398
v Ljubljani. Leta 1920 je bil imenovan za 
mestnega, leta 1931 pa za banovinskega šol-
skega nadzornika. Upokojil se je leta 1935. 
V pedagoški reviji Popotnik je leta 
1920 objavil daljšo razpravo o vzgoji otroka 
od predšolske dobe do odraslosti z naslo-
urednik za srednjo stopnjo osnovne šole (4. 
-
-
ku, Slovanu in Vesni ter izdal nekaj knjig: 
ki je imela podnaslov List za šoli odraslo mladino. Namenjena je bila mladini 
med 12. in 18. letom in naj ni izpolnila vrzel med revijami za mladino in revijami 
-
njem v Olševku in Smledniku je ustanovil pevski zbor, v Ljubljani pa je deloval v 
zboru Glasbene matice, kjer je bil sedem let tudi predsednik. 
Umrl je 11. septembra 1940 v Ljubljani. 
Tatjana Hojan
 
-
šoli za telesno kulturo kot profesor za pedagogiko. Pedagogiko je predaval tudi 
na Akademiji za glasbo in Akademiji za likovno umetnost. Bil je tudi pogodbe-
ni sodelavec na Oddelku za pedagogiko Filozofske fakultete za predmet šolsko 
svetovalno delo. Leta 1967 se je zaposlil na Pedagoškem inštitutu pri Univerzi v 
Ljubljani, kjer je ostal do upokojitve leta 1992. Leta 2007 je prejel nagrado Repu-
Andrej Rape (www.dlib.si)

399 Jubileji
samostojnih publikacij je objavil tudi šte-
vilne razprave v slovenskih in tujih revijah. 
Zelo veliko je predaval staršem in vzgojite-
je ukvarjal s šolskim svetovalnim delom, pe-
dagoško teorijo in prakso, moralno, spolno 
-
sko psihologijo, antropologijo in slovensko 
pedagoško terminologijo. Po upokojitvi je 
napisal štiri avtobiografske knjige, kjer je 
Umrl je v Ljubljani 28. julija 2008. Leta 
2010 je bil v Ljubljani ustanovljen Inšti-
antropološko pedagogiko v duhu Franca Pe-
Tatjana Hojan
– 150
-
Laibacher Schulzeitung.
uredništva in poudaril vlogo, ki jo ima list zaradi nacionalne diferenciacije. List 
naj bi bil neodvisen, zastopal naj bi interese slovenske narodne šole in zagovarjal 
omiko!«