St. 101.
Trstu, v sredo 19. decembra 1883.
Tečaj A
Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko.
»V rti*«* |B mi«.
»EDINOST« izhaja 2krat na teden vaako aredo in takote o poludne Cena za vse leto je « gld., za polu leta 3 gld.. za četrt leta \ gl<t. B»0 kr. - Po-mmezn«* Številka dobivajo pri opravniStvu in ▼ trafikah v Trata po kr.. v Gorici iri v Ajiivijjliil po A kr. — h'arocnine, reklamacije in innerate prejema OpravniStvo »via Zonta 5.«
V»1 dopisi ae poSiljajo Uredulitv« »via Tarrente« »Nuova, Tipografla;« vaak mora biti frankiran. Rokopisi Drez posebne vrednosti i« ne vračajo. — Jmeratt (razne vrnte naznanila in poslanice) se zaračunijo po pogodbi — prav cenć; pri kratkih oglasih z drobnimi črkami se plačaje za vsako besedo 2 kr.
26.000 brezpravnih Slovencev!
Tako je namreč sodil sinoči naš mestni zbor, tako je sodil tudi g. Burgstalier, človek, ki berači mandate vedno mej Slovenci, in ž njim Se marsikateri desničar, ki se prav za prav ne zaveda nače), katera si je postavila ta desnica, namreč avstrijskih načel, in ki tava, kakor brla-vica mej enim in drugim načelom. Ali t* sodba je le začasna in k sreči izrečena po moieh, katere vodi ali strast, aii pa neko znano lovljenje. Žalostno, a resnično! Sinoči je bila seja mestnega zbora, In na dnevnem redu je stala tudi peticija 1428 slovenskih očetov iz Trsta, kateri so prosili v slovenskem jeziku, naj jim mestni zbor dovoli par ljudskih Šol, v katerih se bodo mogli njih otroci učiti v materinem jeziku.— Da bi nihče ne zve. del, kaj se bo godilo v mestnem zboru, naznanilo je mestno županstvo 6. točko dnevnega reda na tak način, da se je moglo le slučajno zvedeti, kaj je prav za prav na dnevnem redu. 6. točka dnevnega reda se je namreč glasila:
»Predlog mestne delegacije o prošnji gospoda Schivitihoffen-a.« Ta gospod je nehote postal imenitna osoba, ker za njegovim imenom se je skrivala ona oso i o-polna peticija, katero so toliko časa »paj-cali« na magistratu in v velikej zadregi so gospodje od magistrata prišli na dobro misel, da imenujejo le enega onih prosilcev in ne peticite po njenem zadržaju, -češ, da bode potem peticija zakopana brez vsacega hrupa. A to se tem gospodom vendar ni posrečilo popolnoma.
Včeraj ob 6. uri zvečer se je zbralo pred mestno hišo več sto slovenskih očetov. ki so podpisali peticijo, in napolnili fio k malu galerijo tako gosto, da ne bi bila mej njimi niti Sivanka padla na tla. — Mestni očetje so debelo gledali, ko so videli toliko novih obrazov na galeriji (navadno prepeličarjl obljudavajo galerije mestne dvorane.)
Pride na vrsto 6. točka; mestni tajnik čita predlog mestne delegacije, da se namreč peticija vrne g. Schhuiizhotfen-u, ker je pitana v jeziku, ki ni jezit magistrata, in torej nerazumljiva mestnim očetom. —
Ko ljudstvo na galeriji sliši ta predlog, postaja čedalje bolj nemirno.
Prosi za besedo poslanec gosp. lv*D Nabergoj. — Pred vsem poudarja, da se čudi predlogu delegacije, ko je vendar
Podlistek.
Cecilijansko petje.
Z dežele na Primorskem, 13. dec.
Moj dopis v 95. listu »Edinosti«, govoreč mej drugim o cecilijanskem petji, naše! je odgovor v goriške »Soče « 49. listu.
»Sočin« dopisnik je udaril na visoko. Pravi nam, koliko ie on mimo svojih prednikov — starejših učiteljev — storil v prospeh lepega petja v šoli in zunaj sole. Človek bi mislil, da se je pojavil v tem samohvalnem dopisniku velikansk meteor na obnebji novodobne naše glashe. Vendar oglejmo si njegovo »glasbeno teme Ijitost « od blizu, da ne bo mislil, da nam je »sapo zaprl«.
»Cecilijansko petje ni v duhu natega naroda«, pisal sem jaz. A na to klikne »Sočin« dopisnik: »Rad bi vedel, zakaj ne? Gospod dopisnik bi moral vedeti, da se je? našemu narodu uže toliko priljubil in vkoraninil »Riharjev slogu, da ga bo teško izruti. Rajni G. Rihar je hit glasbenik, ki je znal za pravo narodovo struno prijeti; večina njegovih pesnij je v rabi po vsem Slovenskem, postale so Riharjeve skladbe narodne. To je neovržljjva istina In naj se makar Še toliko, kakor je istinito, piše zoper tega cerkvenega skladatelja!
slovenski jezik v Trstu drugi deželni jezik. in ko je znano, da je delegacija v poprejšnjih letih uže večkrat dobila slovenske prošnje, pa jih vedno prestavila in prinesla v javne seje v italijanskej prestavi. Rekel je nadalje, da slovenske prošnje mora mestni zbor prejemati, da ga k temu sili postava sama.
A da se ne bo mislilo, da so Slovenci neuljudni in nepotrpežljivi, prinesel je sohoj natanjčno italijansko prestavo slovenske peticije in je vsled tega izrazil nado, da ne bode zbor vendar tako brez* obziren, da sprejme predlog delegacije.
—	Prešel je potem na meritorično stran peticije same, rekel je in dokazal s postavo in Btatistiko v roki, da Slovenci imajo popolno pravico do slovenskih šol v Trstu, in da mu teb ne more odrekati tudi mestni zbor. Rekel je nadalje, da bi bil čas, da bi v Trstu nehali prepiri mej obema domačima narodoma, ker ti prepiri bodo gotovo Škodovali prihodujosti Trsta.
—	čudil se je liberalizmu levičarjev, ki zavračajo nemške spise, pa sami prav enako krivico delajo Slovencem. Dokler ne bodo pravični tudi Slovencem, nemajo pravice, pritoževati se, ako se jim vsiluje gsrmanizem. Dokazal je nadalje, da liberalizem onih, ki branijo Slovencem narodne pravice v Trstu, enak je liberalizmu ustavovercev, ki je uže faliral. — Rekel je, da se igrajo z ognjem, ker Slovani niso le v večini na Primorskem, kateregA središče in glavno mesto je Trst, ampak da so v večini tudi v Avstriji in da drugi bratje Slovani ne bodo gledali pasivno, kako bode peščica Italijanov zatirala na stotisoče njih vernih bratov, dobrih Avstrijcev. in konečno jim je vrgel rokavico, sklepajoč blizo tako-le: »Vi nam boste še nekoliko let kratili naše pravice, ter nas zatirali, vi zavrzite nafto prošnjo, a znajte, da nas 8 tem ne potolažite, Še manj pa oplašite; Slovani v Trstu ne bodo nikoli več trpeli tega jarma, delali bodo na vse kri pije in pri vsakej priliki, dokler se jim ne zgodi pravica.«
Predlog njegov seje glasil, naj mestni zbor peticijo s prevodom vred izroči šolskemu odseku v preudarek in poročilo.— Ko je Nabergoj, katerega dolg in lep govor prinesemo prihodnjič, končal, zaorila je galerija tako krepak »Živijo,« »Dobro«, da so se stene dvorane tresle In da so mestni očetje, ki niso navajeni na zdrave, krepke glase na galeriji, kar strmeč gledali občinstvo nad njimi stoječe In na stotine broječe. — Tudi mej govorom je ljudstvo večkrat z »dobro«-klici segalo v
f besedo g. Nahergoj-u, karje dokaz, da je osrčllo njegove besede in da jih je srčno ' odobravalo.
Za Nabergojem se oglasi še g. Nad-Ulek in omeni na kratko, da skoraj m mogoče misliti, da bode večina zbora tako brezpravnega čuta. da bode kontu-tnacirala 26.000 Slovencev v mestu Živečih in nasianjajočih se na čisto slovensko okolico, da bi bilo to neprevidno in Blabo na vsako stran. — On torej podpira predlog g. Nabergoja.
Župan vpraša, ako želi še kedo besedo; a nobeden se ne oglasi, vse molči.
Zupan stavi potem na glasovanje predlog delegacije, da se namreč vrne peticija g. Albertu Živcu pl. Schiwitz-boften-u. Nabergoj protestira proti temu, in reče, da peticije ni izročil Živec, ampak politično društvo »Edinost« (na galeriji hrup). Župan hiti k ljubu ugovarjanju Nabergoja z glasovanjem, kakor bi ga kaj žgalo pri petah. — Velika večina ostane za predlog delegacije. — Obsedeli so le: Nabergoj, Nadlisek, Pagan in Še par drugih. (Dejaka ni bilo v seji.) Precej po glasovanju poprime besedo vladni za-stopniK, dvorni svetovalec, vite t Rinal-dini, in Izreče v imenu vlade, da je toliko delegacija, kakor tudi večina zbora 8 tem. da je vrnola slovensko prošnjo, ravnala proti pravici in postavit ker slovenski je lik je tudi priznan deielni je\ik i* vsi uradi tržaški, tudi magistrat, so po postavi mani. sprejemati slovenske vloge.
Mestni očetje so se mej to Izjavo debelo gledali, a galerija je zopet zaorila: »Dobro 1 Tako jel« — Stvar je bila 8 tem končana in blizo 250 mož je nakrat demonstrativno zapustilo galerijo. — Po mestu pa se je Še dolgo Časa odmeval klic: »Živijo Nabergoj!« — Kakor se sliši, nagovarjaliso po seji župan in drugi, mestni očetje g.Nabergoja, naj peticijo z italijanskim prevodom precej zopet vloži, da se zdaj sprejme; a Nabergoj tega ni hotel in je rekel, da se mora Še posvetovati svojimi političnimi prijatelji, ker veČina teh bo gotovo menenja, da se terja, da starešinstvo mora sprejeti prošnjo v originalnem slovenskem tekstu 1
»Jacta est alea!« Kocke so na mizil Boj je začet, in kakor je poslanec Niber-Roj v izvrstnem svojem govoru poudarjal, mirovati ne smemo in mirovali ne bomo, dokler se nam ne zgodi pravica, a poza bimo tudi ne naših »dobrih prijateljev« 4 la banski lord.
Gospod dopisnik se moti. Če misli, da sem jaz zoper cecilijansko petje. Priznavam njegovo vzvišenost; a Slovenci pač še nismo na onej stopinji pevskega razvoja, da bi ga mogli dostojno gojiti. Zakaj ne, povedal sem v svojem "dopisu v 95. listu »Edinosti«. Se enkrat trdim, da se utegnejo s časom razmere spromeniti. in i njimi našega naroda okus; to je, mi bomo v glasbi napredovali in se s časom vspocobimo za gojitev vzvišenega cecili-janskega petja. Ako se cecilijanske skladb" dostojno ne izvršujejo, potem postanejo pravi »monstrum«. V tem obziru ima prav prof. Heinze, pišoč: »Gleichwie der rohe Diamant aber erst durch den kiinstiichen Schl'ff i n seinen herrlichen, prachtvollen Farben strablt, so auch werden jene Ge-siinge (cecilijanske) erst bei gutem, ver-standnis"voIlem Vortrage ihre Kr ft, ihre SchonhHt, ihre grossartigen und erhabe-nen VVirkungen auf das Herz nnd Ge-miith anssern. Was far den Diamanten der Schliff, das ist fdr diesen Gesang der Vortras.
Gosp. dopisnik zdaj ve, zakaj ni cecilijansko ppt|e v duhu našega naroda in zakaj ni pri nas izvedljivo. Ker je resno, tožno, enolično, postane celo istinito »aseh■ grau«, (kakor to petje imenuje nek slaven theolog), ako se dostojno ne izvršuje. »Sočin. referent, kateri je vprašal, zakaj ni cecilijansko petje v duhu našega naroda, pripoznava nekaj vrst niže — ubi logica
est, mi care amice? — da ono sicer ni v duhu našega naroda, pa v cerkvenem l A jaz si dovolim opomniti, da cerkveno petye, ki ni v duhu našega naroda, gnalo ho preje ljudi >t cerkve, nego v cerkev 1
S tem ni rečeno, da odobrujein po-skočnice v cerkvi: največi nasprotnik sem jim; pa ne odobrujem tudi preranega vsiljevanja cecilijanskega petja, za koje nismo Še zreli. Zdi se mi, da je srednja pot najboljša pot. In zato bode dobro, da se držimo onih skladeb, ki delajo sredino mej moderno in cecilijansko glasbo. T&ke skladbe prijajo duhu našega naroda in so mu tudi najbolj prikupne. Sploh je cecilijansko. reete: gregorijansko petje, — ker papež Gregor Veliki (f 604 1.) smatrati je kol pravi ustanovnik tega petja — najbolj cveto v 16. in 17. stoletji; potem je pa bolj in bolj padalo, in ne vem, če se še popne do nekedanje »zlate dobe«.
Gospod »Sočin« dopisnik me kara, češ, da čestim preveč nemškega »moloha«, in mislim, da »Slovenec« mora ostati tam, kder je. Zopet lehko zatrdim g. dopisniku, da sem gotovo tolik narodnjak, kakor on; a princip moj je ta, da se ne sine zaničevati in sovražiti ljudij družili narod-nostij, kateri nam ne želć slabega. Jaz črtim le one Nemce, kateri so nam sovražni; a ne vem, ako bi bilo kristijansko, ako bi Črtil tudi one blage raprezentante mej njimi, ki so prijazni vsakej, in tudi naš'jj narodnosti I
Nova obrlnijska postava.
(Dalje.)
122. Da se poravnajo v g. 114, lit. c. zaznamovani prepiri, se bode volila mirovna sodnijj. Pristojnost te sodnije je vtemeljena v tem, da se jej obe prepirajoči stranki pismeno podvržeti. Ako pa ni tacega pismenega kompromisa, potem je veljava te sodnije s tein dokazana, da ena stranka po tej sodniji vabi drugo in da druga na to vabilo pride pred mirovno sod ni jo.
Glede števila udov mirovne sodnije in glede vseh drugih potrebnih določeb se morajo izdelati posebna pravila, katera se predlože deželnej vladi v potrditev. Za ta pravila veljajo ta-le načela:
1)	Mirovna sodnija mora biti sestavljena iz enakega Števila gospodarjev in pomočnikov. Glede števila udov se je ravnati po §. 123.
2)	Predsednika in namestnika mirovne sodnije volijo nje udje izmej sebe. Predsednik in njega namestnik more biti gospodar ali pomočnik. — Volita se eden in drugi po vseh udih mirovne sodnije z absolutno večino. Ako ni mogoče doseči zadostne večine, potem volijo gospodarji predsednika in njega namestnika izmej udov sodnije, pomočnikov, in pomočniki volijo zopet predsednika in podpredsednika izmej uiov gospodarjev. Oba tako voljena predsedništva se vrstita potem v službi: enkrat eno, drugikrat drugo.
§. 123. V §§. 114. in 122. omenjene prepire more mirovna sodnija ali poravnati z lepa, ali pa z razsodbo. Da postane poravnava veljavna, mora se vršiti pred predsednikom ali njega namestnikom, in vsaj dvema po postavi poklicanima udoma mirovne sodnije, katerih eden je gospodar, drugi pi pomočnik. O tako sklenje-nej poravnavi se mora spisati zapisnik, katerega morate podpisati obe prepirni stranki; prepis zapisnika se da na zahte-vanje obema strankama.
Razsodbe mirovne sodnije se morajo vršiti v nazočnosti predsednika in še Štirih udov mirovne sodnije (§. 122J od katerih morata biti dva gospodarja, dva pa. pomočnika, še le potem, ko se je vsa prepirna zadeva dobro preiskavala in so se ocenili vsi dokazi.
Razsodbe se sklepajo z absolutno veČino; ako pa je enakost glasov, razsodi konečno predsednik sč svojim glasom.
Postopanje mirovnih sod ni j natančneje uredujejo pravila v g. 122. omenjena.
Da pa so nam in ostanejo Nemci glede umetnije vzor, od katerih smo se uže dosta učili In še se nam bode, — to je več, nego istinito! Cerkveni nemški glasbeniki, kakor Johann Josef Fux, Joh. Sebastian Bach, Handel i. dr., so in ostanejo naši uiiteljil Pa tudi v novejem času se nam Še niso pojavili slovenski Proskeji, Mettenleitnerji, Schremsi, Witti i. dr. Se najbolj zaslužen je pri nas za cecilijansko petje gosp. Anton Forster, kateri si ja pa tudi izbral Nemce za vzor. In če ta prvak slovenskih harmonikarjev tako dela, zakaj ne bi li ml se učili od naših veščejših sosedov? Če torej tudi moja malenkost česti v umetilnosti napredne Nemce, ne godi se to radi tega, ker sem »vzrasel iz Šole, ko so še nežuej mladini zabijali v glavo nemško vsemogočnost« — saj mislim, da ne utegnem biti mnogo starši od gosp. dopisnika, s kojim sva istega stanu! . . .
V drugem delu Svojega dopisa očita mi »SoČin« referent, da — »debele« piČem. On meni nasproti trdi, da se na ulitelji-ičih niso nikoli učili orglanja, pač pa klavir. « A tuje g.»Sočin« referent gotovo v velikej zinoti. Ko sem štj bil jaz učenec tju iskih Šol, spominjam se dobro, kako dobro so se urili pripravniki takratnega goriškega učiteljišča v orgianji. Pod skrbnim nadzorstvom učitelja muzike je or-glal z'lai ta kandidat, zdaj oni pri Šolar-skej maši. Učiteljišče v Ljubljani ja imelo
S D I N O 9 T.
v kttarih sme stati tudi določba, ako in v kukej meri s« imajo odškodovati sod-niki-pomočnlki is zadružne blagajne za trud in dangnbo.
Poravnave In razsodhe mirovne sod-nije se morejo izvrševati tudi 8 pomočjo državne uprave.
Rizsodnam mirovne sodnije se more vsaka stranka protiviti s tem, da vloži pri pravem sodniku tožbo v obroku 8. dni potem, ko tnu je bila javljena razsodba mirovne sodnije; a vsaka taka stranka mora v tem obroku tudi mirov-nej sodniji dokazati, da je res vložila tožbo. Ta korak pa ne ustavlja izvrševanja razsoube mirovne sodnije.
§. 124. V delokrog mirovnih sodnij spada reševanje prepirov v zadevah dela, u2be in plačila.
125.	Vodstvo (odbor) zadruge ima pravico, da kaznuje svoje ude in podruž-nike, ako prelomijo pravila zadruge in sicer s karanjem in denarno globo do 10 goldinarjev.
Slučaji, v katerih nastopijo take kazni, morajo biti omenjeni v pravilih zadruge.
126.	V meji teh načelnih določeb morajo se napraviti za vsako zadrugo posebna pravila, katera je treba predložiti dež. vladi v potrditev.
Pravila morajo Še natanjčneje določe-vati :
0)	o imenu, sedežu, namenu, obsežju zadruge in o pregledu udov in podružnikov;
b)	o pravicah in dolžnostih udov;
c)	o občnem zboru in njemu izključ-Ijivo pridržanih pravicah;
d)	o delokrogu vodstva (odbora) zadruge in eventualno nje predsednika;
e)	o sestavljenju vodstva, o njega sejah in o opravilnem redu;
f)	o pogojih za veljavnost sklepov v občnem zboru in v vodstvu (odboru) zadruge;
g)	o načinu odmerjavanja in izterje-vonja potrebščin za zadružne troŠke;
b) o eventualnej vstopnini na novo došlih udov;
1)	o upravništvu premoženja zadruge;
k) o mirovnej sodniji v zmislu g 114 c.
za poravnavo prepirov mej udi zadruge ;
}) o globah zarad prestopkov proti društvenim pravilom 125).
Tem pravilom je treba dodati pravila za mirovno sodnijo (g 122), pravila za občni zbor pomočnikov (§§.120 in 120, a.) in pravila za podporno društvo (%. 121. b); vsa tri pravila se smatrajo, kakor integrirani del glavnih pravil zadruge.
g. 127. Zadruge stojč pod nadzorstvom oblastnije, katera ima pravico, da razsojeva o pritožbah proti sklepom zborov ali odbora po zaslišanju obeh strank; ona ima tudi paziti, da zadruge poslujejo v postavnih mejab.
Prepiri v notranjih zadevah zadruge spadajo izključljivo v področje upravnih oblasta ij. Sklepe zbora zadruge, kateri so se vršili postavno in zadevajo le zadrugo, mora obrtnijska oblastnija, ako je za to naprošena po vodstvu zadruge, izpeljati uradnim potom.
g. 128. Ako ima uže obstoječa zadruga kaj premoženja In se prelevi v novo zadrugo po določbah te postave, potem spada vse omenjeno premoženje novej zadrugi.
Ako se pa združi kako obrtno društvo z drugimi različnimi obrti v eno samo zadrugo, potem obdrži prvo svoje premoženje in ga samostalno oskrbuje.
Ako se razdruži kako obrtno društvo, da se ne spoji potem s kako zadrugo, notem spada vse njegovo premoženje občini, v katerej ima omenjeno obrtno društvo svoj sedež.
Občina ima tako dobljeno premoženje v prvej vrsti rabiti v obrtnijske namene, posebno za ustanovljenje in vzdrževanje
svoje orgije v Šoli, kder so se preparandi orgijati učili. I u celo na koperskem učiteljišči so se vadili kandidati, ki so bili za to, vorglanji. Tako se spominjam, da <=o po vefiein pri maši na učiteljišči orglali kandidat j t sami,
Gosp. dopisnik polemlzuje z menoj, češ, da je uč telju bolje znati gosti, nego orgije. Piše namreč:
»Gosp. dopisnik res malo pozna mlajše učitelje, ki niso orgljavci, a vendar pod-učujejo petje mnogo ttspelnejle s pomočjo ■joslij, nego starejši s pomočjo glasovirja.a [n dalje modruje: »Pri učiteljih je le toliko bolje, da znajo orgijati, ker si s tem lahko zboljšajo pičlo pluČo; glede pelja v Jjudskej šoli In tUdI (lrugotl (!) pa ni nič boljše, ampak slabeje (!!).« Po teh stavkih »Sočin« referent omenja, koliko in koliko je uže on dosegel z gosli, poučujoč v petji v primeri z svojimi starejšimi predniki, katerim tudi tu ne od-iiianjka klofute! ....
Najprvije mi je omeniti, da bi moral biti g. dopisnik malo bolj ponižen. Ne mahajte toliko po starejših učiteljih, kakor >la bi res ne bili za rabol Akoprem se na takratnih učiteljiščih niso učili realij. vendar so v odgojstvu mnogo praktičnejli od mlajših! So tudi nekateri, k» trdijo, da je bila stara šola boljša! .... Kar se pa tiče viuztke, mora vsaic razumen resnico-
obrtnijskih Šol; sicer pa mora dež. vlada dati svoje dovoljenje tudi v tej zadevi.
129.	V vsakem slučaju velja to le:
a)	Pravice tretjih osob ostanejo nedotakljive po predrugačenju obrtnijskih društev, zatorej mora tako društvo pred vsem poplačati svoje dolge in spolniti druge svoje dolžnosti;
b)	skrbeti je tudi, da se volila in ustanove tacega društva ne odtegnejo svojemu namenu.
130.	Prav tako ostanejo vsa bremena, kakor tudi vse pravice, katere bi njega udje imeli, ako bi društvo Še naprej delovalo in se ne spojilo v zadrugo, popolnoma veljavne.
To je torej nota obrtnijska postava, ki razmere mej obrtniki temeljito pre-drugači. Kakor smo uže v uvodu rekli, ima ta postava najboljše namene z obrtniki, zatorej pa je treba, da jo ti zadnji do dobrega poznajo in se po njej tudi ravnajo, še predno jih k temu silijo oblastnije, kajti vsaka, še tako dobra postava ostane le mrtva črkn, ako se osobito oni za-njo ne brigajo, katerim je namenjena. — V namen, da se torej začne vsestransko zanimanje za novo dobo avstrijskih obrtnikov, priobčili smo to postavo in menimo, da smo s tem ustregli večini naših čitateljev.
Politični pregled.
Notranje dežele.
Na Dunaji so 15. t. m. zvečer imeli delalci zborovanje, ki je bilo tako viharno, da je policijski komisar Lubek dalje zborovanje prepovedal. Delalci so se sicer razSli, ali eden njih je policijskega komisarja ustrelil. Morilec ni znan, zaprli pa so ve5 delalcev. PoznejSa poročila o tem tako le govori:
Vlada je razpisala 1000 gold. darila tistemu, kdor ovadi morilca policijskega komisarja Hlubko. — Zaprli so 49 sumljivih osob in trdi se, da so morilcu na sledu.
Zelo sumljiv je nek Schaffhavser, kruhonosec, da je umoril policijskega komisarja Hlubka; sovdeležitve pa so sumljivi socialistični podpihovale! najhujše vrste Tili, oče in sin, in Ondra; vse so zaprli in sodišču izročili.
Ogerska poslanska zbornica se v prostih urah zelo kratkočasi ; — z dvoboji. 13. t. m. sta se v zbornici sprla poslanca Hoitsy in grof Almasy in vsled tega ie bil drugi dan mej njima dvoboj, oba sta bila nekoliko ranjena. Precej drugi dan pa sta se streljala poslanca Hermann in grof Almasy. — V ogerske^ poslanskej zbornici mora tedaj biti jako prijetno!
Hrvatski sabor se je 17. t. m. odprl. Načelnik je pozdravil poslance nekdanje granice. Posebna deputacija je Sla po bana ter ga spremila v zbornico, kder je nagovoril poslance v pomirljivem govoru, kateremu je zbornica pritrjevala.
Vnanje dežele.
Na Srbskem sodiSča ostro postopajo zoper upornike; nad 70 uporni-
kov je bilo k smrti obsojenih, 18 je jilo obešenih, eden pa se je sam v eči obesil, druge je kralj pomilostil. Ali to pač ljudstvo pomiri ? Mi zelo dvo.uimo in bojimo se, da nastanejo še hujši upori, ker ljudska čutila ne umirajo na vešalih.
Nemški cesarjevič je 14. t. m* zapustil Barcelona ter su vkrcal v Genovo.
Prišel je 16. t. m. ob 1. uri
popoludne v Genovo, kder je ogledal italijanske vojne oklopaice, posčbn.6 pazljivo glasovito ladij o » Duil io« ; o petih popoludno pa se je napotil proti Rimu, kamor je prišel 17. t. m. (jpoludnp, Sprejet je 'bil jako slovesno; kralj sam ga je čakal z vsemi ministri in italijanskimi velikaši na kolodvoru, kraljica pa £a je sprejela z veliko Častj<5 v svojih prostorih ; cesarjevič jftj je roko poljubil ter izrekel najsrčnejša voščila v imenu nemške cesarske obitelji; na večer so mesto razsvetili v nekaterih krajih.
Da nemški cesarjevič tudi papeia obišče, to je gotovo; «Journal Rome» pravi, da s« bo peljal v vatikan iz palače ruskega poslanca v ruskem vozu ter se potem vrne zopet v rusko
Soslanstvo, kder ga obišče kardinal akobini.
Italijanski minister zunanjih ta-dev je 15. t. m. pri proračunskoj obravnavi govoril o zadevi ribarjenja Kjoiotov na avstrijskej obali ter rekel, da dunajska vlada kaže dobro voljo in on upa, da se ti zadeva ugodno reši. Govoril je dalje tudi o prašanji zastran skupnih del na ffčavi, da se ubrani povodenj. Da bi se zadeva o ribarjenju tudi našim ribičem, katerim Kjožoti vedno delajo zapreke in škodo, in katero zadevo jo državni naš poslanec, g. Nabergoj, tako temeljito in gorko priporočal našemu ministerstvu; da bi se ta zadeva tudi našim ribičem ugodno rešila!
V	francoske j poslanskej zbornici je 15 t. m. zahteval Ferry 20 milijonov frankov kredita za vojno v Tonkinu. Predlog se je izrekel za nujen in izročil tonkinskej komisiji. Dotično poročilo priznava, da se v Anamu podpihuje zoper Francoze. — Glas je tudi počil o revoluciji na pekinškem dvoru, zmagala je neki vojaška stranka, ki reče nič vedeti o spravi s Francosko.
V	Madridu se je 15. t. m. odprl državni zbor. Prestol ni govor poudarja, da so je upor naglo zatrl, da je kralja prijateljsko sprejel avstrijski cesar, nemški cesar, belgiški kralj i načelnik francoske republike ter dalje naglaša prijateljske razmere do razn ih
ljub priznati, da se mlajši učitelji ne ino rejo meriti s starejšimi I Hočete dokaz? Na-te ga! rajni Hajdrih, Leban, še živeči: Hribar. Danilo Fajgelj. Sirca, Zega, Likar, Pelizzon, Valentič, Čenčur i. dr., te gospode lehko prištevamo uže mej »starejše učitelje« na Primorskem.
Zdaj pa prosim v vsej ponižnosti slavnega »Sočinega« referenta, naj mi pove, kateri mlajli učitelji na Primorskem se mogo meriti z omenjenimi starejšimi glede muzike; v vsej ponižnosti ga pra-Šain; naj mi pove, kat^ii »mlajši« učitelj ie na Primorskem v šoli in zunaj Šule več storil v prospeh slovenskega petja, nego-li gori omenjeni »starejši učitelji«? Hic Rhoilus, hic sali« I — Da so gosli /.a pouk v ljUd«bej Soli res boljše o<» glasovira, istina je, katere tudi jaz ne zu-nikujem, da-si upam, da o muziki vsaj toliko urnem, .kakor »Sočin« referent. A za poučevanje kacega pevskega zbora — — moškega ali mešanega — je in o«tan»-klavir mnogo holji. Glede klavirja piše dr. Ad. Kulluk in po njemu prof. Heinze
Brav izborno: »Da* Clavier ist der steU [elfer, L-hrer und Verbesserer, nnd vei-hilft zur Sicherbeit. F^rner ist ea beru-fen, dem Dirigeriten «ias Signal zu eein, das Reinheit. Piinktlidikeit und Oni-nung bfim Einiiben vieler Kiafte aufrecht erhalt. Es corrigirt aus einem Munde
držav, katere z veseljem gledajo razvoj španskega bogastva. Tudi s papežem so odnošaji prijateljski, in bo Španija dogovorno s papežem vsa cerkvena prašanja rešila.
V Španske j poslanskej zbornici je bil načelnikom izvoljen Sagasta z 222 glasovi od 266 glasov; tudi vsi trije namestniki so bili izvoljeni iz Sagas-tine stranke.
Na španskem, se državni zbor razpusti, da le sprejme zakon o obČnej volilnej pravici, in razpišejo se nove volitve.
Egiptovski namestni kralj hoče odstopiti, ker so v Egiptu velike zmešnjavo in kralj sam nema nobene prave moči, ampak se mora ravnati, kakor ukazujejo drugi, osobito Angleži. V Egiptovskem ministerstvu je vstal prepir, ker hočejo ministri zunanjih zadev, notranjih zadev in vojne poklicati Turčijo na pomoč zoper krivega proroka, drugi ministri pa zahtevajo, naj se angleška vlada naprosi za pomoč.
Dopisi.
das, was vitle in ihrer Einheit leicht ge-lahrdeie Zusammenwirkeniie verfehlen. Trotz eeiner Unterordnung untei- die ge-waltigeien Machte des Ch m s, ist e* doch oer Boden gewissermassen, aus dem das machnge Gewachs hervortreibt, die Hei-m a t, der Helfer in der Noti), iiie fcuflucbt des Verirrten, der Anker in der Gefahr, mit weuit? Accordeu oder Ein/.ell auten, bringt es nlles in die reclite Bahn zu-liick.« Jaz bi rad videl in poslušal gosp. »Sočinega« referenta, poučujoČega si svojimi gosli neizvežbane kmetske pevce in p. vkihje, n. pr. Forsterjevo »Gl"j o grešnik« /pag. 129 »Cecilije«)! Kolik vspeii bi mogel biti tukaj, akoprem »sub tanto magistrov ? I
Se hi rad g. dopisniku odgovoril, zakaj so nemški učitelji in duhovniki dobri muziki; zavrnol bi ga tudi ra i na očitanje, zakaj nisem ostal v Nemcih, ko
•	cm nže bil nekaj Časa v njui; a bodi
•	lostM. Saj mi je it.ik 11 dopis preveč naraste! pod peresom. Ko hi hotel vsemu odgovoriti in na irobno opisati anteoeci-lijanaka svoji načela, spisati bi moral celo knjigo. »Sočinimu« referentu naj zadostuje le to enkrat za vselej.
X. Y., mlad učitelj-orgatii st, aute-cecilij anec.
S Krasa, 14. dec.
(f Ivan BeriČak, učitelj v Stijak*). Včeraj smo spremili nadepolnega, Se le četrto leto službovajočega učitelja g. Ivana. Berščaka v Gorjanskem pri Komnu k večnemu počitku. Bil je rajnki rojen v Av-berju na Krasu. Šolal se je v Gorici in Kopru ter bil po dokončanem Šolanjem nastavljen za učitelja v Žabljah na Goriškem.
Potem je služboval v Vatovljah na Krasu in konečno v Stijaku.
Posebno v Stijaku se je blagi Ber-ččak veliko trudi), kajti bil je učitelj in organist ter osnoval tamkej lep pevski zbor.
Hriboviti kraj pa ostri zrak je na Ber-ŠČakovo zdravje slabo vpljival. Začel je bolehati, moral prositi dopusta.
Zdravnik mu je nasvetoval, nuj se preseli v Gorjansko, ker je tankej klima milejši. Storil je to, a vse zaman, kajti smrtni angel ga je rešil ter odpeljal tja, kder mu gotovo trpenja ne bode.
Zapustil je vdovo in majhnega dveletnega dečka.
Sijajen je bil njegov pogreb. Spremilo ga je do hladne gomile učiteljstvo iz bližnjih krajev, gorjaneka Šolska mladina 86 svojim g. učiteljem. Učiteljstvo mu je tudi priskrbelo godbo komenske veteranske pod d ruž rilce, koja ga je spremljala na njegovej zadnjej poti.
Domači g. vikarij in Še trije drugi duhovniki so ga spremili tudi k večnemu počitku.
Marsikaj solz je kapljalo na grobišče, vsi navzoči so se težkim srcem ločili, kajti štijaška šolska mladina je izgubila spretnega In pridnega učitelja, tovariši njegovi pa prijaznega in odkritosrčnega prijatelja, ki je bil vedno mirnega vedenja, plemenitega in predobrega srca, kar mi potrd6 gotovo vsi. ki so kedaj z rajncim občevali.
Zbog svoje marljivosti so tudi šolske oblastnije svojo pozornost obračale na nadepolnega moža In StijaČani po vsej pravici žalujejo po tej britkej izgubi.
Bodi mu zemljica lahka!
Iz Brezovice, dne 7. dec.
(Se nekaj o naiem županu) -r O svojem času je nilo marsikaj brati o glavi brezoviške soseske. Zadnje, kar smo o njem slišali, bilo je jiekaj o lovu. O tem hočem zdaj tudi jaz nekaj povedati, ker je prav ziaj primeren! Čas*ia to. Pred 14, dnevi je korakal naš župan s puško na rami — n|i lov. Pa veste kam? Tj t, kder nema pravice 1 Lovski Čuvaj ga je po nesreči srečal in uboga županova puška je padla v roke neusmiljenemu čuvaju. Župan, oproščen puškinega bremena, katero ie prevzel čuvaj, šel je ž njim, mesto s zajcem ponosno domu — žalostno v Materijo, a potem brez puške domu. Da je bil pri občinskem glavarstvu pohvaljen za pošteno delo, tega mi ni treba praviti, to uže vsak vel
Zupanove puške pa so uže sploh srečne, kajti več njih je šlo uže počivat. Pred nekaterimi leti je bil zasežen na Rodiškem posestvu in preiti ti je moral ubogi župan pošteno precej občutljivo kazen. Tudi to še ni dosti. Nastopnjk na slavnem stulu našega župana nema s puško tudi sreče. 18 letnemu pobalinu so vzeli pred dvema letoma puško, ker je lovil z očetom, a dovoljenja ni imel. Zato sinu in očetu prepisali »AaStt« brez plačila v Podgrajskej kletki. To je lepo. kaj ne, za nadepolnega županovega sina in pošteno od župana kot očeta I
(Dalje v prilogi.)
Priloga „Edinosti" stev. 101, 19. decembra.
Da pa bo zgodovini našega vladarja za zdaj končana, povem še to, kako je letos pUČal davek, kateri so vaščani zložili za davkarijo v Sežani, pod katero imajo nek gozd. — 70 gld. ni kar si bodi, ne pobirajo se po tleh in davkarija jih ima dosti; čemu bi še to imela? Naj čaka, da sosedje druge zloič, misli si naš Župan
—	in jtti porabi! Ker pa davkarija ni bila jednacib misli z našo zvito bučo, zato se ie bajj uže vknjižila na dotično posestvo. Ubogi sosedje bodo morali gozd pustiti, ali denar sopet skladati. Sosedje, ali hi ne bilo boljše, da bi plačala županova krava jedenkrat, nego vi dvakrat? Ako to želite, potrudite se na pravo mesto, dokler je še čas! Samo besedičenje doma za kotom ne pomaga nič! Taka glava korenine — je brezovišai župan, tak poštenjak je še zraven obČ. odbornik in todnijskipoverjenik in cerkveni kljftčarl Biti večkrat kaznovan M globo in zaporom — in nositi tike časti,
—	ali se to vjema s zakoni; ali sme še dalje ostati to, kar je? 1 Temu vprašanju naj odgovore tisti, ki so ga;postavili, — drugače se poslužimo druge potit
Za letos pa z Bogom župan, na žu-panskein stolu vas, tefikp već abiBčem 1 H fcjubUane, 17. dec.
Cuje še, da bode tdiujšnji dnevnik »Slovenec« z novim letom znatno povečal svojo obliko, ne da bi zatagadel po-
SStf	. »i Sudjti,
kaju *8iovenec« ima samo v. Ljubljani šest stilnih, pridnih in zmožnih sodelavcev, iu tudi po deleli. mnogo tru ioijubi-viU dopisnikov. Vrhu tega se od »Sloven-če ve« strani delajo napori, da bi zvrSe-valni odbor narodnega kluba »Slovenca« proglasil za svoj organ in da bi se publicistični elementi mej slo ve tu ki mi državnimi in deželnimi poslanci stalno pri io-blii za list. — Iz vsega tega se vidi, da je »Slovenec« postal svojemu starejšemu bratu, »Slovenskemu Narodu« jako nevaren konkurent. A kar vidijo vse oči, tega neče videti slavni upravni svet »Narodne Tiskarne«, katere lastnina je »Slovenski Narod*. Upravni svet je v svojej radikai-nej premodrosti najprej poskrbel za to, da je »Slovenski Narod« s svojim zbada-njem in pretiravanjem zaradi dogodkov v zadnjej sesiji deželnega zbora kranjskega odgnal in odpehal od sebe neko. liko mož, ki eo mil- bili, kakor s im pravi ▼ sobotnej Številki, poprej »laskavo na-kloneni«, ter so uže več let re Ino podpirali list z svojimi izvrstnimi spisi. S tem je listu odpadla velika pomoč,' ne da bi
1'o bil upravni svet drugače nadomestil; Kajti vsa redakcija »Slovenskega Naroda« obstoji dandanes iz dveh — kaj pravim iz dveh I — vsa redakcija obstoji iz poldruge glave, ker mora polovico svojega podurednik^ posojati »Narodnoj Tiskarni« za korektorja, in da je g. glavni urednik 2eleznikar tudi Etienne, Friedlander in Skrejfiovsky v jednej osobi, s takim uredništvom ne bi mogel deliti čud, ampak uredniško osobje bi se moralo pomnožiti z ozirom na »Slovenca« na vsak način, ne glede na to, da je »Nirodnej Tiskalni« potreben poseben korektor,; katar ribi vo la. »N^e4narT1skarnak; združen* s »Slovenskim Narodom«, je v n išam kulturnem in političnem razvoji tako imeniten faktor, da se mora nje raz« vi tanja In materialnega vspeha iz vsega srca veseliti vsak domoljub. Nič ne d6, da je v prejšnjih, žalostnih azmerah zagospodarila preko 90.000 gld.; saj nam je za to dala dolgo vrsto lepih slovenskih knjig, in, kar je največ vredno, *4drževala nam je v hudem pritiskanji in strastnih političnih bojib prti slovenski dnevnik. Z laj js materijalno dobro polprta. Mislil bi Človek, da zd%j stori upravni svet vse, da povzdigne s tiskarno vred tudi »Slovenski Narod«. A. upravni svet brigajo druge stvari. Skrbiti mu |e najprej -£\ to, da se bodo dozdanje v »Narodu« združene moči Be bolj cepile. Kajti jeden najveljavuejših upravnih svetovalcev Jačne izdavati z novim letom svoj list in gospod direktor »Narodne Tiskarne« je tako moder, temu novemu ilstu pomagati do založni ne (kavcije)! Poudarja se, da bo le novi list pisal radikalno^narodno in širil mej Slovenci slovansko idejo. Mislim, da radikalno-na-roden je dozdanji dnevnik fit. I. dovolj; slovansko idejo pt Širijo in zagovarjajo uže itak vsi slovenski listi. Bati se je le, da zaradi »slovanske« Ideje ne zgrešimo izpred očij »slovenske« ideje, katera nam mora biti vendar menda »suprem i lex«, in je tfpelj-«lo^Q|kej ideji, in da M mladih ljudi) ne vzgajamo vseilovanskih fanta-»tov in pustolovcev, ki imajo za vse druge slovaške narode jezik in srce, a domi v Slovencih, kder je toliko dela in tako malo delalcev, tu so pa narodni nihilisti! Sicer je pa ta radikalizam in pansiavizein saniopretveza, kajti po vseh javnih prostorih se govori, da novemu iistu boielglavni namen tisto dandanes v nas Slo vencih na dnevni red postavljeno »pobijanje« politično in literarno delujočih mož, ki so slučajno nekoliko drugačnega menenji o narodnih stvareh, kakor par radikalnih gospodov, katerim možem pa nlhčj na more odrekati niti talenta, niti poštenja, niti prid-
nosti, niti Žarne ljubezni do slovensie domovine. »Pobijanje« je baje najprtej naperjeno zoper »vladne« Poitlukarjetfe »Novice«, toda možno je, da tega pobijanja tudi za druge Še kaj ostane. No, Bog vam daj srečo! Samo glejte, da nam v prvej vrsti indirektno ne uničite »Slovenskega Naroda«! — Upravni svet: hic Rbodus, hic salta! — Silno žalostno je pri nas, da nihče ne pozaa nobene druge avtoritete, nego vsak svojo, v svojej koži po svetu plazečo sa-moljubnost. »Uničevanje« imuno takoj pri rokah, ter preradi zabimo, kako silno nam je treba vsakega, kdorkoli stopi v javnost in kdor imi količkaj talenta in zmožnosti za narodno delo.	B
. I« Ljubljane, 17. dec.'
Ko je slovensko občinstv-. čulo o znanem ukrepu naših deželnih poslancev, namreč da se v posebnej deklaraciji ministerstvu izrazijo narodne terjatve Slovencev splob terd* se jako odločno niglaša slovensko stališče in izraža potreba, da se vlada ozira tudi na Slovence po druzih deželah, ko smo brali, da se enakopravnost slovenskega jeziki in slovenske narodnosti morebiti še nikiar ni tako energično zahtevala — v deklaraciji namreč, — čnl sem ol vseh strani burno odobravanje. Mene, starega pesimista, pa to ni navdušilo, ostal sem miren. »Pred somenjem se ne sme vriskati«, veli star pregovor; na-taknol sem svoja temna očali in se še dobro zakril.
In glej, državni poslanci so zapustili Beč in se vrnoli v svoj kraj, a niso nam prinesli darila za Božične praznike. Ne more se sicer zahtevati, da bi se uže zdaj čutile posledice one deklaracije, toliko manj, ker ie nekda državni poslanci niso niti izročili ministerstvu; a kaj potem?
Dobro bo, Se vsacemu v spominu, kako nesramno je postopala v Isterakera deželnem zboru lahonska večina in kako brutalno so bili žaljeni narodni poslanci. O teh Škandaloznih, vsacega domoljuba v srce žalečih dogodkih je hotel nek poslanec staviti interpelacijo v državnem zboru. A dotični klub je sklenol, da ne. Zakaj? Taka burja zdaj brije v Beču. Ako bi se bilo tu kij tacaga zgodilo, kar se je v Pazinu, imeli bi obsedni stan, A v Pazinu se za to še nihče zmenil ni. Slovan — teptan.
Tudi tu je začela počasi druga sapa
{>ihati. Ljubljanski mestni zastop je pred-oŽil deželnej vladi tržni in klavnlčnl red, in sicer v slovenskem jeziku. Viada pa mu je ga vrnola, Češ, predložit se Ima v obeh deželnih jezikih. Pravi A za jezik 96% prebivalstva na Kranjskem ni bilo še nikoli take brige.
AH nI to znamenje časa? Teh razmer so nekateri mestni odborniki siti. Ne le, da se jim od vseh strani mečejo polena pod noge, tudi v domačem taboru so prepiri, jako žalostni prepiri in razdvoj.
Pravijo, da ai Dežman menca roke, ker se mu od neke strani na vse kriplje laska in ker vidi ta razdvoj.
Proti dr. Tavčarju pričela se je zarad znanega govora o priliki Blelweiaove svečanosti preiskava, češ, ta govor biF je političen. O izidu bom poročal prav tako, kakor o onej preiskavi, ki se je vršila v znanej turnarskej aferi zarad dogodka v Svicariji. Jako rad bi tudi poročal, kaj se je zgodilo z nemi kim. nepolitičnim;' telovadnim društvom »Turnverein«, ki je meseca novembra t. 1. v tukajŠnjej kazini praznoval dvajsetletnico svojega obstanka, pri katerej priliki so tukajšnji in izposojeni nemčurski hujskači, kakor čujem, tudi nek tukajšen profesor, imeli eminentno politične govore, polne najnesram-nejŠih psovk na slovenski narod in slovensko narodnost, in Rajali klofute seda-njej vladi na levo in na desno, sploh pa govorili, kakor bi bili tam kde gori na Pruskem. Sa-lt ne more nič poizvedeti? No, morebiti tukajšnji nemški Ust tudi o tej Skanlaloznej stvari kaj prinese.
Domače in razne vesti.
Visoka darova. Presvitli cesar je podaril 100 gld. za popravo cerkve v Plavijah pri Kopru. — Cesarica Marija Ana je podarila 300 gld, za popravo župne cerkve v;fivični.
Delalske podporno društvo bode imelo, kakor smo uža naznanili, 30. t. m. izvanredni občni zbor in 31. t. m. veselico v gostilni pri »zelenem hribu«. — A v predpustu napravi 2 plesa v dvorani Dri »zelenem hribu« in veliki ples v gledišču »Feuica«. A ženski oddelek tega društva je sklenol, da napravi Še posebe •mtUerado* tuli v dvorani »Zelenega hriba« in sicer dne 27. januvarja 1884-Olbor ženskega oddelka je tuli sklenol, la najlepše maske dobe o polnoči 3 daril i, en zlat medaljon, en zlat braslet ln en zlat prstan. To bo prva mtskerada, katero napravijo Slovenci v Trstu. — Ča S3 pomisli, da so tuli Sjkolovi plesi vsako nedeljo jako živalmi, razvidi s?, da se naš živelj tuk^i vendar le doljro giblj*.
Politično društvo Edino«! bo Id'Imelo na drugi božični praznik, dne
2o. t. m. svoj letni občni zbor v spo lnjej dvorani oZelenega hriba«. — Začetek točno ob 10. uri zjutraj. — Dnevni red : 1. Nagovor predsednika. 2. Porodilo tajnika. 3. Poročilo denarnicarja. 4. Volitev predsednika, 9 odnornikov in 9 aamestnikov, 5. Oiborovo poročilo gie le sklepa občnega zbora dne 6. januvarja t. 1. o predruga-čenju pravil. 6. Peticiji na ministersUo, da bi dajalo kmet. društvu v Trstu podporo z ukazom, da iadaje, kakor goriško, tudi slovenski kmet. list in osnuje vinarsko društvo z ji okolico. — 7. Posamezni predlogi družabnikov. K obilnej vdeležbi vabi nujno.	Odbor.
»Jadranska Zarja«, pekovsko pevsko društvo, imelo je v ne lelo 16. t. m. svojo prvo javno veselico pri zelenem hribu. Vse točke programa so se vršile točno in spretno. Pevci, okolo 40 krepkih glasov, peli so nenavaino dobro, po vsakej točki je trajal gromoviti rokoplosk In morala se je skoraj vsaka pesem ponavljati. O obrtnijskej nov^j postavi je razložil g. predsednik Jeršek, v uvodu natančno, kaj nova postava namerjava, da je velika dobrota za poštenega rokodelca, ker ima to prednost, da skrbi za dobro izučbo rokodelcev in pa da jih v posebnih potrebnih slučaih materijalno podpira. Občinstva se je vdeiežilo okolo 40J oseb, tuli blagajna je imeli dober uspeh. Z veseljem pozdravljamo to mlado društvo, ki je stopilo tako uspešno javno pred svet, ter pokazalo, da njega Članovi niso le dalalci, ki umejo kruh peči, toinuč da imajo tuli krepke glasove, katere domovini v slavo povz li-tfujajo, kakor naš pašnik Cignar poje. Nadejamo se še večkrat enacih večerov in kličemo mlalemu društvu »Jadranska Zarja: Naprej I
f Mihael Herman, vrli državni poslanec slovenske Štajerske, umrl je zadnjo nedeljo. Blag spomin blagemu možu I
. , Tržaške novosti. — Atestni zbor je imel včeraj zvečer s«yo v katerej je zavrgel ponudbo francoskega društva »Com-pagnie generale f^ancaise d' Eclalrage", da bi to društvo prevzelo za 50 let mestno plinarnico proti letnej odškodnini200.000 gl„ češ da plinarnica več nese. Potem je zbor sprejel predlog delegacije, da se na sveti večer mej uboge razdeli iz ustanove nadvojvode Makslmiljana 92 darov v znesku gld. 1420. — Zavrnol je potem prošnjo imenovano Zivic pl. Schwitzhoffenovo, o katerej zadevi poročamo na čelu lista in konečno je dovolil še blizo 5000 gld. za neprevidepe troške, kakor je to navadno skoraj v vsakej seji.
Contre-admiral Pauer pl. Budakegp, ki je do zdaj komandira! c. k. eskadro, šel je v pokoj. Eskadra pa, ki ga je v Trst spremila, v kratkem odpluje. MoŽ je zaslužen in je bil jako priljubljen pri c. k. mornarici.
V novej Inki se vrši danes velika slavnost vloženjazadnjega kamna. — Nova luka je praznično, odičena, minister baron Pino je nazoč in je govoril prelepi govor. Došlo je tudi dosti odličnih mož z Dunaja, —. Ob treh pop. bode banket v H6-tel de la Ville za 100 oseb; vršile se bodo le tri na pitnice. Jutre da društvo južne železnice velikansk obed delalcem, večinoma okoličanom. Dobre misel I
Nov projekt. Na predlog mestnegd poslanci dr. U-eiringer-ja se je naročilo komisiji za javne zgradbe, naj študira in izdela projekt za zgradbo posebne luke za peti olje pri sv, Savi in kako bi se ta zvezala s projektirano železnico Hrpelje-Kozina-Trst.
Kdo pogreta vo\. Dne 16. t. m. je javna straža v ulici »Stazione«, opredelila voz fdvokolesnik); kdor ga pogreša, naj se pri javi na dotične m mestu.	_
Nesreie. V petek je prišla pod kočijo na »rivi« 76 letna vdova Marija Sluga. »Kolo jej je zdrobilo desno roko, vsled česar so ubogo žensko prepeljali v bolnišnico. — Moral je iti v bolnišnico zidar Jakop J. iz Kadina, kateri si je huio poškodoval čelo vsled božjastnega napada in padca na poulični tlak.
Nevarnost. Pri Miramaru je šla na dnu jedna laiija gosp. A. Martelanca iz Barkovelj. Trije mornarji, okoličani, so bili na njej, pa so se rešili s plavanjem, akoprem so bili teško oblečeni.
Samomor. V ponedelek ob 5. popoludne se je s puško usmrtil častnik Mathay tukajšnjega 19. bataljona lovcev. Pravijo, da so prepiri z stotnikom od kompanije, pri katerej, je služil mladega, moža tirali v smrt.
Tepež in nož. Kdor išče, nijde. Ogljar D. F. se prav rad pretepa, osobito tačas, ko se »žvižgivca« napja. Rali omenjene razvade moral ji iti v bolnišnico, da si zdravi z nožem v pretepu zadobljeno rano.
Požara. Nastal ja bil o^'enj v smet-Ijaku, na dvorišču hš. Št. 12, v ulici • Cniozzi«, a domačini so ga ko j pogasili. — V nedeljo v slepaj ulici »Siliti al Pro-mo itorio« sa je po strehi hš. Št. 83 prav gosti di n valil, ki je domiČine in mimo potujoča jako uznemiri!. Poslali so po vatrogasce, koji kmalu dojdejo in se pre-
pričajo, da ovi dim izhaj i iz druzega nadstropji, kder so prav močno peč kurili.
Tatvine in policijsko. Policija je odpeljala v senco 19letnega kot-larja Jožefa G., ker je po pivnicah na novej »Reni« na »irov.iš« popival z nekim pajdašem svoje vrste. — V soboto so straža zajele na lesnem trgu tujca po Imenu Jožef Fortunat Z., doma iz Čoze, ki je poulično ljudstvo kratkočasil z različitim! igrami, osobito kockanjem, pa za to ni Imel dovoljenji ol mestne policije. Ker pa niti prepotrebnih listin ni pri sebi imel, straže ga odpeljejo proti ulici »S. Nicolo«; potoma pa moža napade padavica in na mestu v ječo, morali so ga odpeljati v bolnišnico. — V nedeljo popoludne ie moral marširati mej štiri stene v ulici »Tigor«, kmet Jožef Počkaj iz pod-gradskega okraja. Ta se je bil zaljubil v žarečo ovratno verigo neke gospe, uže je bil stegnol svojo pregrešno roko po tujem blagu, kar od zadaj ga nekdo zagrabi, v kojem pa J. P. spozna moža od policije, s kojim ni Šale, in moral je Ž njim iti. — V Trstu je treba na vse paziti I Neko žensko brez posla, kojih pri nas ne pomanjkuje, odpeljala je straža na zatožno klop, ker je nekej ubogej kmetici ukrala tri kokoši. — Te dni ie Še policija odgnala na varno dva čevljarja in jednega bukvoveza radi tatviue v ulici »Erta« in pa pijanega kočijaža Št. 75, ki je svojega konja prav nevarno gonil in pretepal po mestnih ulicah.
Izpred sodišča. Jožef Zibrna, iz sežanskega okraja, bil je obsojen v osemmesečno ječo radi javnega posilstva in nevarnega preter.ja. Izgovarjal se je, da je bil pijan, ali izgovori so bili prazni, kar so sprlčale dotične priče. — Matej Keich-mann, 54 letni postopač, domačin, bil je obsojen v dvomsečno trdo ječo radi raz-Žaljenja javne straže in prestopkov proti nravltosti na javnej uliqi. — Anton Mah-nič, 32 letni Tržačan in mizar, bil je ob-obsojen v petnajstmesečno trdo ječo radi razžalitve cesarja z nedostojnimi besedami in protivljenja proti javnej straži.
Sorldke novosti. Njih. Veličanstvo preavitli cesar je odredil, da se zabeleži za majorsko lokalno službo c. k. stotnik prvega reda: Andrej Komeli pl, SoČebran, pešpolka nadvojvoda Karol št. 3. — G. g. Ignacij Fabiani, župnik pri sv. Lovrencu v Brdih, je zamrl 11. dne t. m. Naj v miru počiva. — Nekdo je ubil in potem oropal starega samca, učitelja Kumarja v ulici »Formica«. — V Gorici je zamrla v 74 letu svoje staroBti gospa Terezija v Bosizio pl. Thurnberg in Jun-genegg, rojena Stabile pl. Sailenberg, mati zaslužnemu in obče spoštovanemu okrajnemu glavarju v Kopru.
Koledar In kailpol po Trstu
bo te dni za praznike dovrSen in se kmalo začne razpošiljati. Zakasnil se je nekoliko zarai novo došlega gradiva in pa zarad inseratov, ki še vedno dohajajo. Prosimo naše prijatelje, da nam nabirajo naročnikov, v ta namen smo nekaterim poslali posebne naročevalne pole.
Gospodarske in trgoM M
Odkod siromaštvo in dolgovi?
Ako s treznim okom pogledamo mej naše ljudstvo, osobito na deželi, opazimo, da Istega obilne tri četrtine živi v siromaštvu in dolgovih.
O uzrokih siromaštva i zadolŽenja se navajajo različna mnenja; prav tako različne so tudi misli, kako bi se dalo ubogemu kmetu kaj pomagati. Eden svetuje to, drugi zopet kaj druzega. Vidi se, da celo sedanja vlada ima prav ozbiljno voljo kmetijski stan podpirati. Prišli so tudi visoki krogi do zrelega prepričanja, da dobro vrejeno kmetijstvo, obrtništvo i rokodelstvo je prvi steber blagostanja v drŽavi. Prejšnja popečiteljstva so hrezdvomno važne faktorje preveč zanemarjala, zato se bode na ovem popriŠČu v gmotnem o-žiru moglo le malo po malo kaj zdatnega dosezati. A sčasoma se vendar marsikaj popravi i zboljša.
Od kod siromaštvo i dolgovi pri nas? Navedem naj i jaz svoje nazore i pomls-like.
Uzroki siromaštva in dolgov mej našim ljudstvom so poglavitni štirje: 1. previsoki davki s pri kladam i, 2. slabe letine; 3. dote ali takozvani »parti» ; 4. premajhen napredek v kmetijstvu, obrtništvu i rokodelstvu.
A, ker si je naše slovensko ljudstvo obranilo še Štiri izborne lastnosti: 1. je Sarljivo; 2. Štedljivo, 3. vstrajno; 4. pobožno,—zato naš narod še ne propade — njemu je še pomagati. O tem pa pozneje nekoliko.
Ako postavimo visoke davke poleg slabih letin, videli bodemo strašnega »bav-bava», brez šale ;ter spoznamo, da se ta dva faktorja gle lata, kakor pes in mačka: mej njima je največji disharmonija, mesto prijetnega jedinoglasja.
EDIN
OST.
Je-li pa naš bore kmet zakrivil visoke davke ali slabe letine? Zakrivil ni ne tega ne onega. Da so se davki tako nakopičili, to so prouzročile druge okolnosti i naredbe, ki so mogle i morale malo po malo dozoreti ter stopiti v svetovno pozo-rišče; k temu so pripomogle in uplivale tudi moči zvunaj naše države — namreči svetovni napredek. Trebalo je preurediti vojaštvo i šolstvo: staro orožje i stari »plajteltofi* niso bili več za rabo. O tem i jednakim pa naj molčim; omenim n*i samo troške, ki so nastali vsled podeljenja konštitucije. Na milijone forintov se potrosi za državne ter deželne zbore in odbore. Vendar pa je bila konštitucija Avstriji tako potrebna, kakor ribi voda. Pri nas je moralo do tega priti, ker so hoteli nekateri narodi nad drugimi prehudo gospodovati.
Prav po omenjenej driavnej naredbi pridemo avstrijski Slovani sčasoma do svojih narodnih pravic, ter se skobacamo izpod jarma svojih tlačiteljev. Avstrija bo zmiraj bolj močna i mogočna: a kadar bo vse lepo vrejeno, znižajo se tudi davki s prikladami. Naša doba je prehodna, zato so nas zadela velika bremena.
Mimogrede naj tu še nekaj dostavim. So drŽave, v katerih nemajo konštitucije Taka je n. pr. Rusija; ona si v tem ozfm prihrani leto za letom ogromno svoto da« narjev (deneg). Predsednik francoske re. publike je glasovitomu generalu Skobel-jevemu kar naravnost povedal, da je ru. siji zavidljiv zaradi tega, ker nema nobenih troškov in sitnosti z volitvami in poslanci, kakor jih ima on, oziroma država na Francoskem. Hekel mu je dalje: mnogokrat pokličem poslance v parlament, pa večina njih ima svoje izgovore — da ne pride; tako imamo zbor a sklepati ne moremo. Ako pa vendar pridejo, uleče vsak na svojo stran, da se tako izcimi skorej toliko strank, kolikor je poslancev; poleg vsega zla pa nam parlament požre veliko milijonov frankov. Iz tega je razvidno, da bi tudi marsikde drugje radi štedili, pa ne morejo.
O davkih sploh bi se dalo mnogo govoriti, a moj namen je samo na kratko povedati, od kod toliko siromaštva mej našim ljudstvom, osobito kmetskim.
Akopram ima kmetovalec velike davke poplačevati, vendar-le bi Se izhajal, da bi bile dobre letine; a slabe letine največ prouzročujejo, da naše ljudstvo vedno bolj i bolj leze v siromaštvo ter propada kmetijski stan — prva zasloinba državi. V pr-vej vrsti so krive tedaj slabe letine, da kmet tudi davkov ne more sproti plačeva« ti; zato pa mora pri iztirjevanji zastalih davkov Še rubeženske stroške doplatiti. Gvo tu dokaza: Vsa kranjska dežela plačuje čistega davka 1,316.000 gld. na leto; in leta 1881 so plačali na Kranjskem celih 49.000 gld. samih — rubeženskih troškovi Ali ti gorostasni broji ne govore glasno, v kakšnih gmotnih stiskah tiči osiromašeni kmet? No, jednacih zgledov bi se dalo še mnogo navesti, in sicer iz vseh slovenskih pokrajin, a ker bi samo gole besede zla čisto nič ne odstranile, bolje je, da tu podrobno o vsem tem ne razpravljam, nego preidem h glavnej zadači.
Vsiljuje se mi prav kočljivo, malo da ne celo humoristično prašanje: »Kdo pa je neki kriv slabih letin?« Duhovnik poreče : kdo drugi, nego grehi, »ti veliki.* Posvetni modrijan zamodruje: da so prišli taki planetje; da je vbo ovo le prirodna skrivnost; da se po naravnem zakonu menjavajo dobre i slabe letine in da se ta sprememba opazuje, od kar je človeštvo na božj"j zemlji. Ako greh prouzročuie slabe letine, naj se tedaj človeštvo poboljša in imeli bodemo sladkega vinca, belega hleba i okusnega mesa v izobilji. Živeli bomo »fletno» brez dolgov in skrbi se nam zdatno zmanjšajo.
No, ta i jednaka praŠanja pobližjeraz motravati, ni moja namera, — ista prepuščam bolj kompetentnim strokovnjakom. Prepričan pa sem; ako greh prouzročuje slabe letine, tega ni krivo naše slovensko ljudstvo, niti kakšna druga grana mogočne slovanske lipe. Slovan je le majhen grešnik, božja oblast pa kaznuje svet zavoljo velicib grešnikov.
Ubogi naš kmet se trudi in peha od ranega jutra do poznega večera, mnogokrat lačen in slabo oblečen, da se mrazii ves trese; prltrgava si, kder koli more, a pri vsej izbornej marljivosti i štedljivosti ne more priti do boljšega blagostanja. Kar je s trudom pri ielal, mora v jeseni hitro v denar spraviti, da poplača davke na jedno i drugo stran. Njemu i družini ne ostane druzega, nego samo »Škart» blago, s kojim naj se Črez zimo preživi, toliko da vendar za lakoto ne umre. Ni ne čudo, ako vidimo kmeta bledega, otožnega i onemoglega; prav tako tudi njegovo družinico. Ni ne čudo, ako tak rod zaradi siromaštva, oziroma pomanjkanja tudi telesno slabi i hira. A pri vsem tem Bog nas začuvaj misliti, da ni naše ljudstvo verno, bogoljubno, pobožno ali kakor bi se jednako bolje izrazil. Potrpi, in v trpenji je vstrajno. Zjutraj, opeludne i zvečer se rado Dogu pomoli; rado hojeva k božjej službi; posti se in daje milošči-
no; ni oholo in prepirljivo; dobrosrčno je. Da Bogu še kaj navrle, rado potuje na božja pota; ustanovlja pobožna društva; v vsem mesecu majniku se zateka k Main-ki Božjej, varuhinji vseh rodov znamenom, da bi ona nas z Bogom Še tasnejše sprijateljila. In tacega odličnega ljudstva je mej nami še dobre, dobre tri Četrtine Znano pa je iz svetega pisma, da Bog ne kaznuje posameznega ljudstva zaradi večine dobrih, nego mu prizanese Še celo zaradi neznatne manjšine hudobnih. Samo deset dobrih daje bilo v So lomi, pa bi bil Bog vsemu mestu prizanesel. No, pa kaj bi rekel, da je samo dobre tri četrtine našega ljudstva dobregat Z malo izjemo, skoraj vse slovensko ljudstvo je dobro-, tako dobro, da ono ne daje Bogu povoda, da pošilja slabe letine. Znane so mi vasi, v kojih ne stakneš ni jednega pijanca, ni jednega brezbožoeža, ni jednega preklinjevalca, ni jednega zaprav-ljivca: ljudstvo je marljivo i štedljivo — vendar ga nadloge tarejo. Nekateri nežno čutneži stvar v tem oziru pretiravajo, nekaj z besedo, nekaj s peresom: prilastu-jejo našemu ljudstvu slabe lastnosti, grde napake i hibe, kojih nikdar ni imelo in jih tudi zdaj nema, Itjeme to povsod. Iz posameznega slučaja pa se ne sme sklepati na sploSnost. »Mej pšenico je tudi kakšna ljulika.» Ako bi gredć v sv. Križ-srečal pijanca, s kakšnim pravom bi trdil, da so v sv. Križi sami pijanci? Ali bi se lahko ne osvedočil, da celo nobenega ni? da velika večina njih vina ves mesec niti ne okusi? da je oni posamesnež prifiel le slučajno v tako druščino, kder je vdobil vinca zaman, — a nenavajen mu — vdobil je nekoliko »ščurkov« v glavo. In ako vidim v krčmi doli v AjdovSČini pri g. Julij us-u, ali pak g. Lisjak-u ob nedelah veselo družbo pri kozarcu vina, smem li sklepati, da so to sami zatravljivci? O ne, Bog varuj I to so ljudje, ki so ves teden pridno delali: v žagi, mlinu, fužini, tovarni, gozdu, ali kde drugje. Kozarec vina si je vsakdo zaslužil, in napačno bi storil, da si ga ne privošči, ako mu služi k zdravju,
Is tega je razvidno, da je velika, velika večina našega ljudstva—dobra, in da zavoljo njega Bog ne pošilja slabih letin na zemljo. Da pa slabe letine tudi dobre narode zadevljejo, to je prav tako kakor povodenj, ki ne dela razločka mej posestniki, ampak razdira i podira tako dobrim kakor hudobnim. Tudi ogenj, kadar nastane, prime se, kamer doseže, celo visoce-ga stolpa i bolje cerkve.
Slabih mrfiavih letin so kriva najbrže druga ljudstva, ki so Btokr-.it bolj pokvarjena, nego Slovenci splob.
Zapadno-evropska kultura je malo. da ne vsa gnjila. Tega se prepričamo, Če po* gledamo v večja mesta, kder se zgodi vsak mesec 20—30 samomorov. Morallčna vrednost stoji pri nekojih inostranih narodih na silno nizkej stopinji, to nam kažejo vsakdanji liiostni dogodki pri njih. K temu pa očividno pomaga tudi ono ljudstvo, ki hoče ves svet zamreŽiti z svojim kapitalom ter si vreči Človeštvo z denarno silo pod noge— v železno robstvo. Na vse to i enako Bog mrzi, pa tepe svet s slabimi letinami. Pa preidimo k tretjemu uzroku siromaštva m«) našim dobrim ljudstvom; in to so dote.
Mislimo si kmetško hiBo, ki je bila pred 40. leti Be precej v dobrem stanu, ker so ljudje poprej imevali boljše letine. Roditelji v tej hiši imajo Šestero otrok: tri sinove i tri bčere. Ko oče polnoletnemu sinu izroči hiSo i zemljišče, zapiše tudi ostalim svojim otrokom dote, koje naj jim na domu oženieoi brat izplača, ako se kam oženijo, oziroma omoŽe. In res—poslednje se zgodi; bratu je treba izplačati pet dot V 15—20. letih je te dote z velikim trudom i požrtovanjem tudi Izplačal, a hiša je uže silno oslabela,—trebalo seje zadolžiti. Zdaj pa pride nov zarod na vrsto za dote:
Otroci sedanjega gospodarja so uže dorastli za možitev in Ženitev. Tako se hitro vrste dote za dotami, katere je morala hiša v 40. letih Šestim ali dvanajstim svojcem izplačati; in to poleg visocih davkov i slabih letin. Zgodi se pa tudi mnogokrat, da bratje i sestre zapuste dom ter otido „s trebuhom za kruhom." Ker pa edini brat na domu ostane, stara pa sta za delo uže onemogla,—primanjkuje delavnih moči za obdelovanje zemljišča: treba je tedaj tujih delalcev; ti pa hotiejo dobto plačilo 1 jedilo; tako pa se uresniči pregovor: »tuji ljudje pridelajo, tuji tndi snedd." Tedaj pride mnogokrat vrh [enega zla Še drugo.
Iz tega se vidi, da je treba v sedanjih siromašnih časih dote. če tudi ne popolnoma opustiti, iste po okolnostih vsaj na majhno svoto skrčiti.
Vse hvale vredno je, ako vidimo našega kmetovalca marljivega in štedlji vega a treba mu je tudi vedeti i znati, da si z enako marljivostjo in štedljivostjo več dohodkov pridobi nego do zdaj. To pa doseže z boljšim napredkom v kmetijstvu. (Konec prihj
SODITE SAMI.
Kolikokrat nam je aoperno, kupiti kako zdravilo, akoprem ga slišimo hvaliti oi vseh str»ni. Zakaj t Zatrt, ker te bojimo trošiti denar brez koristi. A soditi sami, ako bi se moglo 70 aoldov boljše obrniti, n^go v tem le Slučaju: Potem ko s-m 12 let trpel na zaba-eanju in tam združenimi boleznimi, a nikder našel pomoči, tudi po kopeljih ne, zahvaliti §e Imam, da sem ozdravil, le lekarrdčarja R. Ltrandt-a kroglicam; njihovi rabi sahvalim ae, d» 9em £0P°,nomazdravin vesel kar s tem potrjujem.
Eisendorfska g lažu ta pri Welssenaulau na Peraskcm 12. junija. Nadpihač stekla Muhi Bal r le Pazita na to, da rima vsaka etiketa podpis R. Brandt In pa beli krit na rudečem polju.
jVeprevarlJlvo. pod tem povdarkom naznanja se v naSem listu po imenitnemu dr. Plakat* imajdeno sredstvo Roborastliin, (La-sotvorna esenca) katero je delalo dosedaj neverjetno proti ispadanju las, plešlvoati, bres-bradnostl in osivelosti, in katero je nepre-varljivo gledć uspeha. Ne treba, da kedo posebno opozoruje na to iznajdbo, Če tudi bi zaslužilo, ampak čitatelji naj bero naznanilo in naj poskusijo ta lek. Pri neuspehu ae dotični zaveže, da povrne bre« ugovoru denar.
Poslano*
Opozarja se na denaŠnji inserat gospoda Filipa Fromm-a.
Zalivala.
Podpisani se naj topleje zahvaljuje osem onim, kateri so kaj pripomogli pri veselici, 16. t. m. pri ■ Zelenem hribu*. posebno se pa zahvaljuje obče poznanej izvrstne) dek-lamovalki gospodičini Muhovi, ker je veliko pripomogla z deklamacijo <Črnogorka»; da bi nas večkrat počastila z svojo umetnostjo.
Trst, dne 19. dec. 1883. Odbor
Jadranska Zarja.
Zahvala.
Povodom prerane smrti predragega mi soproga, gospoda
Ivana Brsčaka,
učitelja v štjaku, . izrekam vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, si. učiteljskemu osebju, kateri so me v mojej nezrekljlivo vellkej nesreči tako sočutno podpirali, svojo najsrčnejšo in najtoplejSo zahvalo.
Osobito pa prečastltej duhovščini katera je bretpla&no opravila dotične molitvice, gospodom učiteljem, ki so prlskr-bsll »veteransko godbo« katara je nepozabni ve ga spremila k večnemu pokoju.
Oorjansko, d u A 16. decembra 1883.
Karolina BriSik, roj.
Kftnigsmark,
žalujoča vd ova.
Trlno porodilo.
Kava — cene jako trdne s tendenco, da še vile postanejo. Tudi poper je postal draŽI in velja od gld. 76 do gld. 90.
Sladkor — slaba kupčija, cena za sladkor v vrečah je uže na g|d£77« Pilet zadnje vrste.
Sadje — srednje kupčija, cene trdne,
Olj* — eena jako trdna in stalna.
Petrolj* — tendenca za više cene; deneg stane gld. 13 in vifte. —
DemaČi pridelki — čisto zanemarjeni.
žito — v slabem obrajtu, cene šibke.
Leg — malo kupčije, cene stalne.
St*e — dobro konjako gld. 1.10 do gld. 1.50
Borsno porodilo.
Borsa bolj živahna, kurzi državnih In mnogih drugih papirjev so poskočili. Tendenca jako dobra.
Dunaj»ka bora«
dne 18. decembra.
finotni drž. dolg v bankovcih 79 gld. 20 kr
Enotni drž. dolg v srebru 79 •	7 «
Zlata renta......98 »	65 »
5*/, avst. renta .... 93 •	80 ■
Delnice narodne banke . 837 •	— «
Kreditne delnice .... 383 •	— «
London 10 lir sterlin . .121 »	— >
Napoleon.......9 »	60 »
G. kr. cekini......5 »	73 »
100 državnih mark ... 59 »	30 »
Listale* urednlStva. Gospodu, kl usu J« potlal tri poitoo aarko.
Vase marke so pri nas na Vaše raspolaganje 1 a pisali Vam ne bomo, ker je škoda za ,,ža}fo( Mi ne priobčimo onega Vašega dopisa, iz prav navadnega uzroka, ker smo popolnoma prepričani z Vašim nasprotnikom, da ste v resnici „krakeler" I. vrste ker^naš list ni na ražpola-ganje Vašim intrigam. — Vašega pretenja se ne bolimo, sicer pa dvomimo, da najdete list, kateri bi Vam odprl svoje predala. — Sapi en ti sat 1
Podobčina Zagorje pri St. Petru na Krasu
ima na prodaj 10,000 hoj v občinskem
Sozdu le eno uro oddaljenem od postaje v. Peter na Krasu. Kedor bi hotel ta les kupiti, oglasi naj se pri
Jakopu Križnar, podžupanu v Zagorji pri 2-1	Sv. Patra aa Krasu.
C. le. priviligirano društvo
Riunione Adriatica di Sicurti
v Trstu.
Zavaruje proti požarom, provozu po suhem, rekah in morju, proti to£i, na živenje ▼ vsih kombinacijah.
Olavsioa inrsierva inAvi <oe 31. iNialri 1881:
Glavnica društva .... gld. 3,300.000.— reservni fond ou dobičkov » 625.927.02 ■ ■ za pokritje premikanja vrednosti efektov » 161.500 — Premijna reserva vsih oddelkov » 6,638.506.— Reserva za ikode .... » 284 591.—
V portfelje: Premije, ki se imajo potirjati
v prihodnjih letih..... 13,206.696.47
Skupni znesek V!, h škod plačanih od I. 1838 do 1881 gld. 10a,255.007.57
tri vr ,4T!d favnateljttva 24—12 Vi« Valdirivo, Št. 2 v lastnej hISi.
LA FILIALE IN TRIBSTE
ieir I. r. pri v.
Stabilimento Austr. di Credito
par ooHMorofo ti lašaolrla.
vehsamentTipT con r anti Banconote : 3* V/o «"■• loteretM voroo priavvlu 414 aleral
37,» » » » » . | i 37*» » » » » »30 »
Por le lettere di veraamento attualmente in eircolazione, 11 nuovo tasao d' interesse co-mincierd a decorrere dalli 27 corrente, 31 eor-rente e 22 Novembre, a aeconda del rispettivo preavviso.
Napoleoni: i 3 % »"«• lutorosoo voroo prtevvloe ril 30 flleral
3 /, • • » » » »3 aieol
37» • » » » • • 0 • Đanco Giro:
•aaeoaoto 27,7, "Opra qualunque somma Nspsleosi senza interessl
Assegni
sopra Vlenna, Praga, Pest, Brana, Troppavia, Leopoll, Lubiana, Herman n» tad t, Inns-bruck, Ora«, Salisburgo, Klagenfurt, F i ume A gram, franco spese.
Acquisti e Vendite di Val ori, divise e incaaso eoupons 7•*/• provvigione.
Antecipazioni sopra Warraato in contanti, interesse da con-venirsi.
Mediante apertura di credito a Londra H*l» provvigione per 3 mesi. » effittl 670 interesse annuo oino 1' importo di 1000 per importi superiori da con-venirsl.
Trlaoto, 1. Ottobre 1883.	(51)
Za bo2ič in za novo leto.
Darila zadnje novosti, v velikan okel zbirki ln po najnižih cenah, dobć ae
v
Dunajskem Bazarju
Ferdinanda Fiscljer
ulica Ponte roaao lit 116.
Velika zaloga igrač, stvari za obešati na božično drevo, luClc, in držačev, stvari za tombolo in raznih smei^r'Ji prikazni. Nerazbivljlve punčke, k * ,e smejo umivati, francoske punčke, frdbellanake in društvene igre in tisoč „drugih zdelkovrasolh umetnosti.
Nova tiskarna
Via Terroato it. 2. v Trota.
Vizitnice od 60 soldov do gld.	1.— Zavitke (kuverte) za trgovce in
druges tiskano firmo 1000kom. •	2.70 Vo&ilne karte za novo leto se
zlatim tiskom 100 •	2,—
Tiskovine za užitninskl davek (slovenske) po najniži ceni in vsa koverstne druge tiskovine.
Neobhodno potreben
vsakemu stanu je koledar za prestopno leto 1884 »kažipotom po Trsta in mnogim poduSnim berilom. Kedor ga hoče imeti, naročiti si ga mora prej ko mogoče pri upravništvu „Edinosti" ali pa v „Novi tiskarni", Via Torrente. — Volja za naročnike lista »Edinosti« in za ude del. podp. društva 60 soldov, za vse druge pa 80 soldov.
EDINOST.



90
aU ^'

7.a .
oUt»!
Ji«® l"„,\ 30- ?A5.

^ iflic
a S^r^S
tvovo^ ^

U»


Predala za rokoviee In robce
iz usnja in pliSa z okrasjem in vezenino in brez tega po jatco nizkih cenah.
N^JnovcJdi predmeti
iz pravega oljkinega iesa, kaj posebnega za videz, kakor: skrinjce za dišave, za slike, za ure, za pisarijo, za tintnike, za razna dela, ša-tule itd. itd.
*r®«fme<| -JM
ko 0,^ VSS*™'
spalni06 to J, r,/>'ce tr«i)c« ?Jnl vm °0Job0;l.^tnicl'
it?,?* pgssi&Lf*-
„"»Ike i''"tke*, ,
SSr
V Dunajski prodajalnici
C. REISS
V Trstu.
Op. Tu prodajalnica pošilja vse
Eredmete tudi s povzetjem Iti oeniku rezplučno in frankiranc.
Tržaška hranilnica
Sprejemlje denarne uloge v bankovcih od 60 soldov do vsacega zneska vsak dan v tednu, razno praznikov, in sicer od 9. ure do 12. ure opoludne. Ob nedeljah pa od 10. do 11. ure zjutraj. Obresli na knjižice . S*T, Plačuje v torek, petek, soboto od 9. do 12. ure opoludne. Zneske do 50 gld. prav precej, zneske od 100 do 1000 gld. z odpovedjo 3 dni, čez 1000 gld. z odpovedjo 5 dni. Eskomptiue menjice, domicilirane na
tržaškem trgu po.......
Posojuje na državne papirje avstrijske do 1000 gld. po......4*//r0
više zneske v tekočem računu po .............4'ti0^
Daje denar tudi proti vknjiženju na posestva v Trstu, obresti po dogovoru.
Trst, 24. marcija 1883.
Le jedenlsrat
podaje se tako ugodna prilika, da si za polovico prave cene omisli vsakdo izvrstno uro.
Velikanska
razprodaj a.
Politične razmere, ki so nastale v vsej Evropi, zadele so tudi Švico ; vsled teh razmer se je na stotine delalcev izselilo, tako da je obstanek tovarn jako dvomljiv. Tudi največja fabrika za ure, katero smo mi zastopali, se je zaprla začasno, ter nam je zaupala prodajo svojih ur. Te tako zvane Waahletton»k« iepat ure so najboljše ure vsega sveta, koje so izredno elegantno gra virana in giljogirane ter so amerikanskega sistema.
Vse ure so natanko repasirane ter |a-rantajemo za vsak« uro pat let.
V dekaz gotevega |amst a la stroge ildnoatl, prevzamemo s te« dolžnost javno, da voako nepristoječo uro nazaj vzamnmo In s drugo zamenjamo.
lOOO komadov remontoir Žepnih ur, katere se pri kozici navijajo brez ključa, s kristalnim okrovom. Izredno natančno regulo-vane; razen tega so tudi elektrogalvanično pozlačene, z verižico, medaalijonom itd , preje jeden komad gl. 26, zdaj le gl. 10 2q. lOOO komadov krasnih ur na sidro {an-k^ruhr) od srebrnega niklja, tokočib na 15 rubinih, z emailiranimi kazali, kazalom za trenotke in kristanim ploičnatim steklom, natančno sa sekunde repasirane; preje jeden komad gl. 21, zdaj le gll 7-26. lOOO komadov ur na volje (cilinder-ur) v ciljoširanih okrovih od srebrnega niklja, s kristalnim ploščnatim steklom, tekočih na 8 rubinih, fino repasirane, z verižico, medaljonom, in baržunastim etuijem projegl. 16, zdaj le gl. 6 60
iOOO komadov ur no sidro (anker-uhr) od pravega 13 lotneea srebra, odobrenega od o. kr. denarnego urade, tekočih na 16 rubinih, razen tega tudi električnim potem pozlačene, fino regulirane. Vsaka teko uro stala je preje gld. 27, zdaj po samo gl 11.40. 660 komadov ur za dame od pravega 18 lotnega srebra, odebrenega ed o. kr, denarnego urade, tekočih na 8 rubinih, elegantno in najfineje pozlačene, pridjana je tudi benecijanska vratna verižico; prej je stal jeden komad gld. 28 zdaj pa samp gl 16. IOOO komadov \Vashingtonskih remontoir žepnih ur, od pravega i3 lotnega srebra odobrenega od c kr denarnega urada, pod najstrožjim jamstvom na treno-tek repasirane, s kolesjem od niklja, tako da nij treba teh ur nikdar popravljati. Pri vsakej uri HA se zastonj tudi jerlna urna verižica, medaljon, baržunasti ctui in ključ; vsaka taka ura stala je preje gl. 36, zdaj pa neverjetno samo gl. 16. lOOO komadov ur za dame od pravega zlata z 10 rubini, preje gl. 40, zdaj gl. 20. IOOO komadov remontoir ur od pravega zlata za gospode ali gospć, preje gl. lOO zdaj gl. 40.
660 komadov ur za stene v finem emall okviru in z bilom, repasitane; preje komad gl. 6, zdaj samo gl. 3.76. 650 komadov ur z ropotcem, fino regulo-vane, dajo se rabiti tudi na pisalnej mizi, preje gl. 12, zdaj le gl. 4.80.
Pri naročilih za ure z majatnikom (pendeluhren) priloži naj se tudi mala svota.
Naslov :
UD Ih ®
der	12—7
Uhrenfabrik A. FROMM, Wien, II.Obare Donaustrasse 107.
Velika zaloga
zimskih zukenj
v raznih barvah, poŽev iz volnenega tkanja po najnovejiem krovu
ffld i 5 komad
kakor tudi popolne zimska obleke iz no-vošegnega sukna po ffld.
v kro aćnici PELLEGRINA LEVI
Vin m. Antonio Nr. K. nasproti kaverne „olla Stello Polare".
Psi eprevarljivo !
Upprh rarantiran! Znesek dobi vsak precej nazaj, pri katerem nema uspeha moj sigurno delajoč
| Roboraollum
(sredstvo za rast brade). Prav tako sigurno dela proti pleševosti in izpadanju las. Uspeh garantiran. ako se večkrat rabi. Odpošilja se v originalnih steklenicah Htu-r M»p«i, i po gld. 1.50 in stekle-nieah za posku&njo po gld. 1.
Dobiva se : J. Grolich v Brnu (BrOnn). - V Trstu pri Pavlu Ročen. - V Gorici pri 6 CrUtofoletti V Zodru pri K. Androvich C ŠHbavy, Flunie.
Nobena prevaro! 10-6 Tnm se tudi dobiva pristna Grollohovo karpatska ustna voda, zanesljivo sredstvo za ohranjene zobov, zobnega mesa in ust, narejena i?, zdravilnih korenin in rastlin moravskih Karpatov, steklenica po 60 kr.
Za spomin najvećega slovanskega romanopisca ponujamo s), občinstvu prevod Turgenjevega romana
Rudln
ob? eza 130 strani v nialej osmiki le za tO soldov. Naroča se v
Nuova Tipografia — Nova tiskarna,
v Trstu, Via Tor rente U. 2.
Nagla
Priporoča se
Nova prodajalnica
CARLO ACOUAROLl
-7 Via Caserma 7-(1 robno pohi&tvo, igrače blago za obleke
l?i poMelinosl v plelcolcali
Najniže cene. HO-5)
in gotova pomoč za želodčne bolezni njih nastopke.
Ohranit,©v zdravja
j« odvisna zgoli od ohranitve in poepeieva* njo dobrega prebavljanja, ker ta je glovni pogoj zdraSja in telesnego in duinega dobrega čutenja. Najbolj potrjeno DOMAČE ZDRAVILO, prebavljanje vrediti. doseči primerno meionje krvi, odpraviti poCvarJene nezdrave krvne dele, to je uže vec let sploh znonl in priljubljeni
dr. ROSA življenski balsam.
Napravljen iz najboljših, zdravniško najkrep-kejiih zdravilsklh zelišč, potrjen je posebno kakor gotova pomoč pri vseh slabostih prebavljanja, posebno pri presedanju, po kislem dišečim riganju, napenjanju, bluvanju, pri bolečlnuh v telesu In želodcu. Želodčnem krču, prenabneaniu žalodca z Jedrni, zasliženju, krvnom navalu, heoieroldoh. Ženskih boleznih, boleznih v črevlh, hipohondrl|l In melanholiji (vsled slabega prebavljanja); on oživlja vso delalnost prebavljanja, dela zdrovo In čisto kri in bolno telo dobiva zopet poprejšno moč in sdravje. Vsled te izvrstne moči je postal gotovo in potrjeno ljudsko domačo zdravilo ter se sploh razširil.
I steklenica 50 kr., dvojna steklenica I gl.
Na tisoče pohvalnih pisem lahko vsak pregleda. Pošilja se na ftonkirann pismo proti povzetiu zneska na vse strani. Gospod Fragner!
Jaz Vas prosim, da mi pošljete h poŠto 10 steklenic dr. Rosa-vtga življenjskega balsam a. Pri teji prilik Vam naznanjeni, da je ta lek izvrsten, kajti uže 3 mesec od kar ga rabim, pa ne čutim več nobenih bolečin v Želodcu, kateri me je bolel 10 let. Ozdravil je dalje ta lek mojo soprogo, katera le bila bolana čez 10 let na jetrah in vzdržuje zdaj tudi moje otroke pri naj-boljšem zdravju in jih varuje posebno mrzlice, ki je tukaj tako domača. — Sprejmite, gospodine zagotovilo mojega visocega spoštovanja, s katerim znaranjam Koziml Masalskl, nadzornik Železničnega podjetja v Aleksinacu u Srbiji. ■■ S var jen je! wm
Da se itogne neljubim napuklim, '/.uto prosim t* p. n. gg. naroBiiike, naj povsodi izreBno dr. Ho»ov jfivljcnflii-taliam is lekarno B. Frogner-jft v Pragi zahtevajo, kajti opazil sem, 4a ho naročniki na veB krajih dobili neuspeino /me«, ako bo zjihtevali 8amo livljenskl balzam, In ne izreCno dr. Rotovtga fivljenakega balzama.
Pravi dr. Boso? M\mt\ balzam
dobi se Batno v glavoej zalogi izdelnlcavo H. Fragntr-ja, lekarna >k Črnemu orlu« v Pragi, Ecke der Sporner-gas*e Nr. 205—3.
V	Trstu; P. Prtndini, O. Vorabonhi, Jak. Ser ravnilo in Bd. von r.tilenhurg, lokarnlSaiji.
V	Gorici: O. OrUlo/ottUi, lekarniCar; O. II. Fan-toni, »ekarniBar R. Kiirner, lekarn Sar; V Ogeljl: Om-mato d'Klia.
V	Zagrebu: C. Araiin, lekarniSar. V«« lekarn« in ml j* Irgovin* * nattrijalnim blagom
• Avšlro-Ogtrtkt imajo «0(090 trga livljtniktga balzama.
Tam se tudi dobi:
Pražko domače mazilo
zoper bule, rane in vnetje vsake vrste.
Ako ae lenam prea vnamejo, ali strdijo, pri balah vsake vrste, j.ri turih, gn qia[otokih, pri Crvu v prstu in liri nohtanji, pri zlezah, oteklinah, pri InnaHenji, pri morski (mrtvi) kosti »oper revraatiene oteklmn 1 • putiko zorer k oniftno vnetje v kolenih, rokan, v ledji Ce ni kđo negr. Bpulme, »oper kurja oSesa in potne noge, pri razkopanih rokah, zoper liBaje, zoper oteklino po piku mrSSbov, /oper teko«e rane, odprta noge, zopsr raka m vneto koto ni boljšega zdravila, ko to mazilo.
Zaprte bule in otekline bu hitro ozdravijo •, ker pa ven tefie pofgne maiilo v kratkem mo gnojieo na-«, in rano ozdravi. - To mazil.; je zato tako dobro, ker hitro pomaga in ker se po njem rana prt* iae«H dokltr ni vša bolna giiojiea vtn poUgntnv. Tudi zabrani rasi divjeta mesa In obvaruje pred snetom (Crnim prisadom); tudi bolefiine to hladilno mazilo pospeSi. — Odprte in tekoč« rane se morajo z mlačno vodo umiU potem Pe 1« se manilo nanje prilepi.	15-18
Skatljice se dobode po 25 in 35 k.
Balzam rn ulio.
SkuBeno in po mnozih poskuaih kot najzanesljivejša sredstvo znano, odstrani na«luhoat in po njem so dobi tudi popolno uie zgubljeni sluh. 1 sklemca 1 gld. a. v.
m
Podružnica v Trslu.
Priviligiranega in odlikovanega obrtnijskega zavoda
R. VLAHOV
iiz Šebenika v Dalmaciji, Via della Pesa gt. 8, za protestantsko cerkvijo.
< r
^ Ima veliko zalogo lastnih različnih likerjev po najnižih cenah, to i ji je : Vlahov eliksir posebnosti — Roob Coccola — Puritas — rozoly ^Maradkin in dezertna vina, Tartaro, Vod^e, Maraškiu, 1'lavin, bodisi ^v boteljah, bodisi v zabojih za domačijo in za razpošiljanje.
0 P. n. občinstvu se naznanja, da večidel omenjenih likerjev se pro-jSSidaja v Trstu pri A. Bischof — 0. UrKnis — C. Paleologo — A. Pavlin A. Cesareo — C. Attanosopulo — C. Sofjianopuh.	1Q—4
EDINOST.
Čudovite kapljice
Sv. Antona Padovanskega.
To priprosto in naravno zdravilo je pravu dobrodejn* pomoč i a ni treba mrtopih b<»-se.li, da se dokaže njihova eud>vita moč. Ce se le rabijo
nekoliko dni, olajšajo ln prežen-jo prav kmalu najtrdovratniše ielodine bolesti. Prav izvrstno ( vstrezajo zoper hemorojde, proti boleznini na jetrih in na r ranici, proti črevesnim boler.nim in proti glistam, pri Ženskih mlečnih nadleŽ -nostih, zoper beli tok, božjast, zoper scropok ter čisti pokvarjeno kri One ne preganjajo samo omenjenih boleziM, ampak nas obvarujejo tudi pred vsako boleznijo.	10—9
Prodajejo se v vseh glavnih lekarnicah na »vetu ; za naročbo in pošiljatVe pa edino v le-karnici Cristofoletti r Gorici, v Trstu v lekarni C. Zanetti i G. B. Rotiti in O. B. Faraboschi Ena steklenica stane 30 novcev.
Varovati se je pokvarjenih posnetkov, a katerimi se zavolj želje po dobičku tu pa tam ljudstvo goljufa, dasi nimajo nobene moči in vrednosti.
The
Singer Manufacturing&C.
New-York.
Ako se plati vsak teden samo eden goldinar
dobi se
Originalni
Singer-jev šivalni stroj,
in to brez povišanja cene. Poroštvo se daje za pel let, poduk na domu breeplačno
G. NEIDLINGER,
generalni agent 13—10
V Trstu, Corso, palača Modello
Šivanke za Singerjeve Šivalne stroje komad 3 kr. in tucat 30 kr.
•Sar J. PSERHOFER-jm
H Kronliir.ft 7* nicfanip Irrvi poprej imenovane eni verza Ine krogljlee, za-m	Zd bISCBnje RTV!, silijo to ime po vsej pravici, kerv resnici
_ jo skoro ni bolezni, v kateri ne bi bile te krogljice ukazale avojo čudovito zdravilno |H moc. V najnevarnejših slučajih, v katerih ni pomagal uže noben lek več, p<ma-^ra gale so jako naglo ta krogljice. I Skatlja e IS kregljlosaii 21 kr., I zavej i 6. ikatlicaml M ,,d 1 5irpr,1, nefrankovani pošiljatvi s poŠto gld. 1.10. (Manj nego I tavej se ae razpošilja.
■I . .. Veliko število pis.-m je došlo, v katerih se vpotrebljevalci krogljic toplo za-hvaljuje zarad ozdravljenja no raznih trških boleznih. Vsak, kedor je le poskusil
■ hvalnih piB«mPr,POr0 ga	^^ Mi P°'laJanno tukai nekatere od mnogih za-
Bielitz, 2. junija 1874. Velecenjeni gospod Pserhoferl Pismeno moramo jaz in mnogi drugi, kateri smo bili po Vaših krogljicah za čiščenje krvi ozdravljeni, izreči Vam najtoplejšo hvalo. V mnogih boleznih so pokazale Vaše krogljice čudodelno zdravilno moč, kdor so bih vsa druga sredstva neuspešna. Pomagale so temeljito pri krvotoku pri ženskih, pri nerednem krvnem čiščenju, pri zadržavanju scavnice, pri glistah, slabotnemu žeiodcu. krču v že* lodcu, omedljevici in mnogih drugih boleznih. Z vsem zaupanjem Vas torej prosim, da mi zopet pošljete 12 zavojčkov krogljic. Visokim spoštovanjem
Kari Kinder. Vaše blagorodje 1 Srečen sem bil, da sem slučajno prišel do vaših čistečih krog. Ijic, katere so pri meni čudeže delale. Trpel sem mnogo let na glavobolu in omedljevici, neka prijateljica mi je dala 10 vaših krogljic in teh 10 krogljic me je popolnoma ozdravilo, kar je pravi čudež. Zahvalivši se Vam, prosim, da mi pošljete 1 zavojček krogljic. Piszka, 13. marclja 1881.
Andress Paar. X V, C'*»<y, 17. maja 1874. Vaše blagorodje l Ker so Vaše krogljice za čiščenje krvi mojo ženo, katera je trpela mnogo let na kronični bolezni v želodcu in na trganju po udih ne le otele hm rti, ampak ji podelile tudi novo mladeniško moč, ne morem se vstavljati prošnjam na enakih boleznih bolnih in Vas prosim, da mi zopet pošljete 2 zavojčka teh čudodelnih krogljic po pov-zetju. Spoštovanjem Blaslss Splsatek.

Waidkofen n. Ybbs, 24. novembra 1SS0. Java« zahvala.
Vaša blagorodje! Oi leta 1362 trpel sem na hemeroidah in zadrževanju vode; jaz sem rabil tudi zdravnike, a "brezuspešno, bolezen je postajala čedalje huja, tako, da sem po nakoliko časa močno trpel na trebuhoboiu (vsled stiskanja črevesja) nisem imel več teka in kakor hitro sem vzel kaj hrane k sebi, nisem mogel več oSstati, vsled napenjanja, teškemu sopenju, kašlja nju, dokler nisjm naoo-sled začel rabiti Vaše čudodelne krogljice za čiščenje krvi, katere so m>) po-
{»olnoina rešile skoro neozdnvljlve bo-ezni. Zurad tega nimam besed, s katerimi bi se mogel zadosti gorko zahvaliti Vam in izreči Vam moje priznauje.
S posebnim štovanjem
Johan OrIMnger.
Vaše blagorodje! Ker sem bil gotov, da so vsa Vaša zdravila tako uspeš na, kakor Vaš imenitni balzam proti zmrzlji-nami, kateri je v moji družini odstranil marsikatere ozebke, odločil sem se, vkljub mojemu nezaupanju proti univerzalnim lfkom, da se poprimam vaših krogljic za čiščenje krvi, da s temi malimi kroglji-cami bombardiram moje uŽe zastarele hemoroide. Jaz prav rad priznavam, da sem po 4 tjdenskei rabi Vaših krogljic popolnoma rešil uŽe zastarele bolezni ii» da jaz zdaj Vaše krogljice svojim znancem najtoplejše priporočam. Jaz tudi nemam nič proti temu, da javite te vrste, a brez mojega p >lnega podpisa.
Dunaj, 20. februvarja 1881. _Spoštovanjem_C- v. T.
Amerikansko mazilo proti trganju,
hitro in sigurno delujoče, na vsak način najboljšo sredstvo proti vsem boleznim v udih in trganju, kakor so: bolest hrb-tanca, trganje po udih, Ischias, krč v Želodcu, nervozni zobobol, glavobol, trganje po ušesih itd. gld. 1 20.
Anatarinska voda za usta
G. Popp-a, obče znanakakor najboljše sredstvo za vzdrževanje zob. 1 sklemea gld. 1.40.
Esenca za oči ,od d/ K)n!rxh™en ™
w krepčanje in vzdrževanje vida. BV V originalnih stiklenicah po po gld. 2.50 in gld. 1.50.
Kinesko mijlo za toaleto
v mjiluh, po rabljenju katerega si koža napne in postane gladka, kakor bxržuti ter jako prijetno vonja. Jaki je izdatno in se ne posuši, ea* komad 7i) soldov.
Prah ra iri/n^ika C^^M'aivdr; oufii rranza izvosciae p0zil in. -l>lvr9trii iak
proti kataru, h-ipavjsti in kašlju s krčjru BT 1 Škatljica 35 soldov.__
3	Balzam proti ozebljinam ^rJja!'^
HH	let Sem prinoznano najsigurnejš i sredstvo proti ozebljinam vsake vrst i, kak >r tudi
■■j	proti jako zastarelim ranam ar en
H	lonček 4Q soldov.__
J	Živenjska esenca (Prager Tropfdi)
■R	proti pokaženemu Želodcu, slabom prelij	bavljanju, bolečinah v spodnjem delu H	trupia posebno dobro domače sredstvo. M 1 steklenica 20 soldov.
Ribje olje (Oorsch)
vrste. —- 1 steklenica gld. 1.
Prah proti potenju nog.
nog in iz tega izvirajoči smrad, vzdržava obuvalo in je po skušnjah neškodljiv, ■a" Oma 1 škatljice 50 soldov.
Pate peetoraleod	?no«°,et
r	eno najboljših in najpri-
jotniSih lakov proti sluzu, kašlju, hripa-vostl kau-u, prsni in pljučni bolezni, bolečinam v goltancu itd. obči poznan, aa* 1 škatlja 50 soldov.
Poraada iz Tono kinina^- »J
priznana po zdravnikih kakor najboljše sredstV). da se povzdigne rašča las. 1 krasna veiika Škatlja gld. 2.
Univnr/alni nlaStar P00f■ Stcudel-a, univerzami piasier pri ranfth po bodftlu
in vsekanju, nevarnih olesah, tudi zastarelih, perijodiČno ponavljajočih se odprtjih na nogah, trdovratnih odprtjih žlez. raznih kostnih bolečinah, pri črvu na prstih, pri odprtih in vnetih prsih, /.mrzlih udih, odprtih ranah vsled trganja in enakih boleznih mnogokrat skušeno sredstvo, aa* 1 lonček 50 soldov.
w. ut -
Po-
seb-io dobrldomači lek proti slabsmu pre-bavljevanju in dotičnim bolečinam, kikor: glavobolu, omedljevici, krču v želodcu, rezavci, hemoroidam, zaprtju itd. BT 1 zavoj gld. 1.	12-4
Univerzalna čistilna sol
17se francoske specijalitete so ali s zalogi, ali pa sn di zMevanje hitro in najcenejc preskrbe,
flir~0 d pošiljat ve po pošti pri zneskih od gld. 5 ie proti poprejšnje) po-šiljatvidenara s poštno nakaznico pri većih zneskih tudi s poš nim povzetiem
w\
rn
Gold. 60.000 v dar.
Vsak, kdor kupi blaga za 20 gld. v prodajalnici obleke
lia«iavo Forll Corso IV.
99, dobi v dar srečko državne loterije, s katero more dobiti gld. GO.OOO rente v zlatu. 5—4
Gold. 60.000 v dar.

4)
O
IP^" Brez te varstvene znamke, postavno zavarovane, ima se to zdravilo smatrati kot ponarejeno.
Cvet zoper trganje
po dr. Maliču,
ie odločno najboljše zdravilo zoper protin ter revmatizem, trganje po vdih, bolečine r krili ter livcih, oteklino, otrpnete ude in kite itd., malo časa če se rabi, pa mine popolnem trganje, kar dokazuje obilno zahval Zahteva naj se samo ucvetn zoper (Vftratr. inimka.i trganje po dr MaliSu* s traven stoje&m znamenjenem; 1 steklenica 50 kr
Planinski želi&6ni sirop kranjski,
izboren zoper kašelj, hripavost vratobol, prsne in pljučne bolečine; 1 stekl. 56 kr Koristnejši, nego vsi v trgovini se nahajajoči soki in siropi.	20-12
Pomuhljevo (Dorsch) jetrno olje,
najboljše vrste, izborno zoper bramore, pljučnico, kožne izpustke in Otekline 1 stekl. eo kr.
Anatarinska ustna voda,
najboljše za ohranjenje zob ter zobnega mesa in takoj od
bezgavne
takoj odpravi steklenica 40 kr.
•mradIjivo sapo Iz
ust. 1
Kričistilne Krogljice, c. kr. priv.,
ne smele bi se v nijednom gospodinjstvu pogrešati in so se uŽe tisočkrat sijajno osve-dočile pri zabasanji človeškega telesa, glavobolu, otrpnenih udih. skaSenem želodcu, jetrnih in obistnih boleznih, v škatljah & 21 kr; jeden zavoj s C Skatljami 1 gld. 5 kr. Razeii lava se le Jeden zavoj.
NaroČila iz dežele izvrit ra tako)
v lekarni pri „samorogu"
Jul. pl. Trnk6czy-ja aa mefttneai irfu v Ljubljani.
v
Čudodelni plašter (cerot).
Ozdravi temeljito vsako rano, bodisi še tako zastarana in kronična in tudi take, ki so se uže spremenile v raka, ustavlja še tako močan glavobol, vse bolečine živcev in rev-matizma v zglobah, čudodelno pomaga v bolečinah materinskih i. t. d. 50 letna skušnja 'i izvrstnim uspehom, kakor razvidno po ne-številnih spričalih, katere se morejo pokazati vsakemu v Trstu; dobiva se le v lekarni
10-10
llovifi, Corao it. 47.
Gospodu
Gabrijelu Piccoli,
lekarju
v Ljubljani.
Vaša flFrancova eaenoa* je edino zdravilo, ki se mojemu Želodcu prilega Po vsakem zavžitii mi je ložje in bolje.
Kamnje pri Čer« niči 1883.
Josip Sovdat, župnik.
Enajst let že trpim na zabasanji in he-meiojidah in ne poznam ga zdravila, da bi mi toliko pomagalo, kakor Vaša «Fran-eeva mhoi», za katero se Vam najlepše zahvaljujem.
Iran Zehrou, Gorenje Ležeče, Kranjsko.
Prosim, da mi odmah poiljete 100 steklenic Vaše izvrstne «Franeeve esence*. Aleksandra v Egiptu meseca avgusta 188S.
Marija Dolintk.
Prosim uljudno za 24 steklenic VaSe •Franceve esence«, ki Je nedvomljivo najboljši pripomoček zoper kašelj, hemerojide, mrzlico v želodcu in gliste.
Pulj meseca decembra 1882. Josip vi tez Scordtli, c. k. policijski komisar.
Vašo «Franoevs esenoe* s sijajnim vspehom rabim. Prosim odmah za 24 steklenic na povzetje.	16—7
Trdnjava Ivanič na Hrvaškem avguatal883 Josip J/arntčič, usnjarski mojster.
Fraseeva esnnoa je pomagala Ze tisočerim ljudem, kakor je razvidno iz zahvalnih pisem, ki jih izdelovalec dobiva. Ta esenca ozdravi bolezni v Želodcu in trebuhu, krč, boijast, trebušno in preme-njalno mrzlico, zabasanje, humorojide, zlatenico itd., ki so vse nevarne, če se v pravem času ne ozdravijo. Steklenica 10 kr.
Kedor išče pomoči, dobi jo!
Kder nI nič več rcmapalo pomaoali >o prvi In edino pravi, 59krat odlikovani IVAN HOFF-ovi izdelki za hrano in idravilo iz elada, kateri eo ozdravili na slotitcSe ljudi po zdravnikih uže popolnoma zapuščenih ter so jim dali živenje In idravia-
(Lastne besede ozdravljenih.)
Ivan Hoff-ova čokolada iz slada.
Jako ndivi a in krepilna za vse slsbelae In ns živcihbo-Ishns ljudi — Jako okusna In priporočljiva, kder je uživanje kave prepovedano. '/, kllogr. paket gld. 2.40, gld. 1 60, in 1 gld. — Pri m< či ejl nsročli t u lat.
Nezdrava kri, heiaorold«, om.iaotlo.t, »Ub lalodee, vae te bDfczni i^rf«-<Tan HofT-nva piva iz aladovega izlačka le cel« ▼ ulučuju, k< bi bil cotićnl »nibll vmko veselje Z-''«- A pomo«1 Je treba ozbiljno rabiU. Zdravniki bo i>ro*laiili Ivan Ho«oto pi-»o iz »ladivrgu izIci'V^ru i.Jrgovo Čokolado is slada, kakor najbnlife rrdimo in adruvilno sredstvo; za plJnCne boliyni kf» • .nfirBiii izl»(?ek iz slada, za pomanjkanje krvi 8okoia> a ii slada, za lalje prsne bolezni bombone iz »tada itd. Drkazi za vso to tso mnogi dvorni diplomi, kolo ju o, priznanja zdravnikov in zal. vale ezdravljerib bdtikov.
Edinemu iznajdniku in izdelovatelju pristnih preparatov iz slodnega izlečka, c. k. dvornemu založniku skoro vseh tvroptkih vladarjev, gospodu
IVAN-u HOFF-u,
c. k. svetovalcu, lastniku zlalfga križca 7» zasluge s krono, vitezu visokih pruskih in nemških redov, Dunaj, tevarna I., Grabrnhof, Briiiseratrssse 2, Zalega tovarne in pisarna: Graben, Brlsnerslrasse 8.
Velecenjeni gospod!	An:wtrptn 12. septembra 1F83.
V prilogi dobite deset friinkoT, in Vas pro itu. da mi potljete za to evoto slndovoga koncentriranega iiletfka. Ivan Boffo\o zdravih o pivo pijem ufe S let jaz ga dobivam redno iz Amsterdama. Jaz Vam ne morem z besedami izreći, kak uspeli Ja nuprov lo to i>ivo v moj h j «''U*ini. Jkz in moj sin nisva već mogla tedno jesti, ne spati. Moja bći Je bila nervoznu in M>di(<na: Vat livenski in zdravilni balzam — tako imenujemo V »S izlefek iz slada — nns j/' crpvi p(>)«)not a ozdravil. Kako dobro je visokocenjeni knea Anton Hohenc olierski, kraljeva visoVost, ti Vam je dal zlato tvninjo ra zasluge opazil: Nobenemu se ne pris tva tako dobro n»]iia svetinje »Lena mrrenil«, nr^o Vntn. Kralj Danski je tudi rekel, da je sam poskusil zdravilno moć Ivan UofTovega izleCki' iz slada pri eel>l in srrjej drufini. — Jaz in moju družina smo ć i tali vsa VaSe na manila in Vam volćimo dolfr« livenje v kerLit ćioveitva. Inium ćast priporoćuti se Vam	s posebnim spoštovanjem Vas hvalelni
pl. Weatphal, major r. B. zdaj tukaj, Ilo:el "Wion. Kakor posttansko naj Vau slufi to le:
Dva leti sem trpel ?a bronhalni katar in auBieo v fioltaniu, tako, da niaem mogel >o(* glasno govoriti. Prvi dunajski profesorji so me poslali v Gleirht nberg in v Kizzo, iz Kizze pnKi'dfli vaćel sem rabiti Vaio izvrstno zdravilno pivo in jo viti moram Vam na i*ast, da srm tki Ivan HolTovem zdravilnem p vu popo noma ozdravil, da ni jed tekne in da se dobio poćutim. Prosim Vaa torej, da mi poRljete 2H steklenic zd ruvilue pive, t kilogr. Pokol de iz i-lada in 2 mrfnj ci bonbonov iz Bladnega izlečka In znamujem k posebnim Štovanjem: Frane Halj. tovarna za mo£ke ibleke in trgovina se suknoiu
Mariahilferstrasse Nr. C9.
Uradno zdravlino porodilo.
C. k. centralni odbor itd. v Klensberg-u. — I vnn Hoffovo zdravilno pivo iz sladovegn izleJSlia pokazalo ae je kot Izvrstno krepCalno sredstvo.	Major Wltige, poslanoc kralj, pruskih luzarttjv. Poho pravega Ivan HofTo»«F» adravllnega piva >■ aladavega IzlePka: 13 steklenic pld.0.06, 28 ste-klenio t-ld. 12.C8, 58 steklenic gld. 25.48. — Od 13 st Uei lo nu zgoraj so pivo poKlje franko v hl8o. Za p»«iljatev iz Dunaja: 13 bteklenic gid. 7.3«, 2H steklenio gld. UCU 66 steklenic gld. 20.10. Ii2 kilograma lokolade Iz »lađa I. gld. 2.40 II. gld. l.f.O, 111. I. Pri motnejtib naroćbah dovoli sn rabat.) Koncentrirani »ladovnl Ir.leCek 1 st«kleillca cld. 1 12. 1]2 steklenice 70 srldov. Bonboni Iz aiada : 1 raoBnjica «0 soldov (t> <ii 1|2 ali 1M n oBnjiee.J Harofbe pod 2 gld. vrednoti ae ne Izvršujejo. Prvi, pravi, eluz razatapljajoći Ivan HolTovi prani bonboni Iz alada so v modrem japirju. Pri kupnju naj se
odlodnn terja take.
OPOMIN.
Naj se tirjft le prave Ivan HolT-ove izdelke iz hlada * varoralno marko pri c. k. trgovekej Sodniji avstrijski in ogrske/ zabiljeHeno (slika iznajdnika). Ponarejenim Izdelki m drugih manjkajo zdravilna »eliBći in na niso prav napravljeni, kaki r Ivan ll< 11 vi iid.lki iz slada in vtegnejo to ej, po i*reku
zdravnikov, celć Škodovati.	12—0
Glivno ztilo^o v Trstu ima: Franc Ks. Princ trpovec na Akvedotu. V Ljubljani : Peter Lassnigg, v Gorici: G. Christofoletti, v Mariboru: F. P. Holasek, na glavnem trgu, v Ptuji: J. Kasimir, lekarnar, v Celji: J. Kvpfersckmidt, lekarnar.
Lantmk. druAtvo .KDlNo-l . — l/datelj in odgovoru! urednik: JOSIP MILaMiT.
Nova tiskarn« pod vodstvom F. HUA.LA. v Trstu.