Kmečka trgovina Vlada hoče zvišati cene kmetijskim pridelkom Naša vlada je lzdala več ukrepov, da se učvrstijo cene kmetijskih pridelkov v državi. Izvršila bo potrebni nakup živil za rezervo, obenem je pa izdala protidraginjsko uredbo, s katero hoče preprečiti neupravičen dvig cen predmetov, ki jlh kmet kupuje. Država bo odkupila za potrebo drzave in vojske potrebne količine prldelkov na samem tržišču. Odkupijo se znatne količine pšenice, ovsa, koruze, masti, čebule, v drugi etapi nakupa pa tudi drugi kmetijski pridelki. Obenem se bodo ustvarile že pred zimo potrebne rezerve za pasivne kraje, da se tako tem krajem zagotovl prehrana pod ugodmmi pogoji. Z odkupom na tržiščih se bo vplivalo na zboljšanje cen. Z vsem tem hoče vlada preprečiti prehod kmetskih pridelkov v roke onih, ki bi radi s tem, da bi sedaj zbili cene CLsto nizko, pozneje, ko bi pa aastalo povpraševanje, pa bi vae drago prodajali. Vlada je to storila radi trenutnega zastoja v svetovnem prometu in zaradi nerednih prometnih razmer na nekaterih straneh naše meje. Kmetski proizvodi so danes suho zlato, za katero se moramo brigati vsi in vlada je pri tem dala lep zgled. Švica hoče kupovati pri nas živino in meso Zaradl vojne v JEvropi je tudi Švica odrezana od stevilnih držav, a katerimi je kupčevala. švica ima veliko industrijo za mesne izdelke, za katero potrebuje mnogo goveje živine. To je pred izbruhom sovražnosti v Evropi dobavljala v velikl množini Iz Danske in drugih skandinavskih držav. Te dobave so se vršile v glavnem preko Nemčlje, kar je pa sedaj radi vojnega stanja v Nemčiji onemogočeno. švica bo to, kar je sedaj kupovala na severu, nabavljala na Balkanu, v prvl vrsti v Jugoslaviji. Posebno se švica zanima za uvoz mesa starejše živine, predvsem bikov in krav, kar bo prišlo nam zelo prav, ker je ravno te žlvina na sejmiščlh precej, saj je doslej nihče nl v večji meri kupoval. Poleg živine in mesa bo Švica kupovala od nas še psenično moko. Zadeva povečanja izvoza v Neničijo se te dni razmotrlva v Beogradu v okviru stalnega jugoalovansko-nemškega gospodarskega odbora. Toda pri tem so težave, kajti z vojno so začele prlhajati nemile spremembe pogojev za nakup na veliko. Ni več starega kredita, zavrnjene so vse stare obveznosti, neveljavni so poatali »klenjeni zaključki in zahteva se gotovina. Pomorska vojna otežkoča trgovino. Trgovske ladje vojujočih se držav potapljajo, plovba je nevarna in tvegana ter povzroča težave pri nabavi kolonialnega in čezmorskega blaga. Italiji in Romuniji moramo blago takoj plačati z našim blagom, ostalim državam pa že pred prevzemom v denarju. Zato tudi mi ne moremo postopati drugače, kot da za blago zahtevamo plačilo takoj, to je pri prevzemu. Ker so naše blago Nemci plačevali s svojim blagom, kar sedaj radi vojne ne morejo takoj storiti, ni izgledov, da bi se izvoz v Nemčijo dvignil. Nemci bi sicer radi, da bl jim naša država dajala blago samo na njihovo zagotovilo, da bodo plačali pozneje z blagom, toda mi na to ne moremo pristati, kajti gospodarstvo Jugoslavije ne bo dajalo drugi državi kreditov v blagu. Če nam bo torej Nemčija mogla takoj dobavljati koks, jeklo, stroje, bombaž, 36 bo naš izvoz v Nemčijo povečal, drugače pa iz te moke ne bo kruha. Hmelj Vnovčevanje letošnjega hmelja se v Savinjski dolini nadaljuje in se računa, da je 40% letošnjega pridelka že prodanega Cene so precej stalne in se plačuje kilogram hmelja po 36 do 38 din, lepo blago pa izjemoma tudi 40 din. Največ povpraševanja je po lepem, kakovostno dobrem blagu. KupCija 3 hmeljem je oživela tudi v Vojvodini, kjer se plačuje boljše blago po 25 do 32 din kg, najboljše izjemoma tudi 35 din kg. V Vojvodini so baje prodali že okrog 70% letošnjega pridelka. Da ima vojvodinski hmelj razmeroma tako dobro ceno, je vzrok v tem, da je letos izredno lep in da se ga je pridelalo manj kot pa prejšnja leta. Kar se ti«e druglh držav, zaradl nestalnosti vaIut (vrednosti denarja vojskujočih držav) cen« ni mogoCe prav preračunati na naS denar, zato Je primerjava težka. Glavno pa je, da je oživela trgovina z naJsim hmeljem in da so izglsdi za lzvoz naSega hmelja dobri. Gospodareke zanimivosti 120 vagonov svinjske mastl, mesa in drugih meanih izdelkov bomo poslall na Cesko-Moravsko. Pred Izbruhom vojne se je dogovor nanašal na 150 vagonov. Radi težav v plačillh ter železniSkem prometu ae je bil promet s češko-Moravsko skoraj popolnoma ustavll. Radi skoka cen in radl gornjih neprilik se je moral prejšnjl dogovor obnoviti tako, da ao se pri tem upoštevale koristi naših izvoznikov. 2000 svinj prodamo vsak teden na dunajskem trgu, v ostali Nemčiji pa samo 200. Na Slovaško pa bomo tedensko lahko prodali 10 vagonov svinj Zavod za pospeševanje zunanje trgovine se bo odpravil, kakor je izjavil trgovski minister dr. Andres. Namesto njega se bo osnovalo ravnateljstvo za zunanjo trgovino, ki bo imelo sledeče posle: izvoz, uvoz, carine, gibanje cen v državi In v tujini, promet blaga po železnici in vodi, devizno (denarno) politiko in vse posle, ki so zvezani z zunanjo trgovino. Vsi Nemci bodo enaki, ne sicer po značaju, pafi pa po obleki. 2enske obleke bodo preproste in enotne, prav tako tudi moške. Blago bo seatavljeno iz 60% volnenih odpadkov in 40% rastlinskih vlaken. Da bi se ženske še oskrbele z obleko, stoje pred trgovinami v dolgih kolonah in čakajo na postrežbo. Toda pri tem jih dostikrat preseneti policijski voz. ki vse ženske pred trgovinami pobere in jih zapelje — lupiti krompir za nemako vojsko. Krompirja lma namreč še dovolj, dočim pride kruha le 2 kg tedensko na osebo. , Cene goveje živine Voli. Maribor debeli 3.75—5 din, poldebeli 3.25 do 3.75 din, plemenskl (junčki za vožnjo) 4 do 5.50 din; Ptuj 3—4 din, Slov. Konjice 4—4.50 din, Radovljica prvovrstni 5—5.50 din, ostali 4.50 din kilogram žive teže. ¦ Biki. Maribor 3.2;—4.50 din, v Ptuju pa 3 do 3.50 din Ug žive teže. Krave. Maribor klavne 3.50—4.75 din, plemenske 3.50—4.75 din," klobasarice 2.25—3.25 din, molzne 3.75—5 din, breje 3.25—4.50 din; Ptuj do 3.75 din. Slov. Konjice 3.50—4 din, Radovljica 4 do 4.50 din kg žive teže. V Mitrovici na Hrvatskem so pa bile krave mlekarice 1800 do 2500 din komad. Telice. Maribor 3.60—4.75 din, Ptuj 3—5 din, Slov. Konjice 4—4.50 din, Radovljica 4—5 din kg žive teže. Teleta. Maribor 4—5.50 din, Slov. Konjice 4 do 4.50 din, Radovljica 7—8 din, Mitrovica 5—5.50 din kilcgram žive teže. Svinje Plemenske. Maribor 5—6 tednov stare 60 do 75 din, 7—9 tednov 80—110 din, 3—4 mesece 130 do 210 din, 5—7 mesecev 270—390 din, 8—10 mesecev 395—490 dln, eno leto stare 680—870 dln komad; 1 kg žive teže 6—8.50 dln. V Ptuju 80 bili mladi pujski 6—12 tednov stari po 50 d« 140 din komad, kg žive teže 6—6.25 din. V Mltrovici na Hrvatskem so bili odstavljenl prasot (odojče) po 50—100 din komad. Pršutarjl (proleki). Ptuj 6.50—7.75 din, SlOV, Konjice 7 din, Radovljlca 8 din kg žlve teže. Debele svinje (špeharji). Slov. Konjlce 8 (U» Radovljica 9.50 din kg žive teže. Konji V Ptuju so lepl konji dosegli 4000 dln komad V Mitrovici na Hrvatskem so blli prvovratnl ko« nji po 3500 do 4000 din komad, dobri tekaftl, ta je bolj laJiki konji po 1500 do 2500 din komad, stari, slabotnl, bolehni in z napakami ao pa bili okrog 1000 dln komad. Trane oene žlto. Pšenica 150, rž 150, ječmen 125, koruza 125—150, oves 100, proso 200, ajda 125, fižol 200 do 300 din 100 kg na mariborskem trgu. V Radovljici pšenica 200, JeCmen 180, rž 190, ovea 190, koruza 140, fižol 200—300 din 100 kg. V Sl. Konjicah pšenica 200, ječmen 175, rž 200, ov«i 150, koruza 150, f ižol 200 din 100 kg. Krompir. Maribor in Ptuj 75, Slov. Konjice 90, Trbovlje 125, Radovljica 100 din 100 kg. Krma. Seno: Maribor sladko 70—80 din, klslo 50—65 din, Ptuj 50—75 dln, Slov. Konjice 40 din, Radovljica 60 din 100 kg. — Detelja: Maribor 80, Slov. Konjice 60 din 100 kg. — Otava: Maribor 75—80 din 100 kg. — Slama: Maribor 35—40 din, Slov. Konjice 25 din, Radovljica 30 din, Ptuj 25 do 30 din 100 kg. Med. Slov. Konjice 16 din, Radovljica 20 dip kilogram. Grozdje. Maribor 3—5 din kg. Vino. Okolica Slov. Konjic navadno mešano 4 do 5 din, finejše sortirano 6—7 din liter pri vlnogradnikih. Sadje. Jabolka: Maribor 2—4 din, Slov. Konjice 0.50—1.50 din, Radovljica 1—2.50 din kg. Hruške: Maribor 3—5 din, Slov. Konjice 1.50—2 dln, Radovljica 1.50—2 din kg. Breskve 3—8 din kg, maline 4 din, borovnice 2 din, brusnice 8—10 din, šipek 3 din liter. Drva. Slov. Konjlce 70 din,- Radovljica 90 din kubični meter. Volna. Radovljica neoprana 25 din, oprana pa 35 din kilogram. Kože. Slov. Konjice svinjske 6 din, telečje 1C din, goveje 8 din kg. Sejmi 9. oktobra svinjski: Središče; živinski in kramarski: Sv. Krištof — 10. oktobra tržni dan: Dolnja Lendava; svinjski: Ormož; živinski: Maribor; živinski in kramarski: Rajhenburg, Vuzenica — 11. oktobra svinjski: Celje, Ptuj, Trbovlje — 12. oktobra tržni dan: TurnišCe; živinski in kramarskl: Teharje — 13. oktobra svinjski: Maribor; živinski in kramarski: Kapla — 14. oktobra svinjski: Brežice, Celje, Trbovlje.