sne
• j j (THOUGHTS) - Religious and Cultural Monthly in Slovenian language. Informativni mesečnik za VerSk0 in kulturno življenje Slovencev v Avstraliji + Ustanovljen (Established) leta 1952 + Published by Slovenian Franciscan Fathers in Australia. Izdajajo slovenski frančiškani v Avstraliji + Urednik in upravnik (Editor and Manager) Fr. Metod Ogorevc, O.F.M., Baraga House, 19 A’Beckett Street, Kew, Vic. 3101+ Ureja (Production Editor) in računalniški prelom Katarina Mahnič + Naslov: MISLI, P.O.Box 197, Kew, Vic. 3101 + Tel. (03)9853 7787 -Fax (03)9853 6176-E-mail: misli@infoxchange.net.au + Naročnina za leto 1999 je 15 avstralskih dolarjev, zunaj Avstralije po ladijski pošti 25, letalsko 45 dolarjev + Naročnina se plačuje vnaprej + Poverjeništvo za MISLI imajo vsa slovenska verska središča v Avstraliji + Rokopisov ne vračamo + Prispevkov brez podpisa ne objavljamo + Za objavljene članke odgovarja pisec sam + Vnašanje in priprava strani (Typing and Lay-out): MISLI, 19 A’Beckett Street, Kew, Vic. 3101 + Tisk (Printing): Distinction Printing Pty. Ltd. (Simon Špacapan), 164 Victoria Street, Brunsvvick, Victoria 3056-Tel. (03)9387 8488 -Fax (03)9380 2141
ZA NAMI JE srebrni mladinski koncert. Tako kot prvi in potem še več naslednjih je bil spet v Melbournu. V tej številki revije je jubilejni prireditvi namenjenega sorazmerno veliko prostora. Koncert je bil v začetku oktobra in smo ga želeli še vključiti v oktobrsko številko revije, zato jo dobivate z majhno zamudo.
Mesec oktober je posvečen Mariji in molitvi rožnega venca. Nekateri tudi danes radi molijo to molitev, ki se drugim zdi mehanična in dolgočasna. Nekaj spodbud k molitvi Mariji priljubljene molitve boste našli v rubrikah posameznih verskih središč.
Frančiškani, ki delujemo med vami na petem kontinentu, se skupaj z mnogimi drugimi redovniki in laiki navdihujemo ob sv. Frančišku Asiškem, ki goduje 4. oktobra. Nekaj o njem lahko preberete v uvodnem članku, ki nam gaje pripravil p. Filip Rupnik iz Sydneyja. Sam je bil dolga leta duhovni voditelj Frančiškovega svetnega reda, to je tistih, ki se zaobljubijo živeti na način sv. Frančiška, pa živijo v družini, so škofijski duhovniki ali v samskem stanu.
Pozdrav vsem, posebno tistim, ki vam je tale revija eden redkih stikov s slovensko besedo!
Videokasete iz Baragove knjižnice
IN LOVING MEMORY - Ema Pivk, Frančiškanka Brezmadežnega spočetja, 15. 6.1915 - 5. 2.1999. Cena videokasete pogrebne slovesnosti je 25 dolarjev.
PATER BAZILIJ VALENTIN, 30 minut, $10.-
VIDEOMEH ZA DOMAČO RABO - 25 dolarjev.
ANSAMBEL SLOVENIJA -16 pesmi z lepimi posnetki slovenske narave. $25.-
ŠTAJERSKIH 7 - Jubilejni koncert 10 let, v živo. Cena je 25 dolarjev.
IZ HENČKOVEGA SODA, cena 20 dolarjev.
SLOVENIA IS... videokaseta o Sloveniji v angleščini, cena 25 dolarjev.
PAPEŽ JANEZ PAVEL V SLOVENIJI, obisk svetega očeta maja 1996. Cena $25.-
TAM NA VRTNI GREDI (30 minut) - pojeta Tanja Meža in Maja Lesjak, na citrah Marjan Marinšek. Cena $10.-
30-LETNICA SV. CIRILA IN METODA V KEWJU, triurna videokaseta s slavnostnim programom Poživi plamen vere, ki je v tebi. Cena je 25 dolarjev.
BOŽIČNE PESMI, cena je 25 dolarjev.
SIMONA WEISS - Mati, cena 25 dolarjev.
SLOVENSKI MLADINSKI KONCERTI V AVSTRALIJI 1975 - 1999, spominski video ob 25. slovenskem mladinskem koncertu, Melbourne, oktober 1999. Cena je 15 dolarjev.
Prosimo, da k ceni naročenega prištejete tudi poštnino.
Slika na naslovnici je delo melbournske umetnice ZORKE ČERNJ AK in nosi naslov Jesen. Leto 1999 je namreč Mednarodno leto ostarelih, leto jeseni življenja. Na fotografijah vam bomo vse leto predstavljali portrete starejših ljudi vseh narodnosti in ras, saj je prav strpnost do različnosti ena največjih in najlepših prednosti življenja v Avstraliji.
in
človeške
Leto 48, št. 10 Oktober 1999
Sveti Frančišek - kažipot v življenju evangelija
- pripravil p. Filip	- stran 225 Frančiškova Hvalnica stvarstva
- stran 226 Na srečanju s svetim očetom in blaženim Slomškom
- Tone Gorjup	- stran 228
Naše nabirke	- stran 229
Sv. Rafael Sydney
- p. Filip, p. Valerijan - stran 230 Sv. družina Adelaide
- p. Janez	- stran 233 Križem avstralske Slovenije
- stran 234 Pisma o slovenščini XIV.
- Mirko Mahnič	- stran 236 25. slovenski mladinski koncert
- p. Metod	- stran 237 Fotografije z mladinskega koncerta
- stran 240
Tonček iz Potoka
- p. Bazilij Valentin	- stran 242 Sveti Frančišek Asiški
- Marija Kmetova	- stran 244
Izpod Triglava	- stran 246
Sv. Ciril in Metod Melbourne
- p. Metod	- stran 249 Kotiček naših mladih
Vtisi, želje, prizadevanja
- Barbara Smrdel	- stran 252
Očetovski dan v Kewju, fotoreportaža	- stran 254
Dopolnjevanka	- stran 254
Sveti Frančišek - kažipot v življenju po evangeliju
Večinoma bralci Misli poznate tega velikega svetnika iz Assisija, ki se je komaj 44-leten preselil k Očetu 4. oktobra 1226.
Bog je hotel, da je postal zaradi veselega življenja evangelija magnet tako za fante (J. red) kot za dekleta (II. red s sveto Klaro) in vzornik ter kažipot množici fantov in mož, deklet in žena ter prenekaterih škofijskih duhovnikov. Tako je razumljiva izpoved koprskega škofa dr. Janeza Jenka - brata Frančiška (24.12.1994 v Kopru), da se je odločil za vstop v Frančiškov svetni red zato, ker vidi, da mu more sv. Frančišek s svojo veliko ljubeznijo do Kristusa, evangelija, do ljudstva in dela med njimi pomagati, da bo lažje izpolnil svoje poslanstvo. On kot škof, drugi pa na mestu in v poklicu, za katerega so poklicani.
Kaj pa midva, ti, ki bereš te vrstice, in jaz, ki sem ti jih poslal? Nisva morda povabljena, da poiščeva pomočnika, morda luč, da bova hodila za Kristusom? Tudi naju, kot takrat brate, vabi: 1Začnimo že vendar, ker smo doslej malo ali celo nič naredili! ’
Ena izmed sadik, ki jih je Frančišek zasadil poleg Klare, je njegov tako imenovani tretji red. Danes nosi ime Frančiškov svetni red (FSR).
Po 2. vatikanskem koncilu so v zadnjih tridesetih letih v Cerkvi nastala mnoga gibanja. Ker so se pojavila v dinamični kulturi, so tudi sama dinamična, tako da lahko odgovarjajo na vprašanja današnjega kristjana, pa tudi na vprašanja sveta.
Frančiškov svetni red živi že 750 let. Pravzaprav je tudi Frančišek sam izšel iz gibanja. To so bili spokorniki, ki so hoteli zares živeti vero, odnos z Bogom. Pripadal je spokornikom iz Assisija, katerih voditelj je postal. Povezal jih je s Cerkvijo in sprejel za vsebino svojega reda hojo za ubogim, križanim in vstalim Jezusom, življenje po evangeliju, bratstvo, ljubezen in poslušnost do Cerkve in duhovnikov (tudi če komu niso simpatični ali so celo grešni), ljubezen do evharistije, Marije, bližino z ubogimi.
Frančišek ni nikogar kritiziral, pokazal je drugačen način življenja v Cerkvi. Ta odločitev je bila bistvena. Kajti od množice spokornih gibanj tistega časa so ostali samo njegovi redovi. Srednjeveško okolje je bilo nasičeno z govorjenjem o evangeljsko-apostolskem življenju, v najrazličnejših tonih in ne vedno povsem v skladu z vero. Novost pa je bila v tem, da sta tako Frančišek kot Klara, prenovljena v Duhu, znala preprostim ljudem vcepiti ideal ljubezni do Jezusa,
njegove Cerkve in bližnjega.
Frančišek je ljudem pokazal, kako blizu je Jezusu. To je bilo tako vabljivo, da so tudi sami hoteli biti taki Jezusovi prijatelji. Njihova odločitev, da bi v vsakem stanu in poklicu po Frančiškovem zgledu poskusili zvesto slediti Jezusu, traja z večjo ali manjšo predanostjo že 750 let. Zato ima FSR veliko dediščino. Včasih je težka, ker j e ni lahko razumeti in jo danes predati naprej, je pa tudi zaklad, ki bogati svet s svetniki in vsebuje duhovnost, ki vabi človeka k Bogu.
Frančišekje napisal pismo vsem vernikom. Namenjeno je kristjanom, ki so hoteli bolj zvesto živeti odnos z Jezusom. To izkušnjo in zvestobo Bogu so želeli živeti vsak dan. Frančišekjim je s svojim pismom pri tej želji in odločitvi pomagal. Tako pismo je danes FSR. Kdor je doživel, da Bog res je in da je dober, da ima vsakega človeka rad, da živi v skupnosti vernih, v Cerkvi, v Božji besedi in ubogih, mu želi zares pripadati. Ne glede na spol, stan, starost, izobrazbo, premoženje in poklic. FSR je pomoč na tej poti k Bogu. Jasno je, da je tudi to človeška skupnost, ki ni popolna, in mora tudi sama vedno znova prositi Svetega Duha za spoznanje, kako naj sledi Jezusu.
Ampak ljudje živimo v nepopolnem svetu. To je naša resničnost. Lahko se ji izogibamo in želimo živeti v iluziji ali idealizaciji. Vendar Bog nima rad naših popolnih predstav o nas, naših družinah, skupinah, družbi in Cerkvi. Iluzij ni mogoče imeti rad, ker preprosto ne obstajajo. Resničnost sem jaz, tak kot sem, moja družina, prav ta družba, prav takšna Cerkev. In prav take nas ima Bog rad in prav takim, kot smo, želi podariti odrešenje. Če se ukvarjamo s tem, kakšni bi bili idealni, lahko spregledamo ponujeno darilo. Prav naše življenje kakršno j e, j e kraj, kjer lahko sprejemamo odrešenje. In Frančiškov svetni red je pomoč, da s sprejetjem svoje resničnosti po evangeliju, vodilu, zakramentih, skupnosti, ljubezni do Cerkve. S spokornostjo in molitvijo, pod varstvom Device Marije, po priprošnji sv. Frančiška in Klare, sprejemamo dar Jezusovega odrešenja.
Potem pride na vrsto tudi posnemanje Kristusa ubogega in križanega ter pričevanje zanj v težavah in preganjanju. Sele ko tudi kristjani doživimo moč nepreklicne zavezanosti Boga Očeta človeku, ki jo je dokazal v Kristusovi smrti za nas in v njegovem vstajenju, v nas vzklije resnična želja po pričevanju, oznanjevanju, uboštvu, delu za spremembe v družbi, skratka, da bi bili luč, sol in kvas. Sicer je vse to muka in frustracija, ker so pred mano naloge, nimam pa volje in moči, da bi jih sploh pogledal.
Frančiška je Kristus zajel. Postal mu je vse. ‘Moj Bog in moje vse, ’ je molil. V tem odnosu je Frančišek ljubil vse, kar ljubi Kristus. Zaobljube v FSR tesneje povežejo krščenega s Cerkvijo in Jezusom. Tako tudi kristjanu zares postaja Kristus vse, postaja vse v vseh.
S pomočjo brata Roberta pripravil p. Filip Rupnik
Hvalnica stvarstva
Najvišji, vsemogočni, dobri Gospod, tebi hvala, slava in čast in ves blagoslov.
Tebi, najvišji, edinemu pristoji in nihče ni vreden tebe imenovati.
Hvaljen, moj Gospod, z vsemi tvojimi stvarmi, posebno s soncem, velikim bratom, ki razsvetljuje dneve in nas. Lepo je
in v velikem sijaju žari.
Tebe, najvišji, odseva.
Hvaljen, moj Gospod, v sestri luni in zvezdah; ustvaril si jih na nebu jasne, dragocene in lepe.
Hvaljen, moj Gospod, v bratu vetru in zraku, v oblačnem in jasnem sploh vsakem vremenu, s katerim ohranjaš svoje stvari.
Hvaljen, moj Gospod, v naši sestri vodi; mnogo koristi ponižna, dobra in čista.
Hvaljen, moj Gospod, v našem bratu ognju, v katerem nam noč razsvetljuješ; lep je in vesel in krepak in močan.
Hvaljen, moj Gospod, v naši sestri zemlji, ki nas kakor mati hrani in nam gospodinji, in prinaša različno sadje in pisane rože z zelenjem.
'T.^P
flvaljei v onih,, ljubezn in preij Blagor] lakaj d
Hvaljen, mojGospod, \/ v naši sestri smrti,
Ri ji nihče v življenju np Wla*
Gorje njim, ki umrjejo
v smrtnem grehu,
a blagor njim, ki počivajf\9
v tvoji najsvetej^i^olji, , ;
zakaj (kuga smrt 's
jim ne 60 mogla storiti žalega
Hvalite in poveličujte mojega Gospe da in zahvalite se mu in služite mu j v veliki{feniži osti.
Franci
prevoi
J VoduSel
Na srečanju s svetim očetom in blaženim Slomškom
Tone Gorjup
Slovenska Cerkev in z njo vsa Slovenija je 19. septembra zažarela v novi luči. Za mnoge seje dan začel že sredi noči. Na valovih radia Ognjišče so se oglašali voditelji skupin, ki so z avtobusi in vlaki krenili na pot ob dveh, treh, štirih ali petih zjutraj. Pred nami je bil skupni cilj: Slomškov Maribor. Prireditveni prostor pri Betnavskem dvorcu seje začel polniti še v mraku.
S pesmijo zvonov in Angelovim češčenjem seje začel program ob pričakovanju svetega očeta Janeza Pavla II. in Slomškove beatifikacije. V njem so s pesmijo, besedo in glasbo sodelovali Čuki, Vera Trafela, Ivan Hudnik, Tadej Sadar, Gianni Rijavec,
Vladimir Čadež; pa skupine Spoznanje, Krila, Gloria in Savinski rožmarin. Nastopili so še cerkveni otroški in mladinski zbor župnije Stranje ter zbor škofijske klasične gimnazije iz Ljubljane. Tem seje pridružil ansambel Gašpeiji. Od nekod so se vzeli še fantje in dekleta iz Zambije - skupina Ba Cengelo z misijonarjem p.
Mihom.
Že pred prihodom svetega očeta na letališče v Slivnici je bila zbrana večina romarjev. Z zanimanjem so spremljali program na odru.
Pogledi pa so se ustavljali zlasti na oltarnem prostoru.
Do oltarja so vodile stopnice prekrite s cvetjem, belo polkrožno ozadje pa seje naslanjalo na betnavske hraste. Steno za oltarjem je krasila slika ptujskogorske Marije s Slomškovo mislijo: Sveta vera bodi vam luč, materin jezik pa ključ do zveličavne narodove omike.
Prihod svetega očeta smo spremljali na velikem platnu desno od oltarja. Ko je Petrov naslednik Janez Pavel II. že drugič stopil na naša tla, so se oglasili zvonovi. Ravno takrat so prvi sončni žarki predrli meglo in obsijali zbrano množico na betnavski poljani. Postaran in vidno utrujen je sveti oče počasi, a odločno stopil iz letala. Prišel je, da izpolni tisto, kar je pred tremi leti napovedal in obljubikda razglasi za blaženega škofa Antona Martina Slomška.
Spremljali smo njegovo pot s papamobilom do Betnave. Na prireditvenem prostoru so speljali pot sem in tja med zbrano množico, tako da smo ga mnogi lahko pozdravili čisto od blizu. Ko je bil med nami, so se spet oglasili zvonovi, 2500 pevcev pa je ob spremljavi orkestra zapelo To je dan, ki ga je naredil Gospod. Veličastna sveta maša pa se je začela s pesmijo Ti si peter Skala. Na odru, kjer je stal oltar, se je svetemu očetu pridružilo 55 škofov. Spodaj med množico je bilo že nad 800 duhovnikov in 2100 ministrantov. Tam so bili še bolniki in invalidi, pa skavti, za njimi pa množica vernikov. Kot so povedali, nas je bilo med 170 in 180 tisoč.
Že na samem začetku svete daritve je šesti naslednik na Slomškovem škofijskem sedežu stopil pred svetega očeta z besedami: »Ponižno prosim v imenu vsega slovenskega ljudstva in vseh, ki smo tukaj zbrani, da povzdignete med blažene božjega služabnika škofa Antona Martina Slomška.« To je bila hkrati prošnja številnih rodov, ki si že več kot stoletje želijo Slomška častiti tudi na oltarju. Sveti oče je odgovoril: »... s svojo
Papež moli na Slomškovem grobu v Mariboru
apostolsko oblastjo dovoljujem, da se častitljivi Božji služabnik Anton Martin Slomšek odslej imenuje blaženi in se njegov god obhaja na krajih in po ustaljenih pravnih predpisih vsako leto 24. septembra.« Množica je navdušeno zaploskala, zbor pa zapel pesem zloženo v čast novemu svetniku Zazvonite zdaj zvonovi, zatem pa še V nebesih sem doma. Na steni desno od oltaija pa so odkrili sliko blaženega Slomška, narejeno po izvirnem delu Staneta Kregarja. Odslej bo v cerkvenem koledarju zapisano tudi Slomškovo ime. Njegov god je v Sloveniji praznik, v mariborski škofiji pa slovesni praznik.
V	nagovoru po evangeliju je sveti oče nadaljeval pred tremi leti začeti govor o pomenu svetosti. Najprej je omenil nekatere, ki so se v naši domovini odlikovali po svojih kreposti in se zatem ustavil pri Slomšku. Bil je zgled krščanske svetosti, omike in ljubezni do domovine. Vsem nam naj bo sijajen zgled življenja po evangeliju. Zatem je papež na svoj način razložil Slomškovo misel: Sveta vera bodi vam luč ... Po nekdanjem mariborskem škofu je povzel, kako morajo družina, šola in Cerkev združiti pri tem svoje moči. Vsaka naj ohrani svojo avtonomijo, vse pa naj se ozirajo na iste vrednote. Opisal je Slomškovo delo in prizadevanja, da bi slovenski narod dobil dostojno mesto med drugimi evropskimi narodi. Poudaril je, da so njegove pobude odločilno zaznamovale
prihodnost našega naroda. Poslušalec je nehote pomislil, da nas sveti oče, v nasprotju z nekaterimi današnjimi voditelji naroda, ki nas porivajo nazaj na Balkan, skupaj s Slomškom postavlja nazaj v srce Evrope.
Papež je proti koncu nagovora znova poudaril, da je bil Slomšek iskren domoljub in hkrati iskren v sodelovanju z drugimi narodi, kulturami in verami. Njegov zgled naj spodbudi tudi nas, da bomo graditelji miru sredi današnje Evrope.
Ob koncu svete maše se je sveti oče spomnil Marije, saj smo bili zbrani pod njenim plaščem. Ona naj nas vodi proti zarji tretjega tisočletja. Z običajno nedeljsko molitvijo Angelovega češčenja, seje končala slovesnost na prizorišču ob Betnavskem dvorcu. Papež je odhajal, mi pa smo s pesmijo na ustih vztrajali na pripravljenem prostoru. Mnogi so si želeli od blizu ogledati oltar, pa Slomškovo sliko, pod morjem cvetja pa so se že kazale lesene stopnice, saj so romarji jemali rože za spomin na papežev obisk in Slomškov praznik. Napolnjeni s prazničnim duhom in tiho srečo smo se začeli razhajati tudi mi.
Pri Slomškovem grobu, kjer je papež kasneje molil, so bili le člani slovenske sinode, na letališču pa samo nekateri predstavniki cerkve in države.
NAŠE NABIRKE
TISKOVNEMU SKLADU P. BERNARDA ZA NAŠE MISLI $130,- Frenk Bergoč; $60.- Franc Culek; $50,- Janez Mauko; $35,- Josephine Hvala, Cvetka+Miro Bergoč, Frank Frančič, Josip Renko, Bruno Prinčič, Maria Taubner, Ivanka Pohlen, Slavka Ivančič; $30,- Stanko Pekol; $25,- Stanko Schafer, Dominik Kraševec; $20.-Martin Šuštarič, Marica+Jan Pal, Karel Bezjak, Janez Primožič; $15.- Fani Šajn, Ivan Nadoh, Ana Kodila, Albina Dekleva, Ludvik Gaspar; $10.- Zinka Čeme, Alojz Toš, Franc Plut, Ludvik Kovačič, Marija Bernik, Jože Blažič; $5.- Marija Debeljuh, Ivan Figar, Lucija Smec, Franc Tomažič, Julka Nagode, Francka Kotnik, Ivan Harej, Janez Mežnarič, Milan Končina, Ivanka
Hrvatin, Janez Zagorc, Franc Polak, Ida Ponikvar, Slavka Ambrožič, Pavel Cetnar, Danilo Maver.
ZA LAČNE SIROTE MATERE TEREZIJE $20,- Amalia Kurinčič, Alojzija Gosak.
ZA NAŠE POSINOVLJENE MISIJONARJE $20,- N.N.
ZA SPOMENIK PATRA BAZILIJA $50.- Fani Šajn
VSEM DOBROTNIKOM BOG POVRNI!
sv. rafael sydneY
P. Valerian Jenko, OFM; p. Filip Rupnik, OFM St. Raphael Slovenian Mission 313 Merrylands Rd., Merrylands, N.S. W. 2160 (P.O.Box 280, Merrylands, N.S. W. 2160)
Tel.: (02)9637 7147 Fax: (02)9682 7692
POKOJNI - V petek, 10. septembra 1999, je v Calgaryju, Kanada, v prometni nesreči izgubil življenje ANTON (TONY) KOLENC. Tony je bil na dopustu s tremi prijatelji Karlom, Samom in Andrejem. Rodil se je v Fairfieldu 31. 8.
1974 Avgustu in Martini, roj. Andrejčič.
Oba starša sta po rodu iz Škocjana na Dolenjskem. Tony je bil krščen v naši cerkvi v Merrylandsu, pozneje je tu prejel tudi prvo sv. obhajilo, birman pa je bil v Fairfieldu.
Nato seje vpisal na univerzo v Sydneyju in po nekaj letih diplomiral iz gradbeništva (Bachelor of Building). Nato seje zaposlil pri gradbenem podjetju Kell & Rigby.
Pogrebna maša za pokojnika je bila opravljena v naši cerkvi v ponedeljek, 20. septembra, pokopan pa je bil na slovenskem pokopališču v Rookwoodu. Tony zapušča poleg omenjenih staršev Avgusta in Martine tudi starejšo sestro Ireno, ki je poročena z Ninom Davidom in ima dva sinova, ki sta imela strica zelo rada in ga bosta pogrešala, saj ju je pogosto obiskoval in se z njima igral.
kije po rodu iz Žič. Rodili sta se jima hčerki Marija in Nada. Vsi štirje so prišli v Avstralijo na ladji Aurelia, 14. 8. 1958. Najprej so bili za kratek čas v zbirnem taborišču Bonegilla. Oče Ignac se je kmalu zaposlil. Pozneje so živeli v Cabramatti, Stanmoru in so končno kupili hišo v Blacktownu. Oče Ignac je zbolel in umrl leta 1986. Leta 1997 pa je umrla tudi hčerka Nada. Pokojna Marija je bila zadnja leta slabega zdravja in ni mogla več skrbeti sama zase. Zato je morala v omenjeni starostni dom v Katoombi, kjer jo je hčerka Marija lahko pogosto obiskovala. Marija je pred smrtjo prejela zakramente Cerkve in pripravljena odšla s tega sveta. Pogrebna maša je bila opravljena v naši cerkvi v petek,
24.	septembra, pokopana pa je bila v grob moža Ignaca na slovenskem pokopališču št. 2. Pokojnica zapušča hčerko Marijo, por. s Frankom Ogliviejem, vnuke Matthewa, 33 let, Marka, 31 let, Luka, 29 let, vnukinjo Felicity, 19 let; po pokojni hčerki Nadi pa zapušča vnuka Kristijana, 19 let, Jovana, 17 let in vnukinjo Sinarto, 20 let.
Somaševanje v Melbournu na Frančiškovo nedeljo, 3. oktobra
V	sredo, 15. septembra 1999, je v starostnem domu Burlington Nursing Home, Katoomba, umrla MARIJA KOTNIK, roj. Juhart. Luč sveta je zagledala 20. 7. 1925 v Spodnjem Gruševju, župnija Prihova, kot hčerka Alojzija in Terezije, roj. Kačičnik. Kot mlado dekle se je v Slovenskih Konjicah poročila z Ignacem Kotnikom,
V	soboto, 25. septembra 1999, ob eni zjutraj, je v bolnici St Vincent v Sydneyju umrl FRANC MEDVEDEC za posledicami poškodb, ki jih je prejel, ko ga je povozilo na križišču za pešce v Bondi Jctn, v bližini, kjer živi njegova sestra Milena Lochner. Pokojni Franc je bil rojen 5. 10. 1921 v Črnem vrhu nad Idrijo kot sin Jakoba in Marije, roj. Kumerca. Kot mlad fantje
bil Franc mobiliziran v italijansko vojsko in je služil v Afriki in Arabiji, kjer je bil tudi ujet. Po vrnitvi domov je bil poklican v jugoslovansko vojsko. V Avstralijo je prišel leta 1957. Nekaj časa je živel pri sestri Mileni, ki je poročena s Frankom Lochnerjem; med drugim je bil zaposlen v bolnici St Margaret,
Darlinghurst, pa tudi v Millfieldu pri Newcastlu. Pokojnik je bil iz številne družine s sedmimi otroki, od katerih je živa samo še Milena.
Brat Dominik je umrl tukaj leta 1996, vsi drugi pa v domovini.
Pogrebna maša za pokojnega Franca je bila opravljena v naši cerkvi v četrtek, 30. septembra, pokopan pa je bil v grob pokojnega Dominika na slovenskem pokopališču v Rookwoodu.
Pokojni Franc zapušča poleg sestre Milene, ki je poročena s Frankom Lochnerjem, tudi nečaka Roberta, poročenega s Franko Ivanos, pranečaka Nicolasa in Taylo ter nečakinjo Veroniko.
Naše iskreno sožalje družinam omenjenih pokojnikov. Naj jim Bog nadomesti odhod dragih svojcev z drugimi darovi svoje dobrote in ljubezni!
MOLITVENA SKUPINA SRCA JEZUSOVEGA obhaja letos 10-letnico obstoja. Od začetka pa do današnjega dne se redno zbirajo njeni člani ob četrtkih, ko je sveta maša ob 10.30 dopoldne. Po maši nadaljujejo z raznimi pobožnostmi kot je sv. rožni venec ali v postu križev pot.
Molitvena skupina vsake tri mesece tudi organizira srečanje bolnikov in upokojencev. Najprej je sveta maša, nato pa kosilo v dvorani. Za desetletnico organizirajo članice tudi prireditev za vse člane naše skupnosti in sicer v nedeljo, 31. oktobra, po maši v dvorani. Najprej bo kulturni program, kjer bodo nastopili udeleženci letošnjega 25. mladinskega koncerta. Nato pa bo samopostrežno kosilo za vse navzoče.
DUHOVNA OBNOVA za žene bo na Mt Schoenstatt, Fairlight Road, Mulgoa, od petka, 3. decembra, do nedelje, 5. decembra. Duhovni vodja bo p. Filip Rupnik, ki ima s tem veliko izkušenj. Prijavite se v Merrylandsu čim prej, da organiziramo vse potrebno.
25.	MLADINSKI KONCERT je za nami. Dvorana kluba Planica v Springvalu je bila v soboto, 2. oktobra dobro zasedena. Veliko lepih točk seje zvrstilo na odru, ki je bil prav posrečeno pripravljen in okrašen. Večina nastopajočih je bila iz Melbourna, iz Sydneyja je bilo osem nastopajočih, Prvi rej iz Canberre, drugi pa iz Ad-elaide. Hvala staršem, ki so spodbujali mlade za sodelovanje na koncertu. Na drugem mestu boste videli fotografije nastopajočih in obširnejše poročilo. Naslednje leto bo koncert v Adelaidi.
OBISKI, NASTOPI, PRIREDITVE se zadnje mesece kar vrstijo. V nedeljo, 1. avgusta, je bil pri nas ansambel Suha. Peli so pri maši in v zadovoljstvo navzočih nastopili tudi pri maši. - V nedeljo, 29. avgusta, je bila v
Romanje v Penrose Park 25. 9. 99, poleg p. Valerijana je p. Janez Žnidar, minorit iz Gradca
naši dvorani predstavitev knjige Slovenska izseljenska književnost, kjer je bila navzoča ena od avtoric knjige Barbara Suša. O tem ste gotovo brali v drugih medijih. -Na očetovski dan, 5. septembra, so otroci Slomškove šole pozdravili naše očete z nastopom, pa tudi mešani zbor je zapel nekaj naših pesmi. - Na Slomškovo nedeljo, 19. septembra, smo se pri maši spomnili velikega dogodka, ko je v Mariboru Janez Pavel II. proglasil
Slomška za blaženega. V soboto, 25. septembra, pa smo z romanjem v Penrose Park in s sveto mašo v čast blaženega Antona Martina proslavili ta dogodek, ko se nas je zbralo okrog 200 iz Sydneyja (s posebnim avtobusom), iz Wollongonga in Canberre. - Našega
Pevski zbor, Penrose Park, 25. 9. 99
zavetnika sv. Rafaela smo praznovali v nedeljo, 26. septembra. Istočasno so bili med nami štirje pari zakonskih jubilantov, ki so obnovili svoje zakonske obljube. To so bili: Toni in Tončka Stariha, Alojz in Justina Ribič (oba para sta imela 40-letnico poroke); Ivan in Marinka Rudolf in Miro ter Metka Kancilja pa so imeli 25-letnico poroke. Jože in Andrejka Andrejaš, ki se slovesnosti nista mogla udeležiti, pa imata letos 20-letnico poroke. Vsem omenjenim in drugim parom, ki imajo pomembne obletnice, iskrene čestitke. - Isti dan
je bilo med nami pri maši in za kosilo v dvorani nekaj nad 30 rojakov iz domovine v organizaciji turistične agencije Družine, katere duhovni vodja je bil glavni urednik imenovanega lista dr. Janez Gril. Po maši je v dvorani nastopil tudi mešani zbor. Gostje so nato odpotovali na ogled drugih zanimivosti Avstralije.
Na Frančiškovo nedeljo, 3. oktobra, je v Merrylandsu maševal p. Kevin, oba patra pa sva bila v Melbournu, kjer sva somaševala s p. Metodom pri sv. Cirilu in Metodu. Bila je mladinska maša, kakor vsako leto po koncertu. Sodelovala je mladina iz Melbourna, Adelaide, Canberre in Sydneyja. Po maši je bila v dvorani podelitev priznanj rojakov, ki so delali na projektu hidrocentrale v Coomi. Floijan Avser, ki je organizator tega projekta, je predstavil film o gradnji v Snowyju. Program je vodil predsednik Slovenskega narodnega sveta Viktorije Štefan Mrzel, Društvo svete Eme pa je postreglo z okusnim kosilom. Kmalu zatem smo se sydneyjski udeleženci z avtobusom vrnili v Sydney.
NEWCASTLE pride spet na vrsto za slovensko službo božjo v nedeljo, 31. oktobra. Kraj: stolnica Srca Jezusovega, Hunter Street, Hamilton, ob šestih zvečer. Po maši bo običajno srečanje v dvorani.
NAŠI BOLNIKI naj bodo naša redna skrb, ki naj nam bo pri srcu. Obiskujmo jih in jim pomagajmo prenašati bolezen. Obvestite patra, da bolnika obiščemo, posebno, če je bolezen resna. Vseh bolnikov, znanih ali neznanih, se spominjamo pri sv. maši, posebej ob nedeljah.
p. Valerijan
Iz bogoslužnega koledarja katoliške Cerkve v Sloveniji za navadno leto 1999
Nameni apostolata molitve za oktober
- Splošni: Da bi si profesorji in študenti na katoliških univerzah prizadevali za napredovanje kulture, ki jo razsvetljuje in oživlja krščanska vera.
- Misijonski: Da bi se vsi krščeni v pričakovanju bližnjega Jubileja čutili poklicane k polnemu misijonskemu sodelovanju pri Delu za širjenje vere.
Slovenski: Da bi naša kulturna iskanja našla svoje poslanstvo v vrednotenju človeka
in življenja.
ra
Jj/j	|ij *	asi?!!’
i 1 				f 1 ——::		
sv. družina adelaide
Fr. Janez Tretjak, OFM Holy Family Slovenian Mission 51 YoungAve, W. Hindmarsh, S. A. 5007 (P.O.Box 479, Welland, S.A. 5007)
Tel.: (08) 8346 9674 Fax: (08) 8346 3487
Devetnajsti september 1999 bo ostal vsem Slovencem, kjer koli že smo rastreseni po svetu, globoko v spominu. Dočakali smo dan, na katerega smo desetletja čakali in zanj molili. Dan ko je Slovenijo drugič obiskal sveti oče Janez Pavel II. in razglasil za prvega blaženega škofa Antona Martina Slomška.
V	izseljenstvu je veliko šol, ki nosijo ime novega blaženega. Izseljencem je blizu, saj je v času, ko je bil slovenski jezik zatiran in ogrožen, budil narodno zavest z velikim spoštovanjem do materinega jezika. Pisal je učbenike; najbolj znani, ki nosi naslov Blaže in Nežica v nedeljski šoli, je preveden tudi v druge jezike. Tudi z ustanovitvijo Mohorjeve družbe si je prizadeval, da bi slovenski jezik ostal živ. Izdajala je preprosto pisane knjige, ki so bile dostopne preprostemu slovenskemu človeku, posebno kmečkim ljudem, ki so imeli pozimi več časa za branje. Še danes so Mohorjeve knjige zelo pomembne za slovenskega človeka, še posebej v izseljenstvu. Pred leti, ko nas je obiskal takrat pomožni škof Alojzij Ambrožič, je pripovedoval, kako je slovenska družina v Kanadi, živeča daleč od slovenske skupnosti, ravno z branjem Mohorjevih knjig ohranila slovenski jezik.
Zato je blaženi Slomšek vzornik še posebej za izseljence. Tudi naš mladinski pevski zbor, ki gaje vodil sedaj že pokojni Jože Štrbenc, je nosil njegovo ime. Veliko je drobnih kamenčkov v življenju naše skupnosti, ki so povezani z blaženim. Z duhovno obnovo smo se pripravili na ta veliki dan. Isleijeva Anita, poročena Natt, je naslikala oljno podobo Blaženega Slomška, ki zdaj
Oljna slika blaženega Antona Martina Slomška, ki jo je naslikala Anita Natt
visi na steni poleg križa, s katerega se sklanja Kristus in objema svetega Frančiška. Tone Jesenko pa je iz železa napravil podstavek za cvetje in pod podstavkom kratico AMS. Iz domovine smo za to priložnost dobili Slomškovo svečo in naročili zelo lepo zlato svečo z rdečim napisom SVETA VERA BODI VAM LUČ. Ljudje so rekli, daje bila cerkev posebej lepo okrašena. Ljudi je bilo zelo veliko, nekatere smo videli prvič v naši cerkvi. Med slovesno sveto mašo so bili vložki iz Slomškovih pridig in pastirskih pisem, vse ljudske pesmi pa so bile Slomškove. P. Lovrenc s Svete Trojice nam je priskrbel lepe mašne plašče, ki so jih za Slomškovo beatifikacijo naredili v Sloveniji. Po maši pa smo imeli skupno kosilo z žara in loterijo. Tako je potekal ta dan v čudovitem vzdušju duhovnega in telesnega veselja.
Posebej bi se rad zahvalil Aniti Isler, poročeni Natt, za veliko oljno sliko blaženega Antona Martina Slomška, ko jo je naredila zastonj. Naj blaženi izprosi za njeno družino božjega blagoslova in varstva. Prav tako posebna
zahvala Tonetu Jesenku za podstavek in monogram. Tone je že kar precej naredil v naši cerkvi in se vedno z veseljem odzove prošnjam. K polepšanju bogoslužja pa je doprinesla naša izredna delilka obhajila, radijska napovedovalka in tudi tehnik Rosemary Poklar, ki s svojim prijetnim in nežnim glasom pritegne k poslušanju in razmišljanju. Vsem, ki ste pomagali pri organizaciji in se udeležili slavja, Bog plačaj!
Med lepimi dogodki pa so tudi manj prijetni. Tako že kar nekaj časa ne more v cerkev gospod Niko Bric. Konec julija so mu amputirali prste na desni nogi in zelo počasi okreva. Pogrešamo ga, saj je redno prihajal v našo cerkev in z ženo Dano sta vedno rada pomagala materialno in duhovno. Naj mu blaženi Anton Martin Slomšek izprosi pri Bogu zdravja, da bi lahko kmalu spet prišel med nas!
IVANU V SLOVO - V Viktoriji živimo Slovenci po različnih krajih. Vsakemu je lepo tam, kjer sije postavil dom in kjer so otroci ‘gor zrasli’.
V	Bulleenu, nedaleč od slovenskega verskega centra v Kewju, živi čez trideset družin, ki jih dobro poznam. Med njimi je tudi tiha, mirna družina Ivana in Tilke Horvat. Njun dom krasi cvetje. In ravno takrat, ko je narava pognala svoje pomladanske lepote, je ugasnila lučka njihovemu najdražjemu sinu Ivanu, ki je imel komaj 28 let.
Kdo more razumeti bolečino staršev, menda samo tisti, ki je že šel skozi takšno preizkušnjo. Vsi, ki imamo otroke, smo bili v mislih z njima v najtežjem času njunega življenja. Ivan je bil lepo vzgojen, prav tako njegova sestra Sonja. Oče Ivanje že vsa leta cerkveni pevec. Ivan mlajši seje izučil za kemika (lekarnarja). Sedem let je tudi igral pri priljubljenem ansamblu Karantanija.
V	nedeljo, 3. oktobra, pa smo imeli obisk iz Slovenije. Skupina 31 turistov, ki stajo vodila tehnični vodja Branko Zrim in duhovni vodja dr. Janez Gril, glavni urednik slovenskega verskega tednika Družina. Ob desetih je bila sveta maša, vodil jo je in pridigal g. dr. Janez Gril. Po maši so imeli gostje kosilo v dvoranici in prijeten klepet z rojaki vse do dveh, ko smo se odpeljali z avtobusom na slovenski piknik, ki ga je organiziral slovenski klub. Tako smo tiste, ki niso prišli k maši, obiskali mi. Tam so se gostje zadržali kratek čas, nato smo se vrnili v Adelaido. V ponedeljek so imeli ogled znamenitosti, v torek pa že odhod za Melbourne. Zelo prijema in prijazna skupina, še si želimo takšnih. Gospodu dr. Janezu Grilu, uredniku Družine, se lepo zahvaljujemo za Družino, Slomškove podobe in razglednice in za knjigo nedeljskih beril in evangelijev. Hvala za darove in še na svidenje v Avstraliji, tako smo si rekli ob slovesu.
p. Janez
Od Ivana se je poslovilo veliko ljudi, največ je bilo mladih, ki so nosili tudi njegovo krsto. Njegovo truplo je bilo položeno na prijazni del pokopališča v Heilderbergu, med drevesa s katerih mu bodo peli ptički.
Dragi Ivan, za nas še živiš, moral si se samo preseliti iz svojega doma v naš skupni dom. Ostal nam boš v spominu, počivaj v božjem miru. Čas pa gre naprej in z njim moramo naprej tudi mi. Pravijo, da Bog da posebno moč ob trpljenju. Naj jo nakloni tudi mami Tilki, očetu Ivanu in sestri Sonji.
Anica Smrdel, Bulleen, Victoria
OB ROB KNJIGI IVANKE ŠKOF SKOZI OGENJ IN PEPEL - Knjiga opisuje tragiko naših izseljencev, ki so morali zapustiti svoj rojstni kraj zaradi okupatorjevega divjanja in požiganja, iti po svetu ter najti novo življenje pod Južnim križem. Dodajam pa, zgodovinski resnici na ljubo, da je bil ta veliki eksodus iz domovine tudi zaradi komunistične revolucije in bratomorne vojne. Avtorica knjige opisuje med drugim tudi njeno prvo srečanje s patrom Bazilijem. Kot dušni pastir ji je razložil stališče Cerkve glede poroke in krsta otrok. Gospa Škof se ni strinjala z njim kot sama pravi v knjigi: “Razmišljala sem seveda na glas, kar je očeta razkačilo in je nato hitro odvihral iz hiše. Od takrat naprej me je sovraži! kolikor je le mogel. " Zdi se mi, da je huda obtožba obdolžiti nekoga sovraštva, kjer ni
križem avstralske
Slovenije
dokaza, posebej ko gre za duhovnika, ki naj bi bil zgled ljubezni in dobrote. Gospa Škof piše: “Od takrat naprej... "vendar nisem v knjigi zasledil nikake ponovne omembe o ‘sovraštvu Ki bi podprlo njeno prvotno trditev. Moram reči, da se tudi sam nisem vedno strinjal s patrom Bazilijem in se spominjam vsaj enega primera, ko je odvihral iz sobe, vendar ni bilo govora o kakem sovraštvu, ne z njegove in ne z moje strani. Med
po njegovi smrti, ko je Aleksander Lucu v Nedelu objavil zlonamerno fabriciran članek, češ, da je p. Bazilij takoj po vojni v Avstriji na Koroškem s cerkvenimi krogi sodeloval pri sestavljanju seznama, kateri begunci naj gredo v prekmorske dežele in katere naj izroče komunistom v domovino. Absurdno je že samo pomisliti, da bi p. Bazilij, ki je bil takrat še študent, in cerkveni krogi imeli kaj opraviti pri takem nečednem poslu kot je izročanje beguncev v roke komunistov. In to potem, ko so Angleži 12.000 domobrancev z lažjo, da jih bodo prepeljali v taborišče v Italijo, izročili v roke rdečim krvnikom, in so razen redkih izjem našli smrt brez sodbe v Kočevskem rogu, Teharjah in drugih breznih in jamah v Sloveniji. Med njimi je bil tudi moj starejši brat France.
p. Valerijan
nerazumevanjem in sovraštvom je vendar bistvena razlika. Gospa Škofje lahko prepričana, da jo p. Bazilij ni sovražil, čeprav se ni strinjal z njo. Gotovo je molil zanjo in se je spominjal pri sveti maši, kot vseh za katere se je štirideset let tako trudil. Iz podobnih primerov vem, da mu je bilo žal nagle jeze -je bil pač takega značaja. Ko se je tistega usodnega sobotnega večera, 26. julija 1997, v bolnici sv. Vincencija boril za življenje in v hudih bolečinah umiral, je skesano preje! zakramente sv. Cerkve in mu je Bog vse odpustil. Upam, da mu bo tudi Ivanka Škof če mu še ni, in vsi drugi, ki mislijo, da jim je storil kakšno krivico.
Pa še to, ko že pišem v obrambo patra Bazilija.
Naprtili so mu oznako, da se bavi s politiko. Še vedno se od časa do časa kdo obregne ob Misli, ki jih je p. Bazilij urejal 25 let, češ, da so 'politično-verski list ’. Vsa 'politika ’ patra Bazilija je bila v tem, da je odločno odklanjal komunizem, ker ga je smatral za največjo nesrečo za slovenski narod - in je vztraja! na tem, da s komunizmom ni sodelovanja in kompromisa. Bolelo gaje, ko je videl, kako se rdeči agenti in njihovi simpatizerji vrinjajo v vrste izseljencev in društva, ki nasedajo njihovi propagandi, ki nas je razdvajala. Zaradi tega jim je bil trn v peti. Ker za časa njegovega življenja niso uspeli, da bi mu umazali značaj (ko bi se lahko branil), so to poskušali komaj dva tedna
BRONASTO PRIZNANJE STIČIŠČU AVSTRALSKIH SLOVENCEV - Uredništvo portala EON, ki je največji računalniški strežnik v Sloveniji, podeljuje zlata, srebrna in bronasta priznanja stranem na internetu, ki po videzu ali vsebini izstopajo iz povprečja. V seznamu ogleda vrednih strani seje konec julija znašlo tudi Stičišče avstralskih Slovencev, ki so mu podelili bronasto priznanje. Njegovemu uredniku Florjanu Auserju iskreno čestitamo!
Uredništvo Misli
GOSPA MARCELA BOLE iz Melbourna je ob Mednarodnem letu starejših 1999 na SBS radiu dobila priznanje (Certificate of Recognition) za njen prispevek k multikulturni Avstraliji. V imenu uredništva Misli in slovenske skupnosti ji iz srca čestitamo!
Pisma o slovenščini našim rojakom v Avstraliji, XIV.
Mirko Mahnič
Ne zamerite mi neur ijenosti, ko dopolnjujem podatke o glasovih. i ,v
Samoglasnikom dodajmo še dvoglasnike (diftonge), kijih v govoru nenehno oblikujemo; nastanejo, kadar izgovorimo dva skupaj stoječa samoglasnika kot en zlog (pri čemer se drugi nekoliko pohabi): zdaj (zdai), ravnina (raunina), poslal (poslau). ‘Bog te obvaruj’ lahko izgovoriš na dva načina (oba sta pravilna): štirizložno, se pravi z diftongom (Bot teobveruj) ali petzložno, se pravi vsak samoglasnik posebej (Bog te obvaruj); ali: njeneoči - njene oči.
Soglasniki nastajajo
ali kadar zračni tok naleti v ustih na delno priporo, ko se zrak še lahko prebija na plan,
ali pa naleti na popolno zaporo, ki jo zračni tok mora s silo, eksplozivno premagati.
V	prvem primeru govorimo o pripornikih (v, j, z, ž, s, š,f h), v drugem o zapornikih (b-p, d-t, g-k). Obema se pridružijo tako imenovana zlita glasova (afrikati): c = t+s, č = t+š in zvočniki (z delnimi samoglasniškimi lastnostmi), ki ustvarjajo resonanco v ustih ali v nosu in so zato lahko zlogotvorni, kot so to čisti samoglasniki
-	gre za glasove l, r, m, n.
Še mnogo reči bi morali tu dodati, zanimivih in lepih, a prostor in čas nas priganjata naprej.
Od glasov stopimo k besedi.
Kaj je beseda? Slovar slovenskega knjižnega jezika (SSKJ) pravi, daje 'jezikovna enota iz glasov za označevanje pojmov". Naš najpomembnejši sodobni slovničar akademik dr. Jože Toporišič trdi, da so to “nerazdružene enote, sestavljene iz glasov" in da so "najmanjše pomensko samostojne enote stavka". Slovničarji Bajec-Kolarič-Rupel, sestavljalci slovnice 1956 (in že prej 1947) pa menijo, da "jezik ne snuje miselnih enot neposredno z nizanjem glasov, marveč uporablja že narejene glasovne enote, ki jim navadno pravimo besede. " Besede so nam "neposredno jezikovno gradivo, že oblikovana glasovna znamenja za določene pomene ”.
Vključimo tu nekaj podatkov iz zajetnega in zanimivega poglavja o tvorbi besed. Temelj besedje koren, ki predstavlja prvino, iz katere nastajajo vse njemu sorodne besede. Korenje torej ponavadi ‘pomensko splošen j in oblikovno neopredeljen ", šele tako imenovane pripone ga pomensko in oblikovno določajo (dar, dar-ilo, dar-ovalec, dar-ovanje, dar-itev, dar-ilen, dar-ežljivost...). Koren + pripona so osnova, stalni del besede,
'< spreminjajo se samo končnice (dar-ilo, daril-a, daril-u...). Pri glagolu ločimo tri osnove: nedoločniško, sedanjiško in velelniško; na te osnovepritikamo obrazila (končnice): kupova-ti, kupuje-mo, kupuj-te. Tako kot pripone obstajajo tudi glasovne skupine na začetku besede - pravimo jim predpone: osnova voz; do-voziti, iz-voziti, po-voziti, pre-voziti, uvoziti, z-voziti... (Slovnica treh, 1956). Besede lahko tudi zlagamo iz dveh ali več besed (zloženke): volkodlak, dolgčas, vbogajme, božjast (iz božja oblast), nepridiprav, nemanič...
Če se hočemo izražati, moramo imeti besede različnih vrst. "Z njimi moramo dojeti tisto, s čimer človek sam z vso stvarnostjo živi: vzporednost stvari v prostoru in zaporednost dogajanja v času. " V skladu s tem smo si ustvarili samostalnik in glagol, ki sta ‘‘poglavitni vrsti besed, snutek in votekjezikovnega tkiva" (Slovnica 1956). So pa še druge besedne vrste, ki si jih bomo ob poglavitnima samostalnikom in glagolom ogledali.
Še prej opomnimo, da besede zaživijo šele v stiku z drugimi besedami in da razumno govoriti pomeni besede smiselno polagati drugo ob drugo.
Besede imajo različne vsebine, pomene, oblike in naloge. Oblikovno se najbolj očitno ločijo ali po svoji prožnosti, gibljivosti - ali pa otrplosti. Zato govorimo o pregibnih in nepregibnih besedah oz. besednih vrstah. (Pripomniti pa velja, da to ostro ločevanje "pravzaprav jeziku silo dela in ga vzdržuje samo tradicija (Slovnica 1956)
Prihodnjič si bomo ogledali pregibne in nepregibne besedne vrste. Prebirajte s pozornostjo in veseljem -slovnica ni težka.
^sva m^wsk/ k0/v ^ <^^A2N UJMoy
1975	0^25	\	1999
p. Metod Ogorevc
“Let’s celebrate!” Tako je vzkliknila mladinska skupina v Verskem in kulturnem središču Kew, ko jo je odbor za pripravo jubilejnega mladinskega koncerta vprašal, kakšen naslov bi mu nadela.
Praznovati pomeni veseliti se, spominjati se. Pomeni ustaviti se za nekaj časa in uživati v sedanjem trenutku, da bi si napolnili dušo in srce za prihodnost.
Ideja o povezovanju slovenske mladine in ohranjanju slovenske kulture prek teh koncertov je sijajna. Pred petindvajsetimi leti je pater Stanko Zemljak, organizator prvega mladinskega koncerta, zapisal v Mislih: “Prav bi bilo, da bi se mladi iz raznih naših naselbin bolj povezali med seboj ter se spoznali, obenem pa eden drugemu pokazali, kaj znate. Da bi vam kaj takega omogočili v bližnji bodočnosti, seje naš verski center v Kew namenil organizirati KONCERT SLOVENSKIH MLADINSKIH ORKESTROV IN PEVSKIH SKUPIN. Ker ste večina članov teh glasbenih skupin študentje, smo za koncertni večer izbrali datum 13. december 1975, ko so vsi izpiti po šolah že za vami. Koncert bo velika atrakcija za slovensko mladino in vzpodbuda k sodelovanju pri ohranitvi slovenske tradicije.”
Na pragu tretjega tisočletja smo se ob srebrnem jubileju mladinskih koncertov veselili vsega, kar so ta druženja prinesla mladim in starejšim avstralskim Slovencem. Mnogim so ostala dragocen spomin na slovensko dediščino - doto iz katere gradijo avstralsko večnarodnostno kulturo.
Tudi danes veliko mladih želi nastopiti na teh letnih srečanjih, vendar število upada. Zato so dobrodošli tudi tisti, ki jih po letih ne moremo šteti med ‘mladino’, vendar si vseeno želijo pokazali svoje talente. Da bi koncerti v organizaciji slovenskih verskih in kulturnih središč še
naprej služili povezovanju, izmenjavi, slovenski kulturi in tradiciji, bomo v prihodnosti ‘uradno’ odprli vrata vsem starostnim skupinam Slovencev, srečanja pa še naprej preprosto imenovali ‘mladinski koncert’.
Tako sem zapisal v programu 25. mladinskega koncerta, ki je bil v dvorani na slovenskem društvu Planica, udeležilo pa se gaje blizu petsto ljudi. Uradni gostje so bili: Hon. Cameron Bordman, član parlamenta Victorije; g. Marko Polajžer s slovenske ambasade v Canberri; Ms Loreto Davey, županja City of Boroondara z možem Michaelom; Fr John Raccanello, koordinator izseljeniških kaplanov za Melbourne in Geelong; p. Valerijan Jenko in p. Filip Rupnik iz Sydneyja; predstavniki slovenskih društev in organizacij; učiteljice različnih šol; sponzorji in predstavniki medijev. Nekateri so se pisno opravičili in sporočili pozdrave (g. Miša Lajovic, nekdanji senator; g. Alfred Brežnik, častni generalni konzul za Vic in NSW; ga. Mariza Ličan, urednica slovenskega programa na SBS, Sydney).
Program se je začel pri zaprti zavesi s slovensko in avstralsko himno, ki ju je zapela Wendy Cestnik (kasneje v programu je nastopila še s pesmima Bela snežinka in Star Vicino^ ob spremljavi Katarine Vrisk in z mojim pozdravom vsem, ki so prišli iz Sydneyja, Adelaide, Canberre, Morwella, Geelonga in različnih delov Melbourna. Po koncertu sem izvedel, da smo imeli predstavnike celo iz Danvina.
Napovedovalca sta bila Evelyn Kojc, ki je brala slovensko in Tony Lenko v angleščini. Marcela Bole je prebrala svojo pesem Mladinski koncert, srebrni
jubilej. Nato je vokalna skupina Fistričevih (Simon, Michelle, Leah in Melissa), Proteus Anguinus, zapela pesem People, Get Ready. Pripravil jih je Lenti Lenko. Sledila je deklamacija Melisse Bratina, ki je prebrala pesem ki jo je spesnil njen stari ata, Lojze Jerič, Mladinski koncert 1999.
Zavesa seje odprla in nastopili so nekateri člani prvega mladinskega zbora Glasniki: Sonja Benčič, Anita Fistrič, Eda Marino,
Irena McBean, Helen Trinick, Mary Žele, Silvia Žele, Ivan Koroša in Andrej Plesničar. Vodila in spremljala na klavir jih je Katarina Vrisk. Zapeli so pesem Molitev sv. Frančiška, O moj Bog, dopusti mi.
Na odru je bilo veliko kolo časa z letnicami in kraji, kjer so bili posamezni koncerti. Najprej so ga zavrteli Glasniki, potem pa med programom izmenično še nastopajoči iz Melbourna, Sydneyja, Adelaide in Canberre. Poleg Glasnikov in kolesa časa je spomine na preteklost pomagal obujati tudi videofilm, sestavljen iz posnetkov in fotografij posameznih koncertov preteklih let, ki smo ga gledali v triminutnih enotah.
Glasnikom je sledil nastop otrok Slomškove šole iz Kewja z venčkom plesov. Naučili stajih Tilka Lenko in Lidija Lapuh, spremljal pa Lenti Lenko. Otroci, ki so (naj bi) nastopili, so bili: Matthew in Melissa Bratina, Kirsten in Alexandra Crawford, Melissa Fistrič, Nicky in Daniel Gregorič, Christopher in Natalie MacGregor, Natalija Postružin, Andrej Thompson, Jessica Urdih in Frances Vogrin.
Števen Rožanc iz Sydneya je na klavir zaigral Plezanje in Koncert za klavir št. 1 P.I. Tchaikovskega, nato pa Adrian Butinar iz Melbourna na harmoniko So mam’ca mi d’jali in V dolini tihi
Duet Anita Polajzer in Marjeta Ponikvar iz Adelaide sta ob klavirski spremljavi Tomaža Ponikvarja zapeli pesem Vrtnica nato pa ob posneti glasbi še pesem Nisem važna.
Davor Pavlin-Premrl, prav tako iz Adelaide, je ob spremljavi Katarine Vrisk na violo zaigral Polko starega očeta in Poljsko skladbo. Sledili sta deklamaciji pesmi Danice Petrič iz Sydneya, ki ju je tudi sama prebrala, Življenje ni dalo in Talisman. Adrijana Kustec in Rebecca Tavlor iz Sydneyja sta ob posneti glasbi zaplesali Livin La Vita Loca. Tomaž Ponikvar iz Adelaide je nastopal že na več mladinskih
mesečini.
Ansambel The Big Bang Theor\’ iz Sydneyja: Robert Fisher, Damijan Nemeš, Martin Danev in Lilijan Danev so se povezali za nastope na mladinskih koncertih. Tokrat so se pripravili s pesmima Stand by me in American Pie, nato pa še More than Words in No point to look for love.
Po odmoru je nastopil ansambel Karantanija iz Melbourna: David in Joe Jakša, Lenti Lenko, Frank Petelin in Eddy Zupan. Zapeli in zaigrali so skladbe Pastirček, Dobrodošli na Bledu in Karantanska polka. Zadnja je bila posvečena pokojnemu prijatelju in nekdanjemu članu ansambla Ivanu Horvatu mlajšemu. Mladinska folklorna skupina Iskra iz Melbourna: Lojzek Červek, Melissa Bratina, Adrian Butinar, Iris Dietner, Leah Fistrič, Melissa Fistrič, Michelle Fistrič, Simon Fistrič, Chrissy Mesarič, Anton Smrdel, Paula Smrdel in Sabina Vogrin je zaplesala Venček slovenskih plesov.
Sledil je nastop Davorja Pavlina-Premrla iz Adelajde. Na klarinet nam je zaigral Mazasovo Etudo v B molu, nato pa je Tanva Andrejas iz Sydneyja zaigrala Nut Rocker Kima Fowleya.
Folklorna skupina Prvi rej iz Canberre: Josephine and Joshua Bole, Michael Ellis, Anton, Barbara, John, Renee, Sonja in Veronika Falež, Martin Osolnik, Simona Sečkar, je nastopila s koroškimi in gorenjskimi plesi. Lidija Lapuh, kije tokrat na mladinskem koncertu nastoplila že devetič, je zapela pesem Antona Martina Slomška Glejte, že sonce zahaja, potem pa še Ti si ta luč sveta. Christina Mesarič je nastopila s klavirsko skladbo Nokturno.
S harmoniko in klarinetom sta nastopila Erik in David Toni s pesmima Rozamunda in Na Golici
Iris Dietner je deklamirala Prešernove Magistrale in Župančičev Slap, kije prešel v vrhunec, finale koncerta.
Leah Fistrič je zaplesala simbolični ples
V	slapu veselja in med plesom obrnila kolo časa, ki seje spremenilo v velik opal čudovito pisanih barv. Napovedovalca sta brala:
“V slapu veselja so zbrane kapljice sreče. Kot zlata nit se vijejo skozi naša življenja, skozi bisere, med kristali veselja in solze sreče... Veliko ljudi je prišlo v Avstralijo osamljenih, žalostnih. A sonce svobode je dalo luč in moč za nadaljevanje poti. Postali smo del te vezi, ki veže edinstveno multikulturno avstralsko skupnost, bogato, različno in ponosno. Skupnost, kot dragocen kamen, skrit v srcu Avstralije.
koncertih. Tokrat je na klavir zaigral skladbo Sonata v Del tega kamna smo, del avstralskega opala, ki blesti v
mavričnih barvah kulturnih vezi. Naj stopimo pogumno v novo tisočletje v veri in upanju na dobro in mir v svetu.”
Simon in Michelle Fistrič, Lidija Lapuh, Helen Trinnick in Michael Vogrinec so nato pod vodstvom Katarine Vrisk in ob spremljavi Lentija Lenko zapeli pesem Ivana Hudnika, Novo upanje, nato pa še Imejmo se radi. Pri drugi pesmi so skozi opal, ki je nastal iz kolesa časa, pristopili otroci šol slovenskega dopolnilnega pouka: Slomškove šole, šole na Slovenskem društvu v Eltamu in na Planici. To je bil čudovit zaključek 25. mladinskega koncerta.
Sledila je še moja zahvala vsem nastajočim; vsem, ki so jih opogumljali in jim pomagali; vsem, ki so pripravljali koncert. Vsi, ki so na različne načine pomagali na koncertu, so ob srebrnem jubileju dobili priznanja, s šopkom rož pa smo se še posebej zahvalili Katarini Vrisk, ki je vodila prireditev ter Dragi Gelt in Aniti Fistrič, ki sta nosili glavno težo odgovornosti za izpeljavo koncerta. Oderski vodja Andrej Fistrič je bil presenečen nad disciplino nastopajočih za odrom. “Zaslužijo pohvalo!” Zadovoljni obrazi nastopajočih in gledalcev so pokazali, daje bil koncert dobro pripravljen in lepo izpeljan. Bogu hvala in vsem, ki so mu pomagali!
Pred in po koncertu sije bilo mogoče pred dvorano ogledati razstavo, ki stajo postavila Lucija in Štefan Srnec, v kuhinji pa naročiti večerjo, ki so jo pripravile pridne gospodinje z društva Planica. Po koncertu je vse do polnoči za ples igral ansambel Slovenija Sound.
V nedeljo, kije bila dan pred praznikom sv. Frančiška Asiškega in zato Frančiškova nedelja, je bila ob desetih sv. maša za vse udeležence koncerta. Dve pesmi so zapeli mladi, ostale pa naš mešani pevski zbor. Mladi so sodelovali še z branjem beril in prošenj. Pri darovanju so prinesli kruh iz Sydneyja, vino iz Adelaide, svečo iz Canberre in cvetje iz Geelonga. Nekaj posebnega je bil tudi peti očenaš, spremljan z gestami nekaj melboumških deklet, ki so stale v obliki križa pred oltarjem. Ob meni sta somaševala p. Valerijan in p. Filip iz Sydneyja. Celotno srečanje mladinskega koncerta smo zaključili v dvorani s kosilom in poslavljanjem od gostov iz drugih krajev.
V letu 2000 pa bi za mladinski koncert radi obiskali Adelaido in tamkajšnjo slovensko skupnost. To je bilo slišati že na koncu mladinskega koncerta v soboto in ob poslavljanju v nedeljo. Se že veselimo!
197:
<5;
Melbourne 2. oktobra 199*) ob 4.30 popoldne. Slovensko društvo Planica, Springvale, 11 Soden Road
Bangholme.	1987 MELBOURNE
Slovesna mladinska maša v	Poslušaj s srcem
slovenski cerkvi cerkvi sv. Cirila in	1988 V/OLLONGONG
Metoda, Ke\v. v nedel jo, 3. oktobra	Naša lipa naj cveti
1999 ob lO.OOuri.	1989 ADELAIDE
	Vedi, da si slovenskega
1975 MELBOURNE	naroda dedič!
Slovenec sem, Slovenec sem,	1990 SVDNEV
tako je mati d’jata	Slovensko srce bije
1976 SYDNEY	v prsih mi!
Slovenska mat’ me je rodila ...	1991 CANBERRA
slovenske pesmi pevala	Ko korenin se zavemo
1977 CANBERRA	1992 MELBOURNE
V srcu jo nosimo	Pod svobodnim soncem
1978 MELBOURNE	1993 SYDNEY
Koncert ‘78	Spomin, ki opominja -
1979 MELBOURNE	Reminiscing
Leto otroka (Koncert ‘79)	1994 ADELAIDE
1980 MELBOURNE	Slovenec biti ni drugega
Beseda materina dota	kakor slovensko misliti,
dragocena	slovensko govoriti in peti
1981 MELBOURNE	1995 SYDNEY
Zapojmo bratje	Most ljubezni -
1982 MELBOURNE	Bridge of Love
Vesela pesem naj doni!	1996 MELBOURNE
1983 MELBOURNE	Korajža velja
Naša pesem naj živi!	1997 SYDNEY
1984 SYDNEY	Podajmo si roke
Pesem nas združuje	1998 CANBERRA
1985 ADELAIDE	Kultura nas druži
Slovenska pesem iz roda v rod	1999 MELBOURNE
1986 CANBERRA	Praznujmo! -
Naša pesem naj živi!	Let’s celebrate!
Hrbtna stran vstopnice za mladinski koncert s seznamom vseh dosedanjih slovenskih mladinskih koncertov in njihovimi naslovi
-v
i Ii§ ) S	1999
L vENlAN roUTH Cx>
mci
p. Bazilij
T0UČSKII POTOKA
Mladinska povest
Zdaj ima, šomašter, ki tepe zavoljo uboge pesmice o jagnjetu! Gotovo ne bo nikoli več položil palice nanj. Zares ni napak takole prelivati kri! Kakšen uspeh! Vsem se smili. Celo sestri Neži je gotovo že stokrat žal, da ni potegnila z njim, ko ju je učitelj pobaral o skupnem učenju.
Doma je bil Tonček o vsem dogodku previdno tiho. Bog si ga vedi, če bi oče ne uganil njegove zvijače. Saj ga predobro pozna, svojega sina, koliko jih ima za ušesom.
Tudi Neža je bila tiho. Ni hotela spraviti na beli dan zgodbe, pri kateri jih je sama pred bratom dobila z učiteljevo palico.
SMRT NA VRATA POTRKLJA: LJUBI TONČEK, SI COMA?
Dopoldne so stiški šolarji čakali na veroučno uro. Vendar se gospod katehet ni hotel zlepa prikazati pred razredom. Je bil pač učitelj verouka sam župnik Primož Ribnikar in so ga verjetno zadržali nujni dušnopastirski opravki.
Da otroci medtem niso mirovali, je razumljivo. Toliko časa so kričali, po samostanskem hodniku, da jih je oni sitni in brkati davkar nagnal.
»Že dvakrat sem se spravil k računu, pa ga ne morem in ne morem sešteti. Ne boste izginili izpred davkarije, kričači!« seje drl na pragu.
Na prosto jih ni mogel spraviti. Rajši so se pognali izpred vrat v urade na zadnji konec hodnika in tam nadaljevali svoje glasne igre.
»Pojdimo se lovit!« je predlagal Pintarčkov Tonček.
Riše: Zorka Černjak
»Naka! Skrivalnice,« mu je ugovarjal Srakarjev Tine.
Gotovo bi se razdelili v dva tabora - kakor navadno -in si skočil v lase. Da ni tisti trenutek zavpil Sajetov Jože z Ivančne gorice: »Jaz sem razbojnik, vi pa biriči! Le dajte me, reve!«
Dečki so se spogledali. Kaj ga ne bi ujeli, saj je hodnik na koncu vendar zaprt - torej ne more nikamor. Vsak izmed njih je bil pripravljen staviti glavo, da njihove skupine ne bo prebil. Zato so vsi skupaj čakali in gledali za Jožetom, kije stekel do konca.
Tam v kotu ob steni je stala stara spovednica. Bog si ga vedi, kdaj je poslednji skesani grešnik klečal v njej. Najbrž so jo prenesli sem po izgonu belih menihov. Ali pa so jo že ti mnogo prej spravili v kot na hodnik, kjer naj nerabna konča svoje naloge.
Tako ali tako, spovednica je stala na koncu hodnika. Krasno, staro rezljano delo, a že vse luknjičavo od požrešnih črvov. Prah seje debelo nabiral na njej in pajki so v njenih kotih nemoteno predli mreže ter lovili neumne muhe v svoje zanke.
Semkaj se je spravil Sajetov Jože. Dober plezalec je bil, saj je tistikrat, ko so se šli za stavo, prvi priplezal na lipo za samostanskim obzidjem. Tudi zdaj je bil hitro na vegasti spovednici. Prijel seje za rezljane nastavke ob strani, poiskal z nogo linico v steni ter si pomagal navzgor. Trhli okras zgornjega roba mu je ostal v roki in deček ga je zagnal proti gruči sošolcev. To je menda veljalo za vojno napoved, kajti sošolci so divje zakričali ter pritisnili za njim.
»Ne bo nam ušel, ko nima kam,« je kričal tudi Tonček
in skočil za ostalimi, dasi je bil najmanjši.
A prišli so prepozno, kajti Jože je bil že na spovednici. Dolgi Pavle, kije prvi pritekel do sošolca, gaje zagrabil za peto. A dobil je tako po glavi, daje skoraj prenehal z napadom.
Jože je zmagoslavno stal na spovednici in se smejal. »Le eden naj se mi približa, pa bo dobil po buči, kot jo je Pavle,« je kričal, daje šlo skozi ušesa.
»Čakaj, čakaj, poderemo te, da boš z vsem skupaj odletel na tla,« seje drl Miha.
Vsa skupina razgretih glav - in med stiškimi šolarji so bili nekateri že celi hlapci - se je spravila okrog ‘trdnjave’, kije bila precej težka, toda od starosti vegasta: spodaj z zadnjim robom tik zidu, zgoraj za celo ped nagnjena, dasi je bila njena prednja stran podložena. Pošteno so jo zamajale deške roke.
»Doli, takoj doli, ali pa te prekucnemo!« je vpil Tonček in se z ramo upiral ob stranico.
Ko bi bili vsi taki komarji, bi se Jože gotovo smejal. Vendar mu je postalo zaradi drugih galjotov skoraj žal, daje zlezel sem gori in tako sam skočil v past. Navsezadnje ga bodo zares prisilili v predajo...
Poleg tega je zopet pristopil dolgi Pavle. Hotel je razbojniku poplačati brco v glavo. Znova je skušal seči po njegovi nogi.
Istočasno je tudi z druge strani ' napadalo nekaj dečkov. Tako je moral Jože skakati z desne na levo in z leve na desno, če se je hotel ubraniti. Spovednica pa se je s tem še bolj zamajala...
Resk! je končno pod Jožetovimi nogami prasnila črviva deska in zgrmela na gospodov sedež, da seje prah visoko zakadil. Fant je zakrilil z rokami, klecnil za desko v odprtino, a se zadnji trenutek ujel za steno in zastavil nogo na rob.
V	istem trenutku se je spovednica nagnila. Podlogo njene prednje strani - brez nje bi stala še bolj ob zidu -je sunek spodmaknil. Deške roke pa zagnane teže niso mogle več zadržati.
»Proč, proč!« je zavpil dolgi Pavle in prvi odskočil. Tudi ostali so skočili od podirajoče se spovednice. Le Klančarjev Lojzek, ki je napadal v sredi, ni utegnil pravočasno odnesti peta. Jože je skočil preko njegove
glave in telebnil po hodniku, Lojzka pa je med presunljivim krikom pokrila lesena teža. Visoko pod oboke seje zaprašila trhlina...
Tudi iz deških grl seje med hreščanjem podirajoče se spovednice izvil krik groze. Nato je vse utihnilo. Bilo je spet kakor nekoč, ko so se po hodniku premikale resne meniške postave...
Pritekla so dekleta in prestrašeno strmela v razvaline izpod katerih je gledala krčevito stisnjena Lojzkova roka. Tako so buljili vsi, dokler ni zavpil Pavel, kije prvi prišel k sebi: »Kaj zijamo? Pomagajte!«
Takoj so se spravili na delo. Pa je šlo teže kot na tla. Že so dvignili spovednico za ped visoko, a so jo zopet spustili na nesrečnega sošolca, kije nemo ležal pod njo. Težko bi kaj napravili, da ni prihitel tisti trenutek po hodniku gospod katehet.
»Hoj, otroci, brž semkaj! Bi morali že zdavnaj začeti z veroukom,« seje smejal od daleč in mahal s klobukom. Nato je opazil, da nekaj ni v redu. Takoj je bil pri skupini.
»Križ božji! Kaj je vendar?« »Lojz...« je povedala ena izmed deklic.
Nato so vsi skupaj prijeli za trhle rezljane robove, dvignili spovednico na njeno staro mesto in jo podložili. Lojzek je negibno obležal na tleh. Krvav madež ob njegovih ustih na podu ni bil ■:i:	'	-	ravno	velik,	vendar so vsi med
-v	pritajenim	vzklikom prestrašeno
zrli vanj. In ta pogled široko razprtih Lojzkovih oči... Moj Bog, kdo ga bo še kdaj pozabil!
Gospod Primož je pokleknil k dečku in ga pregledal.
»Prsni koš mu je stisnilo. Tudi je moral z glavo s silo zadeti ob tla... Nesrečni Lojzek!«
Poslušal je, če še diha. Vsi sošolci so zadrževali sapo, da bi gospod vendarle ne preslišal Lojzkove. Toda katehetov obraz je bil na moč resen.
Gospod Primož je segel z roko do Lojzkove glave in mu zatisnil razprte oči. Blagoslovil gaje ter pokrižal na čelo, usta in prsi.
»Molimo!«
Pretrgano so zmolili očenaš, nato so Lojzka odnesli. Hodnik je objel skrivnosten mir, le muhe so pribrenčale od okna in sedle ob krvavi sledi na kamenitem tlaku...
Se nadaljuje
IJA KMBT0VA
JF
Zatekel seje k Bogu za pomoč in luč, počasi je stopal po kamenitih potih in kakor so se dvigali škijančki z zemlje v višave, tako so šle njegove misli od pozemskega življenja proti nebu. Premislil je in narekoval nekemu bratu:
»To je življenje po svetem evangeliju, ki ga nas je učil naš Gospod Jezus Kristus:
Če kdo meni, da ga je poklical Bog in ga privedel v našo družbo, da bi živel kakor mi, tedaj ga lepo sprejmite. Če seje trdno odločil, da hoče živeti naše življenje, tedaj pazite, da se ne boste vmešavali v njegove posvetne zadeve. A on naj proda vse svoje premoženje in naj ga razdeli med reveže.
Bratje naj nosijo le kratko haljo in za pas vrv in hlače. Obleke naj bodo revne, krpajo jih naj z vrečevino in drugimi zaplatami.
Če so bratje kje v službi ali pomagajo pri delu, tedaj ne smejo biti v dotičnih hišah kaj višjega. Majhni naj bodo in podložni vsem, ki so v isti hiši.
Oni bratje, ki so se česa naučili, naj delajo in izvršujejo rokodelstvo, ki so ga vešči, če to ne škoduje njihovim dušam in če ga morejo pošteno izvrševati. Za svoje delo smejo sprejeti vse, kar je potrebno za njihovo življenje, le denarja ne smejo vzeti. In kadar je sila, naj gredo prosit kakor drugi reveži.«
Še je dodal:
»Rekel sem, da bodite majhni, manjši od vseh drugih. Zatorej se imenujte minores, minoriti, to je manjvredni bratje. Zakaj, če boste ponižni, boste premagali svet in meso v sebi. Veliki in viteški bodite le v službi Gospodovi.«
m mu mu
»Preden pa se odpravimo v Rim,« je dejal Frančišek tovarišem, »si izberimo nekoga, ki nas bo vodil in mu bomo vsi pokorni.«
In so si izbrali Bernarda da Quintavalle.
Začudeno so se ozirali ljudje v družbo dvanajsterih, ki je stopala po prašnih potih in jim je bila obleka tako siromašna in oguljena in vsa zakrpana. Bose noge so se zadevale ob ostre kamenčke in so bile pokrite s prahom in vse opraskane. Poslednji in najslabotnejši in najneznatnejši je bil Frančišek. Spominjal seje svoje prve poti v Rim in je pravil bratom o njej in tudi o gobavcu in beračih jim je pripovedoval.
Bilo je poleti. Ozračje je bilo suho, daje drhtelo nad žitom in migljalo in kakor bi šuštelo v vročini. Škijančki so se skrivali v senčnih kotičkih bilja, škržati so pa škržetali vso pot in se pogovarjali z oljkami in trtjem, kako je lepo, če je vroče. Murve so se držale z listjem vinske trte za roke in pajki so prežali na kobilice. Rumene, modre in bele rože so bolj in bolj silile v sence trav, le mak seje smejal ves rdeč na rumenih hribčkih in gledal mravlje, ki so prav leno čakale pri luknjicah. Sivkastomodro nebo pa ni govorilo z oblaki in je resno držalo sonce v rokah.
Frančiška je skrbelo, kako bo v Rimu. Zato mu je dobro delo, daje imel Bernard vso pažnjo za pot v oskrbi. Bratje so mislili na Boga, opazovali prirodne lepote, peli so, čeprav so bili trudni in lačni, in so prenočevali brez strehe. In dobre volje so dospeli v Rim in se strnili krog Frančiška, preden so stopili v mesto.
Frančišku je vedno bumeje utripalo srce, kakor otroku so se mu proseče in vdano zazrle oči v nebo in je dejal:
»Ljubi moji bratje, zaupajmo v Boga, druge pomoči nimamo. Brez sredstev zemeljskih smo, bosi in prašni, tujci v velikem mestu. Pripravite se. Na Očeta iz nebes se zanesimo in nase. Trdni bodite, močni, neustrašni, pa bodi karkoli. Glejte, zdelo se mi je, da vidim drevo, visoko, visoko drevo, in ga gledam in rastem, rastem z njim, da se zlahka dotaknem najvišjih vej in mi drevo samo od sebe ponuja najvišje vejice. Tako upam, da nas bo prijazno sprejel najvišji na zemlji, papež v Rimu, in nas bo poslušal. Kristusovi vojščaki smo. Njegova beseda nam je orožje, ljubezen do Njega- trdnjava, kije ni moči zavzeti. Z božjo pomočjo - dalje!« Vsakega je še posebej prekrižal, ko so stopili med hiše.
»O papežu nam kaj povej, oče,« so ga zaprosili bratje.
»Inocenc III.«, je povzel Frančišek, »je mogočen, resen, trezen in svet mož. Dvanajsto leto vlada, neprestano deluje za izčiščenje Cerkve in celo posvetna oblastva so mu pokoma. Kralj Peter Aragonski je sprejel svojo krono iz njegovih rok, Janez z Angleškega, oni, ki je bil brez dežele, je dospel do svoje pravice po njem in seje izjavil, da mu je podložen. Vsa naša domovina je zavzeta zanj, celo cesar sam ga sluša. Velike darove mu je dal Gospod, neomajna je volja papeževa, duh mu je jasen in vseobsežen. Strog je in sovraži vsako zlo. Upajmo, da nas razume, ki tudi ne maramo zla in prosimo, da bi ga smeli pokončavati in zasejati namesto njega ljubezen do Boga in bližnjega v lačne duše.«
Z zasmehljivimi pogledi so merili rimski meščani asiške bosjake, ko so šli tako ponižno, pa umazani in prašni mimo njih.
»Romarji so,« je pripomnil nekdo.
»Spokorniki,« je dejal drugi. »A kje imajo križ in bandera in jermena za bičanje?«
»Drhal,« je menil tretji zaničljivo, »več in več jih prihaja v naše mesto, da že človek ne ve, je li v velikem mestu ali med capini. Kaj delajo oblastva, da je že vsakomur dovoljen vstop v Rim?«
»Glejte jih,« je povzel nekdo, »capljajo kakor izgubljene ovčice; boste videli, da se bo kmalu oglasil kdo izmed njih in nam bral levite.«
»Naj le poskusijo!« je menil drugi. »Pri zdravi pameti
niso, pa bi nas poučevali?«
»Tja naj gredo, tja,« je dejal prvi, »duhovščino naj posvare! S posvetnostjo se ukvarja, se zapleta v tožbe in misli na kralje in kraljestva in ji peša vera, da se že vsa Cerkev maje in ječi v razpokah.«
»Ne boj se, »je pripomnil drugi. »Inocenc drži trdno za vajeti! Vse se trese pred njim!«
Frančišek in njegovi bratje niso nič slišali, omamljal jih je vrvež cesta in množica stavb in so šli naravnost proti cerkvi sv. Petra, kjer so se poklonili velikemu ribiču duš.
Ko so odšli iz cerkve, je dejal Frančišek:
»Glejte, ali prav vidim? Naš škof nam prihaja nasproti!«
»Francesco!« je v istem hipu dejal asiški škof. »Kako da te vidim s tvojim spremstvom v Rimu? Kaj hočeš? Ali menite ostati zdaj v večnem mestu?«
»Gospod škof,« je odvrnil Frančišek, ko so bili vsi po vrsti poljubili škofu roko, »k papežu bi rad!«
»In nič drugega?« je vzkliknil škof in se nasmehnil. »Vidim, kako malo poznaš Rim in tukajšnje razmere in pota, ki vodijo do papeža. To je nemogoče, Francesco mio!«
»A jaz ne pojdem prej odtod, dokler ne govorim s papežem,« je mimo odvrnil Frančišek in se zagledal v papeževo palačo, kakor bi iskal vrata, da bi brž prišel vanjo.
»Ah, Francesco,« je dejal škof in ga potrepljal po rami. »Kako si mi neugnan in otroški! Da te ne bi tako poznal! Pa te tako do dna poznam in zato te imam rad in bom vse poskusil, da prideš do svetega Očeta. A kaj želiš pravzaprav od njega?«
»Sveto Cerkev moram popraviti, mi je naročil Kristus. Pa kako bi jo, če nimam tudi dovoljenja od njega, ki je namestnik Kristusov na zemlji? Samo to bi rad.«
»Potem te priporočim pri kardinalu Janezu da San Paolo, ki je moj prijatelj in ima veliko besedo na papeževem dvoru. Toda tvoji bratje, kam pojdejo ta čas?«
Frančišek se je nasmehnil in ljubeznivo pogledal vsakega izmed njih:
»Od hiše do hiše pojdejo; pomagali bodo, kjerkoli bi jih potrebovali: cepili bodo drva, hodili na trg, donašali vodo, prenašali zavoje in zaboje... Saj smo vsega vajeni in vse storimo iz ljubezni do nebeškega Očeta.«
Škofjihje nemo zrl in v duhu občudoval globoko vero Frančiškovo in še večjo ljubezen do uboštva.
In je bilo res tako, kakor je dejal Frančišek.
Se nadaljuje
izpod triglciva
PISMI S TRŽAŠKEGA, JUNIJ - Lepe pozdrave iz mojih domačih krajev! Nahajam se tukaj, da skrbim za ostarelega in bolnega strica. Imela sem priložnost, da sem bila navzoča v dvorani Združene kraške banke na Opčinah ob predstavitvi knjige spominskih črtic Draga Štoka Po prehojeni poti.
Knjigo je predstavil Saša Martelanc, nekaj odlomkov iz knjige pa je tako dobro prebral Livij Valenčič, da bi lahko prebral celo knjigo. Za ta lep večer gre zahvala društvu Finžgarjev dom iz Opčin.
Spoznala sem gospoda Pregarca, ki je obiskal Avstralijo po smrti našega nepozabnega patra Bazilija.
S ponosom sem osebno spoznala znanega profesorja Vinka Beličiča, kateremu bi se pred leti bala reči ‘dober dan kaj šele govoriti z njim. Profesorji so nas učili spoštovanja do profesorjev in ljudi. Tukaj sem spet srečala tudi gospo in gospoda Artač, ki sem ju spoznala na romanju h Gospe Sveti na Koroškem, bilo nas je deset avtobusov iz naših vasi tu na tržaškem. Naš avtobus sta vodila naš priljubljeni gospod Pohajač in gospa Dolenc. Maša (v namen za redovne in duhovne poklice) je bila v tej veliki, prekrasni cerkvi. Zadonela je slovenska Marijina pesem Lepa si, lepa, roža Marija. Res lepo občutje.
Kot je Drago Štoka doživel in napisal, zelo težko se je bilo šolati v tistih časih, ker družina ni zmogla. Isto se je zgodilo meni, ko sem morala v času mature nižje srednje šole (gimnazije) leta 1952 odstopiti. Čeprav se mi takrat ni zdelo, sem se v teh osmih letih šolanja naučila več,
kot se nekateri zdaj v višjih šolah. Srečni smo bili (v nesreči) po vojski, da so k nam prihajali odlični profesorji iz krajev prek meje. Ti so nam vtisnili v ‘pamet' kako se uči, spoštuje in živi. Spoštovali smo našega ravnatelja Martina Jevnikarja (joj, če se je zgodilo, da si bil poslan do njega!).
V	tem času (junij) smo tudi v Banah praznovali dan sv. Florijana, našega patrona. Cerkvica, ki je bila posvečena že 4. maja 1735, ponuja vaščanom upanje in prostor za snidenje. Skupaj z župnikom Štubeljem in gospodom Pohajačem je bil naš glavni gost prijazni in priljubljeni škof Evgenij Revaniani. Maševal je po slovensko in nas kasneje tudi osebno postregel s kruhom in pršutom.
SEPTEMBER - Želim vam sporočiti žalostno novico, da smo 27. 9. 99 izgubili šolnika, pesnika, priljubljenega vernega moža Vinka Beličiča. Spominjm se ga še iz gimnazijskih let. Osebno sva se spoznala na openskem tramvaju, ko je profesor parkrat na teden šel v slovensko knjižnico v Via S. Francesco ali na radijsko postajo RAI, jaz pa po opravkih za bolnega strica. Pogovarjala sva se o vsem, najbolj naju je povezovala ljubezen do domačega kraja. Strinjala sva se, da je spomin na dom najdražji, ni važno koliko let si v zamejstvu, rojstni kraj ti je vedno vtisnjen v duši. Zadnjič sva se srečala na krasen sončen dan, voščil mi je srečno pot v Avstralijo in spet se je spomnil rojstnih krajev in prelepega petja ptic. Zelo ga bomo pogrešali. Večna luč naj mu sveti.
Srečna sem tudi bila, ker sem imela priložnost biti v Mariboru ob času posvetitve našega svetnika Antona Martina Slomška. Gospod Dušan Jakomin, škedenjski duhovnik, nam je obljubil, da bo v Mariboru lepo vreme, tudi če bo kazalo drugače. Res smo imeli krasen dan. Zbrala se je velika množica ljudi (tudi iz Avstralije), prepevali smo lepe Marijine pesmi in vsi smo bili ponosni na papeža, kako lepo je čital slovensko, neka zelo dolga besedila, saj tudi on ni pri pravem zdravju. Takšni dogodki se zlepa ne ponovijo v življenju in občutki ne bodo nikoli pozabljeni.
Lepe pozdrave
Roža Franco, Port Lincoln, South Australia
IŠČEMO - NAM AR JOŽETA, NAM AR ŠTEFANA IN NAMAR IVANA, ki živijo v Avstraliji in se zadnjih pet let niso javili svojim domačim. Če bi kdo kaj vedel o njih, naj prosimo sporoči na naslov Ernesta Namar, Morsko 26, Kanal ob Soči 5213, Slovenija, tel. 0011386 ^6551315. Že vnaprej naj lepša hvala.________________________.
ŠKOFIJSKI POSTOPEK ZA KANONIZACIJO
Lojzeta Grozdeta je bil 30. avgusta letos tudi uradno zaključen. Začel se je leta 1992 v Šentrupertu na Dolenjskem, kjer so ga komunisti leta 1943 mučeniško usmrtili. Postopek zbiranja gradiva in pričevanj za dvajsetletnega mučenca je vodil Stanislav Hočevar. Vso dokumentacijo, ki so jo pregledale zgodovinska, pravna in teološka komisija, so poslali v Rim, kjer bo pristojna komisija začela postopek na apostolski ravni.	T. G.
ČRNSKI PLESALCI V SLOVENIJI - Miha Drevenšek, misijonar v Zambiji, kije pred leti s skupino Minores obiskal tudi Avstralijo, se mudi te dni na obisku v domovini. Z njim je prišla skupina mladih črnskih plesalcev in pevcev Ba Cengelo. S turnejo po Sloveniji in Evropi želijo v vernikih poživiti misijonsko zavest, zbirajo pa tudi darove za šolo. Skupina dvanajstih fantov in deklet je sodelovala tudi pri papeževi razglasitvi škofa Slomška za blaženega.	T.G.
ŠKOFIJSKE GIMNAZIJE - Z novim šolskim letom se je vrnilo življenje tudi med stene štirih katoliških gimnazij v Sloveniji. Tako je v škofijski klasični gimnaziji v Šentvidu nad Ljubljano, v Gimnaziji Antona Martina Slomška v Mariboru, v škofijski gimnaziji Vipava in v Gimnaziji Zelimlje začelo pouk 1364 dijakov.
Dijaki v Vipavi so letos dobili novo šolsko poslopje s kapelo. Gimnazija, zgrajena v stilu, ki se lepo vključuje v okolje, bo lahko sprejela za okrog 240 učencev. Načrte zanjo je narisala arhitektka Dunja Kinkela, zgradilo pa jo je podjetje Primorje	iz
Ajdovščine. Koprski škof Metod Pirih je v navzočnosti velike množice	11.
septembra stavbo tudi blagoslovil.
S šolskim letom pa je zaživela tudi Slomškova ustanova. To je nekak štipendijski sklad vseh treh slovenskih škofij, katoliških gimnazij, vseh treh Mohorjevih dndb, Družine, Ognjišča, Radia Ognjišče, Krekove Banke in Krekove
družbe. Njegov namen je podpirati socialno šibke družine, podeljevati štipendije nekdanjim dijakom katoliških vzgojno-izobraževalnih ustanov in podpirati podiplomski študij.	T.G.
PETDESETLETNICA ŽENSKEGA TABORIŠČA
-	Konec meseca avgusta je bila v Ferdrengu (sedanje Podlesje) v župniji Mozelj - spominska maša za bivše taboriščnice in druge udeležence ob 50-letnici ženskega taborišča. Takratni minister za notranje zadeve Boris Kraigherje 7. julija 1949 izdal odločbo o ustanovitvi delovnih skupin za izvrševanje prisilnega dela, za javnost olepšanega z imenom družbeno koristno delo. Istega dne
je izdal tudi odločbo za ustanovitev ženske delovne skupine v Rajndolu pri Kočevju. Tem ukazom so sledile množične aretacije predvsem političnih nasprotnic iz vseh slojev prebivalstva: od gospodinj, delavk in kmetic do študentk, intelektualk in redovnih sester. V mesecu dni se je v taborišču Ferdreng v zaprtem območju Kočevske nabralo okoli 800 žensk - zapornic vseh starosti in poklicev. Sveto mašo, pri kateri seje zbralo čez dvajset še živečih taboriščnic in nekaj moških zapornikov, ki so jih pripeljali sem po že razpuščenem ženskem taborišču, je daroval beograjski nadškof Franc Perko. T.G.
MOLITVENO SREČANJE - Drugo soboto v septembru je bil v Sloveniji molitveni dan za duhovne poklice s temo: Da, Oče. Ob škofu Kvasu so se motilci zbrali na Brezjah, ob škofu Krambergerju na Ptujski gori, ob škofu Pirihu pa v Logu pri Vipavi. Škof Kvas je med mašo sprejel bogoslovce petega letnika med pripravnike za diakonat, popoldne pa se je srečal z velikim številom
•ou»
Lukovica
(lake Trbovlje
T&ndree
Domžale
Sn d«
^Rimske
\Toptice)\
■VMost
Brnu
'Kresni
PodkumO
Hotemef
Vel.	Javoje
Trebeljevo	29:
Moravče
£* Temenica Čatež :,
k. 3, ■'Slična
Škofljica:
Šentjanž O
»suplje
T?bJr M°kro"o8
26TTržišče
šmariett
 --------
OGLAS - V Izlakah v Sloveniji prodam hišo z gostilno v obratovanju za 500.000 DEM. Tel: (0011386)61 555 577.
V   J
jubilanti. Dosedanjemu stolnemu župniku Sandiju Škapinu, ki odhaja v misijone na Slonokoščeno obalo, je škof Pirih izročil misijonski križ, katehistinje pa so prejele diplomo ob sklepu svojega študija.	T.	G.
PREVOD ČRNE KNJIGE KOMUNIZMA je izšel pri založbi Mladinska knjiga. To je obsežno delo francoskih avtorjev, ki predstavlja najpopolnejši seznam zločinov, stoijenih v imenu komunizma v tem stoletju.
V	njem so zbrani podatki o dogodkih v nekdanji Sovjetski zvezi do strahot, ki so jih povzročile revolucije v Kambodži, Etiopiji, Nikaragvi in drugod. Delo, ki obsega nad 900 strani, je prevedel Božidar Pahor. T.G.
PRVI SLOMŠKOV OLTAR - Le dan potem, ko smo v Sloveniji prvič obhajali praznik blaženega Slomška, je ta naš svetnik dobil svoj prvi oltar. V župniji Sv. Antona Padovanskega na Viču v Ljubljani je mariborski škof Franc Kramberger blagoslovil nov oltar, ki ga krasi slika blaženega Antona Martina Slomška, delo akademskega slikarja Tomaža Perka.	T.	G.
/
Mohorjeve knjige v Baragovi knjižnici
Naročila za celovško in goriško Mohorjevo zbirko do konca oktobra zbira gospa Marija Oppelt v Baragovi knjižnici Naročniki morajo ob naročilu položiti na račun nekaj denarja.
M$P9S
vMdm
Likovni svet in Limit Štore objavljata mednarodni nagradni razpis za otroška likovna dela na temo Konj:
- pravico sodelovanja imajo vsi otroci sveta v starosti od 5 - 15 let;
- število likovnih del posameznika oziroma šole je neomejeno;
- tehnike ustvarjanja so tempera, akvarel, pastel in grafika;
- format papirja je B3 (30 x 42 cm);
- likovna dela bomo sprejemali do 31. 12. 1999;
- do 15. 1. 2000 bo strokovna komisija v sestavi dveh akademskih slikarjev in treh likovnih pedagogov pregledala likovna dela in podelila naslednje nagrade:
PRIZNANJA ZA POSAMEZNIKE: tri priznanja z zlatim konjem, 20 priznanj s srebrnim konjem, 27 priznanj z bronastim konjem, 10 unikatnih priznanj slovenskega odbora za UNICEF, 15 priznanj za realistični prikaz konja, 5 priznanj za kolekcijo posamezniku (kolekcija mora biti sestavljena iz najman petih likovnih del).
NAGRADE ZA KOLEKCIJE (kolekcija mora biti sestavljena iz najmanj desetih kvalitetnih likovnih del): tri priznanja z zlatim konjem, 10 priznanj s srebrnim konjem, 10 priznanj z bronastim konjem in še POSEBNO PRIZNANJE vsem sodelujočim organizacijam, ki bodo poslale več kot 50 likovnih del otrok.
Na razpisu za leto 1999 je sodelovalo 6150 mladih iz 32 držav.
Sonja Stasič, Mlet, OS Jovan Mikic, Subotica, Jugoslavija
Likovna dela pošljite na naslov: LIKOVNI SVET, Draga 31,3220 Štore
Tel./Fax 063 771 185
Veneti
First Builders of European Community
Tracing the History and Language of Early Ancestors of Slovenes
Veneti, knjigo avtorjev Jožka Šavlija, Mateja Bora in Ivana Tomažiča, ki je bila v naši knjižnici do zdaj na voljo samo v slovenščini, lahko naročite zdaj tudi v angleškem prevodu. Knjiga, kije v Evropi povzročala veliko polemik (leta 1988 je izšla v Nemčiji, leta 1989 v Sloveniji in leta 1991 v Italiji) je obvezno branje za vse, ki jih zanima evropska zgodovina, antropologija, arheologija in humanizem. Z izpodbijanjem obstoječih trditev razvoja človeške kulture v Evropi, so avtorji sestavili prepričljivo zbirko dokazov, ki pozivajo k ponovnemu pretehtanju razvoja naše zgodovine in jezika.
Veneti so zanimivi za širše bralstvo prav tako kot za študente zgodovine. Ta prevod je za angleške bralce priložnost, da neposredno doživijo vizijo in predanost treh avtorjev, ki so trdo delali da bi rešili eno najprivlačnejših zgodovinskih in lingvističnih ugank srednje Evrope.
Trde platnice, lepa ovojnica, 534 strani, 150 ilustracij. Natisnjeno v Kanadi, cena 45 AUD (vključena tudi poštnina).
Naročila za knjigo zbiramo v Baragovi knjižnici, 19 A’Beckett St, Kew, 3101 VIC, tel: (03) 9853 8118. Naročite se čim prej!
VENETI
First Builders of European Comimmit v
Tracing the Historv and Language of Early Ancestors of Slovenes
. > vs£~.". .
v
Jožko Šavli Matej Bor Ivan Tomažič
sv. ciril in metod melbourne
p. Metod Ogorevc, OFM SS. Cyril & Methodius Slovenian Mission Baraga House, 19 A'Beckett St., Kew, Vic. 3101 Tel.: (03)9853 8118 in (03) 9853 7787 Mobile: 0412 555 840 Fax: (03) 9853 6176 Dom počitka m. Romane - Mother Romana Home 11-15A’BeckettSt., Kew, Vic. 3101 Tel. in Fax: (03) 9853 1054
MESEC OKTOBER je Marijin mesec in mesec rožnega venca. V našem središču v oktobru molimo rožni venec pred nedeljsko sv. mašo ob desetih, vsi pa smo vabljeni vsaj kakšno desetko zmoliti tudi doma. Mnogi se molitve rožnega venca spomnimo iz svojih družin. Ne pozabimo tega bogastva!
POGREBI
V	ponedeljek, 30. 8. 1999, je doma nenadoma umrl IVAN HORVAT mlajši iz Bulleena, Melbourne. Rojen je bil 24.2. 1970. V osnovno šolo je hodil v Maningham, v srednjo pa v Templestowe. Na Royal Melbourne Uni-versity je 12. 8. 1992 diplomiral kot industrijski kemik (Bachelor of Science). Sedem let je igral pri ansamblu Karantanija. Dve leti je bil predsednik mladinske skupine v Kewju. Pogreb je bil v četrtek, 2. oktobra, iz naše cerkve na pokopališče v Heidelbergu. Najbolj ga bodo pogrešali starši Ivan in Otilija ter sestra Sonja, na pogrebu pa so se od njega poslovili tudi prijatelji in sošolci.
Na praznik Marijinega rojstva, 8. septembra, smo imeli pogreb SLOBODANA JOVANOVIČA, stanovalca Baragovega doma. Pokopan je na naših skupnih grobovih na Keiloiju. Umrl je v četrtek, 2. septembra, najbrž za srčnim infarktom. Po rodu je bil Srb. V Baragovem domu je stanoval prek dvajset let. Star je bil menda 64 let. To pa je v glavnem vse, kar sploh vemo o njem. Nismo uspeli najti njegovega imena v kartoteki, v katero je p. Bazilij vpisoval podatke o stanovalcih.
FRANC TOMŠIČ je umrl v soboto, 2. oktobra, v Royal Melbourne Hospital. Rožni venec zanj je opravil avstralski duhovnik v kapeli Tobin Brothers, pogrebno mašo pa sem imel 6. oktobra v cerkvi St. Mary’s, Ascot Vale, Melbourne. Pokopan je na pokopališču na Keiloiju. Franc je bil rojen 16. decembra 1930 v Zagoiju pri Pivki.
V	Avstralijo je prišel leta 1954. Poročil se je z Milko Filipčič, vendar sta živela ločeno že od leta 1974. Rodila sta se jima dva sinova, Frenk in Alex. Blizu štirideset let je delal v tovarni gum v Moonee Ponds. Bolezen rak, ki jo je prvič začutil pred šestimi leti, mu je nazadnje pobrala vse moči. V tej bolezni mu je najbolj pomagala Marta Žiberna, s katero je prijateljeval nad dvajset let, pa tudi brat Alojz. Najbolj prijatelja spoznaš v nesreči, pravi pregovor. Doma v Sloveniji zapušča še brata Marjana in sestro Milko.
POROKA
V	soboto, 25. septembra, sta se v cerkvi St. Mary -Star of The Sea, West Melbourne, poročila DENIS MAJCEN iz St. Albansa, Vic; sin Janeza Majcna in Marije, roj. Ratej, in BELINDA FABIAN iz Reservoiija, Vic; hči Marina Fabijanija in Caterine Polle. Priči sta bila Gary Sikorski in Paula Burns. Naj Bog blagoslovi njun zakon z medsebojnim razumevanjem in otroci!
DOGODKI IN OBVESTILA
OČETOVSKI DAN smo v prijetnem, družinskem ozračju, praznovali na prvo nedeljo v septembru. Proslavo je skupaj s Slomškovo šolo pripravil odbor staršev, sodelovala pa je tudi mladinska skupina. Že v soboto pred proslavo je bilo živahno s pripravljanjem dvorane, odra in oblek, vajami za otroke in preizkušanjem novih aparatur za ozvočenje. V nedeljo so pri maši mladi sodelovali z angleškim uvodom, beriloma in z nekaj prošnjami v slovenščini in angleščini, po maši pa smo se preselili v lepo pripravljeno in okrašeno dvorano, kjer je bila proslava očetovskega dne. Nastopili so otroci Slomškove šole, mladinska folklorna skupina Iskra in
drugi. Na koncu so najstarejši očetje v dvorani (Silvester Bole, Jože Bole in Tone Bme) prejeli priznanja, na oder pa smo poklicali tudi mlade očete iz odbora staršev (Nick Gregorič, Ivan Urdih in Alex Bratina), ki so montirali nove aparature za ozvočenje in zvočnike. Na koncu smo
se s cvetličnim lončkom zahvalili Lidiji Lapuh, ki je pripravljala otroke na odru, in Dragi Gelt, ki je delala v ozadju. Sledil je prigrizek, ki so ga pripravile naše pridne gospodinje in žrebanje srečolova, ki je vabil s prijazno zavitimi darili v organizaciji odbora staršev pod vodstvom Ljubice Postružin.
PROGLASITEV ŠKOFA SLOMŠKA ZA BLAŽENEGA, ki je bila v Sloveniji s papeževim obiskom v nedeljo, 19. septembra, smo s slovesno sv. mašo proslavili tudi v našem verskem središču. Cerkveni mešani pevski zbor je s prizadevanjem pevovodkinje Metke McKean prepeval izvirne Slomškove pesmi, nekaj posebnega pa je bil tudi peti očenaš, med katerim so ministrantke z gestami rok poudarile posamezne prošnje. Ministrantke je pripravila Draga Gelt, Ema Arnuš pa je
zanje sešila posebne trakove. Mašni plašč smo dobili po posredovanju p. Janeza in p. Lovrenca (pred leti je deloval v Sydneyju) iz Slovenije, posebne sveče so bile iz Adelajde, ena pa iz Slovenije (za vsa tri verska središča nam jih je priskrbel br. Miran). Zora Kirn seje vmila z dopusta in je skupaj s Fani Šajn okrasila oltarni prostor.
V	času Zorine odsotnosti so Fani pomagale krasiti hči Irena ali pa Milka Šerek, Anica Smrdel in morda še katera. Po maši je sledilo družinsko kosilo, ki je skrb vsakega meseca za Društvo sv. Eme, olajšujejo pa ji ga še druge pridne gospodinje.
SPODOBI SE IN PRAVIČNO JE rečemo pri maši. Tako se spodobi tudi, da omenim naše pridne žene, ki skrbijo, da je naše svetišče in drugo čisto in urejeno. Cerkev v skupinah, ki se zvrstijo enkrat na mesec, čistijo: Fani Šajn, Milka Šerek in Roza Urdih; Ana Horvat, Marija Jernejčič, Katica Hvalica in Sabina Gjerek; Slavka Lah, Vida Kravos in Ema Janič; Tilka Lenko, Marija Rotar in Marija Butkeratis.
V	SOBOTO, 25. septembra, je bila živahna akcija čiščenja, košenja, okopavanja, zalivanja in drugega urejanja okolice Baragovega doma, ki se jo je udeležilo trinajst naših rojakov (Janko in Angela Damiš, Tone in Pepca Mikuš, Jože Vičič, Maks Korže, Frank Žužek, Angela Videc, Jože Rozman, Anica Smrdel, Tone Bme, Tone Tomšič, Marija Brenčič). Versko in kulturno središče je tudi z urejenostjo ogledalo naše slovenske skupnosti in vesel sem, ker se mnogi tega zavedate in po svojih močeh pomagate, da bi bilo to ogledalo lepo.
NOVI FOTOAPARAT za naše versko središče, ki bo služil tudi za fotografije v Mislih, nam je pomagal nabaviti Darko Burgar, poklicni fotograf. Z aparatom že z veseljem fotografira Ivan Lapuh, ki je bil naprošen, da za oglasno desko, Misli in arhiv fotografira dogodke v našem središču. Kdor bi želel, lahko pri njem tudi naroči kakšno fotografijo. Tel. (03) 9799 3984.
O MLADINSKEM KONCERTU v soboto, 2. oktobra, in nedeljski sv. maši, kije bila za vse udeležence koncerta, lahko več preberete na drugem mestu. Naj tukaj samo dodam, da je razstava ob petindvajsetletnici koncertov sedaj na ogled v veliki jedilnici Baragovega doma.
SNOWY MOUNTAINS PROJECT - V nedeljo, 3. oktobra, je bilo v naši dvorani srečanje in podelitev priznanj veteranom tega projekta. Ob tem je Floijan Auser predstavil zamisel filmskega dokumentiranja o delu Slovencev v Snowyju. Ogledali smo si tudi dva njegova krajša filma na to temo, Ivan Kobal pa je kratko predstavil svojo novo knjigo o tej tematiki. Srečanje je v sodelovanju z verskim središčem pripravil SNS Viktorije, pobuda pa je bila od Florjana Auseija in Stanke Gregorič.
MOLITVE ZA POKOJNE bodo na pokopališču na Keilorju v nedeljo, 7. novembra, ob 12. uri, na S.D.M. pa isti dan ob 17.00. Na Planici bo sv. maša za pokojne člane v nedeljo, 31. oktobra, ob 2. uri popoldne, nato pa molitve na pokopališču v Springvalu. V Wodongi bodo molitve na pokopališču na četrto nedeljo, 28. novembra, ob 6. uri zvečer, potem pa maša ob sedmih.
p. Metod
kotiček naših mladih
Vtisi, želje, prizadevanja
25. mladinski koncert Barbara Smrdel
Drugega oktobra smo v dvorani slovenskega društva Planica v Melbournu priredili petindvajseti mladinski koncert, ki so se ga udeležili gostje iz Sydneyja, Canberre in Adelaide. Preberite si, kaj so imeli udeleženci tega koncerta in nastopajoči povedati o letošnjem in mladinskih koncertih v preteklosti
Irene McBean, Melbourne
Bilo je zabavno, predvsem pa je bilo lepo spet videti stare slovenske prijatelje z vseh koncev Avstralije. Koncert mi je obudil spomine na čase, ko sem kot majhna deklica nastopala na njem.
Sonja Benčič, Melbourne
Pater Stanko nas je dobil skupaj za mladinske koncerte in vzdrževal ta naša druženja. On je začel z vsem skupaj, opogumil nas je in brez njega mladinskih koncertov ne bi bilo.
Mary Žele, Melbourne
Mladinski koncerti so zelo prijeten čas, ko vsi pridemo skupaj in srečamo nove ljudi. Po mnogih letih seje bilo prijetno spet sestati.
Katarina Vrisk, Melbourne
Koncerti so krasna priložnost za drugo in ostale generacije, da se združijo v duhu zabave in uživanja. Kakovost posameznih nastopov je z leti zmeraj večja.
Lenti Lenko, Melbourne Koncerti so omogočili Slovencem druge in tretje generacije v Avstraliji, da so ponosni na njihovo slovensko kulturo. V prihodnosti se morajo nadaljevati, saj je pomembno, da so mladi rojeni v Avstraliji ponosni na slovensko dediščino.
Silvia Žele, Melbourne Dobra priložnost da se v slovenskem okolju srečaš z ljudmi.
Anita Fistrič, Melbourne
Nastopala sem na prvih mladinskih koncertih in zdaj sem se spet vrnila s svojimi otroki. Ko sem si po mnogih letih spet ogledala mladinski koncert, so se mi res odprle oči. Presenečena in vesela sem bila, da seje sploh obdržal.
V	letošnji koncert je bilo zaradi petindvajsete obletnice vloženega veliko dela. Zdi se mi, da se je kakovost koncertov izboljšala - nastopi, luči, ozvočenje, vse je boljše in prav je tako. Ideja patra Stanka, da bi koncerti združevali mladino, se tako nadaljuje. Včasih ne cenimo tistega, kar imamo, dokler nam drugi ne odprejo oči. Na koncertu je bilo veliko pomembnih ljudi, kot na primer župan in predstavnik državne vlade. Zelo so uživali in se mnogo naučili o slovenski kulturi in o tem, da imajo Slovenci res radi življenje.
Helena Campelj, Melbourne Na koncertih je zelo zabavno. Dobra priložnost za mlade, da pridemo skupaj. Vsak slovenski klub ima nekaj drugega, da prispeva k slovenski kulturi. Koncerti pomenijo, da se bom vedno naučila nekaj novega o slovenski kulturi.
Eda Srnec, Melbourne
Veliko prijateljev sem dobila na teh koncertih. Celo naši otroci zdaj nastopajo. Dobro je za vzpostavljanje prijateljstev in mnoga se ohranijo preko let. Koncerti so vedno tudi zabavni.
Lidija Bratina, Melbourne Fantastično! Lepo je videti mladino, ki pride skupaj z različnih koncev Avstralije. Upam, da se bodo koncerti nadaljevali in postajali večji in vedno obljši.
Davor Pavlin Premrl, Adelaide Super. Zelo lepo. Vsako leto bom sodeloval, ker bom na tak način tudi videl Avstralijo. Zelo sem užival biti z drugo mladino, zato ker nas je v Adelaidi bolj malo mladih.
Chrissy Mesarič, Melbourne
Zelo kvaliteten koncert - uživala sem, da sem na njem sodelovala.
Andrew Plesničar, Melbourne
Zelo uspešen koncert - komaj čakam petdesetletnico. Standard koncertov seje v the letih izboljšal. Več mladih ljudi sodeluje in izvajajo tudi točke, ki bi bile včasih označene kot neprimerne. Mladi prihajajo na plan z novimi idejami in dobro je videti, da so te ideje sprejete.
Natalie in Tanya Andrejas, Sydney Rojaki v Melbournu so zelo organizirani. Dobro je bilo imeti kostumsko vajo, da dobiš občutek za oder. Koncert je bil zelo dolg, vendar misliva, da so vsi hoteli pokazati, kaj znajo, kar je tudi fino.
Barbara Falež, Canberra Všeč mi je bila predstavitev zgodovine koncertvo -ob spominih sem dobila solzne oči. Uživala sem na koncertu. Prav je, da je bil popoldne koncert in zvečer ples - to je bila priložnost, da so ljudje preživeli nekaj časa skupaj. Dobro je bilo spet videti Karantanijo skupaj.
Martin Osolnik, Canberra Imel sem zelo prijeten večer - dobro so skrbeli za nas. Bila je tudi lepa priložnost za nekaj mladih, da so prvič nastopili.
Anton Falež, Canberra
Zabavno je, dobra priložnost, da pridemo skupaj oblečeni v slovenske narodne noše. Dobro je, da se koncerti ohranjajo; kažejo, da je še vedno slovenska kultura v Avstraliji. Všeč bi mi bilo, če bi ples po koncertu trajal dalj časa.
Alex Bratina, Melbourne
Na koncerte sem začel hoditi v poznih osemdesetih s svojimi otroki. Zadnja tri leta moji otroci tudi nastopajo. Tudi moja žena je sodelovala. Pomembno je, da pri organizaciji nečesa tako velikega vsi delajo skupaj.
Sonja in Renee Falež, Canberra Všeč nama je bil program in zadovoljni sva, da sva imeli priložnost na koncertu zastopati canberrsko mladino. Prihodnje leto pričakujeva še več.
Martin Danev, Sydney Zelo sem bil zadovoljen, da nas je Andrew Fistrič usmerjal, nam povedal kje naj bomo in kaj naj delamo -tako da je šlo vse gladko. Rad sem nastopal, bilo je zabavno, dobro je bilo srečati in se pogovoriti z drugimi in spoznati nove prijatelje.
Lilian Danev, Sydney Zadovoljna sem z izletom, dobro, da je trajal samo čez vikend in mi ni bilo treba jemati dopusta. Malo sem razočarana nad tehnično izvedbo koncerta.
Anita Polajzer, Adelaide
To je bil eden izmed večerov v mojem življenju, ki si jih bom najbolj zapomnila. Zelo vesela sem, da sem nastopila z dvema dobrima prijateljema, Marjeto in Tomažem Ponikvarjem. Vse ure trdega dela, ki smo jih vložili v vaje so bile poplačane. Nazaj v Adelaido smo prinesli veliko prelepih spominov na ta večer in naš izlet v Melbourne. Dobro je vedeti, da je še vedno toliko ljudi, ki so pripravljeni podpreti slovensko mladino in pomagati organizirati takšne prireditve. Veliko ljudi je pomagalo, da je ta koncert uspel, in ker jih je preveč, da bi jih posamezno imenovala, najlepša hvala vsem, ki ste pomagali organizirati ta čudovit večer in nedeljsko praznovanje. Veselim se ponovnega srečanja z vsemi leta 2000 v Adelaidi.
ficdutala in čestitka
Dragi pater Metod!
Hvala vam in vašemu odboru za barvit in zabaven koncert, ki ste ga priredili 2. oktobra 1999. Gotovo je bilo potrebnega veliko napora za uskladitev tolikih in tako različnih točk.Na koncertu so se izkazali talenti mnogih iz vaše skupnosti, kar je tudi dragocen prispevek k avstralski družbi. Prav tako seje izkazalo, kako dobro so se ti mladi ljudje vživeli v širšo skupnost, ne da bi pri tem zgubili svojo kulturno in versko dediščino.
Hvaležen sem vam, da sem se lahko udeležil koncerta in se srečal z vašo skupnostjo.Lepo pozdravljeni!
Fr John Raccanello, koordinator izseljeniških kaplanov za Melbourne in Geelong
DOPOLNJEVANKA (Ivanka Žabkar)
Srednja vrsta navzdol pove ime slovenskega duhovnika-pisatelja.
1		T	•		A
2			A	r	
3	P		•		
4		0	•		E
5			A	š	
6	D		•		
7		E	•		O
8			O	r	
9	A		•		
10		E	•		A
11			A	i	
12	P		•		
13		R	•		E
14			M	R	
15	T		•		
16		R	•		A
17			L	D	
18	T	-	•	-	-
D	oboroženi čuvaj				
2)	hrib, gora				
3)	odločen ugovor				
4)	kmečko poslopje za sušenje sena in krme				
5)	stanar, pastir na planini				
6)	budnica, pesem				
7)	vzgojitelj, učitelj				
8)	sijaj, slava				
9)	omarica za zdravila				
10)	socialist				
11) svinjsko meso
12) kipar
13) okrasek v glasbi
14) bajeslovna žival v podobi konja z enim rogom
15) električna cestna železnica
16) gospodar v gradu
17) seznam mesecev, tednov in dni
18) kmetijski stroj
Rešitev križanke iz prejšnje številke:
Vodoravno: 1. udav; 5. milo; 10. amen; 11. vis; 12. ruval; 13. ave; 14. Irena; 16. zaseka ; 18. amonal; 21. arena; 23. ime; 24. dinar; 26. Vis; 27. Lado; 28. očak; 29. Nasa.
Navpično: 2. Davis; 3. ama; 4. velikan; 6. Ivan; 7. livada; 8. ose; 9. srez; 15. ramadan; 17. Adamič; 19. Nanos; 20. lori; 22. resa; 23. Ivo; 25. Ida.
Očetovski dan v Keujju
Trije izmed najstarejših očetov
. m,	
It ■'4r<r4	p i
	
J	
\ vj	m ^ v,
	
Nastop otrok za očetovski dan, september 99
Mlajša generacija očetov
Ogrizek Solicitors
• CONVEYANCING
• WlLLS
• Probate & Deceased Estates
• Associations & Club Law
YOUR FIRST 15 MINUTE CONSULTATION IS FREE O F CHARGE
Mick Ogrizek, MA, LLB (Hons)
Legal Practitioner
Telephone	(03) 9748 3650
Mobile	0418 326170
Fax	(03) 9748 3619
Email	mog@netspace.net.au
Postal Address:
P.O. Box 175, World Trade Centre Vic 3005
MARIO JURCIC
Builder - Lic. No. 15968 Member Master Builders' Association
• HOMES • EXTENSIONS SPECIALISING IN ALL CONCRETE WORK CONCRETE POOLS, LANDSCAPING AND PAVERS
PHONE: 9402 0584 MOB: 0417 403 427
PO Box 384 Frenchs Forest 1640
TOBIN BROTHERS
a better way
Viktorijskim Slovencem na uslugtt v casu žalovanja
Head Office
NORTH MELBOURNE 189 Boundarv Road	9328	3999
BERVVICK	9796 2866	NOBIE PARK	9558 4999
BRICHTON	9596 2233	PAKENHAM (03) 5940 1277	
CRANBOUSNE (03)	5996 721 1	RINGVVOO0	9870 8011
DONCASTER	9840 11 35	ST AlBANS	9364 0099
EA5T BURVVOOO	9886 1600	SUN5HINC	9364 8711
ESSENOON	9331 1800	VVERRIBEE	9748 7900
FRANKSTON	9773 3022		
CLENROV	9306 7211	Frances Tobin d Associates	
MALVERN	9576 0433	EAST BURVVOOO	9802 9888
MOORABBIN	9532 2211	BRICHTON	9596 8144
AfOA			TRIMii
A^e your deritures more comfortable in a glass P II so, for a free consultation conlacl Stan Kknel Dental Technjcian specialising in denlures and mouthguards.
147 Morack Rd, Vermont South Tel: 9801 3066
Mobile: 019 695 576
Bi raje imeli umetno zobovje v kozarcu...? če ne, za prvo brezplačno posvetovanje, z zaupanjem pokličite: Stanko Krnel Zobni Tehnik specialist za umetno zobovje in zaščitne proteze. Suite 7/14 Market St, Box Hill Tal: 9898 6293
Mclboumilnm Slovencem se priporoma KAMNOSEŠKO PODJETJE
LUCI ANO VERGA & SONS ALDO ind JOE MEMORIALS P/L
10 BANCEL CAMPBELL T «1.:
359 1 1 79
AH: 9470 4046
deli
pod
Časnik za vso družino v slovenskem in angleškem jeziku. Izhaja enkrat mesečno na 16 straneh.
Novice iz Slovenije z interneta. Iz slovenske skupnosti v Avstraliji in po svetu.
Vedno več rojakov sega po Glasu Slovenije! Naročite se tudi vi. Letna naročnina za Avstralijo $50.00.
Za prekmorske države z letalsko pošto $100.00.
Naslov: Glas Slovenije	Ph:	(02)	98991131
P.O. Box 559, Round Corner Dural, NSW2158 \ s
Viinorijskim roiakom sc priporočamo za razna obnovitvena dela na grobovih in tudi nove spomenike na vseh pokopališčih Viktornc
R & R Memoriols Pty Itd
ACN 006 888 624
20 Ficld Street. Craigicburn VIC. 3064 Telephone 9305 777 2 Mobile 0412 448 064. 018 531 927 Facsimile 9305 7369
&
DISTINCTION PRINTING PTV. LTD.
Lastnik Simon Špacapan
Tiskarno za brošure, knjige in barvna dela
164 Victoria Street. Bainsuuick, 3056 VIC. Telephone: 9387 8488
l!
GOJAKS MEATS
& s rvi /\ i_ i
Rojakom v Sydn«yj
O O D S
ii toplo priporočam (
220 Burwood Rd. Burwood N.S W 2134 Phone:(02)747 4028
fnil Hvunom
1 * * ~ J irkmTmm
V.F.L
A
MlTSUtlVKI
HOLDCN
L
MASTER BODY WORKS P/L
ACN 007 152 203
MELBOURNE, VIC.
265 PRINCESS fflGHWAY, DANDENONG, 3175
Ph: 9793 1477 Fax: 9793 1450
•MAJOR & MINOR SMASH REPAIRS •PRESTIGE CAR SPECIALIST?
•ALL MAKES AND MODELS
CAR-O-LINER-MEASURING SVSTEM ♦INSURANCE WORK •3 YEAR GUARANTEE
A.H. Frank Kampuš - 9560 5219 Za nujno potrebo imamo tudi avlo na razpolago.
G3
coloniai Mutual
Novo in staro branje iz Baragove knjižnice
NOVO! MODERNI ANGLEŠKO-SLO VENSKI IN SLO VENSKO-ANGLEŠKI SLOVAR v žepni izvedbi s trdimi platnicami. Cena je 80 dolarjev.
NOVO! MOLITVENIK, zelo majhen, trde platnice, v rdeči ali črni barvi. Cena je 10 dolarjev. LUČ V ŽIVLJENJE - MOLITVENIK ZA STAREJŠE, primeren za vse, ki že slabše vidijo, saj so črke veliko večje kot običajno. Cena je 20 dolarjev.
Draga Gelt, Magda Pišotek, Marija Penca: UČIMO SE SLOVENSKO-LET’S LEARN SLOVENIAN, I., II. in III. del. Prilagojeni učbeniki za učenje slovenščine v Avstraliji. Cena vsakega dela je 10 dolarjev.
Slikanice za najmlajše, ki pripomorejo k učenju slovenščine:
MOJ PRVI SLIKOVNI BESEDNJAK, cena je 25 dolarjev.
MINKA GRE SPAT, cena je 30 dolarjev.
PIKIJEV ČAROBNI BOŽIČ, cena je 30 dolarjev.
NOVO! Ivan Kobal: THE SNOWY - CRADLE OF NEW AUSTRALIA, cena knjige s trdimi platnicami $30, z mehkimi platnicami $20.
NOVO! Dr. Velimir Vulikič: TRIDESET DNI MED SLOVENCI V MELBOURNU - iz dnevnika, cena 25 dolarjev.
Glasba iz Baragove knjižnice	nove kasete cena $12
LOJZE SLAK - Popotnik 1 LOJZE SLAK - Popotnik 2 BIG BEN - Slovenec sem
ANSAMBEL BRATOV AVSENIK - Otoček sredi jezera IZ BOGATE GLASBENE SKRINJE LOJZETA SLAKA 3 OTO PESTNER - Ciganska kri
ANSAMBEL BRATOV AVSENIK - Vse življenje same želje MAGNET - Polnočni poljub in največji uspehi BRATJE IZ OPLOTNICE - Pesem nikoli ne umre ALPSKI KVINTET - Ave Marijo zvoni MIRAN RUDAN BAND - Vračam se
Vse čeke z naročili prosimo napišite na Baraga Library. Prosimo, vključite poštnino.
Dom počitka mater® Romano	Mother Romana Home
Slovenski dom za ostarele	Slovenian Hostel for the flged
1-15 FVBeckett St., Keuj, Vic.	3101	ph°ne and fax: 03-9853-1054
te
f
'r
“n
r,>
£ Dom počitka matere Romane je slovenska ustanovo, ki za daljši ali krajši Čas nudi domače okolje ter postrežbo ostarelim in vsem, ki potrebujejo nego. Osnovna cena je 85 % od pokojnine.
Če ste sami že razmišljali o selitvi v dom, poznate koga, ki bi nas potreboval ali ste samo radovedni, kakšni so pogoji za sprejem, pokličite upravnika po telefonu, ali po se v domu oglasite osebno. Z veseljem Vam bomo odgovorili na vso vprašanja.
1999
GROUPS FOR SLOVENIA
departing from Adelaide, Brisbane, Canberra, Melbourne & Sydney
SPECIAL AIRFARES FROM $1540
Book now for the following dates:
4/10/99; 15/11/99; 29/11/99; 18/12/99
We are novv sole agents in Australia for the ABC Car Rental	j
Company in Slovenia.	{
Please contact us for very economical rates.	\
' ^	Lic No:	>
3 0 2 18	>
SLOVENIJA VAS PRIČAKUJE I
PRIGLASITE SE ZA ENO SKUPINSKIH
POTOVANJ NA OBISK SLOVENIJE V LETU 1999
Zelo dobre ekonomske prilike
za obisk lepe Slovenije
in vseh strani sveta ...
Pokličite ali obtičite naš urad za podrobnejša pojasnila, da Vam lahko pomagamo pravočasno dobiti potni list in potrebne vize!
ERIC IVAN GREGOR1CH	\
Na pozabite, da ja že od leta	>
1952 ime GREGORICH dobro	Slovenija Travel / Donvale Travel	j
J	poznano in na uslugo vsem, ki	.	(
(	se odpravljajo na potovanje!	1042-1044 DonCSSler Road,
J	pridemo tudi na domi	KAST DONCASTKR, Vit*. 3109	>
}	Telefon: 9 842 5666	\