni dobrih potov po Transvaalu. Razeu tega je pobrežje zaliva delagojskega zelo nezdravo, zlasti Evropejcu. Mnogi so uže ondi legli v prezgodnji grob. Najboljša in najhitrejša pot je od Southamptona do Kapskega mesta, a od tu v Port Elizin od koder vodi železna cesta do Colesherga. Navadno se spusti vsak po tem potu, ker j a najkrajši in cenejši, in vodi po zdravih krajih. Tudi s Kapskega mesta drži železna cesta do mesta, ki mu vele De-tar. Od tu se tudi kmalu pride v Kimberlev.
Okolica kimberlevska je peščena, žalostna pustinja, brez drevja in studencev. Sedaj so ustanovili delniško družbo, ki bode s parnimi stroji dovajala vodo z Vaala, 18 angleških milj daleč. Novembra mesca lanskega leta je kopal v Kimberlevskih kopaninah mlad Hrvat, Jurij Daborovic. Bil je čvrst in zdrav junak. Pred tremi leti je delal blizu mene v Keiskammi. Pogosto sva se shajala in pogovarjala po slovanski, kar mi je bilo na vso moč ljubo in drago. Daborovic je hotel razstreliti z dinamitom veliko skalo v claimu. Kadil je smodko. Po nesreči je pala iskra na patrono, in nesrečnega mladenča je raztrgala na kosce. Pobrali so razmetane ude, položili v vrsto in zagrebli. Kedar Vam bode prilika, sporočite to njegovim ljudem. Take nesreče se prigajajo vsak čas* Beli delavci se ponesrečijo navadno pri strojih, ali pri strelu, čr^ci pa pri posipinah.
Vprašali ste v pismu, ob čem ljudje tu žive. Glavna hrana jim je meso. Kdor ima dosta zaslužka, živi kakor v Evropi. Mu gi belci žive zgolj ob koruzi, kakor domačini. Zmeljejo je na deb lo in skuhajo na kropu. Taka kaša ali močnik je edina krana ubožuim belcem in vsem domačinom. Beli naseluiki meljejo koruzo z mlini, ki so podobni našim mlinom za kavo. V Transvaalu imajo tudi mline na vodi. Kafri pa zrnje tro v izdolbenem kamuu ali lesu. Tukajsni domačini radi pojedajo tudi nagnjite stvari, divjačino, govedo, drobnico, vse jim gre v slast. Zato pa tudi pogosto bolehajo.
Oranjska država in zemlja Grikvov ste siromašni v primeri z drugimi kraji. Ves ta prostor do malega je peščen ali kamenit, in nerodoviten. Lesa ni, vode malo. Včasih ne dežuje po devet mescev, in zato je vse po-smojeno. Letošnje leto je bilo izredno suho. Poginilo je mnogo repov. Ljudje so s strahom gledali kaj bode, molili so in prosili dobrotno nebo, naj bi namočilo suho, zemljo. Napovedan je bil spokorni dan, nobeden ni delal, vsak je molil in se postil.
Vedeti hočete, kakošna zverina in kakošni ptiči so v teh krajih. Zverine je zelo malo, ker ni pravega lesa, tudi ni paše, ki bi jo privabljala. Sem in tje zablodi posamezna antilopa v te kraje, ali kmalu preide. Drobnih ptičev je dosta, imajo dovelj zavetja po nizkih goščah. Po letu je tu mnogo lastavk, navadno so krotke in se dado rade prijeti. Ob Vaalu, kjer je dosta skal in gošče, klatijo se tudi pavijani. Po rekah žive razne ribe. Največ je neke vrste, ki jej vele „barbes". Eno sem vstrelil, tehtala je 64 luntov. Flora ali cvetana je tu zelo siromašna. Kedar ponehava deževje, poganjajo razne cvetlice, ali kedar pritisne suša, kmalu je vsemu konec. Premožni naselniki goje cvetlice po vrtih. Prav dobro jim uspevajo, ker je obnebje ugodno razvijanju bilin. Ali treba je roke ljudske, če ne bi kmalu konec vzele.
Zanima Vas, kako so osledili demante v Afriki* To je kratka povest. Leta 1869 je našel nek črn pastir v kraju, kjer se Vaal v Oranj izliva, na ozemlju Oranjske države, svetal kamen, ki ga ni nobeden poznal. Pozneje so spoznali v Hopetownu v Kapskej koloniji, da je to demant. Dali so zanj črncu nekaj stotin ovac. Kamen so poslali v London. Vele, da so ga prodali za 14,000 liber šterlingov. Tehtal je 83 h. Sledili so dalje za demanti in osledili so jih ne samo ob Vaalu, temveč tudi ondi, kjer je sedaj Kimberley, Oldu de boers, Bultfontein in Dutoispan.
Naznanili ste mi tudi, da sem pomiloščen in se morem brez skrbi vrniti v Češko. Res je to. Imam v roki uraduo naznanilo, da me je Njegovo Velečanstvo cesar avstrijski pomilostil dne 25. junija 1881. 1.
Toliko na Vaša vprašanja.
Vaš ______                      C P.
------   45    ------