Političen list za slovenski narod.
Po poŠti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld., za en ineaee 1 gld. 40 kr V administraciji prejeman, velja: Za eelo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta v i I gld.. za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. A
Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema upravništvo in ekspedicija, Stolni trg št. 6, poleg „Katoliške Ru k varne".
Oznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., Se se tiska enkrat ■ 12 kr ce se tiska dvakrat ; lo kr., ce se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primorno ¡manjša
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
VredniStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I„ 17.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob «/»6. uri popoludne.
82.
7 Ljubljani, v ponedljek 11. aprila 1892.
Letni!* XX.
Jok v Izraelu.
Letošnje deželnozborsko zasedanje je židovske liberalce spravilo kar iz ravnotežja. „N. Fr. Pr". v nedeljskem članku toži, da se je kar čuditi, koliko neveselih pojavov se je združilo v tako kratkem času. Ni se razdrla samo češko-nemška sprava, temveč tudi drugod nemško liberalno stranko odriva reakcija. Potem tarna, kako da se mej liberalci vedno bolj prikazuje razpor. V dolenje-avtrijskem deželnem zboru so se dali pri raznih prilikah, tako tudi pri zakonu o preskrbovanju ubogih, liberalci strahovati. V svetu za uboge bode po sklepu tega deželnega zbora imel le katoliški duhovnik virilen glas. S tem, da so liberalci glasovali za tako določbo, zatajili so jedno svojih glavnih načel. V gorenje-avstrijskem deželnem zboru se je sklenil šolski zakon, kateri nasprotuje državnemu šolskemu zakonu. S sklenjenim zakonom bi se po ovinku deželne zakonodaje uvela verska šola.
Štajerski deželni zbor je pa sklenil zakon, po katerem bi občine imele zopet pravico, dajati, oziroma odrekati dovoljenje za ženitev. Dunajski list so posebno hudo zbodli sklepi štajerskega in dolenje-avstrijskega deželnega zbora. V teh dveh deželnih zborih imajo nemški liberalci večino.
„N. Fr. Pr." javka, da je liberalna strauka jela razpadati, ker zatajuje svoja načela. Obžaluje pa tudi, da so liberalni poslanci preveč odvisui od svojih volilcev, dočim bi baš poslanci morali vplivati na narod, da ne zgine liberalno prepričanje. To je večja škoda, da liberalno prepričanje gine, nego je pa propad sprave na Češkem.
Liberalnemu glasilu se je tudi zdelo potrebno naglašati, da je liberalna stranka .jedina branila državno ustavo in ustavne pravice državljanom.
Te krokodilove solze liberalnega lista so vse-kako označilne. To nam jasno dokazuje, da liberalci čutijo, ko se jim povsod majejo tla pod nogami. Narodi spoznavajo, da jim je liberalno gospodarstvo
bilo v pogubo. Pomenl|ivo je to javkanje baš sedaj, ko je v Nemčiji propala verska šola in je bilo pričakovati, da bode to zjedinilo in naudušilo liberalce. Iz tega smemo sklepati, da ima liberalna stranka smrtni kal v sebi in da je nobena stvar več rešiti ne more. Svoj propad je seveda zakrivila sama, ker je pred vsem gledala le na koristi kapitalistov in pospeševala samo nemštvo. Razven židovskih kapitalistov za levico gotovo nikdo ne bode žaloval, niti nemški narod ne.
Deželni zbor kranjski.
(XIV. seja, dne 8. aprila.)
Deželni glavar Oton Detela otvori sejo ob 11. uri.
Nova deželna bolnišnica.
Poslanec baron Schvvegel v imenu finančnega odseka poroča o zgradbi nove bolnišnice v Ljubljani. Stavbinski prostor je kupljen za Bežigradom v okolišu šišenske občine.
V XV. seji dne 15. novembra 1890 sklenil je visoki deželni zbor:
„Ponudba gosp. J. Gorupa, da kupi sedanje bolnično poslopje z vrtom vred za 120.000 gld., se vsprejme in deželnemu odboru naroča, da nemudoma sklene definitivno pogodbo z gosp. Gorupa v zmislu njegovih ponudb in s tem pogojem, da od sedanjega bolničnega zemljišča odstopi brezplačno tisti del, ki ki se bode o slučaju njega razdelitve v stavbišča potreboval za ceste, katere graditi je sklenil občinski svet. Deželni odbor se zajedno pooblašča, en del tega posestva prepustiti kupovalcu, predno se bode izpraznila bolnišnica."
Izjava, katero je izročil gospod J. Gorup dn^ 24. novembra 1890 neposredno deželnemu zboru, glasi se tako-le:
„Svoji ponudbi z dne 19. septembra 1888 in 26. novembra 1888 glede nakupa deželno bolnice v Ljubljani dodajam sledeče:
1.	Ker obveznost moje ponudbe, da kupim deželno bolnico z vrtom za 120.000 gld., po mojem mnenju koncem tega zasedanja neha, podaljšam ta obrok do 1. aprila 1891.
2.	Ako mi dežela Kranjska to posestvo prodii in izroči, zavezujem se, mestu ljubljanskemu, katero je sklenilo ustanoviti višjo dekliško šolo, v namen te šole podariti, po izselitvi bolnikov iz stare bolnice, poslopje bolnice do velikih vrat.
3.	Ako bi se pa višja dekliška šola v Ljubljani iz kakoršuihkoli uzrokov ne ustanovila ali ustanoviti ne mogla, sem pripravljen, prepustiti mestu brezplačno imenovano poslopje za obrtno šolo in druge učne namene.
4.	Želim sicer, da se mi posestvo izroči v treh letih po sklepu definitivne pogodbe, a tega obroka ne stavljam kot pogoj nameravanega nakupa."
Z noto z dne 3. jauuvarija 1891 prijavil je deželni odbor g. J. Gorupu deželnozborski sklep in ga povabil k pogovoru o punktacijah kupne pogodbe. Ker pa gosp. J. Gorup pred koncem marca ni utegnil priti k takemu pogovoru, podaljšal je rpk za veljavnost svoje ponudbe do konca junija 1891. leta.
Dne 15. maja 1891 prišel je gospod J. Gorup k seji deželnega odbora, v kateri je z ozirom na ceste, projektovane po mestnem magistratu, izjavil, da hoče za ceste potrebni svet brezplačno prepustiti mestni občini, pač pa želi ob dunajski cesti ravno stav-binsko črto. Tudi gled^ plačila kupovine dosegla se je edinost. Končno izjavlja g. J. Gorup, da svojo ponudbo vzdržuje do konca 1891. leta.
Deželni odbor obrnil se jo do mestnega magistrata s prošnjo, da po želji g. Gorupa prenaredi stavbinsko črto ob dunajski cesti.
Z noto z dn4 12. decembra 1891 naznanil je magistrat deželnemu odboru, da je stavbinsko črto po želji prenaredil. Tudi je izjavil, da ne ugovarja premeščenju ščedilnega ognjišča in kotlov iz sedanje bolnične kuhinje v novo bolnico. Ta sklep občin-
LISTEK
Sebastopolj.
(Spisal Lev Tolstoj, prevel J. P.)
V avgustu.
I.
Koncem avgusta je po veliki razdrapani seba-stopoljski cesti mej Duvanko (zadnjo postajo pred Sebastopoljem) in Bahčisarajem počasi v gostem prahu in hudi vročini pomikal se častniški voz (to je poseben voz, kakeršnega ne najdeš drugod, ki je nekaj srednjega mej židovskim polkolesljem in ruskim potnim vozom).
Na vozu spredi čepel je častniški sluga v nan-kovi suknji in stari častniški kapi, ki pa je bila že popolnoma zmečkana in zmehčana. Vodil je vajati. Zadej na culicah in zavojih, pokritih z vojaškim plaščem, sedel je peš-častnik v letni suknji. Častnik je bil, kolikor se je moglo soditi o njem v sedečem stanju, majhen, pa jako širok in to ne le od rame do rame, temveč tudi od prsi do hrbta. Bil je širok in krepak, posebno vrat in tilnik sta mu bila jako dobro razvita in uapeta. Tako imenovanega pasu ni bilo, kajti na tem mestu ni bil nič bolj stisnen. Pa tudi trebušast ni bil, prej je bil suh, posebno po obrazu, ki je nezdravo rujavo zagorel. Sicer bi nje-
gov obraz bil lep, da ga ni kazila napihnjenost in pa mehke, nestarčevske velike gube, slivajoče in in poveličajoče poteze in dajoče vsemu obrazu neko nesvežost in pa surovost. Oči njegove so bile majhne in rujave, jako žive, da, celo predrzne. Brke je imel goste, pa ne široke in obstrižene, podbradek, posebno čeljusti so bile pokrite s krepko, gosto, črno pristriženo brado.
Častnik je bil ranjen dne 10. maja z odlomkom kroglje v glavo, na kateri je še sedaj nosil obvezo. Jeden teden se je čutil že popolnoma zdravega in je sedaj potoval iz simferopoljske bolnišnice k polku, kjer je stal nekje tam, od koder se je slišalo streljanje — jeli popolnoma v Sebastopolju, ali na Severni ali v Inkermanu, tega on ni mogel dobro vedeti. Streli so se slišali jako dobro, posebno kadar jih neso ovirale gore in jih ni odnašal veter. Streljanje je bilo pogosto in slišalo se je, kakor bi bilo blizu; sedaj je grom pretresel zrak in nehote si se se stresnil, sedaj so drug za drugim sledili manj močni poki, kakor bi kdo bobnal, na to so se vsi glasovi zlili in slišalo se je strašno grmenje, podobno grmenju ob nevihti, ko se ima začeti naliv. Vsi so govorili in tudi slišalo se je, da je bombar-dovanje bilo strašno. Častnik je priganjal slugo, kakor bi želel hitro priti na bojišče. Nasproti je njima prišlo več ruskih mužikov, ki so peljali ži-
veža v Sebastopolj in sedaj se vračali z bolnimi in ranjenimi vojaki v sivih suknjah, pomorščaki v čruih plaščih, prostovoljci v rudečih fesih in opol-čenci z bradami. Častniški voz je moral ostati v gostem prahu, katerega so vzdignili kmetski vozovi, in častnik ves v prahu, ki mu je šel v oči in ušesa, gledal je obraze bolnikov in ranjencev, ki so jih peljali mimo njega.
„Ta slabi vojak je iz naše stotnije", rekel je častniški sluga in pokazal na voz, ki se je peljal ravno mimo.
Spredaj na vozu je sedel po strani ruski bradač in plel bič, za njim se je treslo pet vojakov v raznih položajih. Jeden z obvezano roko in ogrnjeno suknjo je, če tudi bled in suh, sedel vesel na sredi voza, posegel je po kapi, ko je zagledal častnika, a potem je pa, menda spomniši se, da je ranjen, samo popraskal se po glavi. Drugi je pa ležal zraven njega prav na dnu voza. Videli sta se le dve roki, s katerima se je držal za voz in pi vzdigneni koleni, ki sta se premikali kakor trst. Tretji z zabuhlim obrazom in obvezano glavo, na kateri je imel vojaško kapo, je sedel na strani, obešal nogi h kolesu, opiral komolca na koleni in dremal, kakor je bilo videti. K njemu se je obrnil častnik.
„Dolžikov!" zaklical je.
„Jaz — o!" odgovoril je vojak, odprl oči iu
skega sveta ljubljanskega naznanil se je g. Gorupu, in ker se je leto bližalo h koncu, stavila se je do njega tudi prošnja, da rok za veljavnost svoje podaljša za dva meseca.
Načrt kupne pogodbe, katerega je sestavil tukajšnji c. kr. notar J. Gogola, izročil se je z noto z dne 8. marca 1892 g. Gorupu, in se bode, kakor hitro ga g. Gorup odobri, potem podpisala pogodba.
Dasi je bil deželni odbor od visokega deželnega zbora pooblaščen, z gradnjo nove bolnice pričeti že spomladi leta 1891, temu sklepu vendar ni mogel ustreči, ker je bilo še rešiti celo vrsto vprašanj: razširjenje stavbinskega prostora, kanalizacija, stav* binska črta, dovozna cesta itd., predno se je moglo pričeti z gradnjo.
Načrte in proračune troškov je izdelal arhitekt K. Waidman in sredi iebruvarija 1891 predložil deželnemu odboru. Deželni odbor jih je izročil ravnateljstvu deželnih dobrodelnih zavodov z nalogom, da jih odd.4 predstojnikom oddelkov v presojo in izjavo mnenja.
V dotičnem dopisu ponudil se je arhitekt Waid-man, da se s takoj vloženo kavcijo zaveže, ali vse stavbe popolnoma zagotoviti za pavšalni znesek 320.000 gld. in jih izročiti dni 1. novembra 1892, ali pa po nastavljenih jednotnih cenah posamezna dela zvršiti brez pogreškov. Tudi želi. da bi se mu varoval vpliv na izvršitev stavb, in izjavlja, da hoče prevzeti in izvrševati tehnično in administrativno vodstvo vseh del od početka do popolnega završetka grajenja za pavšalni znesek 7000 gld. Deželni stav-binski urad je glede pavšalnega zneska opomnil, da ni previsok.
Ravnateljstvo in primariji deželnih dobrodelnih zavodov izrekli so po konferenčnem zapisniku z dni 24. februvarija 1891 željo, da bi se načrti nekoliko spremenili.
Z dopisom z dni 29. junija 1891 je predložil arhitekt Waidman popolnjene načrte in troškovne proračune.
S poročilom z dni 7. oktobra 1891 opomnil je na to deželni stavbinski urad, da je med tem časom dal popolnih operat po pomožnem tehniku deželnega stavbinskega urada v to svrho, da se zasnuje v obliki, navadni za razpis stavbinske oddaje.
Pri tem pregledovanju razkril je deželni stavbinski urad razne nedostatke v načrtih in troškovnih proračunih, kateri so se prijavili arhitektu J. Waid-man-u, da jih popravi.
Od nagrade, določene za sestavo načrtov in troškovnih proračunov v znesku 3500 gld. izplačalo se je dozdaj arhitektu Waidman-u 2500 gld.
Ker se je za stavbo kapele v novi bolnici v proračun vstavil znesek 4400 gld., in dotični načrti še niso bili dodelani, dal je deželni odbor ravnateljstvu deželnih dobrodelnih zavodov nalog, da poroča, kako veliko kapelo bi bilo z ozirom na število bolnikov graditi, bi se li moral staviti tudi stolp z zvonovi in v kateri velikosti, želi li red usmiljenih sestra svoj poseben oratorij, v katerem slučaju bi se morala zgraditi kapela v večji meri, kar bi pa de-
odkril se. Oglasil se je tako glasno, kakor bi bilo dvajset ljudij hkratu zakričalo.
„Kdaj si bil ti ranjen? ljubi moj!"
Motne oči so se vojaku sedaj oživile; vidno je bilo, da je spoznal svojega častuika.
„Zdravja vam želim 1" rekel je ravno s tako močnim glasom.
„Kje sedaj stoji polk?"
„V Sebastopolju so stali, v sredo so hoteli oditi, vaše blagorodje!" „Kam?"
„Ne vem . . . najbrž v Severno, vaše blagorodje! Danes, vaše blagorodje", pristavil je z zategnenim glasom, pokrivajoč kapo, „so pa začeli zgodaj streljati, vedno več bomb je padalo, danes je tako strašno, da . . ."
Dalje ni bilo mogoče slišati, kaj je pripovedoval vojak, po njegovem glasu in vedenju je bilo videti, da je z jezo trpečega človeka pripovedoval žalostne reči.
Peljajoč se častnik, poročnik Kozeljcev, je bil še bolehen. On ni pripadal k oni vrsti ljudij, kateri žive, kakor si že bodi, ker ravno tako žive drugi ljudje, delajo to ali ono, ker ravno tisto delajo drugi ljudje. Delal je vse, kar je hotel, in drugi so delali istojn bili prepričani, da je dobro. Njegova natora je bila bogato obdarovana z majhnimi darovi: dobro
želni odbor podpiral le tedaj, ako bi red usmiljenih, sestrtl prispeval k stavbinskim troškom.
S poročilom z dni 3. avgusta 1891 predložilo je ravnateljstvo izjavo prednice, po kateri bi morala imeti kapela dolgosti 20—24 metrov in širjave 7 metrov. Stolp z dvema zvonovoma bi bil neobhodno potreben. Kar se tiče oratorija, ni potreben, če se bode kapela sezidala na tisti strani kuhinjskega in gospodarskega poslopja, kjer so stanovanja za sestre. V tem slučaju uporabljati bi se mogel orgelni kor zajedno za oratorij. Prispevka red ne more dati, prednica pa je pripravljena zgradbo celega kuhinjskega in gospodarskega poslopja s kapelo, zakristijo, cerkvenim depozitorijem in kletjo za kislino pod projektovanim skladiščem vred prevzeti za pavšalni znesek 50.000 gld. Ker po proračunih arhitekta Waidmana stavbinski troški za kukinjsko in gospodarsko poslopje znašajo..... 44.500 gld.
za zgradbo kapele pa...... 4.400 „
skupaj 48.900 gld. in bi po izjavi stavbinskega urada za zgradbo kapele komaj zadoščalo 10.000 gld., zdela se je ta ponudba deželnemu odboru ozira vredna.
Vsled tega je sklenil deželni odbor grajenje kuhinjskega in gospodarskega poslopja brez razpisa konkurza oddati prednici s tem pogojem, da se vrši pod nadzorstvom in kontrolo deželnega stavbinskega urada.	(Dalje [sledi.)
Politični pregled.
V Ljubljani, 11. aprila, lotranje dežel«.
Štajersko. Deželni zbor je sprejel sanitetni zakon z raznimi premembami, katere je priporočal odsek. Sklenil je pa tudi resolucijo, da se obnove šole za ranocelnike, ker le tako je mogoče odpomoči velikemu pomanjkanju zdravnikov.
Tirolsko. Zakon o šolskem nadzorstvu in o vrejenju pravnega razmerja učiteljev, kateri je sklenil deželni zbor tirolski, dobil bode najbrž najvišje po-trjenje. Vsaj vladni listi se strinjajo s tem zakonom in celo ministru Gautschu štejejo to v posebno zaslugo, da se je sklenil ta zakon in s tem naredil konec dolgoletni borbi. Manj upanja je pa, da bi dobil sankcijo zakon o šolskem nadzorstvu, kateri je sklenil gorenjeavstrijski deželni zbor. Sicer je osnovan ta zakon na jednakih načelih, kakor tirolski in bi po tem takem kdo mislil, da mu vlada ne bode ugovarjala, ali vladni listi so že našli pretvezo, zakaj je tirolski šolski zakon lahko drugačen, kakor drugi. I Tirolska dežela je v verskem oziru jednotna in v j geografičnem oziru pa ima tudi take posebnosti, da , šolski zakon za to mora biti na poseben način pri-i krojen. — Seveda na Tirolskem si vlada ni drugače mogla pomagati, zato je odjenjala, drugodi je pa že poprej dosegla svoje namene.
Mladočehi. Kakor nekdaj neso mogli Staro-čehi z ničemer ustreči Mladočehom, ravno tako poslednji sedaj ne morejo kmetski stranki. Organ gospoda Slastnega pri vsaki priliki najde kaj, nad čemer se izpodtika. Tako je dr. Gregr v spravnem odseku se izjavil, da ni radikalec, in takoj v prvi številki potem ga zaradi tega primejo „Selške No-viny", češ, kaj moremo pričakovati od politikov, katerim je dr. Gregr na čelu, ki od radikalnih sredstev ničesa ne hote vedeti ? Ze dosedaj nesmo
je pel, igral na gitaro, govoril jako gladko in lepo in jako lahko pisal, posebno službene reči, na katere je položil roko v svoji lastnosti kot batalijonski pobočnik. Najznamenitejša je bila njegova samo-ljubna odločnost, katera je bila sama na sebi ostra in čudovita poteza, če tudi se je opirala na ta majhen dar. Lastno mu je bilo samoljubje, katero se je tako zlilo z življenjem in katero se najpogosteje razvija le v moških in posebno vojaških krogih, da ni razumel druzega, kakor prvenstvovati ali uničevati se, in to samoljubje vodilo je tudi notranje nagone njegove: sam pri sebi je želel prvenstvovati med ljudmi, s katerimi se je primerjal.
„Kako! kaj bodem poslušal, kaj klepečejo pro-staki", zagodrnjal je poročnik, ki je čutil zoprno težo v srcu in omračenje mislij, ko je videl odhajati vozove z ranjenci in slišal vojakove besede, katerih pomen je dovolj naglašalo in potrjevalo gromenje bombardovanja .. .
„Poženi, Nikolaj! Gani se . . . Kaj si zaspali" pristavil je malo jezeče se na slugo in popravljajoč svojo suknjo.
Vajeti so se nategnile, Nikolaj je zacmokal in voz se je hitro dalje premaknil.
„Samo za trenotek bova še obstala, da nakrmiva, potem pa hitro greva naprej", rekel je častnik.
(Dalje slčdi.J
vanje imeli dosti zaupanja, ali sedaj pa ne moremo nobenega imeti. Mladočehi se zaradi teh vednih napadov niti pritoževati ne morejo, ker kmetska stranka dela le to, kar se je od mladočeške naučila. Prav pa dajemo nekemu praškemu listu, ki pravi, da se jako motijo „Selški Novinj", če iz par besed Gregrovih že sklepajo, da je konservativec, ker dr. Gregr bi sam bil v največji zadregi, ko bi moral pod prisego povedati, kakega političnega prepričanja da je.
Češki Nemci. Nemško-narodno društvo je imelo shod v Liberci. Izrekel je zaupanje poslancem Schiickerju, Pradeju in Leglerju, kateri se odlikujejo po svojem skrajnem nemštvu. Strašno so zabavljali proti vodstvu nemške stranke v Pragi, ki ne kaže nobene odločnosti in nobenega presodka. Shod je pozval nacijonalce, da se ne smejo podrejati temu vodstvu. Sklenilo se je pa tudi, da nemško-narodni poslanci nemajo pospeševati češko-nemške sprave na sedanjih podlagah. Najhuje so se pa stresli nad kuratorijem severno-nemškega muzeja, ki je vsprejel deželno podporo s pogojem, da se bode oziral na narodno jednakopravnost, Zborovalci so pa izrekli nado, da kuratorij podporo še zavrne. Če se pa to ne zgodi, mestni zbor li-berški ne sme dati nobene podporo. Liberce ne smejo podpirati dvojezičnega zavoda. Zopet se je jedenkrat jasno pokazala nemška nestrpnost.
Narodna jednakopravnost. Razpisano je mesto jednega nadsodnije svetovalca v Pragi. V razpisu se izrečno naglaša, da za to mesto ni treba znanja češčine. Pri več čeških sodiščih je pa razpisanih več uradniških mest, ali v razpisu se pa nikjer ne omenja, da je dokazati znanje češčine. Če vlada tako postopa, potem ni čuda, če ni Čeha več v deželi, ki bi se za spravo še nauduševal.
Vrejenje valute. Te dni je prišel na Dunaj ogerski finančni minister, da se posvetuje i avstrijskim finančnim ministrom o predlogah, ki se predloži državnima zboroma gledi vrejenja valute.
Taanje države.
Srbija in Avstrija. Skupščina srbska je sklenila, da se do novega leta podaljša sedanja trgovska pogodba z Avstrijo. Pri tej priliki sta poslanca Gjuric in Manojlovic naglašala, da je sedanja trgovska pogodba za Srbe škodljiva. Srbija je bila vedno dobra soseda Avstriji, kar je pokazala 1866. in 1879. leta. Avstrija ima sedaj priliko, da se Srbiji izkaže hvaležno in sklene ž njo trgovsko pogodbo, ki bode pospeševala blagostanje dežele. Pokaže tudi lahko, če res želi svobodo in samostojnost balkanskih narodov. Ko bi se pa ugodna pogodba ne mogla skleniti, naj pa vlada pogodbe ne sklene, kajti prepričana sme biti, da bode narod pripravljen, veliko žrtvovati za svoj obstanek in narodnogospodarske koristi.
Srbija, Rumunija in Grška. Srbski in rumunski velikošolci nameravali so iti o veliki noči v Atene, da se snidejo z grškimi dijaki. Ta shod bi bil imel namen mladino naudušiti za idejo balkanske zveze. Zaradi zamotanih političnih razmer so pa srbski dijaki sklenili opustiti po potovanje.
Rumunija. Zbornica je vsprejela z 72 proti 13 glasom budget o generalni debati in prešla s specijalno. V specijalni debati je dokazal finančni minister, kako so prejšnje vlade z navideznimi prebitki napravile ravnotežje v budgetu. Zbornica je potrdila potem dohodke v znesku 179,500.000 frankov in pa proračune posamičnih ministerstev.
Rusija. Te dni se je objavil carski ukaz, da se izd& za 161/* milijona rubljev novih državnih bankovcev. — Finančni minister je nevarno bolan in že dvomijo, da bi se ozdravel. Njegova smrt bi bila velika izguba za državo, ker ima izredne finančne sposobnosti. Posebno v sedanjem težavnem položaju bi ga jako pogrešali.
Nemčija. V Berolinu se snuje neka srednja konservativna stranka, ki bode v pravem pomenu vladna stranka. Novi stranki se pridružijo vsi oni konservativci, ki neso več za versko šolo, odkar se je cesar jej odrekel. Posebno mnogoštevilna nova stranka vsaj s prva ne bode.
Brazilija. Več višjih častnikov je vlada odstavila, ker so zahtevali, da se razpiše volitev no-viga predsednika. Po njih mnenju ima podpredsednik le tako dolgo pravico, voditi državne posle, da se izvrši nova volitev, ne pa do konca volilne dobe odstopivšega predsednika. Sedanji podpredsednik pa se noče odreči oblasti in je dal odstaviti častnike, ki niso ž njim jednakega mnenja.
Izvirni dopisi.
V Zagrebu, 7. aprila. V zadnjem svojem dopisu sem omenil, kako ploden bi mogel biti kraj pod Zagrebom, ko bi se Sava vredila, kakor je potrebno. Žal, da se pri nas o takih zadevah le redko kdaj razpravlja, in vendar so taka vprašanja za nas največje važnosti. Umestna je bila zatorej razprava v seji obrtno trgovske komore o brodivosti Save od Siska do Zagreba. V tej seji se je prebral spis predstojnika bosensko-hercegovskega brodarstva po Driui, gospoda Kučere. Pod vodstvom tega veščaka se je vredila Drina od ustja do Zvornika, a leta 1887 je
prispel tudi po Savi s parobrodom „Bosna" do Zagreba. Po mnenju gospoda Kučere je Sava plovna za parobrode do Rugvice kakih 36 kilometrov pod Zagrebom. Od tukaj do Zagreba moralo bi se pa korito reke očistiti, kajti v njem leži jako mnogo debelih hlodov, ki zaustavljajo vodo. Ridi tega se tudi Sava v tem kraju hudo razliva ter deli na več strug. Ko bi se glavna struga očistila, tega ne bi bilo in parobrodi bi mogli čisto lahko do Zagreba ploviti. Tako je bilo tudi z Drino. V dolgosti kakih 80 kilometrov so izvlekli iz reke do 3000 hlodov in Drina je od tega časa plovna do Zvornika za parobrode. In vse to je bilo izvedeno z neznatnimi stroški. Na kilometer je prišlo nekaj čez 3000 gld. Ker je verjetno, da bi se dala struga Save laglje očistiti, nego se je to zgodilo pri Drini, potem bi vsa uravnava Save od Rugviee do Zagreba stala kakih 100.000 gld. Pa da te vsote ne bi mogla zmagati država, ki ima letnega dohodka čez 400 milijonov goldinarjev? Gotovo to ne bila nobena žrtva od strani Ogerske za Hrvatsko, kajti na ta način bi se le trgovina razširila in državi bi se stroški kmalu izplačali. Ali Sava je hrvatska reka in z uravnavo njeno bi mesto Zagreb mnogo dobilo, to pa ne gre v korist Madjarom. Ko bi šlo za kakšno ogersko mesto, vse bi se bilo že izvelo, kajti podjetje bi se v kratkem izplačalo. Da je pa Hrvatska v gospodarskih, trgovskih in prometnih zadevah tako zaostala, krivi so si Hrvati deloma sami. Saj se vendar nobeden naših poslancev, katerih sedi 40 na ogerskem državnem zboru, ne oglasi v gospodarskih zadevah. In vendar bi mogli oni v tem pogledu največ storiti in deželi koristiti, in sicer gotovo več nego z raznimi političnimi izja/ami, do katerih redko kdo kaj drži, a najmanje gotovo Madjari. Naši poslanci bi morali iskreno odkriti vse rane, vsled katerih slabi Hrvatska v gmotnem pogledu, ter s svojo energijo prisiliti državo, da skrbi za Hrvatsko v isti meri, kakor za Ogersko, kajti to je njena dolžnost, saj se hrvatski denar steka tudi v zajedno državno blagajno, iz katere se imajo pokrivati taki stroški. Naši poslanci so tedaj v prvem redu pozvani, da se zavzamejo pri proračunski razpravi za take investicije, ki so naši kraljevini neobhodno potrebne. Ko bodo videli Madjari, da so naše zahteve pravične, ne bodo se več ustavljali, tudi v Hrvastkej kaj investirati. V takih zadevah bi morale biti složne vse stranke ter dotične poslance podpirati v njihovem delovanju. Tožiti po časopisih, da naša vlada za gmotne naše koristi le premalo skrbi, ni umestno, kajti ona stori gotovo vse, kolikor ji proračun dovoljuje, a ono, kar je dolžna storiti zajedniška vlada, se gotovo ne propušča po njenej nemarnosti, nego iz onih uzrokov, katera sem zgoraj navel. Ves narod, poslanci in vlada naj zahtevajo od skupne vlade, da se meri z enako mero tudi Hrvatom in potem je mogoče, da se tudi pri nas kaj stori v večjih gmotnih podjetjih.
Dnevne novice.
V L j ubij a ni, 11. aprila.
(Kamniška železnica.) Deželni posl. Kersnik je v zadnji večerni seji dnč 9. t. m. omenil celo vrsto nedostatkov, ki so pri tej železnici gledi osob-nega in tovornega prometa, ter dokazoval nujno potrebo, da se odpravijo. Pri tem ga je poslanec Grasselli toplo podpiral, poslanec Luckmann pa je obljubil, da se bode v tem oziru krepko po-tezal v državnem železniškem svetu na Dunaju. Znano je, kako ugoden na vse strani je bil posebni osobni vlak, ki se je vlani vpeljal ob nedeljah. Sedaj gre zadnji vlak iz Kamnika okoli 5. ure po-poludne in obiskovalec, ki se pripelje ob treh v Kamnik in si mesto komaj ogleda, mora ob 5. uri zopet na kolodvor iti in je ob pol 7. uri zopet v Ljubljani. Nedeljski vlak pa se je vlani začel še le meseca julija in končal koncem septembra. Treba pa bi bilo, da se nedeljski vlak prične brž ob Veliki noči ia da bi se končal še le koncem oktobra. — Velika neprilika je dalje, da vlaki iz Kamnika ostajajo na državnem kolodvoru v Ljubljani in odhajajo z državnega kolodvora, dočim bi bilo priličneje za prihajajoče in odhajajoče občinstvo, če bi vsi vlaki prihajali na južni kolodvor in odhajali z južnega kolodvora. Daljni nedostatek je ta, da se po kamniški železnici vozijo le mešani vlaki. Osobni promet ni tako majhen in tovorni promet je jako obširen. Treba bi bilo vsekakor, da se napravijo čisto osobni vlaki, s čemur bi se popotnikom prihranilo veliko časa, in v tej želji bi se gotovo prav lahko
ustreglo. Nadalje bi bilo treba vozui red premeniti, zlasti bi bilo treba, da bi vlak, ki zdaj iz Kamnika hodi opoldne, odhajal kako pol ure poprej in bi potem tako imel zvezo z vlakom južne železnice, ki okoli 7,2. ure iz Ljubljane odhaja v Trst. Poudarjal je govornik tudi potrebo, da bi se na severni strani Kamnika napravila postaja za osobe, kar bi ne stalo mnogo. Končno naj bi se tarife za tovore, zlasti za blago v kosih, znižale primerno. Uvaževaje vse te opravičene razloge in želje, je deželni zbor deželnemu odboru enoglasno glasno dal naročilo, posredovati, da se pri kamniški lokalni železnici uvedo olajšave glede pristojbiuske tarife za tovore in primernejša zveza osobnega prometa z južno in državno železnico, ter da se spremeni vozni red v tej meri, da bode boljše ustrezal tako kamniškemu, kakor ljubljanskemu stanovništvu.
(„Glasbena Matica") je priredila, kakor se nam poroča, drugo izdajo prvega zvezka svoje „Lavorike." Ker se je prvih 600 izvodov, natisnjenih pred dobrim desetletjem, hitro izdalo, poskrbela je Gl. M. še 300 izvodov, da ž njimi ugodi vedno šlevilnejšim željam slovenskih pevskih krogov. Uverjeni smo, da se bode i ta izdaja hitro razpečala, kajti pesni, katere so v tem zvezku lavorike zbrane, so toliko priljubljene, da jih nikdo ne pogreša rad v svoji pevski zbirki. Znana imena: Kamil, Mašek, Fleiš-man, Rihar iz starejše dobe naše umetne pesni, in Foerster, Ipavec in Nedved iz mlajše so nam porok, da je v popevkah prav naroden duh in naslovi pesni že sami kažejo, da se jih je večina v našem narodu udomačila in ukoreninila tako, da jim je bodočnost zagotovljena. Z istim pa je i „Glasbeni Matici" zagotovljena razprodaja lepe zbirke, ki je našim pevcem nekako na srce prirastla in se jim bo še bolj omilila, kadar jo bode mogel vsakdo imeti v svoji lastnini. Glasbeni Matici pa želimo, da ima isto srečo i v vseh drugih svojih podvzetjih in da priredi našemu narodu še mnogo jednakih zbirk, so-sebno pa, da pridene k „lavoriki" „4. zvezek a." še zvezek „b." Bog jej daj v vsem povoljen vspeh, ker pesen je tudi jeden onih faktorjev, ki blaže narod in mu zajedna ohranijo svetinjo narodnosti.
(Koncert) je minolo soboto priredila „Glasbena Matica" v čitalnični dvorani. Zaradi pomanjkanja prostora smo morali to in več drugih poročil za danes odložiti.
(Bolniško in podporno drnštvo pomožnih uradnikov) za Kranjsko v Ljubljani imelo bode dne 14. aprila 1892, ob pol 8. uri zvečer v gostilni g. Oile Podkrajšek v Ljubljani na Rimski cesti št. 11 svoj občni zbor z nastopnim dnevnim redom: 1. Načelnikov nagovor. 2. Tajnikovo poročilo. 3. Bla-gajnikovo poročilo. 4. Poročilo preglednikov računov. 5. Volitev odbora. 6. Volitev računskih preglednikov. 7. Posamezni nasveti.
(Iz Godoviča) nam piše prijatelj: O. kr. žan-darmerijska postaja, ki je bila do 1. marca t. 1. v Hotidršici, se je premestila z imenovanim dučm v Godovi č. To daje Godovičanim upanje, da se bo že skoraj ugodno rešila večkrat ponovljena prošnja, naj se napravi v Godoviču, razpotju med Idrijo, Črnim Vrhom in Hotederšico, samostojni c. kr. poštni urad.
(Požar.) V nedeljo, dni 3. aprila okoli 8. ure zvečer je pogorela v Godoviču Pivkova hiša št. 46. Pogorelcu je zgorelo tudi vse pohištvo, obleka in nekaj denarja. Samo to so ubožci oteli, kar so imeli na sebi. Le hitri pomoči sosedovi se je zahvaliti, da nista pogorela tudi mlin in žaga ravno tega posestnika. Nesrečnež je toliko bolj pomilovanja vreden, ker si je v petek, dne 1. aprila, zlomil nogo na žagi, in ker je bil le za nekaj malega zavarovan. To je tretje pogorišče v Godoviču v teku enega leta.
(Raznoterosti s Koroškega.) Dne 2. t. m. skočil je 291etni hlapec Anton Galobič iz Podgorjan v Rožni dolini na postaji v Brncah iz brzovlaka, ki je bil v hitrem tiru, ter padel na drugi železnični tir. Zgrabil ga je tvorni vlak, ki je koj za brzo-vlakom zapustil postajo. Našli so hlapca mrtvega s stlačenim oprsje.m. — Škrlatico imajo otroci v Slov. Plajbergu; zato je tam šola zaprta. — Pogoreli so: dne 24. marca Brežan v Kotu v Rožui dolini; škode je 1200 gld., zavarovanih 800 gld; Dne 29. marca vse posestvo kmeta Prailitza v Št. Jurji v Labudski dolini. Zgorelo je tudi vse pohištvo, obleka itd., in 100 gld. gotovine. Škode je okoli 2500 gld., zavarovanih 1500 gld — Dne 26. marca je blizu Brež zgorel velik kos meščanskega gozda. — Ustrelil se je 301etni sin Jesseja v Naborjetu. — V Dravo padel in utonil je dne 26. marca 311etni delavec Taurer
v Zg. Dravbregu. — V vedro vrelega kropa padel je triletni sin uradnika Brucka v Lolling-u. Umrl je drugi dan za ranami.
(Koroški deželni šolski svet) rešuje sedaj prošnje za slovensko šolo, katere so minulo jesen koroške slovenske občine vložile pri naučnem ministerstvu. Ministerstvo je te prošnje izročilo deželnemu šolskemu svetu v „primerna rešitev". Nemški šolski svet koroški smatra za „primerno rešitev" se v6 le ' to, da one prošnje po vrsti — zavrže I Pri tem se sklicuje na deželni odbor, češ, da le-td ne privoli v ! to, da dobi koroški Slovenci slovensko šolo. Taka razsodba nas pač ue more iznenaditi, saj vemo, da vsaka koklja pred svoje piške brska. A postopanje ultranemške celovške gospode tudi koroških Slovencev ne bode zavrnilo od poti, katero so nastopili sebi v korist in čast. Uverjeni smo, da bodo slovenski občinski zastopi iz nova terjali slovensko šolo, dokler ne dosežejo svojega smotra. Seveda v Celovcu, kjer odločuje le železna pest dr. Gobanca, dr. Ubla itd., ne bodo našli pravice; ali to jih tudi ne plaši, pot jim je odprta še drugam. Hvala Bogu, slovenski ljud ima dosti čilosti v sebi, da se bode ubranil vseh spon, v katere ga hoče vkovati kruti, brezobzirni narodni nasprotnik! Dr. Ubl in njega pristaši bodo jeden za drugim šli, a narod slovenski bode živel — in mora živeti, bodi že to nemško-lažiliberalnim mogotcem ljubo ali ne 1
(Koroški deželni zbor.) XX. seja dne 1. aprila. Sprejme se predlog gospodarskega odseka o pre-membi postave glede lovskih kart. Za isti odsek poroča poslanec dr. Steinwender o ustanovitvi deželne hipotekarne banke ter poudarja, da je ustanovitev te banke potrebna, ker se koroška hranilnica noče ozirati na želje deželnega zbora. Ugovarja mu dr. Luggin ter pravi, da deželica Koroška ne premore take banke. Ugovarjala sta tudi dr. Prettner in Hillinger, ki sta obadva zoper ustanovitev te banke. Ko je še odgovarjal poročevalec, sprejeli so se predlogi gospodarskega odseka z dodatkom, da se ima v tej zadevi še posvetovati z denarnimi zavodi in raznimi bankirji. Tako se ustanova te banke za sedaj še odloži. — Finančni odsek predlaga, naj se v Spodnjem Dravogradu ustanovi mesto okrajnega sodnika. — Predlogi stavbenega odseka o uravnanju nekaterih hudournikov se sprejmo in dovolijo potrebne podpore. — Odobri se proračun doklad na žgane pijače za leto 1892 s čistim dobičkom 121.000 goldinarjev. — Dr. Hibler poroča v imenu gospodarskega odseka, naj se obema zbornicama državnega zbora odpošljejo peticije, da se prenarede paragrafi 108—110 nove davčne predloge. Po daljši j debati, katere so se udeležili poslanci dr. Prettner, dr. Steinvvender, dr. Luggin in dr. Hibler, se sprej-' mejo odsekovi predlogi. — XXI. seja dne 2. aprila dr. Traun (Traven) utemeljuje v daljšem govoru svoj predlog, naj se vlada naprosi, naj izdatneje podpira : uravnanje hudournikov na Koroškem. Odgovarja mu i deželni predsednik, ki prizna, da je dežela revna in ! ne zmore vseh ogromnih plačil, a ne gre, da bi se vsa bremena prevalila na državo, kakor je sedaj postalo običajno. Zato ni dosti upanja, da bi ta prošnja imela kaj vspehov. — Računski sklep deželnega zaklada ter več ustanovnih zakladov za leto 1889 ter 1890 se odobre. — O prošnji občiue Bekštanj za podporo pri uravnanju neke občinske ceste se naroči deželnemu odboru, naj še natančneje poizveduje.
—	Za ravnanje aprijskega hudournika v Belanski dolini se dovoli 2400 gld. — Predlog jur.-pol. odseka, kako se ima pri ločitvi večjih občin razdeliti občinsko premoženje, se sprejme. — Dr. Abuja poroča o odpisu posojil, ki so se leta 1882 dala vsled povodenj. Predlog s sprejme. — Deželnemu odboru se dovoli, občine v Ziljski dolini podpirati pri uravnavanju hudournikov. — Dovoli se več podpor. — Finančni odsek poroča o računskih sklepih zaklada za zemljiško odvezo za leto 1889 in 1890 in o proračunu istega zaklada za leto 1892. Primanjkljaj se ima pokriti z 14 5 odstotno doklado na direktne davke. — XXII. seja dni 4. aprila. Deželni glavar prebere pismo poslanca dr. Ubla, ki naznanja, da odloži deželno odborništvo, ker je poklican kot poročevalec h koroški hranilnici. Znano je, kakšno stališče je zavzemal zlasti kot zastopnik deželnega odbora v deželnem šolskem svetu nasproti Slovencem! Zato koroški Slovenci za takim odbornikom ne bodo točili prav nobene solze, marveč mu kličejo : „Srečno pot I" — Predlog poslanca Kirschnerja o preložitvi humberškega klanca se izroči stavbenemu odseku.
—	Grof Goess poroča za finančni odsek o prošnjah 18 šolskih občin za prispevke k šolskim gradnjam.
Prošnja 13 občin se odbijejo, drugim se plačajo obresti od šolskega posojila po 4 odstotke do tistega časa, da posojilo vrnejo. Med zadnjimi je bila tudi Doberlaves s posojilom 3000 gld. — Dolga debata se je vnela o predlogu gospodarskega odseka, naj deželni odbor ribiško postavo, kakor jo je izdelal, predloži prihodnje leto. Po precej burni debati, koje so se udeležili poročevalec dr. Steinwender, deželni predsednik Schmidt - Zabierow, dr. Prettner, grof Goess in knez Eosenberg, se predlogi odklonijo. To je menda prvi večji predlog, ki se je v tem zasedanju odklonil.
(Slovenska čitalnica) vGlinjah na Koroškem ima svoj letni občni zbor due 18. t. m. gostilni g. L. Zablačana na Trati. Po zborovanju je veselica s petjem in raznimi govori.
(Trpljenje Kristusova) predstavljali so, kakor se poroča „Miru", slovenski kmetski igralci dne 25. in 27 sušca v Tin j ah na Koroškem. Ljudstvo kojega se je neki kar trlo, je z mnogim zanimanjem in pazljivo sledilo priprosti predstavi.
(Duhovniške vesti iz celovške škofije.) C. gospod Fran či šek Štingl, kapelan v Svečah, je premeščen v Stali v Belanski dolini (Mollthal I) Na njegovo mesto gre č. g. Fra n čišek Holec, kaplan v Hodišah.
Raznoterosti.
—	Potovanje cesaričinje Štefanije. Cesaričinja Štefanija odpotovala je v Tunis. Avstrijski generalni konzul Pitner jej je šel na Malto naproti, da jo pozdravi in sprejme v tuneško mesto Susa. Odtod potuje v mohamedancem sveto primorsko mesto Kairnan. Vračajoč se iz Kairnan-a, pride cesaričinja v glavno mesto Tunis in obišče vladarja.
—	Smrtna obsodba. Zagrebško sodišče je obsodilo k smrti kmeta Batelja, ki je iz maščevanja skozi okno ustrelil soseda Bovica in njegovega otroka.
—	Anarhist—misijonar. Veliko šuma med francoskimi anarhisti napravlja spreobrnenje Alaiana Gouziena, enega odličnih vodjev anarhistov. Bilje bogataš, sedaj je reven katolik, bil je anarhist, sedaj je redovnik, poprej revolucijonar sedaj — misijonar. V svoji mladosti pridobil si je obilno znanost, katero je vedno spopolnjeval z nenavadno pridnostjo. Tudi govornik je izvrsten. Pri delavcih si je s tem pridobil mnogo vpliva in posebne priljubljenosti. Ponosni so bili anarhisti na svojega tribuna, ki je v prospeh socialističnega gibanja razvijal vsestransko delavnost. Založil je več socijalističnih listov, v katerih je kakor na govorniškem odru z ognjevito besedo in polno silo napadal nasprotnike. Deloval je vzlasti proti katoliški cerkvi in nje redovom. Toda spregledal je. Gouzien vstopil je med socijaliste druge, plemenitejše vrste — postal je misijonar in deluje s svojo prirojeno gorečnostjo za katoliško cerkev v Afriki. — V odprtem pismu pisal je o tem svojem koraku bivšim svojim tovarišem to-le: Temeljito premišljevanje, dolgo poučevanje, dela razsvetljenih mož, marljivo učenje spisov bogo- in modroslovskih, to je bilo, kar me je privedlo, da sem zapustil svojo dosedanjo pot ter se posvetil „socijalizmu krščanskemu." — To je drugi Leon Taksil.
—	Nedolžno obsojen. Pred sedmimi leti je bil pred porotniki v Gradcu Evstahij IIolz-bauer iz Amesega obsojen na smrt, ker je dne 1. avgusta 1884. leta ubil Joahima Achsenbergerja. Priče so pred sodiščem zatrjevale, da je Holzbauer bil v sovraštvu s pokojnikom in se je baje nekoč izrekel, da ga ubije. Porotniki so ga zatorej spoznali krivega. Najvišje sodišče na Dunaju je smrtno kazen premenilo v dvajsetletno ječo in letos se je pa pokazalo, da je obsojenec bil nedolžen.
—	Deset tisoč jajc na cestnem tlaku. Te dni se je v Meidlingu pri Dunaju ne-
kemu vozniku podrl voz, na katerem je bilo pet zabojev, v vsakem zaboju pa 2000 jajc. Zaboji z jajci so se razbili. Ženske in otroci so hiteli s posodami, da so pobirali rumenjak in beljak po tlaku.
_ Čudno vreme je bilo koncem minolega
meseca v Galiciji. Dne 29. marca je v Levovu bilo 25° C. gorkote, drugi dan je pa sneg šel.
Telegrami.
Dunaj, 10. aprila. Cesar jo predvoeraj zvečer odpotoval v Monakovo obiskat princa Leopolda in princesinjo Gizelo, ter se vrne v sredo zvečer.
Line, 10. aprila. Hranilnica je dovolila 100.000 gld. za delavske hiše.
Budimpešta, 10. aprila. Zbornica je pretrgala obravnave do 21. aprila. Policija ne bode dovolila shodov dnč 1. maja.
Rim, 11. aprila. Uradni list je objavil vrsto odlikovanj povodom trgovske pogodbe z Avstrijo. Baross je dobil veliki kordon Mavricijevega in Lazarjevega reda. Bacque-hem že ima ta red.
Peterburg, 11. aprila. Višnjegradski nastopi potovanje za odpočitek, ko mu bode dopuščalo zdravje.
Umrli bo:
6.	aprila. Marija Harkam, gostija, 72 let, Kravja dolina št. 11, marasmus senilis.
7.	aprila. Ivana čeme, urarjeva hči, 5 let, Vodnikove uliee 4, seropkulose. — Marija Žužek, pekova hči, 13 dni, Florjanske uliee 12, trismus neonatorura. — Uršula Zagorc, gostija, 81 let, Frančiškanske uliee 12, pneuraonia. — Jessie ITenderson, učiteljica angleščine, 35 let, Gospodske ulice 18, srčna kap.
V b olnišnici:
5.	aprila. Marija Povž, delavka, 4b let, jetika.
6.	aprila, lioltažar Bortzner, umirovljeni strojevodja, 02 let, vnetica obisti.
Tujci.
8. aprila.
Pri Mäliiw. Kleraont; baron Lazarini, stavbeni svetnik; vitez Frey, doktor univ. med., iz Gradca. — dr. Kugler, fre-gatni zdravnik, iz Pulja. — Geiringer; Buezkorovski z rodbino; Weber, zasebnik; Moravitz, Herwirsch, Fisch, trgovoi; Vinzl, Herzog, Marzka, potovalci, z Dunaja. — Krainor, kapelan, iz Kočevja. — pi. Weinrich, generalova soproga, iz Monako-vega. — Terpotie, ravnatelj, iz Trbovelj. — Konscheg iz Celovca. — Steinberger iz Žabic. — Moser iz Radeč. — pl. Fichtenau iz Novega Mesta. — Miirlbiick, okr. zdravnik, iz Beljaka. — Zrostlik, potovalec, iz Prage. — Jugovic, zasebnik, iz Brna.
Pri Slonu: Krum, tovarnar; Hoffelner, Koudek, Pollak, potovalci, z Dunaja. — Hartman, trgovec; Wild, major, iz Gradca. — Lovšin iz Ribnice. — Merzar, posestnik, iz Pazna. — Kieszkowsky iz Krakovega. — Boic iz Dolenje Vasi. —
Kundman, nadinženor, a soprogo, iz Vel. Lašič. — Ruckl, posestnik, iz Hrastnika. — Boclil, inženerjeva hči, z Jesenic. — Repnik iz Idrije. — llauffe, trgovec, iz Draždan. — Ilerzog, iz Zagreba. — Mac, trgoveo, iz Mitrovioe. — Lowinger, tr-govoo, iz Vel. Ifaniže. — Hlrsehman, trgovec, iz Siska. — Schiindelhauer, trgoveo, iz Berolina.
Pri Juinem kolodvoru : Hock iz Pulja. — Marco trgovec z lesom, iz Trsta. — Franc in Lovrenc Riissler, poto-valeca, iz Prage.
Pri avstrijskem caru: Ančin, trgovec, iz Trnja. --Raniok iz Gorice. — Kolmsteinor, oficijal, iz Badna. — Pečnik, lekarnar, z Dunaja.
Pri bavarskem dvoru: Bani, Cesar, Nerni, iz Trsta.
Pri Virantu: Miš iz Moravč.
Tremensko sporočilo.
srednja temperatura obeh dni 9-0° in 6-3°, oziroma za 1-3° nad in 27° pod normalom.
OOLAK
Od 3000 knjig krasnih pesni Frana Zakrajšeka
jih je le še malo iztisov v zalogi. Kdor jih želi, dobi jih po znižani ceni 40 kr. poštnine prosto. V zalogi jih ima
A. Binder,
Trst, Via Malcanton št. 5.
204 4-2
V Dragi naprodaj
v kočevskem okraju je
v
v kateri se nahaja gostilna in prodajalnica, pod jako dobrimi pogoji, ali se pa tudi odd& v najem. — Več se zve pri J. Modicu v Novi Vasi pri Rakeku.	203 3-2
ni
id
D5
Malinov sirup.
Kuhan s soparom iz dišečih gorskih malin, napravljen natančno po avstrijskem pripravljanju zdravil, ima najlepši duh in naravno lepo barvo. Steklenica z 1 klg. sirupa 65 kr., iztehtan od 5 klg. vlije a klg. 55 kr. Male steklenice 35 kr.
Piccolijeva lekarna „Pri angeljii"
v Ljubljani, Dunajska cesta.
Vnanja naročila se proti povzetju stote točno izvršujejo. (1311) 1°
Odvetnik
200 3—3
S!
uljudno naznanja, da je odprl svojo
odvetniško pisarno
wr v Trstu
Via Carintia štev. 9, I. nadstropje.
I > u n a j 8 k a borza.
Dnč 11. aprila.
Papirna renta 5%, 1(5 % davka ....	94	gld.	85 kr.
Srebrna renta 5%, 16% davka ....	94	„	30 „
Zlata renta 4%, davka prosta . . , . .	110	„	75 „
Papirna renta 5%, davka prosta ....	102	„	75 „
Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld. . .	987	„	— „
Kreditne akcije, 160 gld........310	„	50 „
London, 10 funtov stri........118	„	90 „
Napoleondor (20 fr.)................9	„	44'/».
Cesarski cekini....................5	„	63 „
Nemških mark 100 ..................58	„	17 „
Dni d. aprila.
Ogerska zlata renta 4%.......
Ogerska papirna renta 5%......
4% državne srečke 1. 1854., 250 gld. . . 5 % državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . .
Državne srečke 1. 1864., 100 gld.....
Zastavnapismaavstr.osr. zem. kred.banke 4% Zastavna pisma „ „ „ „ „ 4l/> %
Kreditne srečke, 100 gld.......
St. Genois srečke, 40 gld.......
108 gld. 35 kr. 101 „ 80 „ 139 „ - „ 141 „ - „ 180 96 100 192 63
15 70
Ljubljanske srečke, 20 gld.......22	gld.	25	kr.
Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . .	18	„	30	„
Rudolfove srečke, 10 gld.......23	„	—	„
Salmove srečke, 40 gld........63	„	—	„
Windischgraezove srečke, 20 gld.....68	„	—	.
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . .	147	„	50	„
Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v.	2825	„	—	„
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	87	„	25	„
Papirni rubelj . . ...............1	n	20'/»„
Laških lir 100 ....................45	„	65 „
,MERCUR'
limenjarnična delniška družba na Dunaju,
I., Wollzeile štev. 10. Najkulantnejše se kupujejo in prodajajo v kursnem listu navedeni vrednostni papirji, arečke, valute in devize.
Razna naročila izvršč se najtočnejc.
Za nalaganje glavnic priporočamo: • 4 <% galiike propinaoljske zadolžnloe. 4'/> % zastavna pisma peštanske ogerske komer-
oljonalne banke. 4'/9% komunalne obveznice ogerske hipotečne banke z 10% premijo.
Na te papirje daje posojila avstro-ogerska banka in podružnice njene.
ISfMtMt goldinarjev
dobi se z jedno
kreditno promeso
ft gld. 4'/, in 50 kr. kolek.
Žrebanje dnč 2. maja.*
Izdajatelj: Dr. Ivan Janeii.
Odgovorni vredik: Ignacij Žitnik.
 Ktol Tisn" v lni.