I i^T Natisov 15.000. ede-1 ob znik craj- 37» :er) 16- T-e do •e po ajerc" izhaja vsaki tek, datiran x dnevom naslednje nedelje. Naročnina velja za Av-strc-Ogrsko: za celo leto 3 krone, za pol in četrt leta razmerno; za Nemčijo stane za celo leto 5 kron, za Ameriko pa 6 kron; za drugo inozemstvo se računi naročnino z ozi-I rom na visokost post-I nice. Naročnino je pla-| čati naprej. Posamezne I Številke se prodajajo po 6 vin. Crednišivo in uprav-ništvo se nahajata v Ptuju. gledališko poslopje Slev. 3. 8teY. 45. V Ptuju v nedeljo dne 10. novembra 1907. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 64, za Vi strani K 32, za '/, strani K 16, za »/„ strani K 8, za "/„• strani K 4, za '/si strani K 2, za >/,, strani K 1. — Pri večkratnem oznanilu se cena primerno zniža VIII. letnik. Današnja številka izhaja, kakor obljubljeno, na 10 straneh, ker smo dodali 2 strani priloge. njiskf rej; r tudi, :inirsj napr. Junij. 19—. :e od anja. ■20 am Iz črnega tabora. Te dni bo je vršila v Gradcu sodnijska obravnava, ki je vrgla žarek svitlobe v črni tabor. Človeku zastane sapa, ko čita poročila te sodnijske obravnave in vprašati Be mora: je-li to danes, v 20. stoletju, v času kulture in napredka, res že mogoče? .. . Da, Seje to mogoče! Še je to in ednako mogoče in morda je še hujše mogoče, kar nam prikrivajo neprozorni zidovi kloštrov ... Stvar je Bledeča: V kloštru bv. Elizabete v Gradcu je bila tudi sestra Bonaventura. Žena e danes že stara, belehna, splch za delo ne-jmožna. Pred 16 leti je morala sestra Bonaventura nositi v kloštru težke kotlje; pri tema je padla in se na spodtiem telesu težko poškodovala. Celih 16 let je ta revica to nevarno, mučno bolezen seboj nosila. Vkljub temu, da je prinesla precejšno premoženje v klošter, je morala tudi še v bolanem stanju težko delati. In ker ni mogla več tej zahtevi ugoditi, ker ni mogla težko bolana starka več delati, pričele so jo pobožne sestre na grozoviti način mučiti ter trpinčiti. Človek se spominja srednjoveške inkvizicije, ko bere o kaznih, ki so zadele to nesrečno rtarko, ki ni ničesar druzega storila, nego da ni mogla vsled starosti in težke bolezni več delati. Sestri Bonaventura so dali palico v usta, kakor se daje psu „aportel" ; zavezali so ji oči in ji dali štrik okoli vratu; v tem polo-jlaju je morala kleče in z dvignenimi rokami moliti. Jedila soji vrgli na tla in iz jprahn jih je morala z a s t i m i pobirati. Nadalje je morala nesrečna starka pod mizo laziti in poljubovati noge drugih nun, ki se ne Bramujejo bogokletstva, da se imenujejo ..neveste Kristove." Ali ni to grozno ? In na ta nečloveški način se je mučilo ataro žensko, ki je imela težko, raku podobno, ne vzdravljivo bolezen! Končno se je sestri Bonaventari vendar posrečilo, da je prišla iz te mučilnice, ki ji pravijo ,,klošter". Svojega denarja revica seveda ni dobila nazaj. Bolana, stara, brez sredstev je stala zdaj v svetu in se ni vedla diugače pomagati, nego da je stopila na sodnijo. Tožila je klošter, da ji mora ta toliko izplačati, da bode zamogla pošteno živeti. Dolgo itak ne bode več dihala, kajti bolezen, ki se ji jo pridobila v mučilnici, je težka... Ali ni to grozno ? AH se ne jezijo človeku lasi, ako čita te besede, ki so od prve do zadnje r e s n i č n e ? ! To povest si niso hudobni .brezverci" izmislili, temveč to je pred sodnijo in pod prisego povedala stara, po božna, verna ženska, ki iwa že smrt pred očmi! Spominjajmo se ob tej priliki besed Jezusovih : ljubite se med seboj! Ako prisilem staro bolnico, da leze po tleh in mi po pasje noge liže, — ali je to potem ljubezen? Kaj bi rekel bežanski sin nscarenskega mizarja k takim tolmačenjem svojih vzvišenih naukov ? . . . In spominjajmo se sodnijske razprave, ki se je pred kratkem tudi v Gradcu zgodila in v kateri *e je dokazalo, da bo pobožne sestre otroke v ušeh in blatu zadržavale ter barbarsko mučile! Spominjajmo se nadaljno poročil iz Petrograda, ki pravijo, da bo nnne in menihi tako Živeli, da so bili tamošnji kloštri podobni javnim hišam! Spominjajmo se škandalov samostanskih sester na Italijanskem, ki so otroke vzgojevale k vla-čugarstvu ! . . . In potem se vprašajmo: ali niso taki samostani pravi Sodom in Gomorha ? Zakaj, vi tercijalski hinavci, zakaj peša vera ? Vi, vi sami trgate ljudstvu s krvavimi krempljami vero iz srca! Politični pregled. Državna Zbornica je nadaljevala 30. okt. prvo branje avstro-ogrske nagodbe. Posl. Sašter-šič, vodja vseh prvaških klerikalcev, je imel govor, iz katerega je razvidno, da so postali klerikalci precej ponižni napram vladi. Ni čuda, da je neki hrvaški poslance zaklical slov. klerikalcem besedo: vladni hlapci! — Vodja nemških kmetov posl. Peschka je naglašal, da ne morejo biti kmetje za n8godbo, ker zahtevajo ločitev od Ogrske. Tudi je dokazoval, da kmetje niso krivi mesne draginje. Po raznih drugih govorih je bilo prvo čitanje zaključeno. Nagodbeni načrt se je potem izročil odseku, v katerem sedijo m. dr. tudi poslanca : knez Auersperg in Peschka, obadva stroga zagovornika kmetijskih zahtev. Od slovenskih posjancev sedijo v odseku hofrat Ploj, koroški Grafenauer in Šuklje. Ti trije bodejo zastopali težnje slovenskih kmetov, če dež ne pojde! — Seja dne 5. novembra je pričela z dolgim govorom finančnega ministra glede proračuna, o katerem govorimo posebej. Nato prišel je nujnostni predlog glede zvišanja vojaških plač na razpravo. Predlog zahteva 5 vinarjev zvišanja plače za vojaka in dan; nujaost je bila sprejeta iu predlog je bil potem sprejet. Vojaške plače se bodejo torej za 5 h na dan zboljšale. Ni pa še odločeno, je-H bodejo vojaki to zboljšanje v denarju dobili ali pa v obliki zvišanja menaže-denarjev. — Nadaljna seja se je vršila v petek in bodemo prihodnjič o nje poročali. Državni proračun. 5. novembra je predložila vlada državni zbornici proračnn za 1. \908. Skupno znašajo državne potrebščine 2123 milijonov in 823108 kron. Pokritje pa znaša 2135 ik a Kadar gore potujejo ... PoTest od sovraštva in ljubezni. Spisal Kari Bienenstein. i. Zadoneli so glasovi malih cerkvenih zvonov, ki so naznanjevali v vasi Rdečigozd »angeljsko češčenje«. Skozi [odprta cerkvena vrata, pred katerimi je že nekaj kmet-|skih fantov stalo, se je slišalo še enkrat zvoke orgelj in potem je prihajala množica vernikov v lepi poletni dan, ki je ležal v sladkem miru čez krasno gorsko pokrajino Ne samo starčki, tudi mladina je ostala za trenutek in vzdihnila globoko. Mrzli duh je bil v prestari cerkvici in vsakogar je okrepčal sveži zrak, ki je prihajal ed gora. »Ah«, je dejal Požurnik svojemu sosedu, kmetu Hladniku, >to stri dobro!« in dihal je sveži zrak z odprtimi usti. Sosed pa je smehljajoč odgovoril: »Ko bi ne bilo greh, bi skoraj rekel, da je greh, da cepimo na tako lepem dnevu tako dolgo v cerkvi. Ali pojdiva zdaj v sobico h gromskem krčmarju. Morda je kaj ptujcev tam. Bazgovarjam se rad s temi ljudmi, ker se čuje vsaj kaj novega o svetu. Mi smo tukaj itak kakor obzidani. Ptujci nas pripravijo vendar vedno na kakšne druge misli. Saj pe5 z menoj, ne?« Požurnik je nekaj časa premišljeval. — „Veš", je rekel, ,jaz bi moral pravzaprav domu. Moj dom varuje moj sin in obljubil sem mu, da pridem lakoj po cerkvi domu." Ali Hladnik ga ni izpustil. „A kaj! Tvoj sin bode imel Se vedno dosti časa, da gre v gostilno. Ako prides eno uro pozneje, izpije krčmarju vendar Se sodček kislega vina. Saj tako nima več dosti notri. Torej naprej, pojdiva!;l In Požurnik je Sel z njim ter se je pustil podučiti, da se ne sme gospode sinove preveč razvaditi, kajti pobje od dandanes so sploh vragovi, ki hočejo bogve kam in ki pravijo, da so desetkrat pametnejši od očetov. Požurnik se je natihoma zasmejal. Hladnik je imel vzrok, da je tako govoril, kajti njegov sin liartl je že imel prvo besedo v hiši; pri njemu, Požurniku, pa je bila stvar hvalabogu še drugačna. Njegov Tona je bil priden fant in je še vedno očeta vbogal, vkljub temu, da je bil že v starosti, da bi se mogel ženiti. Gotovo: tudi danes ne bo jokal, ko bi oče malo pozneje prišel. Medtem ko je Požurnik tako z veseljem na svojega sina mislil, sedel je ta pred durmi domače hiše in kadil debele oblake dima v zrak; kajti bil je jezen. Ravno danes je moral hišo varovati, ko je vendar Roziki tako trdno obljubil, da bode Sel po blagoslovu nekaj časa z Djo in da se bosta zopet enkrat malo razgovorila. No, morda bode malo počakala, kajti v četrt ure bode vendar oče prišel. Ali četrt ure je minulo in očeta ni bilo; drugo četrt ure je bilo in še ni prišel nikdo. Zdaj je pričel Toni kleti, ali tudi to ni pomagalo; ravno tako malo je pomagalo, ko je ob prihodnji četrt uri vrgel fajfo ob tla, da se je razletela v kosce. To ga je pa malo vzdra-milo in žalostno je vrgel kosce čez vrtec na cesto, ki je peljala od vasi do Požurnikovih. Medlem je korakala Rozika počasi po stezi od Rde-čegozda proti domačiji, ki je ležala kakšne pol ure iz vasi poleg gora. Korakala je zelo, zelo počasi in se vsak korak enkrat ostavila, da pogleda nazaj, jc-li pride Tona ali ne. Kaj ga je neki zadržalo? 2e ko je šla čez cerkveni prostor, so ji fantje nagajali: „Ja, lepa Rozika, danes ga ni tukaj. Danes moraš že sama domu iti, ako nočeS morda enega od nas vzeti." Smejala se je k temu in dala primerni odgovor, ali zdaj ji je bilo vendar žalostno pri srcu in oprijela jo je bojazen, ki je bila kakor senca vedno nad njeno ljubeznijo in ki je redila takoj hude slutnje, ako se je le kakšna malenkost med njo in ljubčeka vsilila. V takih hipih ji je prišla vedno misel, da bode postalo sovraštvo, ki loči njuna očeta, ločilni prepad in da bode v tem prepadu edina njena sreča izginila. Tudi zdaj je padla Roziki ta misel kakor kamen na srce in vsedla se je za trenutek ter premišljavala o svojem življenju. Koliko ji je dalo to življenje doslej sreče in veselja? Jako, jako malo! Na strani vedno bolehne, tihe matere brez ljubezni je pretekla njena mladost. Od očeta ni slišala nikdar drugih besed, nego komandiranje na delo in besede, v katerih je izrazil svojo nezadovoljnost z bolano ženo ter svoje sovraštvo proti Požurniku in njegovimi prijatelji. Psovanje in kletev ter tajno jokanje, to je bila muzika, ki jo je Rozika cula v hiSi svojih starisev. Prvo veselje ji je bilo, ko jo je učitelj petja naučil in ko je smela na koru vaške cerkve pri maši peti. Tam sla prišla skupaj in zapela sta si drug drugemu ljubezen v srce in zato so živeli v srcu še ace milijonev 774746 kron. O posemeznih deželah govorimo pozneje. Troški za. državno zbornico ap, ae zvišali za 374 573 kron. Za ministerski svet so se zvišali troški od lani za 175150 kron. TroŠki ia upravno sodišče so zvišani za nI 225 Notranji minister je zahteval 57» milijone? več nego lani, od tega ae porabi 3,400.000 za zboljšanje plač državnih uslužbencev. Za cestne zgradbe ae je zahtevalo 500.000 kron več, 550.000 kron pa za rodne zgradbe. Minister za deželno obrambo je zahteval 3 7i milijonev več za deželno brambo (Landwehr) in čez 3 mi-lijonoT za žendarmerijo. Tadi poljedelsko mini-sterstvo je zahtevalo okoli 4'/« milijonov več nego leta 1907. Od tega ae porabi ia pospeševanje kmetskega gospodarstva 1,800.000 K, za državno konjerejo pol milijona itd. — Kar se tiče pokritja, znašajo eolninski dohodki za 7 milijone t, dohodki iz užitninskega davka pa za 10 milijonev več; dohodki na pristojbinah znašajo blizo 3 milijone več, za tobak čez 7 milijonev več itd. itd. Držvavni proračun za I, 1908 in štajerska dežela. V državnem proračuna so sledeče točke, ki se tičejo sp. štajerskih pokrajin: za most čez Dravo med Marenbergom in Vnhredom (1. rata) 10.000 kron. Za moet čez Dravo v Maribora (3. rata) 30.000 kron. — Za most čez Savo pri Brežicah (6. rata) 13 397 kron. Za varstvene zgradbe ob dravskih bregovih pri Ptnja 4.400 kron. ■— Za varstvene zgradbe na Savinji pri Celja in v spodnji savinjski dolini (1. rata) 10.000 kron. — Za reguliranje Save od Brežic do Jesenic (2. rata) 81.525 kron. — Za reguliranje Drave od Loke do hrvaške meje pri Za-vrča ter za zgradbe glede povodnji ob Dravi od Maribora do Središča (2. rata) 124.500 kron. — Nakup poslopja za državne nrade v Ptnjn (5. in 6. rata) 3.787 kron. — Za bratovsko akladnico Rajbl-Celje 8000 kron. — Za potrebščine štajerskega verskega fonda 15.000 kron. — Za srednje štajerske šole 203.000 kron. — Za obrtno izobrazbo 8000 kron. — Za ljudske šole 12.300 K Hd. — To so poglavitna stote! Koroška in državni proračun. Za koroško deželo, so postavljene v državnem proračuna sa 1. 1908 sledeče svote: Za uradno poslopje v Pontaflu 2.100 kron. — Za most čez potok Bistrica na državni cesti v okraju Beljak (1. rata) 20 000 krpa. — Za italijansko državno cesto t Celovcu (4. rata) 10 000 kron. — Za državno cesto v Spodnjem Dravogradu 27.000 kron. Za goriško državno cesto 50.000 kron. — Za varstvene zgradbe ob potoku Gail in v dolinah Gail ter Lesach 33.525 kton. — Za tlakovanje italijanske državne ceste 10.500 kron. —• Za kapelsko državno cesto 50 000 kron. — Za reguliranje Drave 170.000 kron. — Za' reguliranje Malte 90 000 kron. — Za temeljno premoženje verskega sklada 13.700kron.— Za obrtno izobrazbo 5 000 kron. — Za ljudske šole 7.020 kron. — Za nova poslopja sodišč 14.000 kron. — Za nastavljenje geometror za kmetijske operacije 40 000 kron. — Za vojaščino. Pred par dnevi se je pečala konferenca ministrov z zahtevami za vojaščino 1: 1908. Letos-je potrebovala vlada za vojaščino sledeče' svote: I. redne potrebščine: , a) za armado . . . . K 291,18*046 b) za mornarico . . . .K 43,860:^0 II. Izredne potrebščine: a) za armado . . .K 14.762T.755 b) za mornarico . .'.'•. K' 2,540.890 ID. Kredit za kanone K 30,000.000 IV. Nabave za mornarico . .K 19 480 000 Skupno torej kron 399,792 871 Torej, se je porabilo letos za našo armado in mornarico skupno skoraj 400 milijonev kron, to je za 20 milijonev več nego leta 1906. Mi-nisterska konferenca je sklenila, zahtevati za leto 190.8 zopet za 20 milijonev več. Rabilo se bode te blazne številke v prvi vrsti za zvišanje oficirskih plač. Kam plovemo? Preselitev garnizij. V spomladi 1908 pride batajlon št. 19 poljskih lovcev v Celovec Dra-gonski regiment št. 4 pride iz Maribora v Enns in Wels; dva eškadrona pa v Inomost. Dra-gonski regiment št. 5 pride v Gorico, dva eškadrona pa v Slov. Bistrico in Maribor. Huzarji št. 16 pridejo iz Budimpešte v Maribor, Gradec in Radgono. Padanje Živinskih cen na Štajerskem se opazuje že mesece sem. Cena je padla pri prima volih od 108 K na 96 K srednjih volih ." 92 , , '78*'.-bikin . 84 , , 64 , prima kravah '„ 80 , , 68 , „ ..' srednjih kravah , 68 , „ 52 „ Mesne cene pa so ednake! Ia ljudji še vedno kričijo, da je kmet kriv draginje . . . Vojaki pri trgatvi. Vsled hudega dežja se mora zgoditi trgatev ha južnem Tirolskem vedno hitro. Ali pomanjkanje poslov se čuti tudi tam. Zato se je letos v rasnih krajih vojake na trgatev poslalo. Pri enemu posestniku v Mezzo Lombardi je delalo 50 cesarskih lovcev. Pač pametno 1 Dopiši. Iz Spodnjega Štljerja. Izvrševalni odbor .Narodne stranke' sklical je v .Narodnem-Listu" .veliki glavni zbor za Slovenski-Štajer* v Celje. Zato se tudi mi tukaj oglašamo in želimo pojasnila. ,Nar. stranka* ima res veliko vojsko in težavo proti dve strani, prvič s klerikalno stranko, to je tistimi duhovniki, kojim ne leži najmanje njihov duhovski. poklic na srci, temveč sama politika'njim iz prevsetije po glavi vrti, ker hočejo kakor v starem in v srednjem veku edino sami gospodovati, vsi drugi pa bi morali molčati in vse prikimati; drugič s Kmečko zvezo, to je tistimi žalibog kratkovidneži in božji voleki, ki se še vedno v temnih časih ponižno vklanjajo stari in mladi razburjenim, napihnjenim kaplančkom, kar je strašansko žalostno za se-dajni napredovani čas. — A v .Narodni stranki" sami pa tiči tndi neki veliki madež, ki smo ga že čestokrat ožigosali, in kateri ji pri ubogemu ljudstvu mnogo škoduje. Socialdemokrati zahtevajo med mnogim dragim, da bi vsak obtoženi aročn 3000 o mni iročil. 'ložijc de odi imel od drŽave plačanega zagovornika, pa (MOJ Se pride do tega. Prav" žalostno, nesramno i Bfy rac krivično je za vse tiste 'slovenske dohtarjer bi mdečp namesto da bi nevednega kmeta pončili, •pitrlcs/.-če' mejo z veseljem tudi najmanjše razžaljenje tj ali rri takorekoč ničesar zagovarjati nimajo, potem [» ogromno neusmiljeno računijo, in tako nbo: kmeta samo opeharijo. Redni in pravični odi hik tudi take tožbe niti ne sprejme, pri koji*pjjmeni naprej ve, da ni mogoče zmagati, a kje nt;-demo med prvaki takega moža ?! Id četudi pri prvi, drugi obravnavi pride do spoznanja, da j«k0O kn vse zaman, on le sili naprej in naprej do m» drn„e gih obravnav, samo zato, da si denar služi. i i ^ .ubogi slovenski kmet" pa mora potem »adoj: drnge žival, svinje ali kravčko iz hleva prodati, um bon da svojega zapeljive* pomiri, sicer ga še ti i novega toži in mu zadnji penez pobere. To ji prekletstvo, ki toliko Slovencev od .Narodu stranke" odganja ter jih v črni tabor vleči Toraj tudi ta najvažnejša zadeva se naj strogo kritikuje, ker to je vnebovpijoča krivica, da u u par besedi zagovora, ki navadno ničesar no po- nra(je maga —ter za pol ali celo uro zamude kit )gjinj toliko računi, kar ai delavec pri svojem poti Qjene in t rado komaj v enem tedna zasluži. Je h' a človeško ali peklensko oderuštvo, naj sodi net Sv. Magdalena pri Mariboru. Predragi ni .Stajerc" 1 Prosim, vzemi ai malo prostori a sledeče: Bil sem danes ob 8. uri pri sv, v domači fari pri av. Magdaleni. Po navadi j» ob tej uri vsako nedeljo in praznik nemška it. maša. Danes pa je služil eden novi kaplan. Ju ne vem nič dobrega in nič slabega o tema u-planu, tudi ne vem, kako se imenuje. Ali to n mi pa ni dopadlo, da sem slišal od tega kaplani mesto božje besede v pridigi le politiziranje. St. evangelij je obravnaval o Kriatuzn, ko ji nt čolnu sv. Janeza spal in katerega so učenci vsled hudih viharjev zbudili. Kaplan je priglihal katoliško cerkev s tem čolničom, hude viharje pi s .slabimi* časopisi. In pričel je udrihati ter psovati te „slabe časopise". Ja vi ljubi moj kaplan, jaz ne rečem o sebi, da sem predober kristijan, ker a tem bi ae le aam povišal ia to je Boga nedopadljivo. Bog sam ve, je-Ii hb dobri ali slabi' kristijan. Ali kristijan sem, odkar sem sprejel sv. krst. Bral pa sem že veliko ja časnikov, pa me vendar ni nobeden pohujšaL ona Jaz tudi še nisem bral, da bi „slabi" časniki : teg proti veri pisali. Pač pa pišejo proti slabim duhovnikom. In tega ste vi duhovniki večidel tuj krivi. Prehodil sem že veliko sveta in opuonlBo. p( prav mnogo ljudi ter časnikov. Ali drugje dajejo duhovniki svojim vernikom lepše ii-glede nego pri nas. Ja, ljubi kaplan, duhovniki sami nas s vojim vedenjem silijo, di naročamo „slabe" časnike, duhovniki sami n krivi, da vera peša, duhovniki ne storijo niti stopinje zastonj. Vi imate lepe plače pa rend« še posebej plačila zahtevate. Ti učite: delite siromakom 1 Ali vi delite P Vi pobirate pri n. Magdaleni milodare za novo cerkev; je-li veste, kdo podari denar? Ali bogataši ali reveži ? Ali kadar revež umrje, ne vpraša nikdo, ali je kedij kaj cerkvi podaril; le proti plačilu m a zapoje ■B^——————— I I de t P Jnici. dov mat lah k- davčr vhei kater zvoki, tako glasni in lepi, da je moralo vse drugo •vtihnhi' Kje neki je Toni ostal ? Tako gotovo ji je obljubil, da bode danes zopet košček pota z njo sel in zdaj je blagoslov že pol ure minul, njega pa ni, vkljub temu, da si muči svoje oei na vse strani. Tiho je ležala dolinica v miru poletne nedelje. Tu je bila vas s svojimi prijaznimi vrtovi, na goreh so se svetila okna posestev in naprej je bilo videti zelene gorske travnike, ki so peljali k temnimi gozdovi, v katerih je vpil v jeseni močni jelen. Nad gozdovi pa se je dvigala s skalami in bregovi velikanska gora Samska, v katere dolinah se je dobilo celo v najbolj vrodem poletju kraje s snegom. Kričeče so se svetile gole skale v dolino in le semtertja ji je bilo videti rdeče mesto, kakor luža krvi od predrznih hribolazcev, izmed katerih si je poiskala gora rsako leto svoje žrtve. Ah ljudje v Rdečemgozdu so gledali vedno s tiho bojaznijo na ta rdeča mesta, ki so se pomnožila z vsakim letom. Saj so dokazali, da se je odtrgalo zopet kamenje in padlo proti dolini ter uničevalo steze, potoke in pase. Vso bogat-stvo Rdečegozdarjev pa je ležalo v njih planinskih pašah in ako bi postalo istina, kar so tajne bajke pripovedovale, poštah bi prebivalci čez noč berači. Doslej seveda je stala gora Se krepko v divji sili, ali — ali! Tudi Rozika je morala na to misliti, ko je pogledala na višek gore; ali le za trenutek, kajti potem so letele njene misli zopet k Tonetu; vdihnila je s tihim upanjem, da ga bode danes se vidila in korakala žalostno naprej proti domu. Ko je prišla do male koče grabenskega tislerja, od katere je vodila steza navzgor skozi gozd k domačiji, sedela je na klopi pred umazanimi in z rožami zastavljenimi oknami stara ženica. Vkljub vročini je nosila čevlje iz blaga ter imela volneni robec na glavi. Oveneli roki sta bih' sklenjeni k molitvi in sta držali rožni venec, slepe oči pa so zrle naravnost v solnčnati dan, ki pa je dal starki vkljub vsej svoji krasoti le mali, slabi svit Lahko se je obsenčilo obličje Iiozike pri pogledu na to človeško bitje brez luči in sreče, vroče sočutje jo je prijelo in iskreno je rekla starki: „Dober dan, Agata, ah te je solnce vendar enkrat v prosto privleklo?" Starka je obrnila glavo proti nje in rekla s tankim svojim glasom: „Bog daj! Pa te ne poznam. Kdo si?" „Zagorska Roža, to vendar poznaš?" ,,Zagorsko Rožo? Oj seveda, to poznam. Seveda te več ne vidim in tudi po glasu bi te ne izpoznala, ali spominjam se, ko si hodila tukaj kot Šolarka. Bila si vedno prijazno dekletce. Kakor da bi ne bila hči svojega očeta. Ali je Se vedno tako viharen?" „Moj Bog", je vzdihnila Rozika, „viharen ravno ne, ali prijazen tudi ne. Bogve, zakaj je oče tak, gotovo ima vzrok." „Vzrok ima, seveda", je govorila stara ženica, „veS Rozika, to dela pri očetu sovraštvo, sovraštvo proti Po-žurniku, in kjer je sovraštvo, tam ni prostora za veselje, Sovraštvo je kakor črv v drevesu. Zre in žre vedno bolj globoko, dokler ne izgine zadnji cvet in zadnjo listje, dokler se vse ne posuši." - Žalostno je mignila Rozika. z glavo in odgovorila: „0j Agata, oče mora imeti se kaj druzega. Ne vem, od kje prihaja njegovo sovraštvo do Požurnika; ali mislim, ko bi bilo edino to, bi ne moglo tako dolgo trajati. To je že tako dolgo, kolikor se morem nazaj spominjati". Starka je iztegnila suho roko: „Pojdi sem, Roži, sedi sem k meni, povedala ti bodem nekaj. Vidiš, skozi naSo dolino je Sel enkrat neki mož. To je že grozno dolgo. SliSala sem to praviti od svoje matere. In ta je to zopet od svoje matere slišala. Torej, da povem: Tuji mož je prav čudno izgledal. Oblečen je bil v veliko belo suknjo, brez klobuka in bos; bil je skoraj beraču podoben. Ali imel je krasno belo brado do prsi in njegove oči so se svetile kakor zvezde t temni noči. Ko je tako skozi vas korakal, srečal ga je iuj ki je bil. zelo pobožen gospod, skoraj svetnik. je prišel ravno od nekega umirajočega, kateremu ni mogel dati odveze, ker ta ni hotel svojemu sosedu odpustiti Bil je žalosten, župnik, in ni gledal okoli sebe. Govoril je sam s seboj in rekel: ,„Kdaj se bode vendar sovraštvo ponehalo?" V tem trenutku je stal tuji met pred njim, mu položil roke na rame in ga tako pogledal, da je župniku čudno v srcu postalo. Potem je rekel: „Kdaj bode sovraštvo ponehalo, hočeS vedeti? Kadar bodejo gore potovale. Ali ti ne bodes tega doživel." — Potem je Sel tujec zopet naprej in župnik je bil tako začuden, da je pozabil vprašati, kdo da je. Noben človek ni tujca več videl in nikdo ne ve, kdo je bil. Sovraštvo pa je Se vedno tu. Iz enega domovja se žene in v drugo gre. Edino Bog ve, kdaj bodo potovale".. . . (Nadalje srihodsji«.) gore I c lezel} iežel de že | tečaj mbra Bar. 4-,i 16 ih 1 3-ti anje in&k, — brez denarjis.p* se tudi najboljšega bitijana tiho pokoplje kakor — paa. Zakaj, ti ■horniki, tako hrepenite po denarju ? Vi imate pika posestva in dovolj gospodarstva, pa »te jwieiijeni, da bi deca za vami podelila. In,vi itite prosjačiti k siromake, ki nima niti gre- lastnine, pač pa množico nedolžnih otročičev. ;nbi duhovniki, brigajte se za ivojo dohovniško soit, bodite, kakor je Kristas učil in doži- bodete dokaze, da- postane naša vera ime- ejša in da ji nihče ne bode mogel Škodovati. lite milostni in ne računajte vsako stopinjo, jo za siromaka storite! In začudeni bodete, liko trdnejša, bolj iskrena in, goreča bode v litvu sveta vera . ... Srčni pozdraz! a , Trdi kristijan. Šmartin pri Slovengradcu. Že zopet te .egnjem, dragi ,.Štajec" z nekoliko vrsticami, bi jih objavil; kajti že zopet potrebnjemo ije krtače, da bi pokrtačil. nekaj oseb ki še fcdno ne mirujejo zaradi zadnjih volitev. V prvi otnačim ti našega g. nadžnpnika Lenarta. iobrazfcekoč govoril je na prižnici, da taki ljudje črni i krezverni" in-»liberalni" (kteri niso Robiča vo- je tuj"') »imajo nobene sreče in jih rada kakšna n°ob lwlrna D0'6zen obišče in da tudi rada strela " tako hiSo vdari itd,, Vprašamo Vas.g. Lenart, I oga je pa Homška Mati Božja volila, da je 0 ° * Irela v zvonik vdarila in cerkev poškodovala? Prošn fprašamo Vas še nadalje, koga ste pa vi volili, pa jih i ate si nogo zlomili ? Omeniti moram še neki Ini o JnCmj. Neka nezakonska ženska bila bi skoro Y t rimorana v gozdu poroditi, ker ji je strogi . LeDgeški župan g. Rotovnik streho prepovedal ; '% je revica le skoz usmiljenje nekterih žen, ki V»*-°P» h Božji službi Sle; bila zopet pod streho ija. Ko je pa dotični posestnik šel g. nadžnpnika iprašat, ali sme. otroka h krsta poslati, zadri je nad njim: ,,Jaz ne bom krstil, če kaplan Neka droga nezakonska ženska prišla je t našo faro iz sosednje, namreč iz Selške fare i licer nahajajoča se v ravno takem stanu, ka- Iker zgoraj... omenjena; pa-je brez vsega prega- Pri ;]j»DJa porodila, k#jtj: bilo je,, spočeto od žegna- o obii«g« telesa in brez vse sramote kršeno od ,!g. (Lenarta. Ko pa je prišel g. Lenart k nam, je pa cam, kar Se. nobeden njegov . prednik ni.v naši [ari storil, namreč imenoval je kar po imena vse oeiakonsk*. matere na novo leto iz prižnice,, Za Gr*iedaj enkrat dovolj; prihodnjič več. Poročam,ti tudi od nekaj naših agitatorjev, ki so se na vse biplje prizadevali nam Robiča vsiliti. To jezo si niso mogli drugače ohladiti; naročili so si neke podobice, ki predstavljajo neki članek tvojega ijega lista, v katerem si dragi. .Štajerc" od nekega strgahega: cekra in .hajmot- Š»jna" ia mojstra Jakoba. Imamo tudi neko iitno tercijalko, ki rada sliši na ime Surčka. ti in psuje vse tiste, ki smo Ježovnika volili. ^/Ali njena jeza pač ne bo Robiča več na poslanski ujilpiestol posadila. Farani. Dobje pri' Planini. Oglejmo »i Se enkrat srečno e in vrlega župnika Vurkelea. Pred kratkem im nam je. predbacival »Slov. Gospodar'!, da bodemo • fehtarili ■ glasove pri bližajočih se občinskih volitvah; ali.to mi ne bodemo storili, to bodete morali storiti Vi župnik, Vaši podrepniki in izkoriščevalci ljudstva. Na celem svetu še ni nihče tako lahkomiselno gospodaril z ljudskim denarjem, kakor sedanji župnik V. v Dobji, in tedanji po župnikovi komandi sestavljeni občinski odbor. Pa kaj bi ne: kakoršni je gospodar, taki morajo biti hlapci! Našteti Vam hočemo danes Prlpelie nekatere bolj male napake, vse večje še za-" *rj molčimo: Kdo je kriv, da smo mogli plačevati ■pUv'ubogi posestniki 350 K za stanovanje gosp. nad-- učitelja ? Župnik Vurkele in njegovi: podrepniki! Kdo je kriv, da je župnik izciganil več tisoč kron od ubogega ljudstva in plavšal da bo .kupil" kaplana? Vurkelc in njegovi podrepniki! Kdo je kriv, da fehta župnik berje pri ubogih faranih po dvakrat na leto; katera ima že vdenarjih plačana, in tako izkorišča farane? Vurkelc in njegovi podrepniki! Kdo je kriv, da je občinska idar kisa v tako slabem stanju, da se hoče podreti? ' — Župnik Vurkelc in njegovi podrepniki! V tisti :ala> hiši bila bi lahko občinska pisarna, in bi se še et!~ dobilo skoz, Več let stotine kron najemnine, to pre_ bi bil menda dohodek za občane, kaj ne? Mo-?ore dajani,.kateri si ne. znate nič druzega izmišlje-I vati kakor to, kako bi ubogega kmeta še bolj J drli, ga izkoriščali, mu nalagali vedno večje davke S in mu za vsako malenkost s tožbami in kaznijo grozili! Kdo je kriv, da je sedaj toliko tožb, hujskanja, podpihovanja in sovraštva v Dobji, kakor jih de nikdar ni bilo? Župnik Vurkelc in njegovi podrepniki! V letošnem letu se je tukaj razdelilo nekoliko državne podpore tistim kmetom. kateri so bili po ujmah .oškodovani. Dragi bralci, ali pa veste, kdo je tnkaj prvi dobil tako podporo? Župan sam iu pa njegova žlahta, drugi pa nihče ne! Veliki čudež, da še vendar niso župniku Vurkelcu podpore naklonili. Da bi taka komanda ne propala pri prihoduih občinskih volitvah, se je pa res treba bati. Končno še omenimo., da je tukaj, na veliko prizadevanje Župnika, postal hribbski Jože načelnik krajnega 8ol»kiga sveta. Prav tako, zdaj bo imel dobro službo, menda ja ne bo vedno denarje iskal v posojilnici, hranilnici, in na menice; sicer pa ima župnik zdaj svojo posojilnico, se bo kaj takega lahko na tihem , zgodilo, dokler ne poprime farško posojilnico sušica, kakor je farška zavarovalnica ,Union" ha sušici konec vzela in oškodovala vse tiste, kateri so bili pri .Union" zavarovani. Toliko za danes, več prihodnjič! Napredni Dobovčani. Št Petra nadmedv. selom. Dragi .Štajerc" ti gotovo veš, zakaj vera peSa pri Senpeterčanah. To ti želimo povedati. Dobili smo letos od Sv. Barbare iz Haloz novega župnika po imenu Franca, ki je tako siten, da pri možkih stranskih vratah nobenega v cerkev ne pusti. Pomnite, g. župnik Gomilšefc, besede Kristusove! Toraj he pripovedujte nam vhoda v cerkev, kajti zategadelj ostajajo ljudje zunaj cerkve; po tem pa kričite raz prižnice. da ljudje, zunaj ostajajo. Ni čudno, dragi .Stajerc", če so zunaj. Ako pride kak mož, ki že hodi leta in leta k. stranskem altar ju ter trka in trka po vratih, se mu naposled želja izpolni s tem, da pride g. župnik in ga robato ošteje, da tukaj ni vhoda v cerkev; naposled pa ga spodi od vrat, kakor se spodi fantalin ki hoče hruške krasti. Se na praznik Vsih« vetih krchotal je nad farani .in jih podil od vrat. Pra-šamo Vas, g. župnik Gomilšek, zakaj so pa stranska vrata pri perkii; in kdo < jih. je dal na-j praviti, Vi ali mi ? Ker?5e nobeden župnik vsled vratnega prepiha .ni zbolel, še. . manj pa umrl, gotovo tndi Vi in Vaša sestra ne bosta! Če bi nas pa zato zapustili, jokali se ne bomo ker ae držimo pregovora, ki pravi: za farjem pa za mescem se ni treba jokati, ker je hitro dragi! . Št. Vid pri Ptuji. Dragi .Štajerc V dolgo ti že nismo nič poročali, ali zdaj vendar ne.moremo, več molčati. Moramo ti žalostno vest naznaniti, da smo zgubili pridnega, obče spoštovanega g. kaplana P. Piusa Wakael, ker vsi farmani žalujemo za njim; kajti ta gospod ni poznal politike ; preselil se. je ki oster v Ptuj. Dobili pa smo hvala .Boga prav izvrstnega, častitega g, župnika P.' Alfonz iz Gradca, kateri mislimo ne pozna politike. Tako je prav! Pa dragi .Štajerc", eno .smolo imamo: namreč g. Andraža Verdnika, bivšega župnika, ki je sedaj postal drugič kaplan. Ta je že vzel slovo od farmanov in še zdaj ni odšel. Morebiti nimata plača z njegovo gospodinjo v kloštri in potem se ne dasta proč. Pa g. Andraž, to vam svetujemo, da bi odišli od nas, drugačbomo vas nadlegovali, kakor so delali Japonci pri Port-Arturju z Rusi' in potem bote se mogli odločiti od nas; vašo debelo kuharico pa izročite nekam drugam; saj ste rekli na prižnici, da so vas štirje občinski predstojniki tožili pri škofu; bolj bi bilo, da bi rekli, da v celi fari nimate štiri može zase, ker po našem mnenju imate le tri, to so dva cerkvena klučarja in en podrepnik; ako pa imate pod .pragom rep pokopani; »tedaj- b orno ga mogli farmani v n n izkopati da bote lažje odišli. Vas pa, novi častiti gospod župnik prosimo,'dajte Andraži vsaki ve-žer ričet za večerjo, kakor je on delal s vojimi poprejšnimi kaplani, _ potem bo morebit odiSel. -..... • -Več farmanov. : Svlilarjeta v Božni dolini. V ehi: številki jz meseca julija t~ 1. kliče .ŠrMir" .veselo ;7*»LjuDa Šmarje ta, t kakem kratkem časa si se. tj::spje-; obrnila;!* In res! Kdo bi mislil, da.se more beli volk črez noč v črno ovco izpremeniti?*Pri' nas se je ta čudež zgodil"! In he samo to se je izpre-obrnilo. Dozdaj so nam naša mati rekli, kadar je prišel kak ,Kranjc" po potu: ,Idi, in hitro zapri duri, da he bo .ia*črov<}k prišel t našo hišo". Poglejte, zdaj je to drugače, zdaj morajo Korošci po kranjske fante iti in z njimi se pobratiti, kakor nam dr. Brejc in njegov hlaper v Šmarjeti zapovedujeta. Seveda! vsaki Človek gleda na svoj k šef t, in kaj pa hoče Brejc v Celovcu početi, če je vse v dobri volji in ni nobene pravde ali pa pretepa? In da se doktorju v Celovcu dobro god), zato mora skrbeti .iloven-ščina'.. Vsaki, kateri ne trohi v njegov rog, je .malo vreden", in bog pomagaj, če bi se eden Se hotel razun materinega jezika tudi potrebni nemški jezik naučiti! Kaj pa mislite? če bo vsaki človek nemški zastopil, kaj pa hoče potem .kranjski" dohtar iž, Ljubljane v Celovca početi I Ko je Brg naše gore stvari!, je dobro vedel, zakaj da jih je tako strmo in visoko postavil. Mi Korošci smo dozdaj brez tistih kranjskih dohtarjev živeli, bodemo še dalje brez njih opravili naša dela. Se nobeden iz naše občine ni šel na .Kranjsko" svoj kruh izkati, pa preštejte enkrat tiste, ki so med temi zasramovanimi Nemci svoj kruh pridelali. Ako hočejo Brejčevi zaslepljeni pomagači in hlapci na Kranjsko ie izseliti, naj grejol. Mi smo Že toliko let z vsem v miru živeli, nobeden se ni vprašal sli je Nemec ali Slovenec, vsaki kateri je bil. pošten človek se je prijazno sprejel. Vsaki je tako govoril. da ga je drui zastopil, ali je bilo slovensko ali nemško. Ko, si prišel v gostilno so se pete nemške in slovenske pesni, katera je bila lepša. Zdaj se je, to izprebbrnilo. Zdaj kuha vsak pri sebi jezo in misli, kako bi zavoljo .slovenščine" nov nemir med ljudmi naredil. Zato imamo se zahvaliti pri tistih slovenskih dohtarjih in kaplanih, ki od našega dela živijo. .Bralno društvo" bi napravili, menda za tiste, ki brati ne znajo! In kakor je slišati, imajo tudi že .častne ude" pri tem društvu: .velikega Loj za", ki je zavoljo, .giftne krote", moral v arestn premišljevati, kot .naroden mučenjk", ki je moral za .slovenščino" trpeti. Morebiti da to slavno društvo in njegovi somišljeniki vejo, kdo je na pošti okne pobil? Tako se je spreobrnila t kratkem časa hasa mirna Šmarjeta! Kakor dolgo se ljudi spominjajo, se kaj takega ni zgodilo^ Pa zdaj se že vidi, da je Šmarjeta .slovenska" postala! Začetek seje naredil po noči pri ubijanju oken. Le dalje tako, in morebiti da se bojo potem tudi tistim oči odprli, ki se danes kot Brejčeve ovce dajo od Črnuhov striči.. . . St. Vid pdfl Juiiski dolini. Ljubi .Štajerc*! To je bilo luštno gledati našega Čvrstega in fietnega možička Svatona^ ko je streljal mačko. Ali ta zlodej ni hotel'umreti, marveč še živeti, ker je bila še mlada. Oh ta mačka! Zalezel jo je naprvo na dvorišču a puško .Tauh motej", ali mačka se ni zmenila. .Zlodej, nočeš biti hin, čakaj ti bom Že pokazal" zakriči revež. Se trikrat pnlhne vanjo, ali mačka ni hotela umreti, kakor Bein že rekel, bila je še premlada. ,Za božjo voljo, še nima zadosti ?' in prime jo za rep, ter jo mahne prek ene vareje m še tam se je revica komaj stegnila. Tako je bilo: za'St. Vid-skim farožem tekla je rudeča kri, da bi gnala mlinske kamne tri . . , Naprednaki. '■ Oklic. Župan ptujski, g. J o s e f O r n i g je sprožil imenitno misel, da se uresniči v Ptuju, za kmetske hčerke primerno urejeno, neodvisno in potrebno gpspodinsko šolo. Namen tej šoli bi bil v prvi vrsti ta, da se priučijo kmetske hčerke pod spretnim vodstvom ip v najkrajšem času za kmetsko gospodarstvo potrebnega, kuhanja. Ne morda kuhanja kakšnih gosposkih finih jedil, pač pa kuhanja domačih, krepkih jedil, kakor se jih ravno ns deželi je. Pomisliti je; da žalibog marsikatera kmetska deklina nima prilike, priučiti se tega kuhanja, kar je dostikrat vzrok prav neprijetnih posledic. V tej-šoli pa bi se v. kratkem časa toliko priučila, da hi zamogla postati spretna domača kuharica in gospodinja. Ravno tako priučile se bodejo dekleta i druzega domaČega dela. Šola bi bo vršila v obliki tečajev (kurzev). Najprve se bode sprejelo le 12 deklet. Le-te se bodejo morale' preskrbeti od doma s potrebnimi poljskimi pridelki in bbdejo morale plačati mesečno gotovo svoto. Skupno bodejo pod spret- nim vodstvom kuhale, skupno jedle in skupaj stanovale. Dekletam se ne bode dalo priložnosti, da bi pohajkovale po mestu, kajti vse bode ■kupno pod strogim nadzorstvom. Kadar bode ta ali ona deklina dovolj znala, izstopila bode in napravila prostor drugi, Že v naprej vpisani. Prostor in kuhinjsko orodje za šolo je že preskrbljeno. Opozarjamo tiste posestnike, ki bi se sprijaznili s to idejo in bi hoteli toliko žrtvovati za svoje hčere, naj se oglasijo v uredništvu »Štajerca", kjer se jim bode dalo nadaljna pojasnil«. Omenjeno naj še bode, da se bodejo le nad 16 let stare kmetske hčere sprejele. Kdor ljubi svojega otroka in bi ga rad čimbolj izobrazil, da bode v bodočnosti koristni član človeške družbe, kdor hoče videti svojo hčerko kot dobro gospodinjo in družinsko mati, — ta bode pozdravil to zanimivo misel župana Orniga. Pričakujemo tedaj hitrih naznanil! Novice. Pozor! pozor! Prva naklada našega koledarja je razprodana! Odločili smo se, da izdamo drugo naklado, ki izide V Začetku decembra. Prosimo torej da se somišljeniki takoj naročlijejo. Najbolje je, da se pošlje denar naprej >« to 60 h za koledar ter poštnino. Na delo! Ne Dustite se zaslepiti s nasprotnimi koledarji. Edino .Štajerčevi" kmetski koledar je pravi! Pozor, odjemalci koledarja v Nemčiji! Več somišljenikov na Nemškem se je naročilo koledar po poštnem povzetju (Nachnahme.) Na Nemško pa se ne more poslati po povzetju. Vsi ti prijatelji naj torej denar naprej p o šil j e j o. Ko dobimo denar, odpošljemo takoj naročene koledarje! Zahvaljujemo se vrlim svojim somišljenikom, ki so vse tisoče koledarja tako hitro kupili. Naj se naručujejo tudi še zdaj in zedofičali bodemo tako vsem zahtevam ! Našim čitateljem! Z današnjo številko pričnemo objavljati lepo povest „Kadar gore potujejo," („Wenn die Berge wandern",) katero je spinal Karl Bienenstein v koledarju nemškega Šolskega društva. Povest je zelo zanimiva in tekla bode skozi več številk našega lista. Prepričani smo, da bodo naši čitatelji s to povestjo zadovoljni. Delajte za „Štajerca" z vsemi močmi, da se poveča! Zaupniki ..Štajerčeve" napredne stranke, pozor! Nasprotniki delajo na vse kriplje, da bi nas pobili. Doslej se seveda le nasprotno čuti: čimbolj nas zatirajo, Čimbolj lažejo proti nam in nas obrekujejo ter blatijo z otroškimi psovkami, čimbolj grmijo raz priŽnic in agitirajo po spovednicah, — tembolj se množijo naše vrste. Mi se razvijamo naprej, naši pristaši so nev-■trašljivi in čeprav ne prirejamo vsak teden .glavne" zbore, čeprav ne delamo toliko vode kakor droge stranke, čeprav se ne napihujemo kakor celjska žaba, — vendar smo javna m o č, s katero mora vsakdo računati. Preteklo spomlad Brno izdelali na prvem strankarskem zboru v Ptuju svoj vojni načrt. Mi nismo tako politično nespametni, da bi nasprotnikom povedali uspehe svojega dela. Ali glavno delo nas čaka to zimo in tega bodemo pričeli izvrševati. O p ozar ja mo s voj e na p r vih shodih imenovane zaupnike, dan aj z b i = rajo n a š e somi šl j e n i ke i n jih pripravljajo za organizacijo. C rez zimo bodemo prirejali v vseh krajih shode zaupnikov. Nadalje bodemo z zaupniki veliko d o p i-80 vali in prosimo vedno za nujni odgovor. Torej, somišljeniki, brez strahu na delo! Glavni shod ..narodne stranke" se je vršil te dni v Celju. Vodili so ga zopet — prvaški advokatje. S tem je povedano vse! Prihodnjič se bodemo malo s tem zborom popečali, čeprav nima res prav nobene politične važnosti. Iz Spodnje-Stajerskega. Dr. Jurtela kot .žurnalist.'1 Opetovano smo že pisali, da je ptujski dr. Jurtela duša tiste prvaške ljubljanske cunje, ki jo je uresničil šnopsarski Križman z ukradenimi našimi adre-gjuni. Žalostno je, da si ta dr. Jurtela, ki se dela vedno tako tolerantnega, brezstrankarskega, mirnega, izbira kot svoje glasilo časnikarsko spa-čilo, ki najpodleje blati čast in krade poštenje ljudem. Žalostno je to za — Jurtelo! Ali mož se je znal vedno skrivati. V prvaških listih je vedno naglaševal, da ni pravi uredaik tiste cuoje. Zdaj pa se je dr. Jurtela skregal s prejšnimi svojimi klerikalnimi prijatelji in glej — ..Fihpos" od 24. oktobra piše: — „Zani-mivoj«. da ima glavno besedo pri .Slov. Štajerca" dr. Jurtela in da tudi pisajoči urednik sedi vJurte-lovi pisarn i." — Klerikalci poznajo Jurtelo in potrjujejo s tem, kar smo mi rekli: daje Jurtela odgovoren za vse lopovščine imenovanega lističa! Dr. Jurtelo je sicer sram in zato trdi ravno nasprotno. Ali — saj se poznamo! ..Narodnemu listu" prede slaba. Ne moremo pomagati, ali res je! „Narodni list" ima vsega dovolj: prevzetnosti, lažnivosti, psovk, advokatskih knifov, — le denarja nima ! Viri se mu zapirajo. V 3 000 izvodih se razpošilja po Štajerskem in to večidel zastonj, kajti ljudje nimajo denarja za ta list. Ljudje so izpoznali hitro vso čudovito „naprednost" teh gospodov okoli „na-rodne stranke." In zato prede lista slaba! Ali — kakor poročajo ljubljanski listi — so gospodje našli rezilno pot. Osnovati hočejo neko d ra 51 vies pod imenom .Narodna založba." To društvo bode pristopilo „zadružai zvezi" v Celja in — kredit bo tukaj! Hmhm, mi le vprašamo, kaj bodo člani ,,zadružoe zveze" k temu rekli ? Sicer je pa ta korak Špindlerjevih pristašev zopet le — opično posnemanje. Mi smo izdali „Štajerca", edini napredni list na Štajerskem in Koroškem, „narodovci" so nas hoteli ugonobiti ia so izdali svoj .Narodni list." Mi smo izdali svoj kmetski koledar, ,,narodovci' oblju-bujejo naenkrat tudi, da bodo izdali .kmetski koledar." Mi smo Bi ustanovili svoje tiskovno društvo in „narodovci" skuhajo napraviti isto, ko astanovljajo svojo „narodno založbo." Mi smo pričeli svoje somišljenike organizirati, „narodovci" storijo isto. Kar mi napravimo, to poskušajo tudi Špindlerjevi političarji. Ls ena razlika je: za nami je ljudstvo, za ,,narodno stranko" pa le peScica prvaških odvetnikov in učiteljev! Mi izhajamo lahko brez .zadružae zveze," z lastnimi močmi, „narodovci" pa morajo krčevito fehtariti pomoči. Mi živimo, .narodovci" pa imajo le neko umetno življenje, brez moči, duha in volja. Zato jih bode ljudstvo pomedlo v staro železje. G. Josef Ornig je pred kratkem izjavil, da ne prevzame več župansko mesto. Ali občinski svet ga je dvakrat izvolil in tako se je g. Ornig vendar odločil, da sprejme. Tako imamo torej v Ptuja zopet Orniga za župana. Vsakdo, kdor pozna gospodarski talent, izredno delavnost in pridnost g. Orniga, se mora temu veseliti! Neki ..rodoljub- — tako se namreč imenujejo vsi prvaški hujskači, — se jezi v zakotnih listih, da se je priredil v Sp. sv. Kuogoti podučni shod. Taki so ti ljudje! Kadar se napravi kaj koristuega.za ljudstvo, takrat so nasprotni. Mož vabi tudi Pišeka v Kungoto. Bog se usmili, ta Pišek, ta revček na duhu sme vendar le tja, kamor ga pošlje — kaplan Korošec! Neki poštni uslužbenec v Ptuju, ki je strastni prvak, šnofla v urada po naslovih našega lista in izdaja te tajnosti potem ljubljanski cunji. Mi poznamo tega tička in kmalu bode dobil, kar zasluži! Gostilna Senekowitsch v Hajdini je postala nakrat klerikalcem trn v peti. V umazanem ljubljanskem lističu napada neki klerikalni hujskač gostilno, laže prav po jezuvitsko in psuje po rovtarsko. Zakaj vse to ? No, edino zato, ker zahajajo v to pošteno gostilno tudi nemški meščani in ker ima gostilna tudi nemški napis. Mi sicer ne razumemo, kaj briga ljubljanske tintne kulije hajdinska gostilna. Tudi ti napadi skoraj niso vredni odgovora. V očeh ljudstva je bila Senekowitscheva krčma vedno ugledna in odkar jo črnuhi napadajo, je še bolj ugledna. Par zaušnic bi pa dotični dopisan vendar zaslužil, ker mu niti ženska čast ni sveta. Pokaži se z imenom, dopisun ! Ali je to le — konkurenca? Upamo, da g. Grahar ni tako globoko padel, da bi dopisoval v take cunje. Ako pa je le z do-tičnim člankom v kakšni zvezi, potem mn povemo, da sij na (a način ne bode pridobil gostov in da naj se spominja dejstva, da sta ravno tako g. oče Grahar kakor g. Senekowitsch skoraj P' ta zc 01 n t* iz z: n d p V k I P a it F vedno nemško govorila. Malo manj gospodje! Gostilno Sanekowitsch pa priporočamo najtopleje! Obenem pa opozarjamo orožnike da preti in grozi dotični dopisun, da bode .pre-skrbel, da se gostilna za vedno zapre". Capin, tega ne bodeš storil I Pač pa znaš doživeti, ti nesramni dopisan, da ne tebe enkrat za ušesa prime. Sramota, da se dobi v Hajdini ljudi, ki niti domačinu ne privoščijo poštenega zaslužka. Ali se prvaške gostilne branijo, ako pride kak nemški gost s polno denarnico? Denarja se prvaki ne branijo, tndi ko bi ga pes na repu prinesel. Torej še enkrat — dopisan naj piše kar- M koli hoče, mi pa bodemo pošteno Senekowltschevo ^ gostilno vedno podpirali. Učiteljček Bruno Rozband se ajeda v ,Nar. listu" zaradi naše notice, v kateri smo mu povedali, da niso učitelji plačani za agitacijo črnih listov. Z* nas je bila stvar gotova! Ali g. Roj-band pravi, da smo mi .besno učiteljstvo napadali". K tema le toliko odgovora: mi nikdar ne napadamo učiteljstvo, temveč le posamezne slabe učitelje, ki niso ravno dika tega stana. Ravno tako ne napadamo duhovništva, temveč le farje, ki se nahajajo med duhovništvom. .Narodni list" na brani dobre in slaba učitelje, p* kakor brani .Fihpos" duhovnike in farje. Kar ■+ se pa tiče slučaja v S^. Vidu, naj bode g. Rož- ( baud potolaŽen. Mi n smo dobili poročila odsf ujlužbenciv g. Schosteritscha. Vemo tudi, kdo je glavni razširjevalec kranjskih zakotnih cunj in ravao tako vemo, da bi dotičnik raje nase gledal. Ali g. Rozband ni tako nedolžen, kakor se dela in zato — na svidenje! Prodaja žrebet. Konjereja postaja tudi pri) nas vedno važnejša panoga kmetijstva. Žalibog, da bo nekateri kmetje v tem oziru še nazad« njaški in se ne oprimejo novejših sredstev. Pri- Hj jatelj nam piše: Bil sem na zadnjem sejmn z . žrebetami v Ptuja. Vidil sem lepo žival in tudi v opazil, da se je dajalo precej lepe cene in da so u se pričeli zanimati za te sejme tudi po vsej*" državi znani kupci konj. Ko odhajam iz sej- 6 mišča, opazim pri .Zamorcu" celo vrato žrebet, Začuden vprašam može, zakaj jih ne peljejo na sejem. Odgovorili so, da so že prodani. Po- i vprašam nadalje in izvem sledeče: isti kupci, kip so bili glavni odjemalci žrebet na sejma, šli so prejšni dan po vaseh in naknpili kolikor mogoče žrebet. Nespametni kmetje, ki v svoji vasi ne morejo vedeti cene, so jim žrebeta raje tam prodali, nego da bi jih prignali na sejem. Ia isti kapci 80 dali na *ejmu za isto vrednega žrebeta par bankovcev več nego v vasi... Kmetje, * bodite vendar pametni in adeležite se sejmov, kajti tam šele vidite, koliko je vaša žival vredna. Res je, da bodete morda enkrat zastonj prišli, da ne bodete vsakokrat prodali. Ali saj nimate nobenih troškov, ker ste vseh plačil oproščeni. Očka Roš v Trbovljah — odstopil. Enkrat tako samozavestni trboveljski župan Roš je padel! To novico se nam poroča iz Hrastnika, v Roš je vedel, da bode pri prihodnjih občinskih . volitvah propadel in zato jo je raje preje popihal. Q S tem je tega sramotnega, vsaki pravici nasprot- ^ nega županovanja konec. Roš je šel! Vsakdo v trboveljski občini se tega veseli, kajti vsakdo« ve, da je uresničil Roš za knape in obrtnike S ter gostilničarje pravo grozovlado. Vsakdo ve da se Roš kot župan ni držal ne postave ne pravice. Pisali smo o vsema temu dolge Članke. Pisali smo o Jadaževih pismih, ki jih je pisal Roš na Dnnaj, da bi delavcem kruh odžrl, povedali smo, da je bil Roš kriv, da so prišli pri štrajku soldati, da je hotel .per šub" poštene delavce odgnati, da je kaznoval gostilničarje, sam pa se ni držal dotičnih ar, da je proti)' določbam fiaance z žgaujem io smodkami nastopal, da je svoje delavce odiral, da je postal bogat le z nemškimi groši, da je zanemarjal ceste, da je delal nekontrolirane kšefte a kamenjem, da je kazal uradne akte gostom svoje krčme, da je vedoma in uradno lagal, da je bil zaščitnik pijanega Uršiča itd. itd. Za vse te trditve imamo dovolj dokazov in Roš se nas ni upal to žiti! Zato pa je moral zdaj odstopiti. Kajti ko bi ne odstopil, povedali bi mn še na drugem kraju, kar mu gre. Glavarstvo bi sploh ne moglo potrditi župansko izvolitev takega moža, ki ima toliko grehov na svoji grbi. Drugi korak, katerega mora Roš storiti, pa je ta, da mora odstopiti kot deželni poslanec. Ako je kot C/ — 5 — ran nemogoč, potem rudi ne more biti auec' Stiij se, skrij, Roš! Ako pa ne bi ovražnik delavcev odstopil, zapeli bodemo pet drugo pessn! — Pa še nekaj! Roš je Jatopi 1 in mi ne vemo, kdo mu bode nasled-A'i naj bode prihodnji župan trboveljski i sli oni, glavno je, d a napravi red, da [isti občino in odstrani tiste smeti, katere je iputtil Roš To velja v p'vi vrati glede pija-ga zločinskega policaja Uršiča, ki spada že Kavno v ječo 1 Roš se ni apal tega človeka odpustiti, ker je menda preveč o Rošn vedel. ■7kljnb tema, da je Uršiča dokazana cala vrata jovščin in zločinov, ga je obdržal Roš. Zdaj proč z njim. „Wenn der Mantel fallt, muss lioch der Herzog nach !" Roš je šel. Uršič mora nji! Li v Rošovem pašalikn je bil Uršič mogoč. ■Potem bode morda enkrat prišlo do mira, reda |i pametnega razvitka v trboveljski občini. Zmaga pri volitvah v mariborski okrajni BStop. Z veseljem zopet poročamo, da so se ijalovile vse nakaie prvaštva v mariborskem ■okraju. Na celi črti, v vseh skupinah so zmagali z ogromno večino napredni kandidatje. Ia ko so delali nasprotniki! Poročali smo o raz-l slučajih, ko se je z najgršimi lažmi iz du-Scvniških ast rušil veliko zaupanje, ki ga ima ^^judstvo do napredneaa zastopa. Na tihem so ^e* Lazili mračnjaki okoli županov, so jih nagovarjali _n jim vse mogoče obljubovali, politični revež »Ipoalanec Pišek je zastavil ves svoj , vpliv', priž-|iice ee je izrabilo, — pa vse zastonj. Ljudje verujejo prvaškemu hujskanja, ker vidijo iz-flmo napredno gospodarstvo. Vbcgi prvaki! ako ponosno so pisarili v svojih listih, da bodo Ipomedli hudobne ,štajercijane", kako so se že liaprej veselili! Zdaj pa je splavalo vso veselje no vodi in zdaj očitajo klerikalni prvaki „na-.rodovjem'", da so ti krivi poraza, .narodovci" ato klerikalcem, Hahaha! V skupini vele-►^»jsestva no bili izvoljeni sledeči napredni gg.: ^■Snvarnar V. B-xchler iz Račjega, veleposestnik F. C^Banrngartner v Jareninskem dola, trgovec F. ritek iz Calnic, zdravnik dr. Kornfeld iz aribora, veleposestnik A. Loschn'gg iz Sr. Lov-»Dca, veleposestnik L. Petz i« Špičnika, graščak pl. Rjssmanit iz Radvajna, župan dr. Schmi-lerer iz Maribora m velenosestnik F. Urban-licbitsch v Vilkomn. — Za mesto Maribor so 'bili izvoljeni: P. Kammerer, inžener J. Nodel, inžener A. Nagy, zdravnik dr. Rak, odvetnik dr. ^Lorber ml., posestnik Bancalari, posestnik dr. ^r""P>>dler in tovarnar J. Franz. — Najhujši je bil • m::j v skupini kmetskih občin. In tu so zasta-^iiili pr?aki vse moči, ali tudi tukaj so propadli. • ^■Isfoljeni so bili te-le naprednjaki gg.: občinski '■ predstojnik K. Flucher iz Cirknice, obč. pred- Jwtojnik J. Kammerer iz Sr. Jurja ob P., obč. ^predstojnik M. Pukl iz Rjsvajna, posestnik D. —■■Peklar iz sv. Jakoba (slov. gor.), obč. svetnik " ^"J. Roth iz Rodvina, obč predstojnik V. Scbaffer ^-Is Karčevine, poaostnik F. Weingerl iz Rancsn-^JJkerga, ob«, predstojnik J. Wiesthaler iz Trestenic, ^■posestnik M. Wregg iz Slivnic. — Tako je ostal .J^jiariborski okraj v naprednih%okah. Živeli vrli Jiitvedoi volilci! • *■»■ Prvaški šribarji aa sodniji v sv. L*nartu v *|^slov. gor. so posebne vrste junaki. Svoj čas so /pitnega zaradi sleparije zaprli, nadalje so imeli .^nekega Hrvata, ki ni znal ne nemški ne slovenski, f« dragi zopet jo je popihal po noči in zapustil Strelo vrsto dolgov itd. Gospodje v sv. Lenartu, — Besen her! Javno vprašanje. Iz Cslja se nam piše : V M^'.evilki 126 celjske ..Domovine" z dne «28. oktobra čitamo v poročilu o slovenskem >£^tcgovatvu na Š ajerskem in Koroškem med dru-^ggim tudi novico, da eksportira slovenska tvrdka , _Josip Cernelč v Sv. Petru pod Sv. gorami, ^d_.wma 250 vagonov jajc na leto, to je okoli i.OOO zabojev po 1440 komadov v vrednosti kroglo 2,000.000 kron. — Tvrdke, ki imajo kšoe promete na leto, spadajo med davkopiače-ilce I. razreda. Radovedni smo, v katerem asredn gori navedena tvrdka svoj davek plačuje? Slavna davčna oblast naj nam to blagovoli pojasniti I Nemško šolsko društvo je dovolilo zopet 3 svote za nemške šole, v skupnem znesku fl5.076 K. M. dr. se je podelilo zneske nemškem lotroškem vrtecu v Slovenjgradcu in nemški olski zgradbi v Sladkigori. Plodovi prvaške gonje! Te dni sta napadla dva prvaška fantalina v Vojniku nekegt delavca samo zato, ker je ta nemško givoril; ranila ata ga težko. To «o plodovi prvaŠkih hujakačev! Pobalinstvo! Poleg znane »vile Ackermann" pri Ptuja se nahaja lepa kapelica. Nekaj zločinskih pobalinov se zadnji Caa s tam zabava, da dela na tej kapelci škodo. Eokrat se je poškodovalo Madono, potem zopet železje itd. Pobalini, ki v svoji besnosti niti na svetem kraju ne ostavijo divjanja, potrebujejo pač najstrožje kasni. Opozarjamo orožnike na te lopove! G. dež. poslanec H. Wastian je imenovan častnim občanom mesta Slov Bistrica, čestitamo! Pametna uredba. Okrajni šolski svet za mariborsko okolico je uvedel pouk v prosti naravi. Pač pametno! D »ca se v prosti naturi veliko več priuči nego med štirimi stenami. Bolnišnica v Ptuju je postala tekom let premajhna. Stotero prošenj za sprejem se mora odkloniti, ker bolniki že danes vsled pomanjkanja prostora na tleh ležijo. Na seji občinskega sveta z dne 31. oktobra je predlsgal vsled tega podžuoan Steadte, naj dovoli občina 10.000 K ca bolnišnico in 10 000 K za hiralnico in to ob priliki cesarjevega jubileja. Predlog je bil sprejet. Pričakovati je, da bode okrajni zastop isto svoto dovolil, kajti dotična zavoda sta v prvi vrsti v prid kmetakemu ljudstvu. Porotno SOdiŠČe V Celju je razpravljalo o pravdi posestnika in piamonoše Job. Droršak iz Šmarja. Mož je v službi poneveril ljudem skupno K 1.133. Zato je bil obsojen na 6 mesecev težke, poojstrene ječe. — V okolici Konjic so se stepli fantje, seveda z nožmi. Pri temu je ranil Štefan Verhovšek Jos. Sittlerja tako močno na glavi, da je ta umrl. Ker je Sattler Verhovšeka prvi ranil, so smatrali porotniki to za silobran in Verhovšek je bil le zaradi prekoračenja silobrana na 6 mesecev obsojen. — Posestnika Korošec in Ribič v Razborju sta imela zaradi nekega dolga jezo na Antona Laha. Zato sta ga enkrat pretepla. Lah ju je šel tožiti. To je njuno jezo še povišalo in sklenila sta, iznebiti se Laba. Korošec je počakal Laha in ga na grozai način ubil. Bil je zato obsojen na 4 leta. Ribič pa na 3 leta ječe. Po sodbi je stopila žena Korošci a svojimi 6 otročiči pred sodnika in prosila milost. Sodnik je obljubil, da napravi milostno prošnjo. Železniška nesreča v Mariboru se je zgodila 2. t. m. Vlak štev. 426, ki je prišel iz Koroškega, je trčil namreč v lokomotivo, ki je tam na progi stala. Obe mašini sta poškodovani. 10 potnikov je bilo ranjenih i. s.: Petrnn, krčmar iz Ribnice, Zinke, iz Bistrice, dr. Ridler, župan Mihelitsch iz sv. Lovrenca, nadučitelj Wankmuller iz Ptuja, kondukter Polzi itd. Samomor. V Radgoni se je v bližini „Ziegen-wirta" obesila neka deklina, ki je baje iz bolnišnice ušla. htotako se je poskusil v Radgoni ustreliti neki .feuerwerker" Božek tamošnjega artiljerijskega polka. Ranil bo je precej težko. V kamri za otrobe parnega mlina firme Scherbaum v Mariboru se je zadušil .partifirer" F. Stecher. Nesrečnež je bil pridni delavec. Padel je skozi odprtino kakih 5 m globoko. Smrt v plamenih. Pred par dnevi je šla radarka Safomon v Hrastniku v potok prati in pustila otroke doma. 6 letna deklica je šla k peči in se ji je obleka vnela. Dobila je v plamenih take rane. da je drugi dan umrla. Uvoz prašičov na Hrvaško je glasom odloka hrv. vlade z dne 7. okt. prepovedan za občine Slov. Bistrica, Rogais, za okraj Brežice, trg Konjice ter za okraja Celje in Ptuj. Vzrok so živinske bolezni. Oko izgubila. Kmetici Urši Sibanc v Neu-hausu je krava pri krmljenju oko izbila. Železniška nesreča. Na postaji Glaslbremse zobne železnice Eisenerz-Vordembera; je padel tovorni vlak čez breg. 19 letni kurjač F. Drechsler je bil težko poškodovan. Komaj so ga še živega iz kosov razbite mašine potegnili. Istotako je 24 letni mašinist Kari Jarburek težko ranjen. Vzrok nesreče je bila baje napaka pri vakum-bremzi. Zlati križ stolnega kapitelja v'. Mariboru je ukradel ivoj čaa bivši mežnar Franc Trček. Zato bode pobožni možakar 4 mesece v ječi čičkal. Pogrešajo kočarsko hčerko Amalijo Pregl iz Pohorja. Dekle je slaboumno, 17 let staro. Zadnjič so jo videli na državni cesti proti Mariboru Iz Koroškega. „o-Mir" — tožen. Kakor znano, je glavno orodje .katoliškega* .Š Mira" laž in psovanje. Vsakdo, kdor ne trobi brezpogojno v črni rog, je izročen najhujšemu obrekovanju od strani tega. farškega lista. Dr. Oblak v Celovcu gotovo ni .nemcur" ali .Nemec* ali ..brezverec". Mož je trdi Slovenec in zagrizen sovražnik Nemcev. Ali nekaj je, — dr. Oblak se ne klanja kranjskemu Brejčeku in farjem. Zato gaje ,S-Mir" parkrat prav po rovtarsko opsoval. Dr. Oblak pa se ni tega dopasti pustil in je šel k sodniji ter tožil urednika „Š Mirovega". Nam je prav, ako se prvaki med seboj tepejo! Še bolj prav nam pa je, da se enkrat pred Bodnijo dokaže, kako topovsko piše tisti list, za katerega no°ita odgovornost monsignore Podgorc in prost Enspieler. Pri ušesih se mora privleči te .gospode* okoli ,Š-Mira* k sodniji, — druge poti ni! Klerikalno ..gospodarsko delo." Koroški črnnhi vpijejo vedno, da se jim gre za „blagor ljudstva* in za ,,gospodarsko delo." Tudi pridi-gujejo „boj proti Nemcem" in proglašajo geslo .svoji k svojim". Na tihem pa se združujejo sami z Nemci in izrabljajo vse svoje gospodarske zadruge v politične namene. To prizna .S-Mir" «am. V svoji 46. številki piše doslovno: „Se važnejše vzroke, ostati z Nemci t zvezi, ima ..Gospodarska zadruga." Ta se ima boriti z mnogimi težavami, ker ima odjemnlce le med Neme i." — Ali razumete ? ,,Š-Mir" prizna sam, da ima .Gospodarska zadruga" odjemalce edino med Nemci, da bi torej brez Nemcev niti izhajati ne mogla. In zakaj izrabljajo klerikalci to gospodarsko zadrugo ? Nato nam odgovori zopet „Š-Mir", ko piše: .Brez zadruge v Sinčivasi nam ni več misliti na uspešne volitve, bodisi v državni ali v deželni zbor; in le posojilnici celovški se imamo zahvaliti, da smo dobili pri Tolitvsh tako častno število glasov." Z drugimi besedami povedano: svoje gospodarske zadruge izrabljajo črnnhi le v politične namene, ljudski denar zapravljajo za p o-1 i t i k o ! B r e z Nemca torej ne morejo izhajati, ali za ostudno gonjo proti Nemcu zapravljajo ljudski denar. Ali ni to nesramnost ? Kaj ko bi Nemci obrnili snlico in ne odjemavali več ničesar od prvaških zadrug ? Ali bi ne bilo to opravičeno ? Ljudstvo, bodi previdno, kam devaš in nalagaš svoj denar! Kako 86 pride v vice! V neki gorski rasi na spodnjem Koroškem se je popravljalo cerkev in pokopališče. V kapeli je bila na steni slika, ki je predstavljala vice. Slika je bila tekom let precej poškodovana. Poklicalo se je nekega znanega slikarja, ki se je spravil na delo, da bi .vice" popravil Pri delu so ga nadlegovali radovedni ljudje. Zlasti je prihajala kmetica Sobnig in prodajala svojo sitnost. Slikarju je končno počila potrpežljivost, ker je kmetica vedno kritizirala in zapretil ji je, da jo postavi v »vice/ Ia res I Ko je bila slika izgotovljena, prišli so soseije in opazili Sobnigovo kmetico kot .verno dušo" v .vicah" naslikano. Kmetica je tekla prestrašeno k župniku, ki pa jo je poslal k slikarju. Precej časa je minulo, da je prišla kmetica zopet ,iz vie." No, Bog ji daj zdravje in upajmo, da bode šla svoj čas naravnost v nebesa, ker je že na tem svetu — „vice" poaknaila.. Poročil se je v Žitarivasi g. nadučitelj F. Kogelnik z nadučiteljevo hčerko gospico M. Richer. Čestitamo! Z roko v mašino je prišel hlapec Valentin Schaunig v Dolah, ko je rezal krmo. Poškodovan je težko. Pri streljanju kamenja na .Pfaftenbergn" pri Kolbnici je bil zidar Pietro Forte nbit. Iz zgradbe pri cvenberškem vijadnktu sta padla 2 delavca 16 m globoko in sta obležale težko ranjena. Utonila je 3 letnaEmicaCjnellaizStampfa. Stariši, pazite na deco! Saški kralj Friderik Avgust je prišel 5. t. v Trbiž na lov na divje koze. V potoku pri Beljaku je utonil hlapec posestnika Steinerja. Pri sv. Magdaleni bo potegnili mrliča iz vode. — 6 — / 12 blazntce pobegnila je neka Atgan iz ar. Martina pri Beljaka. BeljaSka policija je bolnico zopet vjela. Delavce goljufal je neki Jo«. Kosec. Med dragimi je osleparil tndi Torka Taso Spaiej ca 100 K ter pobegnil. Ali slučajno ga je ta t Beljaku zopet srečal, prijel in oddal policiji. Babjeverje. Kmet Simon Wntacher t Forstu je delal' p. k. pnter. Posrečilo se mu ni in zato je vzel pnško ter ustrelil t posodo, češ da bode a tem copernico nbil. O ti babjeverje! Ni čada, da so se duševno tako zanemarjeni kmetje v Laboda izvolili za poslanca enega — Walcherja! Požar. Posestvo Jakoba Mark v občini Medgorje je pogorelo. Ogenj je napravil za 2400 K. žkode. Vpepelil je stanovalno hišo, mlin in gospodarska poslopja. — V sv. Nikolaju pri Feldkirchnu je pogorela posestniku Reich-m a nnn šopa s krmo. Škode je za 740 E. Hlapca Pfeiferja so zaprli, ker slutijo, da je zažgal. Po svetu. . « Cigani umorili so krčmarja v Dirschelu pri Tropavi. Lakota divja v notranji Kitajski. Glasom misijonarskih poročil je umrlo od 1. januarja do 1. julija več kot 2 milijona oseb na lakoti. Farji in judovski denar. Na Dunaju je zapustil judovski rentje Donato Taussig tamošnjim .namiljenim bratom" vse svoje premožeaje, ki znaSaveč 100000 K. Hmhm . . . Veliki gozdni požari so se zgodili v okraju Petrozerry na Ogrskem. Pogorelo je nad 1.000 oralov gozdov. Župnik pobegnil. Laški listi poročajo, da je pobegnil v Ameriko istrski deželni poslanec župnik Kompare. Mož je sicer katoliški duhovnik, ali z neko žensko ima 2 otroka, z drago žensko '1 otroka« in četrti otrok je že „na rajži". Ženski sta župnika tako nadlegovali, da jo je raje čez „veliko lužo" popihal. ■ ■ Boj za farje z orožniki. V Csernovi na Ogrskem bi se imela katoliška cerkev blagosloviti, Duhovnika sta prišla v spremstvu orožnikov, ker se je širila govorica, da hočejo po farja Alinka nahujskani kmetje to preprečiti. Prišlo Je do boja, v preteku katerega je bilo 11 oseb ubitih, 12 pa ranjenih. črni konzumarji. Jože Gostinčar v Ljubljani je bil preje delavec v ,,špinfabrike", potem je prenašal kište v farškem konzumu in naposled je postal — državni poslanec. No, za klerikalce je vsak dober! Ali pred kratkem je očital na nekem shodu g. Novak Gostinčarju, da je 3000 gold, iz konzuma izginilo v časa, ko je imel Gostinčar ključe. Dični ta poslanec je tožil, ali Novak je bil oproščen, ker je doprinesel dokaz resnice pred sodnijo. Gostinčar spada res v družbo ožlindranih iok. O ti smola ti! Grozna nesreča. Na artiljerijskem strelišča t Bourges na Francoskem je eksplodirala 2. t. m. granata in ubila 4 artiljerijce in 1 civilista. 7 oseb je bilo še ranjenih, 3 celo težko. Gospodarske. Nekaj e kulturi vrbe. (Nadaljevanje.) Vrbe naj se sadi tam, kjer ne uspevajo druge rastline in gicer na straneh potokov in rek, ktere sa Večkrat poplavljanje ali pa po travnikih, kteri dajejo samo kislo, slabo klajo in kterih ni mogoče zboljšati zaradi različnih ovir, ter ob jarkih in ribnikih. Glinaste in ilovnate zemlje, ktere v suhem poletju rade razpokajo in stalno močvirni prostori tudi ne ugajajo vrbi. Posebnim vrstam vrb so tudi posebne zemlje bolj prikladne. Vsekakor naj začetnik povpraša strokovnjaka, recimo vodjo kterekoli pletarske šole (v našem ■lučaju na pr. gosp Ant. Ogorelca, nadučitelja pri Sv. Barbari v Halozah) za svet in naj v malem poizkuša z različnimi vrstami ter se tako % lastno izkušnjo prepriča o rabljivosti in lastnosti te ali one vrste. Na vsak način "pa se mora pri izbiranju vrst' ovaževati tttdi.; toy ktera: vrsta se najlaže razpeča. Da bi ae vrbja prevez pridelalo, se ni treba bati, ker je povpraševanje' po pletarskih izdelkih vedno večje in postajajo ti izdelki od časa do časa vedno razljčnejši. tlazven tega je večina teh pletenin malo trpežna, treba jih je-torej vsled tega. vedno nadomesto-vati. Ne malo se porabi, oziroma bi se lahko vporabilo teh vrbnih Sib'c tudi v naših vinorodnih krajih za privezovanje traja, osobito reznikov in Šparonov. Kako je zemljo pripraviti za sajenje ? Prostor, kamor se misli vrbje saditi, se mora 40 do 50 cm globoko prerigolati, jarčiti. Dno jarkov se pa še kakih 20 cm globoko pre-koplje. a ta prerahljena, večinoma mrtva zemlja se pusti na dna. To delo naj se vrši v jeseni, da lahko pozimi zemlja dobro premrzue, kar jo naredi rodovi tnejfo. Kedaj je saditi? bid i ae lahko v jeseni ali rano na spomlad, torej v času, kadar narava počiva. Pri sajenju ne sme biti zemlja več zmrznjena. Na spomlad je saditi, predno pridejo sadike v sok. V to svrho se zri-golani svet preje zravna (planira) Kako je sadike pripraviti ? Sadike je najbolje narezati iz enoletnih, krepkih šib. Dolge naj bodo 20 do 25 cm. Ker se pa sveže narezane sadike ne primejo tako rade, kakor uležane, jih je bolje narezati nekaj tednov preje, kakor ae sadi, ali pa že v jeseni, nakar se zakopljejo v zemljo. Paziti je pri tem, da se ne zaduhtijo ali splesnijo. Nikdar ■e ne smejo rezati, kadar so zmrzle. Predno se sadi, jih je dobro nekaj dni v vodo postaviti, tembolj, ako so bile iz drugih krajev naročene in se ne ve, kako se je z njimi dosedaj ravnalo. Sadi se v vrstah. Vrste naj bodo približno 30 do 50 cm drug t od druge oddaljene, sadike v vrsti pa 10 do 20 cm. Bolj gosto saditi ni umestno, ker to poznejša dela oteži. Redkeje saditi pa ne kaže, ker bi se v tem slučaju šibe — posebno pri nekterih sortah — izvrhovičile, kar jih naredi manj vredne. Priporoča se saditi v trikotni obliki. Na ta način se potrebuje (pri meri 20 X 50 cm) za 1 ha približno 100.000, za 1 oral 57.000 komadov sadik. Sadike je potikati v zemljo nevpično tako globoko, da so konci 2 do 3 cm pod površjem. Da se sadike ne smejo narobe potikati, menda ni treba omeniti. Računi se, da jih en delavec lahko posadi na dan 5 do 6 tisoč. Ktere vrste vrb saditi ? Velike pozornosti je treba pri izbiranju vrst, ker ena in ista vrsta (sorta) lahko donaša precej povoljen dobiček, včasih pa tudi nobene koristi, ker ji ne prija bodisi zemlja ali podnebje ali oboje, ter na ta način izgubi svoje dobre lastnosti. Dobra vrsta naj ima sledeče glavne lastnosti: Prvič mora biti trpežna, da zdrži vsakoletno obrezanje. Drugič mora biti žilava. Vrbe, katerih protje se rado lomi, nisd sposobne za pletarsko obrt. Tretjič mora hiti rodovitna, to se pravi, posamezna sadika mora imeti veliko šib. Četrtič morajo biti te šibe vitke, bolje rečeno tanke in dolge, ter brez postranskih šibic (vejic.) Petič morajo biti šibe, ako so olupljene, lepo bale. Novinec naj se, kakor je bilo že omenjeno, ako mu je le mogoče, ohrne do strokovnjaka za svet in naj poizkusi v malem z več vrstami. Več vrst imeti je zaradi tega umestno, ker letina mnogo vpliva na rast različnih vrst. Letos lahko uspeva ena, drugo leto druga bolje. Kdor ima več vrst, ima torej bolj enakomerne dohodke. K najboljšim vrbam prištevajo konopljenko (Hanfweide — salix virminalis.) Konopljenka se imenoje zato tako, ker so njeni listi podobni konopljinim listom. Ta raste ne le v močvirni in šotni zemlji, ampak povsod. Daje veliko gladkih in dolgih šib. Pomladanski mraz ji ne škoduje posebno. Konopljenk je pa zopet več vrst in sicer so najboljše tiste, ktere imajo rumeno-rjavo, sivo ali rumeno-zsleno barvo, medtem ko se rdečkaste in temnozelene konopljenke rade lomijo. Druga vrsta, katera se priporoča, je mandeljnovka (Man-del weide salix amygdalina.) Tadi ta je dobila svoje ime vsled podobnosti njenih listov z mandeljivimi listi. Dobra lastnost mand;ljnovke je, da so njene olupljene šibice veliko lepše, to se pravi, bolj bele, nego drugih vrst in da je les trpežen, žilav, ter tudi v mokrotni zemlji še boljše uspeva kakor konopljenka. Ima pa tudi neko slabo lastnost in ta je, da te rada zvrhoviči in sicer bolj nego drage-vrste. Kakor konopljenik, je tudi mandelj-novk^eč vrst jnvtudi pri teh. velja, to, kar je bilo rečeno pri konopljenkah, namreč, da so riirrrtnkaste vrste bolje od rjavkastih. Tretja I'vrBta-: v*b bi bila Škrlatkn. . (Purpnrw9id,e;;/— 'salix'purpurea). Imenuje se takoj ker je njeno cvetje, škrlataato.. Spojna se poselimo, po/ tein, da so njeni listi proti konca širokejši. -Šibe so proti , kopcu pri nekaterih vrstah škrlatk tudi rdečkaste. Imamo pat tudioškrlatku,!? rumenim lobjem in te dajo baje bolji dohodek. Kar se 7'.. 0 teea |li šol for. »ribo n ] [čaj tuc ,vce dobi ni de vinu li kakovosti tiče, prekosi skrlatka konopljenko mandeljndvko. Oaa sicer ne raste tako pač pa daje izvratno šibje za pletarsko oi ker so šibe gladke, dolge in skoraj enakomi debelosti. Le* je žilav in čvrst. Skrlatka bolj trpežna kakor so drage vrste bodiii pi mrazu, mokroti in suši. Vse te vrste pa kosi po kakovosti križanka škrlatke in koi Ijenke (salix purpurea + viminalii). Od k>| nopljenke razlačuje se v tem, da ima bolj ritko šibje in bolj čvrst le«. Po listih sta b podobni. Rdečkasti konci šibja pa kažejo na se-rodstvo s škrlatko. Po kolikosti, nazadnje »j konopljenko in mandeljnovko, prekosi pa škrlatko. Zemljo zahteva tako kakor konopljenka. V vejšem času vzbuja pozornost neka vrsta, ki se imenuje amerikanska vrba (salix amerikanij in katera je baje križanka mandeljnovke in ki' latke. Odlikuje se s tem, da se ne zvrhovidi, daje lepe gladke šibe. katere so, ako jih olopi lepše in bolj bele od mandeljnovkinih, ia pa je različni škodljivi mrčesi bojda ne nap; tako, kakor druge vrste. Vsekakor je pa, lir se tiče zemlje, izbirčna, ter se v močvirni zemlji pridelane šibe rade lomijo. Omenjena naj bo hvali neka vrba (Kaspi.chc Weide — aalix pn nosa acutifolia) zato, ker se ta v peščeni zemlji bolje obnese kakor vse drage dosedaj navedene vrste. Njo v boljše zemlje saditi, bi bilo napačno, ker nam donašajo tam druge vrste več dobička. Vrhi te vrbe radi pozebejo. (Naprej prihodnjič). Vinorejci. Pri pregledovanja vinogradov, u ktere ae je dovolilo brezobrestno posojilo ii državnih in deželnih sredstev, se je opazovalo. da nekteri posestniki pri obnovljenjo Vinogradov ne postopajo pravilno. V več slučajih w je namreč našlo, da zasajajo posestniki zrigolu svet s trtno sorto, imenovano „šmarnica." To je ameriška trta, ki sicer rodi neposredno, to jq ne da bi se jo požiahtnilo, vendar pa ta aorta ]ezn ne kljubuje trtni uši. Šmarnico torej uniči trtca uš ravnotako kakor našo domačo trto. Vino ki ga daje šmarnica, spada med najslabše vnt» vina ter radi svojih slabih lastnosti za trgom*) in konzum v širšem obsegu nima pomena. Vinogradniki, ki se poslužujejo pri obnorljenju avojib po trtni uši uničenih vinogradov te slabe aorte, škodujejo s tem postopanjem prvič tamemn tebi, drugič pa tadi svojim soobčanom, ker na ts način spravijo ves dotični vinski okoliš ob dobro ime, kajti vinski kupci, ki potrebujejo dobio vino, se bodo vedao izogibali krajev, kjer ae pri deluje šmarnično vino. Posestnikom, kterim je podelilo brezobrestno posojilo in ki sadijo vj obremenjenih vinogradih šmarnico, le bode posojilo brez izjeme odtegnilo in podelilo drugim F Pozivam toraj vinogradnike, da razmnoževanje in zaiajenja šmarnice opuste in da pri obnorljenju vinogradov rabijo edino le take sorte, ktere priporočajo državni in deželni vinarski strokovnjaki. F. Matiašič c. kr. vinarski inšpektor na Štajerskem. Prvo jajce. Ce nese golobica ali kokoš pno jajce, se včasih zgodi, da jajce ne more naprej. Če ne pomaga mazanje z oljem, ne preostane drugo sredstvo, kot predreti jajčno lnpino. Driska pri kokoših nastane iz dveh vzrokov: zaradi hrane ali zaradi prt hlajenja. Bolne živali. je treba greti in jih pitati s kuhano kašo, ri-žem, ječmenom, Ianenim semenom (1 del semeni, 2 dela vode). Priporočati je tudi, da ee dodene vodi malo železnega vitrijola. priCe 1 ar pričt mora & ino t .tijak tobn l m ino : SI T(.:u Zate ohn Loterijske številke. Gradec, dne 2. novembra: 33, 49, 68,84,25, Trst, dne 26. oktobra : 64, 5, 36, 34.30. Kailjajoče opozarjamo na inzerat glede Thy morati S c i 11 a e, ki je od zdravn kor dostikrat priporočani, sploioo zmini preparat. Trgovine Jehartn Kesa v Celju na kolodvorskem prostora nam priporoča vsakdo, ki jo je le enkrat obiskal. Tam se dobi po izredno nizkih cenah prav lepo blago, robce, striktne stvari, potrebščine za neveste, gotove obleke, bluze, srajce, otrolke voziike,. nagrobne vence itd. Tudi mi priporočamD-to poSteao firmo! Promet, razposillalie trgovine, zahteva apajat, o, kate,«« velikosti nima navadni človek niti' pojma. ,Pbmis':ti je ni tisoče in zopet tisoče komadov blaga, ki morajo kiti nalovit, da te kupcem,, pravočasna, ugodi, Marsijialefl) .bjago.-ima-, zopet ruoe vrste-po velikosti, barvi in muStru. Vsak posamezni komad vsite vrste blaga mora hiU-poaebej numerirta, registriridi,' pri' prodaji fakeiriran;in.izbrisan iz ,«ktediMnih,.registrovt,Kumerir»nje,'4(e v milijone'in.tako se lahko predstavljamo, koliko oseb'io koliko delavske moči'je v tej zalogiipolrebnO. RazpoSiljalna hiSa HUDS, Konrad vsluzbujev zdaj v200,,oseb..; .o SJfe delV;najd članke v letnikih 1907 in 1908.' Hanns Eonradovega katerega dobijo vsi kupci te firme zastonj in poštnine isvalj hiša Huds< l\. demo lepe- I »et.kanaki trsni [dreves, pn n»- j 11 njim-'. — 1« 1 da priredi tud> Lin sicer b»: \ f, Silberbergu pn | jgtadniSk« Soli t !|Zgornji Radgoni; j, Ljutomeru in v >nop-ko-vitkc. & si a s°-^^^^^^^^^^^_ Sk" »tU .8 »PWme ^ I F no- ; Ribnica 24, »■■ Z«. 1 :atora> l2 iu , Skalicu t- ka°a> iviniCarskih sinot. *• I" Lih zavodih prosto *•' dR \ ft tega meseSne I zastarelemu kas ju ^ astmi - P« i grlu hripavost., ettero.^ ^ ? .....*v»em kasliu, ui"cl „„„oi. sis j $&». 0«»«« «£t »astooj i» ""^ Cl Hali ,ino itgassa B, 770 i samo Sel.inechegfl Ptuj nasproti. roes»aS» ■.leda)i*» tteatrn). pimo, pa da iadajo i, kar zemlji bo se-prni-zemlji. eden* pačno, bicka. ; low . v, Zg. «. ?>* b i6 v prTi "vf E, teoretična, ▼• K0/ ^(n samostojne vini- i,Bak udeleženec »pri-itebakolekoYati; vlo. |L januarja 1908 na Leno omeniti, v ka-»C»kib šol misli .pro- na; il0 "M soyalo.BjproSojam' ■ ?radorEc najmanj 16 let star. .8v*IU, -- —b,tip0' J°> C.. * »- "** i sorta, Alt' trtna*^ soie. no ki «io prosilci zavezati,. <»a "8tfr Pl-b uarja- do L decern- • Vmo" * ,■„ «6 poduka, od i svojih K tčpcih ,se pw ■ ,•*..<> rinkler so še cene ■. Wa9ozazimskVca8,»r nizke. To v»m P^ ^ p JU ,ina. Kakor »ano, smoj-------- ------------znano trgovino —------- filijala v Ptuju. • • « lahko priskrbite «e V tej trgovin, s, M*o P ne potre. blago, ^^Jttvmesto.potrn-bajejo,Ako,ma jot' ovopr0. T rAwt& ****** da3alno' Nasi o ni). Kdor j« tujec, Baj vp , tfU. ge n.k0. gar.daotkup.^ kdor ljubi ao- Pciporo5*mo ee «» , veckrat, aob "ako nas le enkrat pose,,. Ptuj, Florianiptatz. aorte, iU sebi, na ta> dobro dobro ■ se pri-rim se »dijo v le po-rngim t zevanje obnov- sorte„ rinarski Spektor eo stane zrokov -ie živali-. :a8o, ri-semena, dodene- llih strokovnjakor. ;1907: 748 staj: 4ei. oiboa g\ag0 iz zlata, srebra Bite nobene ure . I Ure na pcoJol) 10 °" '• ,„._ -d-^HssttSR«*1 .... in Rina-sreka . ■ !_ x,.lK _ ^Vsaki dan sveže; Povojene klobase «■ i. olici - ajem • > na Vi, Koroško. ;itra" | poduka, prinese Te ejtre .Colum- vehke imajo 41 a in »e »r* od notami. Vet kot iobi edino direk- ne: komplet i ote komad 20 h. •e K 3-50, i—, rej. Ni risike! '. denar nazaj. tetju iS Konrad, m, (CeJko). ) na zahtevo 7*1 -»■ , 84, 25.. , 34. 30. v m o m e 1 ■i, splošno. i. prostoru se dobi po ane stvari,. Ike vozičke,. irmo! o. katerega ns tisdrP Žen^iltoc,une)Ud.,P^pi-fS'AmnamBheinr w ^e; „Lepa po n. x"3<> 1JU v Celi« Mil* 5 stolpom mm niU \el^™ VrPo cm. skozi, ^t. okroglo okvirje ^ 5tfnT risto-lironclr. oteži. 8 1 sC«s^rao«^ i Ni mike'- »m??)_ Posije po V Celju na kolodvorom piOBtoru. dične! tksi, ki jo iz- 30 let, se j ti najbolj M i proti ryih OR št. 2. nejo lasje :ranja pra- o boleze* aj bi si ga > premnogo na vsako •oc« naj se 580 vonjji. mutt ■iilrmr- t, tomii-■M •»). Ua^nfJ« komad andntm «■ ka- > ^---------aano ft K. tijska ekaportnahifeje nakupila velike m m 774 Viničar X najmanj tremi močnimi po-__.-;».; m»huriL zaneuiiv, ^cwnMW^I DUAlulld Ululillld «nk,.t Mim»B). M K, Joti Vol t, JEjJ^JP »iou, ki .Trti po »oŠ i> 1 kolfd« i» 1*» tm—ltv» Mv«i]tM ali inar aua), il rizik« upolilja se po povzetju ali naprejplaiihi. Najbolje ae naroči na postni nakaznici. irebno je, da se v narocilnib piamih označi, je-b. s« naroči na povzetju ali po ni di leti v interesu naroiiterja, da naroči pred 16. 'decembrom, ker je pošta po lo. ------.-vu^« ;_ „« »k,,,*^!« uko bite« kot ponavadi. Naroča se pravočasn Razpoiilj: notrr1— Tudi % or i se. po povzetju mi mmr~._____ijbolje se naroči na postni nakaznici. Neobhodno I je, da se v narocilnib pismih označi, je-h ae naroči na po»setju ali po naprejplačilu. I v interesu narefiterja, da naroči pred 16. decembrom, ter j« posla po 16. decembrom I reoblolena in ne ekspedira tako hitro kot ponavadi. Naroča se pravočasno pri: Snarnizavodi / tr Waznlce IT. Martina pri bolnico zopet v j Delavce gol dragimi je oslep 100 K -ter pobe Beljaku zopet s Babjeverje. je delal" p. k. j je vzel puško 1 ■ tem copernic da so se duše v Labndu izvolili Požar. F Medgorje je 2400 K-žkode in gospodar«! pri Feldkirch manna Sapa i Pfeiferja so z Cigani c Tropavi. Lakota misijonarski! 1. julija več Farji ir "pustil Judov .usmiljenim znaSa več 1 Veliki Petrozeny > oralov gozd Župnik pobegnil i župnik Koi ali z neko 1 otroka '; ata župnik. „ velik o hr • Boj Ogrskem vtyi, Duh' . ker se >,, Alinka n je do bo ubitih. I," Črn je bil pi prenašal > je posta je vsak. nekem 3000 g. • imel Gt žil, ali ' dokaz V druž . Gi ; ▼ Bon' gtanat 7 osel ftt Giro kontp pri podružnici avst. ogersk. banke V Gradcu. • priporoča se glede -vsa- "Mmmmaamm , keg-a med hranilnične zadeve' spada- f ,'y .'. j»oega posredovanja, istotako tudi za posreao- . , vanje vsakoršnega popla. z avst:' dgferak. "banko. msBf&mm Strankam se zned j uradnimi, ura;toi, .radovoijno in brezplačno ' '** vsaka zadeva pojasni in "pp vsem vstreže deželnih nasador trt, in sicer: 1. 700.000 _ , - "me, beieguS I s,Pona, bele iei ! ,^»A, wnskm^n, ?a nparib.;Portaiir,, ■ ■; 5sf n--t0^«e8prejmeJvg« fj , . Cepljene * lepo izrezani Sild % ptičjim nastavkom, ko#cenimi številkami in kazalci, kliče vsake */, in vsako uro, 22 cm. visoka, komplet, 2 zlato brone, smrečja oteia, natanko regal. „Scnotten"-kolesje, samo K 8'50.samo okrogla ura s 30 urnim kolesjem (Federzug) 16 cm. skozi K 3'— Ista, ki gre 8 dni Ia kval. 30 cm. skozi K 650 Za vsako uro 3 leta pismene garancije. Vsako leto razpošiljam ' rez 50.000 ur v polno jzadovoljnost moiih p, t. kupce?. '»'To v Avstriji edine \steviio je najboljši . j,;., .dokaz solidiosti moje tvrdke. Tudi naj-■ manjše naročilo se skrbno, efektnira. PoSlje po povzelju prva febrika tfA ttifo ITftVP AT) e. rn k. dv.lif. or r Bra« flAHiv O A. Vil HA M Brili št. 876 Cesko. Glavni moj cenik z nad 3000 podobami poSljem na zahtevo vsakomur zastonj in franko ! 727 jabolčne sadnike (feredejte Aepfeltanme) in (Amerikanische Schiiittreben) proda F. C. Schwab Avenariiis ===== ♦ Karbolineum najbolj! lik za les. Za vež kakor 30 let izvrstno izkazan Toy^mKarMiDfifi. Ayenarias AMSTETTEN Sp. Avstrija. ' Kopi se, v trgovinah: 1 Predstojništvo pekarske za drug-e Maribor in okolica daje s tem svojim dlanoin' sklepI obenega., zbora. z dne ' 23. oktobra t. 1. na. znanje, po katerem se oni ciani/ki ob- '•praznikih kakor: Všehsvetih, JBožieu',. tfovemietu, predpustu, Velifeinoči, Binkošlih itd. darujejo svbjim «,»».',*. zadnja -poštca ali že I i kuntjpm'ali njih družinam denar alt! denarno vrednost Ako bi zažeujeria Trsta] ,: alf sploh katerokoli darilo ali blago pod vrednostjo oddajo', drago .enakft/nadoiBe8t3sj:|K | rednostno v zmislu zadružnih pravil kaznujejo:'.v visokosti ■■■ odločno ^ ne pfepbfa.' *" j ' sto kron za vsaki posamezni, predstojhistvu naznanjeni '■_ Trte se morajo1 po*na;cioikl I slučaj. „5trieeljni" na naroebo se ne • izdelujejo.; i osebno prevzeti, & ''a'e,po-kkim Wilhelm Witlaczil tek°5 ^ ^v*™ 0i" « n I IA Utrl ■Jekleni plugi, km, yolcne I X£&ši3fie za 3s:ošrijo za travo,' deteljo, žitje. Obračevalci mrve, grablje za žetev. PreŠe za mrvo in slamo. Preše za vino in sadje. Hidravlične preše. Mlini za grozdje, „reb!er" za grozdje! Mlini za sadje, brizgalne za trte in rastline. Aparati za sušenje sadja in ;L:,.:L: J'4 zelenjave, - ■' ' - ■"'■'-- 1 izdelujejo i PH. MAYFARTH & Co. Etabliranp Z872. Qpllikov " •BT' Katalogi z slikami, zastonj..'.-i|B naj še p., ..' rwwm 'Gradec, dne 1 0d staj. deželni V »if ™ i „Gopel-Werke" za Jirino; milni za oisoenje iitja, trijerji, rebler za korazo. HAŠINE za REZANJE KRME, (Patent Rolen-Ring-schlager) gre najloj^e. REZ za repo in ..arot'. Aparat za opa-ranje krme, peči s sledilnim kotlom, PUMPE za gnojnico, k( se I —r :• 1 ' "T\ ,r vrtijo In vse druge poljediske mašlne. -"-- ., izdelujejo in prodajajo v najn0»ejjj, jdlilsovanl konstrukciji ^--~,,.,* Co., v.^leS'ktdtrta DUHU 21» Taborstrasse No 7(.| Etabhranp 1872. (pcllifcovaiia z čez 5&0: zlatimi srebrnimi medaljami itd. 1050 ,d>iavcev. •*•'*-''-'• '•' '-' C96.. ' -' —f UitSe zaitophlke In raznrodajaloe. ,.-. ■ Male cene ■ niašine na pa( za kurjavo s špiritom, i -■■ %■ n»sin«!Tiai"<;iupd»inJ • bo :a vodo,*!lan'risokil plelna s Stmlno lampol tonu K 1-50. Ve«jeio«| masjne po K 2'SO.' 3-tfl 6'-v; 7:-, 9-501» siS ^^^^^MiM.i v mojem.: kataloga. 1 pri o—i- v Halozah) za svet in naj7 r tako malem poizkuša Z različnimi vrstami ter se uiko z lastno izkušnjo prepriča o rabljivosti in lastnosti te ali one vršite. Na vsak način pa se mora pri. izbiranju vrstuvaževati tttditp'/'ktera vrata se najlaže razpeča. Da bi se vrbja preveč pridelalo, se ni treba bati, ker je povpfaSevanjeV po pletarskih izdelkih vedno večje in postajajo' ti izdelki od časa do časa vedno različnejŠi P...sn tam., ia wa/!na 'ok nWanm--1- '------«- - oln i>uln> . -WV"-' : ■:■_';''-«, .; ' ' ■• : :''' drage vrste. Kakor korioptjeuin,, ^ ru_. . . novk več vrst ia-,tudi pri teh velja,., ^b, kar je bilo rečeno pri konopljenkah, namreč, da so ;rnrn*nkasfo trste bolje od rjavkastih. Tretja —--■••■• magma. tivomamirra,.2?ik,aslim»1>iek- slJkami 3 eni široka K 4 — :~' " i" " " 6'60 t- in Ar. dr«ri«i! lifcrul, , razposilna iiila Brin •rutoinkaste vrste bolje od rjavkastih. ».„. bila fikrlatkh fPurpufweide- - ,• vrste;.; v*b bi una - a&.riaiK.ii, irurpurjvoiQ.e'"."'r--rDaIiX'pfirpnrea). Imenuje se tako; ker je njeno cvetje.fikrlatasto., Spozna se posebno. pO 'tein, 4» so njeni '—«-• t, •pureaj. imenuje se tafcOj aer je njeno ;rlatasto. Spozna se posebno'; pe "tein, eni listi proti koncu sirokejši. Šibe so izreunu ■■ai.'-i-i . ■' " • ' potrebščine za neveste, gotove oblete, imum, «-4.-, nagrobne vence itd. Tudi irii priporočamo'to postno firmo: ., P.romet. raiposiljalne trROTine, zahteva..»pat«!, o, M^W velikosti nima navadni Človek nitfpojma. -Pomislili je si tisoče in zopet tisoče komadov blaga, ki morajo kiti »aložooi. di se kupcenj,.. pravočasno. ■ ugodi. Marsik»lefl) ,blago.-ima.7,ooet ratoe wstepo velikosti, barvi in muStfu. Vsak posamezni komad vsake vTšte blaga'mora biti; posebej numerintn, regbtririh,. pri' j»tl»ji fakturiranim;izbrisan iz>..,«kladiSčnih.,registrov,-.,Kumeriranjeifpi v milijone" in'tako se lahko predstavljamo, koliko oseb "in koliko _ 9 _ Štev. 24. Edina prodaja Herkules-žepne ure v lepem ohišju z dobro idočim kolesjem, sekundnim kazalcem, še iveti po noči fl 150 Ako ne dopade, denar nazaj. — Na zalitavu pošljem zastonj in frauko pemski ilustr. katalog čez ure in blago iz zlata, srebra, kina-srebra, dele ur, vse vrsti orodij in glazbeno blago. Pamm, Krakova, Zielonag 3. (Avstrija.) Želim kupiti malo posestvo t vietnosti 20 do 2600 goldinarjev tlizo Račjega Pplskave ali Cirkovlke fare. Ponudbe sprejme upravnistvo Štajerca. 777 pridni „politirki" 1 .bigarja" za toTaroo itolcev; se 4) •prejmejo pri dobri plači in brezplač- #£ nim atanovanjn. Kje pove npravništvo % „Štajerca„ 775 aroč Najboljše ure razpošilja syetovnoznana firma T Brftza itov. 87S (fiatko). K 8*80 Nikel-Rementoar ura K3—, Zi»t. Roskopf patent ura K 4-—, z dvojnim manteljnom K 6*80, Remen-toar-ura, črno jeklo, odprta K 4-—, Švicarski zist. Roskopf patent K 6*—, Reg. Adler-Roskopf remen-toar K 7-—, Prava srebrna semen-toar „Gloria" kolesje K 8-40, Dvojni mantelj, kovinska tula re-mentoarK 10-60, Prava srebrna rem. zist. Roskopf patent K 11-—, Z dvojnim manteljnomK 13-50, Konkurenčna budilnica K 2 90 Budili lita 8 zvonca K 3-80, Adter-Roskopf-alarm-budilnica reg. marka K 3*80, Budilnica s stolpovim zvonenjem K 660, Švarcvaldovka K 2-80, Ura-kukaviea K 8-60, Ura na pendelj K 8'60. Za vi ako ara itrogo realni 'iletaa pismena garancija! Poiljs po poviitja ali naprej-plačilu! iriiUu! Izmenjava dovoljena, ali denar nanj! Vsako leto se upošilja od mene čez 60.000 ur T polno ladovoljaoit mojih J t kupcev. — Nad 100 oseb je le zekspedicijo vsak dan pri-ajijočih naročil vslužbenih. Vsako, tudi najmanjie naročilo, •utanko eiektulra najskrtnoje. Ekiport T tm delilo! Osnovano '337. Tisoče priznanjevalnih pisem iz vseh delov svetal Zahte-iijle moj glavni cenik z nad 3000 podobami, katerega dobi vsakdo zastonj in poštnine prosto. 768 S rila Otrokom in odrašenim ™" ki kailjajo zapisujejo zdravniki z najboljšim uspehom Cbymoutel Scillae kot sredstvo, ki odstrani sline, krčni kašelj, pomiri, odstrani pomanjkanje sape. Stoteri zdravnikov so dali že svojo izjavo 0 presenetljivem promptnem vplivu Thvmomel Selila« pri oslovskem kaliju in drugimi vrstami srčnega kaslja. Mr> Prosimo vprašajte zdravnika. "SSa 1 steklenica rie K. Po poŠti franko pri naprej-plačilu 2*## K* 3 steklenica pri naprej-plačihi 7*— K, 10 steklenic M'— H. Izdelovale« in glavni zalogatalj B. Fragner, apotekar c. k. dvorni liferant Praga-III, Nr. 103. C s0 Se dobi v vseh apotekah. O O Pulti u lat »r«»»rjtj izatlovilci ii u t»r»t»«ito mak«. asv*jia•«)• nojem, ktgat* zalogo v koaftkcili, original angleških it«tilt, modnih stotih za Hm«, vsako tli|l za dame, kia.tral, c-Jtlili, atlasovi »lili, crtlri, »Iktll, HaaitlBH, dessini v pralnih Tlaitlib, iiactl za bluze itd. —r<> niikaiii« d laliwtiit *•--— v perilu za gospode, kravatah, rokavic, dežnikih, stotih za površnike, belo blago, robci, aervijete, prti, brisalnice. Prvi takrikatl ko.«p»»lit (Ptl«t) • • preproge, tepihi, koeni, pokrivala itd. • • , Potrebščine za neveste! Hoacf (Resti) čudežno po ceni I Haveloki, vremenski plašči (Wetterkragen), obleke za neveste, venci, rože, gotove bluze, otroike obleke. moj« »kitrtika le uitelU«, ■tja ccic aalilalei Dobro ohranjena opekarna v G1 o b a a n i c i ie da za eno leto v najem. Opeka ie lahko proda, koliko ■e je napraviti zamore. Pojasnila da 768 LQRENC PETRAČ v GLOB ASNICI, Koroško. Sprejmeta se Čevljarski pomočnik in čevljarski učenec poštenih starisev z dobrimi šolskimi spričevali pri čevljarja Janez Teršek na Dolu p" Hraatnikn. 767 Pozor! 5 Slivorica vsake sorte Pivsko žganje (Bierbranntwein) izvrstna roba, se dobi v zalogi piye (Bierdepot) bratov Reininghaus t Radgoni, Murgasse štev. 157. Pekovski ^^^ učenec se sprejme v Schmid-ovl pekarni, Postgasse 8, Maribor. 77° Iščem v dobri okolici ■ • trgovino v najem m Ponndbe naj se pošlejo na Franz Skoberne v Lavamundu, Koroško. „Columbia-kitara-citra" igra vsakdo takoj brez poduka, prinese veselje v vsako družino. Te citre ,Columbia" so 49 V 35 cm velike imajo 41 strun, 5 akordnih skupin in se igra od vsakogar s podloženimi notami. Več kot 100000 *e ->» rabi. Se dobi edino direktno od moje firme. Cene: komplet s Solo in vsem K 11-—. Note komad 20 h. Akordne citre vsake vrste K 3-60, 4-—, 6-—, 7-—, 8-— ia naprej. Ni risikel Izmejava dovoljena ali denar nazaj. Pošlje po povzetju c. in ic. «v. lit. Hanns Konrad, razp. hita glasbenih potrebščin t Irfil« JI«*, $7»,(C«sko). Glavni cenik z nad 3000 podobami dobi vsakdo na zahtevo zastonj in franko. ..., ■ 741 Pozor, gospodje in gospodične! V svoji lekarniški praksi, ki jo izvršujem že več nego 30 let, se mi je posrečilo iznajti najboljše sredstvo za rast las in proti njih izpadanju — KAPILOR. št. 2. Povzroča, da postanejo lasje dolgi in gosti, odstranja pra-haj in vsako kožno bolezen na glavi. Naročila naj bi si ga vsaka družina. Imam premnogo zahvalnic in priznanic. Stane poštnine prosto na vsako pošto lonček 3 K 60, 2 lončka 5 K. Naroča naj se samo od mene pod naslovom PETER JURIŠIČ lekarnar t Pakracn štev. 200 v Slavoniji. Denarna posojila vsake velikosti po 4 do o'/, proti dolžnemu listu z ali brez prti zs jamstva, plača se v reesečnih obrokih v 1—10 let. Brez posredovalnih pristojbin. Pisojlla M realltete po B'/,Q/' aa 30—60 let, največje svote ; večja financiranja. Hitro is diskretne se VMtisvrs i Administracija „Bbrien Ciurier" Bndlmpesta, Hanstpostf ah Porto za nazaj se prosi. ™ VinWiar z najmanj tremi močnimi po-moZnimi osebami, zanealjiv, delaven ia treaen, na vsak način nekaj aemikega jezika zmožen, ae sprejme. Plačilo prar dobro. Nastop službe takoj ali pa mesca svečana. Teč se izve pri ..Štajercu" ali pa pri tfiri R. v Frami pri Račjem. JUg. TitrM. Krasna ilusija! r«*tan« TintTi. Najlepši okrasek božičnega drevesca "mg ki Daj tie manjka t aobeai krs^anaU družini, j* aujo nfentjiaa« briljantno angelsko zvonenje za božične rlrovperp št 1 *<**• iz k,vine ' 6 P»«'»*»"lal aag«|l| 30 oa lUCrCSLC M. 1 vIsMtka. Garanelja za lataaoai faakaijMiranjt. Na najmanjšem kakor aa največjem drSTStm m lahko tako] brez priprar privei«; aa mix« poetavljeno aluii tudi kot namimo zroocnjt. Na gorki peči ruakcijoaira tudi brrz plargena rvtč. Z (orkim zrakom, ki ga povzroči}* S svečo M vrti kolMti«, na njemu pritrjeni klaplji rdarljo aa t zvoacsv is ■rebra« zvonenje prične, U pripravi statu ia mlado v pobožno bolično voljo. Cena a Urtoa.m ia navodilom aa koaud K l-M. i komadi K <■ rt I IS komadi KIV— 4 „ ,,6-BO I M „ „19 — • i. m8'— I *• >. m*>'*0 • „ „12— I 50 „ „ M-— 100 komadov K US'— Štev. 3. Ift« aj.gelj.ke KVOMaj« ia beiieie dreVaie«, posebno lino poni-klaao z vrteaimi oboki za zvonovo, • kranih avttlih srebrnih lameta-rot, ki dajo pri v2ganih svacah kruai reflekl, v kartonu s navodilom K T—. 8 kom. K 5-SO I IS kom. K S0S6 4 „ „ Vn I Si ,, 3950 0 ,, „ 10*ft0 j M ,, ST.W t „ „ tS-W I 50 „ „ 77-50 100 kom, K 160*—. Najnovejši okrasek za božično drevesce iz ■falfi3 l* kom* "ortirano, dobro • aDRlam T kartona zavito po v*!i-kosti Is Lijelovaajn predmetov po K —'40, —•«, —'TO, —'SO, 1*—, 1-jfJ 1-50, r—. « kom. v kartona po velikosti in izpeljavi po —"75, —SO, 1-—. 1-SO. Laaiet* (anjeliki laji), srebro ali zlato, kuvert K —10, •rekavi dret 100 kom. K —so. v.-rige U steklesu krogelj, 1 ta pol do S m dolge. o velikosti krogelj K —-«0, —'», v*o, iw veča ia drevetee, s* kom, v kartonu K—'50, večje ti komadi v karteaa K —'M, držaji u ■vede tact K —'tO. 5 V pan prava sTteanka Keekeir 9 »rin fdtat.Mjn iwaBiaj ara x maaivaim sebdmai svieanUai kolesjem v pravem, t vantvene plombe ouiačenim mkinastim obiljem, sanir- Ckvov, ki gre M ur (ni Uurna ura), ii pozlačeni kazalol, najnatančneje refuliraua, S letna garaserja komad I I'—, S kom. K 14 —, i aekandnlm kazakesa K «■—, S kom. K 17-—• Ksjeegatejš* libera v alavaeai ka-talera. Štev. TSSt. Perfssl iz eaegB koaa evttlo raJRvega aafiaa-uana, 4 predalov, veliki prostor za plašila, zapre se aa notranje paro. niklnaeta ključavnica. 9 cm dolgi, g ca škrati K l'35. Štev. TSOS. Ceai, dobri portemezrA iz enega keen sladkega umu a Ia. klap-narei iz govejega osna, 4 predali u prostor za biljete, I zapori 9 cm dolgost 8 cm siiekoet K 1*60. »atJ*lsorts*nis»poK l1«. 910, S-40, 1-10, S-50, S'M, 4S0 in višje. ZabteTajtfl katalogi T\ v • v «i Vsak p. t. kapee, k) napravi v caeu.ed 1. aep- KA71«0nQ llPfllTinO tentbra do 50. novmbra piim«uo rmočiJo na- mm* premijd ^^s^^^^^ Blco, U iTsti po nocf ia 1 k.ltd*r ia ISO«. Iisseajav« isvaljeaa ali isaar auaj, al rizik« I Razpošilja se po povzetju ali naprejplačiru. Najbolje se naroči na postni nakaznici. Neobhodno pol rebno je, da se v narečilnih pismih označi, je-h s« uroči na povzetju ali po naprejplačflu. Tudi lezi v interesu narofitelja, da naroči pred 15. decembrom, ter je posta po 16. decembrom ■ 1"» siri K In >•■•■« in *>■> at.a.Jiu lain i 'I i Vr.4 »'»—— i "' »T^__l________-----—__________' i preobložena m ne ekspedira tako hitro kot ponavadi. Naroča se pravočasno pri: Prva tovarna za ure v Mostu Hanns Konrad c. in k. dvorni liferant v Mostu (BrUx) štev. 1931 (CeSko). ZahUrajl. moj iajnse dobi A Kaj si čiovck le poželi ^ Blago je čisto frisno A Id cene zelo nizke. Brata Slawitsch v Ptuju 106 priporočata izvrstne šivalne Stroje (Nahmaschinen) po sledeči ceni: Singer A . 70 K — h Singer Medium90 , — , Singer Titanial 20 , — , Ringschifchen ........140 „ — , Ringschifchen za krojače . . . ; 180 , — , Minerva A..........100 , — , Minerva C za krojače in čevljarje 160 , — , Howe C za krojače in čevljarje . 90 , — » Cylinder Elastik za čevljarje . . 180 „ — , Deli (Bestandteile) za vsakovrstne stroje. Najine cene so nižje kakor povsodi in se po pogodbi plačuje tndi lahko na obroke (rate). Cenik brezplačno. 106 Božična premija! Zastonj! Cisto zastonj brez vsacega plačila! dobi vsak čitatelj tega lista železniško budilnico, ki »veti, ali pa Roekopf-uro z verižico, ako vpošlje ta inzerat in ako je naročil v (asu od 1. okt. do 1. decembra blaga v vrednosti 40 K-Zahtevajte torej takoj moj nov katalog s 5000 slikami zastonj in poštnine prosto glede blaga iz zlata in srebra in ur MAX BiJHEL, Dunaj, IV., Margaretenstr. 27. Domača pijača ■Kopna « „M8Stin" d« bvrstno pijačo in j« t» najboljše nadomestilo n pristni sadni mošt ,JaWin" je sestavina naravnih substanc m vsled tega neškodljrv tor vpliva to pi-pfti na človeka oživljajoča in pospešuje prebavo 300 I. te pijaoe narejene i .Mostin" atone 4 fl. 80 kr. »Moatin* se dobi pri Janeze • *c h, špecerijska trgovka, Maribor, Koroška ■lica 29. m Meščanska parna žaga. Na novem lentnem trgu (Lendplatz) v Ptuju ■raven klalnice in plinarske hiše postavljena j« nova parna žaga vsakemu v porabo. Vsakemu se les hlodi, itd. po zahtevi takoj razlaga. Vsakdo pa sme tudi sam oblati, vrtati in spahati i. t. d. 68 Razpošiljatev solidnih čeških rzm glazbenih inštrumentov po najnižjih labrii-nih icnah. 691 ..,-.v..t M ,lr. t.,H -)b.U.. G1(,som moiih dol(J ftaa in cma in se tudi popravljanje vsakovrstnih inštrunient« prevzame. MS l'm*kei>r*tni otročji at*db.1tiat keljii »ploiaoiisBi ii rUmliru. Naslavlja naj t ni lakarnarja A. Thierry i Pripis* Zalog« po skoro vseh lekaraah. Ksjja ioe • tiso&iirmih sahvahlib pium a- ■tonj in poatnine prott«. 2 i Mladi trgovski pomočnik in trgovski učenec se takoj sprejmeta t trgovin z mešanim pri Stjepan OllfC-n > Prfgradi. elika zaloga ■ oblek za moške in ženske, za otroke tsakr; starosti. — Zimeke ženske jopce (Uberjacken) po fl. 5—, 6—, 7— 8'—, 9— 10-/e kupi najugodneje v novi veliki trgovini Johann-a Koss v Celju na kolodvorskem prostora. Jtdajatelj m ediovoini urednik: Kari Linhart tiak: W. Blank« v Plnja