naje dvakrat na mssec. Ljubljana, zo. Rcožmbra 1917. Gena četrtletne 50 lin., pelletno 1 K, celoletno 2 K. V sveti noči. Mesec na višini plava med oblaki, mož na straži hodi s težkimi koraki. Onkraj straže včasih konj vojaški hrzne. „ ''' TiHo! Komaj glas se zadoneti drzne. <, ' i ; .' i.f " & A nekdo se straži skoz drevesa bela - tihosmelo bliža, t v ; ne boji se strela. »Kdo je?« — Mož nameri z naglimi rokami. »Sveta noč! Umolkni! Pusti cev ob rami.« In vojak poklekne, blagoslovljen vstane. Sveta noč izgine tihoma s poljane. Silvin Sardenko. Božični pozdrav. Tiho 'n svečano, kakor angelsko pet¬ je, se bo glasila ona vedno lepa pesem: »Sveta noč — blažena noč.« Takrat se- mišli vseh vernih mude tam, kjer Devica z Jožefom varje Detece nam—. Pa tudi letos — že četrto leto — bo¬ do naše misli razdeljen^! Od jaslic bodo uhajale na bojne poljane, r v tabore, v vo¬ jašnice in bdliiišnice in iskale tam sinove, očete, brate, prijatelje — znance. Otožno bo mamica zrla v jaslice. Raz¬ umela bo, kakor nikoli, Marijine bolest, ki ni mogla položiti svojega novorojenca ne v zibelko, ne v posteljico; v božični noči mu postilja v jaslicah v razkopanem hlevu-. »Kakšno ležišče ima pač da¬ nes moj otrok —- ali tudi on prezebuje v podrtem hlevu — v zasilnem podstrešju — morda leži na prostem v^.inrzlk-božični noč'?i&.Jn zaprla bo mati oči, da bi laglje romale oljene misli. Ih njen duh.he-^pohitei čez ledene gore in zasnežene doline in iskal dragega sina, preiskal bo strelne jar¬ ke, kaverne, zasilna bivališča in prostrano bojno polje in se ustavil morda kje na po¬ bočju gore, pod visoko jelko. Tam stoji njen sin, pod mogočnim božičnim dreve¬ som. Njegova slika vedno jasneje stopa pred materine oči. Na straž' stoji in nemo zre v | dplino proti sovraJ^ikiL Zamišljeii je! Kaj rieki misli?1\li je dobil naše božič¬ ne:'pozdrave ? V rokah ima dopisnico — fu in tanr-.jo prebere —. Tu in tam se vtopi v njo! Od doma je, naše je. Tudi on misli na nas — tud' njegov duh nocoj hiti čez plan in : 'log —h Bog ve, kje so se srečale materine in sinove misli —! Tako bo napol sanjala dobra mamica! In za mizo bo resno sedel oče m bob¬ nal s preti po mizi! Pa se bo obrnil do že¬ ne: »Bog ve, je prejel naš Janez našo po- šdjatev in pismo?« Tudi očetove misli bo¬ do romale ta večer. S pismom in pošiljat- vijo bo hitelo na bojno poljei tudi nje‘govo očetovsko srce. > -' " . .. Ljubezen je prišla na Sveti večer na zemljo. Ljubezen -L. prava družinska Jju- bezen — je tisto noč plamtela v betlehem¬ skem hlevu in odsev in odmev te ljubezni bo ta večer pošiljal • tihe >— pa goreče po¬ zdrave —- sinovom — očetom* 4 -^ bratom in prijateljem v, mrzli —.vojni svet 1 — ,j' ' Vojaki! Nebrojjg^c po'domoviiii bo ta večer mislilo na vas. v gorki ljubezni — in vam pošiljalo tihe bpžič«-,e pozdrave! Edini, zvon v jstolpVsbo odzvonil in množice se bodo .usule jioettrkev. Polnoč¬ nica je. Po evangeliju bo • duhovnik molil očenaš za naše vojake. , V* 'iflhrsikaterenv očesu se bo tu zalesketala solza! Vsa srca se bodo združila in kipela v skupni prošnji proti nebeškim višavam u ~ k božičnemu Detetu, naj ne pozabi na vas — sinove, , očete, brate, prijatelje, vojake! Naše oči bodo žrle v jaslice, naša srca pa bodo pro¬ sila za vas, da bi postali —*-■ tudi vi v mrzli, vojni noči -— deležni tihega'božičhiega Ve¬ selja. : T 1 "'-’■ ;:um V'-[ '"' j;' v MisP na vas — molitve za vasj voja¬ ki— to bo haš božični pozdrav iz domo¬ vine." ■ V '' Mir vam bodi, , Predragi! Vam in: Vašim tolažbe lač¬ nim srcem naj psvem sledečo povest; BiH so časi, ko je zavladala noč in ko so bjfdje v temi prignali svojo hudebijo -do- skrajnosti, čez katero niso mpgli_več: višek pomanjkanja, višek hlapčevstva, vi¬ šek zatiranja, višek nečistosti in pohotno- . sti, višek vsega slabega. A na drugi strani višek pomanjkanja, višek tlačanstva,■' vi¬ šek ogromnih solza, ogromne gore neiz¬ mernega trpljenja. Pohotpeži, ki so bičali" ljudstvo s težkimi udarpij so mislili, dak so bogovi, in bo pozabili ha resničnega' in pravega Boga. Postavljali-:so si bogove sa- -, mi. Ako so ubijali, so mislili, da časte s : tem boga, ako so .pijančevali, so mislili, jda efelaio po zapovedi^ božjih, ako so neči¬ stovali, so govorili, da vrše voljo božjo. Bila je zares grozna tema in čudno bi bi¬ lo, ako bi pe bil Gospod Bog udaril v to brezdno greha. Bili so pa nedolžni med njimi, to je bil rod trpinov. V svoji neizmerni boli so stegovali roke in ihteli: »Gospod, če za¬ služimo in če imaš še dopadajenje nad na¬ mi, zakaj nam ne prihitiš pomagat? Za¬ kaj nas pustiš, da smo tlačeni mi in Tvoje sveto ime radi onih nekaterih? Gospod, ali naj umremo v trpljenju in brez Tebe? Usmili se nas, Gospod, pridi, Rešenik!.« Bila je glasna molitev, polna koprne¬ čih’ želja po Rešitelju, vseh onih, ki so nosili pečat robštva, zaupna, da je šla skozi nebo. »Usmili se nas, Gospod! Saj smo Tvoji in Tvoji hočemo biti. Zato pridi, pridi!« Gospod Bog jih je uslišal: »Bedi!« In tedaj so se odprla nebesa, ljudstvo ie vzdrhtelo. Ker občutilo je sladkost, v kateri se je skopalo njihovo trpljenje, -kjec so nanovo zrastle moči in so se srca umi¬ rila. Zagledali so skozi odprta nebesa do¬ brotnega Boga v svojem veličju in čas, ko sc bo izvršilo božje včlovečenje. Zbrali so se na betlehemskih polja¬ nah in pozdravili Salvatorja, ki je prišel med nje s pozdravom: »Mir vam bodi in blagoslov.« Po tisti pretresljivi molitvi: »Usmili se,« je zadonel glasni slavospev: »Slava Bogu in mir ljudem. Hvalimo Te, pove¬ ličujemo Te, zahvaljujemo Te, Gospod, za milost, katero nam je dalo Tvoje Srce.« •: j; ■ . 'n ’’ r h " ii . • M Nato stoletja dolga doba. Človeški rod, je molil Boga, pa. zopet pozabil, a milost Njegova ga je dvignila, in zopet se je ogre¬ val v ljubezni. Kako nestalen je človek. In kako malo hvaležen. To so pokazali vsi časi. A prišli so novi, ko je človek zopet podivjal pod svojo čast in ko je hotel biti vsemogočen. Vsled takih žalitev se je raz¬ srdil Gospod in poslal hude nadloge: naj ljudstvo spozna, da jp le On Gospod in da ga ni razten'Njega. Vzplamtel je svetovni požar; Narodi so se zasovražili in. šli eden, čez drugega. Vezi, s katerimi je'zvezala narava človeštvo, so razrahljali in prese¬ kali. Tako še je moral ločiti mož od svoje žene, čeprav ga je ž obupom rotila, naj ostane. Strgali so otroka z naročja matere in ga vrgli v bojni metež, naj tam krvavi in če treba tudi izkrvavi. Na leta so divjali. Če je morila doma lah¬ kota‘nedolžne malčke, se nisjf zmenili, če so starcem pošle moči, da šer morali še. preje, kakor bi sicer, leči v grob, čepro- z vzdihom: »Tom bo bolje,« ni iim bilo mar, '• J. : £ X ■ .n , li ' • • •£ . '■ c u 'z 7 3 i *Jy j,- * 47 .*** . * . / C. Ar'. ■ • - > 7 - *;#*. Ai-v-t ---...ji >■ tu? :v v . v* •• ■X, -i : .:i • . .v V -S. ■ > r it., /J;!'” •: 3*** * &• •• • • § £ 2 .? •'' 70 ;: i'/; -j' /Ji. ..r: v — j- Ss,;..'.: 5; r*-5v 4 , . ;v;.v?e •4 . ‘ 7 ' ir .vi? ■.•.j ."i. hu . - - -!«rii ;jv;;i j: '*?~t v,: .r .. r .::: ;"X !:■: rt ci»i \U r:7.3 ; v: i JV' V •• ,./ ... ?iil: Joii!. iisnj*? .i? U.; • v': ,— x .ilad' *» h-' ..^ia»ia 7 “• .••• OS’ ;c77: i'*i v r-^ si it j. : 7 c. .t. .• 2 .’c .,; . . ; jW3a.' :K’ •' ;J* ■’ j • O.-’-' 7: .LtržaM : ; Č S .: i.« 7 .»i- */«•>'' .... »s..''. !is«}j vč > v: i :•. a : : j.y. :r: ilrirrcn ..■_ i. vt t t it; J ...... •• •• r v s. v A. • • r', /..iiinte. r ' rt-S 2.Š? -•3v. :. • ;:u .t.^, ^ • .i. r.: : ±..n. v . .. 3 a 4 .; 3 .ii^i&ti Jjil J,r r'.:.' ■. : . na , ':U > y f ■:.>(■■■‘- : i 11 'it:; '■ i i. ?>;+a.L-. m .■•'}, £-i jijtVi ..;v^ i.’ • j • : ■■■ .is- s?.asi tdsJri . ■- v ‘ tv30j (it:-? *!.: ,, v;. ij»...v : ‘.r- iv.-ji- * ••* s? uh isx.K5 .^«u. .v. .. 7. ' . -I.-. ; vi.: 7- oji'Mdb<- .'.!»&?.!»S-«.?S • mStlsU&faČ^-'-^ v ?^t> • : ;a!.ti) ,‘.V-’{t: iti’ : <.š ’ ■ ■O i .iiisšoiz :i; :avj . :7 r^s-.-i/s r d . 7 . ,-rf',o;- • <>ot£/ ’ :■ • -i 'iiho-JK oiilšv vjtf*q’ jj>74 .o .-a.;’, ji:..:- ► .ii. ', V .?>w’ *" sV.t ?.u>\ ■ ■ :7.. ., ..7'....... &i? r/f 3... . a . ■. . • X; ... T> ■; .j A, "h :■ .. ‘v. r •- .v;;. ••iŠC -. .... j 6 S i. i' ’ ' •••.-. r * ' m 'i-.i ' •• •; .-»i r " \ :tt 7 i’.-'• -TO?.. ’c.>>T» .:. >T ol ,OC, jfBjifii' . .. ... a n &ur ,r.a. h »j: ii«f ais* oj? 7 • 7•" - :: t :':rc \&Č;i.gizuqph> Kil K&r.i ji-rijn,: hi a.-.! £; ,:1; i >.. ■ .. ■’ !. .- i-t ': -r . v.; Mt.it -SjOva oai£?. ,'ioa. asfl i •. \ •- . : • • r 1 : : ’ . v J - " ■ h " ; .-r /, ''Vjj. ■ : -v' ; ..v, ? :b . ‘.brv" 1 ” ■ v 't • .o:.': ~:::?»rir!c?o V : i.-b. 4V .ji ! C i'.” i .s. •'i.t'- / - .r- • ’:s;i nq onv/Ji •’ ms. aaso* ibiri' lohia -7 ”7 Ar.tt ,iW»- !.!.at!03»'».-i »i ho.-.ti ;T .. ‘~.-4 ’ Sii ;iT*.t>a- v ft&sijižitai? a- 7 7' ,*ia* •• •••/.»’!!si i:’t 5-v 7’-- .»aiiir:S"'.-vV i : v -i - j. .• ~ ..»..j.., -vj v^4a>yf ' • y: -j :.: j-.. ,.V: i' \ r »M ; •:«?? /• j-.- : • 2 O 'v: -.• .1 ]. ti • ’. v: 3.^ ti'..i i' sith r ■ .-■•»či i .• ;..•'..; . • . i ! VIV ; > r .;j... tr • - .•' \ b.r zti. ibtitrr; nrG. i' ;p “ 'X. js7 .’>* vf.t O ■•-.• .'F; ‘V . . ■•>• <. ,7' .’). CJ a?. Kj-Ž ...’.r> ..r -■■v-tvjfSt' : ...t&š#-'" .vt-m h-, rh ■■ ■: £ .-■• •• .• • iV ‘ . . . • : . • • •: Ji . .'. ' IV A V J • ..Vas .V!. 'HZ ^ j.jf.t: -i A V Sr iVJijt. S:, .S •■;■.: ’7 ; 'vA7.t(.ii X».-i -i -tiaT.r i3i/ 3'-’. J ‘ -n .ra ; -v • •• V* • 'i 'V. . ’ ■ • . !. a F. V . -‘o '• F* ; ;. r - ':\r <'-■ A' ■ j '■ 'V ’* r £ii : ■ r/.. . . ..jr-''£’r ■ ttor:.: • . ‘ -Ivf:• risi;?" :. ; ‘- .■.''" i ■ ■ •.-'-•V:-'*o-ft .r«r-,ins V -7 '77jb.,« :,,C ’< - . ;o.i vt .;• /.-i • -7 .7: :St- -.rrr »--'7 . i3 n;i i* ■ ;.j'. {s;!*.! 1 oj , rt , ... ’ j,- •- • .. f •.>:> r c? ilif?ts<{ .7!*ar €xi; :k:: Hitiom -'ah r , v .- Xr»V Silf.v 77. ne niso marali tudi, če so hirale mlade moči, ki so čakale razvoja, pa ga niso ni¬ kdar pričakale, če so lica 'oadala in ve¬ nela, te so bile kosti izstopale, vsega tega jih ni bilo groza. Tako je trpel rod iti zopet molil in klical na pomoč. Tedaj se je pokazala na jasnem noč¬ nem netTu svetla luč. Ljudje so jo videli in začeli upati. . v »Znamenje je, poslano nam v tolažbo in v dušni mir,« so govorili. Mati, ki je želela objeti otroka in ga poljubiti, pritegniti k sebi iz daljne dalje, da bi se umirilo v njenem naročju, je za¬ ihtela: »Gospod, Ti, ki danes znova priha¬ jat tolažit nas, umiri moje srce in čuvaj nad Brez izkaznic. Blagor vam, ptice pod nebom, ve brez izkaznic dobite kruhek na mizi nebeški, Stvarnika se veseiitčl Blagor vam, rože na polju, vas brez izkaznic obleka krije krasnejša, kot ni še knežjega krila človeka. Blagor vam, bistri studenci, blagor se dati vam mora, kamor želite, hitite, ni vas zasegla zapora. n;.m.« Občutila je, kakor balzam pomirljiv glas: »Bodi umirjena, mati, jaz plovem nad njim =n ga čuvam.« Otročički, ki so že .pozabili na ata in s ; s papirnatimi pastirčki igrali okrog mi- t ze, so povpraševali mamo, ki je bila zatop¬ ljena v globoko skrb: Zakaj si žalostna, mama? Ali nismo pridni?« »Ste, moji otroci.« Solza ji je privrela iz oči, videl bi bil v njej lahko vse tisto prizadevanje, ki ga je že prestala, in vso tisto skrb, kako bi dala malim, da bi ne bili lačni in nagi. Preje je to storil oče, se¬ daj ga ni. »Za ateta bomo molili, otroci, da bi ga Jezušček ohranil zdravega in varoval hudega.« Zresnili so se otročički. Naenkrat jim je vstala podoba očetova v duši. Še oni so mislili težke misli, zakaj da ga ni danes na sveti večer doma, zakaj da je v vojski; molili so, kakor bi slutili, da je njihov oče v nevarnosti. V hlevčku je ležal mali Jezušček in jih blagoslavljal. Mati in otroci so našli mir v zaupanju na božje Dete. • • • Da, tisto noč je rosil nebeški blago¬ slov z neba in vse stvarstvo je našlo svoj mir v upanju. »Mir Vam, nedolžni otročiči, ker tudi Vi prinašate žrtev na oltar. Mir Vam, žalostna in potrta srca ma¬ ter in žena, mir svetonočni starčkom, ki mislite na čase, ki so bili in ki so in ki trpite še v zadnjih trenotkih Vašega živ¬ ljenja. Mir vsem, ki hodijo po širokih cestah sveta in iščejo ciljev in utehe. Svetonočni mir vsem, prav vsem, otroci moji. Mir tistim, ki brez dvoma išče¬ jo doma drugod, ker velika je njihova bo¬ lest. Mir tistim, ki življenje stavijo v bran v varstvo slabotnih. »Mir in blagoslov!« j5r ' Molitev Velikega duhovnika, našega Gospoda. Ste občutili sladkost tega miru, ki ga svet ne more dati? »Da!« čujem besede v odgovor. Ljud¬ je so zopet spoznali Boga in ga molili in Gospod se. je razveselil nad svojimi otroki. Od tistega časa so zopet hodili po Njego¬ vih potih. Blagor vam, sape šumeče, nimate ostre cenzure, pravite, pišete v šumi, koliko kažejo ure. Blagor vam, zvezde na nebu, niso vam dali povelja: koliko sme vas goreti, niso vam vzeli veselja, Mi pa v izkaznicah samih delamo dolgo postajo; in brez izkaznic nam pa niti izkaznic ne dajo. M. Cerkev in politika. Ljubi Janez! Zdaj sem torej v »lemenatu«, kakor pravi naše ljudstvo; ali kakor mi pravimo: v bogoslovnem semenišču. Zadovoljen sem in srečen. Veliko se moram učiti; a rad se učim, saj se učimo samo zato, da bi mogli kdaj prav veliko storiti za naše do¬ bro ljudstvo. Ti si ne moreš misliti, kako sladko je človeku pri srcu, če ima samo Boga pred očmi pa srečo svojega naroda. Seveda se menimo tudi o časnih rečeh, tu¬ di o politiki; za socialne stvari imamo ce¬ lo šolo; a vse to samo, da bi mogli kar največ storiti za čast božjo in za blagor ljudstva. Čakaj no, to Ti pa moram povedati. Zadnjič, ko sem bil še doma, je bil tudi sosed Luka na dopustu. Saj ga poznaš; po¬ šten mož, samo svoje misli ima večkrat. Bil sem ravno pri našem starem gospodu, ko je prišel tudi sosed Luka na obisk. Naš gospod že nekoliko slabo vidi, zato mu bom o počitnicah pomagal v pisarni. Ti ne veš, koliko pisanja ima, posebno zaradi podpor za družine, vdove in sirote. Zato je zelo vesel, če mu malo pomagam. Tisto popoldne torej prikoraka v sobo sosed Lu¬ ka. Dve zvezdi ima pod vratom. Gospod se mu je prijazno nasmehljal in mu ponudil stol, da se kaj pomenita. Jaz sem pa pisal, pa tudi malo poslušal. Menila sta se o tem in onem. Počasi sta prišla tudi na politiko. Prej sta se za čudo ujemala, tu jima pa ni šlo več tako vkup. Ej, ej. gospod župnik, je modroval so¬ sed Luka, Vi ne veste, kako je vojska tudi naše duše zagrab^a. Mi vojaki smo taki postali; da hočemo vse sami premisliti. Ej, mi smo mislili in mislili tudi o politiki, pa smo jo tako ugenili in si dejali, da boste morali duhovni politiko malo pustiti in nam prepustiti. Po vojski bo tako, da se bo držal vsak svojega: kar je našega, bo¬ mo mi opravili, kar je pa vašega, pa vi. »Glej, glej, Luka, kakšen modrijan si postal,« se je takisto prijazno nasmehljal naš stari gospod, kakor se zna le on v svoji veliki ljubeznivosti. »Kako pa, da se bomo držali vsak svojega. Ali se dozdaj nismo?« »No,« je dejal sosed Luka, »mi smo tako ugenili, da se nismo.« »Ti hočeš reči, da se mi duhovniki ni¬ smo? Mi 'smo se preveč v politiko vtikali, kaj ne?« »Tako smo si dejali.« »Luka, ti me poznaš tako dobro, ka¬ kor jaz tebe. Ali moreš reči, da bi se jaz bil preveč v politiko vtikal?« »Govorili smo tako na splošno, nismo mislili ravno tega ali pa onega. O Vas bi pa jaz ne mogel reči, da bi se bili bogvekaj mešali v naše reči. Poučili ste nas že, tudi svetovali ste nam, a pouka in sveta smo bili krvavo potrebni; kaj smo pa mi prav¬ zaprav vedeli o politiki. A tako smo dejali, da nas je vojska zbrihtala, da zdaj bomo pa že bolj sami lehko ukrenili, kar je prav in dobro.« »Bog daj, Bog daj! Luka, naj Ti to le povem, ko že o tem govoriva. Ko sem jaz šel v lemenat, sem imel trden sklep, da se ne bom prav nič vtikal v nobeno politiko. Saj je za duhovna toliko drugega lepega dela: v cerkvi, na prižnici, v spovednici, v šoli, pri bolnikih. Dober duhovnik mora tu* “ di veliko moliti, da Bog njegovo delo bla¬ goslovi. Tako, sem si mislil, bom nad vse¬ mi strankami in vsem bom duhovni oče; nihče mi ne bo mogel očitati, da sem ga odbil. Ko so me pa v lemenatu učili in mi kazali, kakšno je življenje našega časa, in da bom moral stati kot duhovnik sredi te¬ ga življenja in biti vsem vse, sem začel spoznavati, da ne bo šlo tako lehko, kakor sem si izprva mislil. Vendar sem upal, da gospodje morda pretemno gledajo, in da bom vendarle lehko živel po svojem srcu. S takimi upi sem prišel kot mlad kaplan na deželo. Nekaj let je šlo tako. Držal sem se doma in cerkve. Ljudje so me radi imeli. Tega pa vendar ne morem reči, da bi jim bil to, kar sem mislil, da jim bom. Tedaj so cvetele čitalnice. Po njih se je zbiralo vse, kar je bilo bolj trškega ali gosposke¬ ga. Tam se je pelo, tudi pilo, in veliko ple¬ salo. Brali so »Narod«. Tu in tam sem ga dobil pred oči, in reči moram, da mi ni pi’ všeč'. A vedno manj so mi bili všeč tu¬ di tisti, ki so ga prebirali. V cerkvi pri pri¬ digi sem jih redkokdaj videl, če kdaj; pri obhajilni mizi nekatere celo leto nikoli. Pravili so, da hodijo o veliki noči v mesto. 7. duhovniki, ki so včasih tudi hodili v či¬ talnico, so bili sicer jako vljudni, a slišal sem, da so rajši imeli, če jih v čitalnico ni bilo, bili so pač bolj prosti, in da so časih krepko udarili po farjih, ko so odšli. Vse to sem opazoval in bolelo me je. Prišle so ene volitve, pa druge, zdaj v de¬ želni zbor, zdaj v državni zbor. Jaz sem stal ob strani. A reči moram, da mi ni bilo več lehko pri srcu. Videl sem, kako so ljud¬ je včasih volili može. ki je bilo znano, da so brez vere in katoliški Cerkvi sovražni. V državnem zboru pa ni vse eno, kašnega verskega prepričanja je kdo. Državni zbor ima veliko moč. Državni zbor sklepa, kak- JHMI J-r.'-" jr? >«- •■’ :..U; «;• •* : Mil. ji iH : V . ■ . * I I ' ril: •. r ; .i 'Zli '; ; • ,.r i V : ! .\ i -j v:: I-Is ?c;i? aJ|s.! ' j.-' t:i " r "' ?i -•diT : i’";šc ; .- : . '*l’ • V"; .• r; v <_>y:ii : ?v :?hr-.2 "V- -V.a a. j ' ,! " ' K f . -v: V. ; ! i, i:«' 1 - i aD* *:■:> '•O .'h * - 4*-;... , V tjA\ \ ... • . 1 fiUtiž ' . ?>:. rt f • • ■ ; 7 -. •i? - -i^ •• ? • •• ’* . x y.»;y >■ ... ■ fV> * KI .rf-.-. j Vi: ■v ■Hd- : 4r4.- . H- ...id . , \ ; ■ r f \ • = t A t- 1 'ž . .. .V :Lii -iv. ' • : . ' ' n ^ /i-’V • "i- ' . * ■ . t - *.v* .-. V-. . : - -.i. • ■ • ■ ...Tr -it •• r;:'• j ' " i!u !: ‘‘r . ^ ?,;y‘ f*' . f ‘ - .... t.....:' « !•; • . . ^ : : :: . i> :■ i ■ ' a* A ~ " -v-r ■.tvi-V- j "" 2 .-V 1 . ■ V: 1 V •/ t; " V' = •. .•V.' vi:! - r 4 ; •. ■? tv /r's • . ;> 't- r ■■ .. . ' ‘ .; ' ’• . \ ' '■ ^ W- ■ of,' -*,,i -r fc-rrr> »m. , rr - . • '■•'irfjjjjv 1 'J■ !•'i*> r ".' • 1 > j ■>/!'.: .V<;ft^8§i?r tnho -.t ,• ■ ■ ■•■ . t- vi «. r ■ -..i...'' . • V, . -‘/i ■.k • A c f h ..i-.i-j . r. ... r* \ ft.. -fi : rrfT ' •' ' .... ■' A 'Vj/, .'V ibijsv st f»iny*.>n.-D ■ i- V “Ji! .šjij.f-.- .ji- ; / .Ul ' • A' : ■ . S ' = ' ;• v -7. '‘ -/^“1 ?lod{CR ib»t ‘J!-. ■> ...Liir. ’ j-' 1 -i- 5 './ ■' T ,'iirjvorfi/6 tbt/f »ž” -.č-' 1 ■ , . M. ■ ' ' ■' '>* f , . . .* .••« . ~ vKf mi sarm. ...v -aws»ag u.Knv;' .yLf !>v , * 'i..:-...o. -e. 0 -■ ■ - iTK*r' ;,i ' AP -r-: ‘ - r,' ' 1 • ■■ - ■ ". ,^o 6 . ' ... ". 4 >; s i bubi v 9 : f i.O ji i ’. y'* <• n... ' ‘. ■'■H -•••■•* - .2.*. • • -|*J£rV/ 1 - • ; •; *?•/>?•* ; • '; ■ -Vi*,:; . ; O ■■ 4- f:.' ' U: ’* ryj'- tiiWj : ' ■ i*... d.': '. .... :Š ' ■ . ... :,n. •■ , i V V' ; ' V .. . • •;. ; nnb ->; :. .. ■ '. ■ f ■•*.. ■■■ -K J »««/.? . • ... S.? '.fegjv*:' ■ .' ; lr'i P y r ... i.*.« - ; ....... i> . .... 'n , '..■'••X . Uti’. lu' ' -r’•.... /f' ' '.- - ■•; •••’ if \ . - ■ ' mA* i Sf4tMl 0S~^-Š&U:&q*o S ; : ISlfS: . "> '• •' •• •' ■d -i. /.* •. .j' ;■ iJ .'.-.j >>:•- •'•. v v V .V’ .-:..."-..v. >f,H. : ‘j ;!I s 'V .- ...j ■ ' ■-o<|. ,v ■' ;y -!/ 7 b : '- ■ * « -- - ’ f V>> cr V' .*£...•• y . -A - ■ > (. .. • i :i . • • '. ... ■ ... . , .... ■ . •..»! r C d... « . . • i-. >.■ .'i;■ b *- . ........ • • ■■' ‘n- -••• ''rr • ta,;;.- f -Ji J. fitdo ž& ikir^ ' ž‘»v ;;; i- . ■ >; ' r 'ihu .. . / •? " •* V •r: -r" \y-‘ j O r :.i- y--- -•w4 „ ... 7 t T ?-.•! ■- ; v*- : ' ; ’ ;;B'SV ; *,(A- '. . {>;■■■ .'. . , ..; ->? A -v'.' ,...,. o0ž» t r' :V'SJ.:'.■: :; v. ■ • • sl : -ic - ■f - 1 > ■>-A • ^v..vr''.q v .it;: Aih > •' - “ ... . ... ......... -'.-•j: ■ 4 ' • /t! / {' " ; - - ' ’-...:cf.'tIjai»r. - ' .. J . . ... , . r. - - ..c. . .* -.7 ‘ .. , V... •; . ■ •" r .. v a -H ,v'. .-i-,. - - 1 \- •r. a-v šne naj bodo šole. Državni zbor lehko vrže križ iz šol, pošlje lehko krščanskim otro¬ kom juda za učitelja, lehko tudi brezverca, ki Boga sovraži in bi ga rad iztrgal tudi ljudstvu iz duše. Državni zbor lehko od¬ pravi krščanski zakon; sklene, da je zakon cisto navadna pogodba, kakor kaka dru¬ ga, n. pr. družabna trgovska pogodba, po¬ toka v cerkvi pa da je samo prazna cere- ,morii;a, ki se naj ji podvrže, kdor je še ta¬ ko preprost in neizobražen. Državni zbor lehko raztrga vse vezi s katoliško Cerkvi¬ jo, proglasi sv. Očeta za tujca, škofe -za za¬ sebnike, ki naj imajo toliko pravic kakor kak predsednik v izobraževalnem društvu, duhovnike za poneumljevalce ljudstva, ki nai se čimprej zatro. Deželni zbor nima tolike moči, a ima je tudi dosti, posebno glede šolstva. V svojo sramoto moram priznati, da takrat na vse to še nisem prav mislil. A kazalo se je tudi pri nas bolj in bolj, da se širi nov duh, sovražen veri in Cerkvi, in ta duh je segal tudi v državni in deželni zbor. In nekega dne nas je škof vprašal: »Kaj pa vi, gospodje? Ali mislite,,da-lehko vse to mirno gledate? Ali mislite, da vas vse to nič ne briga? Ali mislite-, da ne bo¬ ste tudi vi odgovorni, če se nasprotnikom Cerkve posreči dobiti vso oblast v deželi in državi v roke?« Tistikrat je bilo, ko sem ; se stresel v dnu srca in zavedel strašne odgovornosti pred Bogom in. našim ljud¬ stvom. Takrat sem spoznal, da je duhovni- ; kova dolžnost pečati se tudi s politiko. Ne več in ne dalje, kakor zahteva prava bla¬ ginja ljudstva, a če to zanemari, zanemari c svojo dolžnost. Od tedaj smo se začeli du¬ hovniki vtikati v politiko. Luka, ti si po¬ šten in odkrit mož, povej mi, če bi Ti bil katoliški duhovnik, odgovoren za večno srečo ljudstva, ali bi mogel Ti drugače rav¬ nati?«. Sosed Luka se je malo popraska! za ušesi, pa odkrito in pošteno povedal, da res ni mogoče drugače., . . ■ »Vidiš, Luka,« je nadaljeval gospod, »čim več bo pri nas poštenih, krščanskih izobraženih mož in čim bolj bo naše ljud¬ stvo krščansko zavedno, tem manj se, bo¬ mo mi duhovni mešali vmes in najlepši bo za nas tisti dan, če bo kdaj prišel, ko bo tuui za te reči dosti naša beseda na prižni¬ ci! Vendar nisem še vsega izpovedal. Še enkrat smo se začeli vtikati v časne stvari. Liberalizem je ljudstvo tudi gospodarsko silno oškodoval in želo sč je bilo bati, da bo krščansko ljudstvo''na milost iri nemi¬ lost izročeno oderuhom. Teda; je sv. Oče Leon XIII. zaklical katoliškim duhovni¬ kom: Ven, med ljudstvo! Pomagajte ljud¬ stvu s svetom in' dejanjem!. Zasnujte mu hranilnice iri posojilnice, gospodarska in izobraževalna društva, da si bo ljudstvo z združenimi močmi pomagalo in se rešilo grozeče pogube. In Leon XIII. je dostavil: To se ne pravi: mešat? se v svetne reči, ampak to je delo krščanske ljubezni po zgledu Tistega, ki je dejal: »Množice se mi smilijo« in je hodil od kraja do kraja in der lil dobrote. In duhovniki smo začeli zdru¬ ževati krščanske rnože ?n jih poučevati ip jim ustanavljati take naprave. Zopet Te vprašam, Luka, aji bi Ti, če bi bil goreč katoliški duhovnik, mogel drugače rav¬ nati?«;-' - - - - ■ .... In sosed Luka je zopet odgovoril: »Ne mogel bi.« »Glej, Luka, to je vsa naša politika. Če ljubimo Boga in če ljub’"rtp ljudstvo, ne moremo drugače. A kakšni duhovniki bi bili, če J4 Boga in ljudstva .ne ljubili? Se¬ veda le,hko gre kdo predaleč. To je kaj težko določit', kje je ravno prava meja. Časih se je primerilo, da sc je kdo mešal v kake občinske prepire, ki niso imeli z ve¬ ro in ljubeznijo nič : opraviti. ..Časih se je kdo spustil/v,.gospodarsko delo, da je za¬ nemarili svoje.prvo delo, delo za duše. Vse to je resnično, duhovniki smo ljudje, ki se 'ehko zmotimo in lehko tudi pregrešimo. A zato še ni prav, če bi kdo .-kar kratko- malo vse '.tako L ,delo.obsojal, Kaj so pa imeli duhovnik} odi vsega tega? Delo in trud in stroške, in dostikrat bridke prevare in ve¬ like bridkosti!« »Vidiš, Luka, pri vsem tem ie duhov¬ nik še na .svojem poljp,. Vodi ga ali vera ali krščanska*ljubezen. A tudi čc bi še! dalje, bi ga pravzaprav ne mogli obsoditi. Tudi duhovnik je državljan, kakor vsak drug človek, zato ima tiste pravice,, kakor jih ima'o drugi. Če smejo .drugi voliti in agi¬ tirati in ljudi zbirati, sme -vse to tudi on. Samo, to je. treba vedeti: če gre za take zgoV časne" stvari, takrat 'ima duhovnik toliko besede, kolikor kdo drugi, Takrat ne more nastopati, kotduhovnik, ampak le kot mož, ki ima veliko izobrazbe in izkuš¬ nje. V tem oziru impš. prav, Luka. Če bo¬ ste možje, preizkušeni in zavedni, sami na¬ stopali za~d obrnem pravično stvar, vas bodo duhovniki le veseli in vam bodo hva¬ ležni, da jim odvzamete nekaj dela. V ta¬ kih stvareh so tudi najbolj mogoča razna mnenja. Zato- še tudi duhovnik; "n celo škofje časih ne ujemajo. Eden misli tako, drugi drugače,. ,Ysk imajo 'ehko najboljšo voljo, a vendar gredo v mislih narazen. Na zgledi Ljubl/ajigki škof je za jugoslo¬ vansko deklaracijo, sarajevski nadškof ni. ■zanjo. Oba ljubita išvbj narod, oba mu ho¬ četa najboljše, iri u #ndar še ne ujemata. Ljubljanski, škof je /še vedno poln ognja, njemu se.ne "ždi tČŠ nemogoče,, sarajevski ■nadškof' je v težkih oreizkušrijali postal dvomljiv,,zato'pravi:, delajmo za 'to,..kar je mogoče, to pa /ni mogoče. Mi gremo se¬ veda za ljubljanskim' škofom: z upom v zmago!« »Luka, Ti moraš iti, sicer, bi se še o marsičem pomenila. Prav vesel sem,- da se močem takole meniti s poštenim in pa¬ metnim možem, ki ima glavo na pravem koncu in tudi srce na pravem kraju. Po¬ zdravi tovariše na bojišču! Upam, da se kmalu vidimo. Na vzhodu se dani!« _ Sosed Luka jc zadovoljen odšel. Zdaj ‘pa moram tudi jaz skleniti to pismo. Oni dam ie bila sestra Anica tu in Te pozdrav¬ lja. Za prgznike Ti bo že sama pisala. — - :<• ■ Te pozdravlja Tvoj Leksa. Bab el. Saj vam je znana zgodba o babilon¬ skem 'stolpu (n babilonski zmešnjavi! Lju¬ dem. sp se- zmešali jeziki, niso se-več raz¬ um eii',. sprli so se in se razkropili po vsem cvetu.' Podobna zmešnjava vlada sedaj sko- iSs&erR« ” ro po vsem svetu, pa tudi po naši domo¬ vini. Vojska je vse na glavo postavila! Ro¬ dilo se je polno novih vprašanj, ob katerih ce krešejo mnenja m nudijo prilike za prav¬ do iri prepir. Splošna nervoznost in raz¬ burljivost je prevzela ljudi, trezni preuda¬ rek je izginil s sveta, v takih dneh svet hi¬ tro sodi in obsodi, stara nasprotja se po- estrujejo in nova nastajajo. V gorju in ne¬ zadovoljnosti vse nekam vre in išče venti¬ la in išče oseb, nad katere bi zlili svojo jezo in svoj srd. Kolikokrat vidimo po dru¬ žinah sledeči pojav: Dokler gre v družini vse dobro, vlada v njej mir in sloga, ko pa pride gorje in nesreča, pa začne mož kaj očitati ženi, žena vali krivdo na moža in nastane preph in naseli se v hišo morda celo pretep. Težki dnevi nesreče in trp¬ ljenja so pogosto krivi prepira v družinah pa tudi — v narodih in državah. Kdaj na¬ stajajo revolucije? Takrat, ko glad in po¬ manjkanje trka na duri — saj pravi že pre¬ govor, da prihaja vsaka revolucija iz — želodca iz gorja. Takrat ljudske mase iščejo onega, nad katerim bi si shladile svojo jezo in stresle svoj gnjev, in gorje 'mu, kogar si slepa nezadovoljnost in so¬ vraštvo zbere za svoj cilj — —! Iz strelskih jarkov pogosto prihajajo vprašanja domov: »Kaj pa delate doma — kaj se prepirate? Neverjetne reči beremo po časopisih — kaj pa tiči za vsem tem?« Taka in podobna vprašanja se množe dan za dnem. Veste, kakšen odgovor je danes v navadi na večino vprašan}? »Vojska je.« To je tudi najboljši odgovor na vaša vpra¬ šanja: »Vojska je —!« Vse je več ali manj posledica vojnih razmer. Vojska je rodila iz nasprotnih mnenj sovražna nasprotstva, v ogledalu vojnih razmer se vidijo osebne napake —*kot hudobija, iz komarja se zelo rad rodi konj, nesporazumljenja se v vojni »poravnajo« mesto z ljubeznijo — - z bo¬ jem, pa gre stvar naprej in babilonska zmešnjava postaja vsak dan — večja. Možje, voiaki, vi, ki ste navajeni ohra¬ niti v hudem boju hladrio kri — tudi tukaj .ohranite treznost, ne pustite, da tudi vas zagrabi vrtinec nepremišljene strasti sum¬ ničenj in zavijanj. Ko boste prišli domov, se bodo razmere zjasnile, slišali boste oba zvona — sedaj vam le eden brenči — pa boste mirno in trezno razsodili. Ne obso¬ jajte nikoli nobenega človeka, dokler ne slišite njegovega zagovora! Krščanska ljubezen in pravičnost nam velevata, da moramo vsakega človeka smatrati toliko časa za poštenega, dokler ni gotovih doka¬ zov prot'. Na govorice, sumničenja, na splošne obdolžitve ne damo ničesar! • • * V umevanje razmer zgled iz vojnih dogodkov. Pred neko velikansko ofenzivo v tej vojni se je dogodilo to-le; Vojno vod¬ stvo ie hotelo premotiti sovražnika. Tam, kjer je hotelo uvesti ofenzivo, je bilo vse mirno, ni se pokazal sovražniku noben voiak. Na drugem delu fronte pa je vladalo živahno življenje. Par regimentov je mar- širalo vsak dan v postojanke pri belem dnevu, ponoči so pa zopet morali ven in drugi dan ob belem dnevu zopet v bojno črto,- da. iih je sovražnik lahko onazoval. f avražniki So onazovali tn in mis^U. da se pomikajo vsak dan nove čete v fronto in .. iS- $i>-• ~Tg :* - * ' U • ■■■ - ; V-«, ;; , f < i LLiL': ' Ut • ■'•■‘J ' ’’ o v 'v'iJ ■,V>$v-'- • jfUtfts/si r;... :•. > , •> * v..' • •'>■ ' r-';.’ . JV • ■ • ■ • ; ,00 >' ' i* j - - • •• ' aštujfi g : • v - : v j.f : ' ’ " - : ■ - ',v; I.' ' • K:' ■’’<;«>■ c f- .... .• " l^d ••ijK. -J ovi, : ,, . . .. . v. .- •' f/;." ti?:.’". .' 7 qd-. ; . oj: f?:.■■■ • v- ... . .- -OVO'. r. -.v: ■ 'O: / ... j; 0 •«•!:> -j ! - I ' • -oJ: .i’ ix 01 *.:’ i •" ■ ■ - 7 . ' • : v ■ : ’ •"'.! '5 ;Vi; j ■?' g’< ; ■ . !jV Oj ■ ' y‘d h r '*juix : h ■’ • .• C-• K-h'r rit ■ ■ ■ . • : "h ' 3 . ; . ■ ■i' , - ' : . '.-o..• . • - :Ov <; • ■ ' bč- . • • ! ; -’■’ -• ih V s >iC •. av.,\;. ' ..'. 'L-:. . .:i:. n v . , . >. .’ j. :.i '> ' . !S;SZ~rt .'•t.: V.;. :C . r.-; ..... „k? jr o--: fa.Vv-i>:•' ‘ : • . br ■.•a:.-; 7 Vfi-rn' .. .: ’ ■! .. i« ■ r: 4 '. v -'O:: : . : 'i, s-j-iiu; i.vl j? . ■ • rŽOit? :b ; '- 'V i •? y‘ s: > .• .■ :o. .v..:. .. ih&hacuz -zvsn »S . .. -ii". i..it ,ri ' .. '' ' ■ ' ' <;er '»"i O" : ?‘ 3 qOS i;’.., .' • - : .■, 5.. s««’ tirno c>!’.\(,*rv- x >? |v»>j ,:r . -'»!*- . :>i'Jo o . j»V<) t .r. :■ . jr; v ■ -f j'.; ■>:; •;. i .V' ./’. ,:V . ” i :,j' ,,jj ~ ..rr • .. S- ■/. '■ . r i/y ' : ',:*i ; j i ■ ’•’ • ‘Or * . ”■ ” ■ • •• • v . • "// >’•••* rV .■»filžliu :..."s??3S ž?A .... i » ■ j-' .: 'j . br; , ■ j. .rj; ■ ■ tik ; :. .. .v is ■ \ UEjT - JjsJ «:..■>? : v i. ’ : r:: •’ :% . •* •"j? 0.7 s trčil- ■t «■ i iUiii j-:f .: ■ . : o’’; j,., -b,.;:: ..: . .- 7 ?. . v . v " v, ‘i y t \ ■..( »t. < •> ” . i’.' v.r .r, ... ..... ..... •• •’}H 0 r;?.;trx •>; .’ '• '. 'O -1 ..." ■ :!fK ir.rrjnel : "; r ..;•>!/•/ ;yqoS ;r;r• ’ b .v;’r:3Bfod fi-P-iO’.' 0{ 00 ' -r 'j : - v TS8?»:.», 95iM tj? o j! o:- - .?q str -.liži • ■ • •: •••• C-IšT' v*i y '-'V?' "■ /*'< r .iii • . •’• . ..... .. h: -• : . ., . .. . j r. . '". t .. - -. »?j‘ i-b v/'.';: '■■■ ■ 'v . : o-. . - t. .r.;. . •or.-:. ■ ■ h •• ' r:-;" v • ••'.ro : : . . • •. . ■; -.r-r v • v j v ’ --[r -V v: v : . - - ■ ■ ■; : . r.v-f' i::b ' ... j fC;v ..J;.""--. : • • :’ • r •otl;*-. 7 ,. • -'"iV rj f' ■'>'i Ti.V r ’• ." ■ ' i... 0 : r- "■ 7 ... • .'. • r ..... .. T, ... ; ’ ' •? - ‘ . li ..' 'i- - • - v '• ; •..?.•• .t •>a. , or «.. •” ’ ! j”".’'’’. ”, . ovbt.htjfi o- 'i:. «!7tj'ŽrfS - 'lit .... is b- <>:} -Ari i-:.-- ' . ••: • / L . ••I - r 7 j. 'i r. ■ „r .. xi. .■ ? -V-v; •? . ?>.>:• : • V:* • ; r .''i"'; V A 'V-';., • • i\ i i : ” ’-tr -7 1"’- ! ’ :• T l ■ --r • : .J - : ?r~K f., f.r. 7 ..j.V jj’ 4 'j 'b; 4 ' .i ‘■•i - . O ' 7 0" '• -V. ” ..... ... ... t . ...: •, -h • r•' , * • 'j • ;W , n ■ . •; -■ ■ r — - ’■ r - r, * ■ - - - -.: v ’ i b ■S r.r" r • rt j: ; •, v • >.- 7 r “ : • •.. ' . ' : vž n' vr"iVv •: « .,V!\ so iz tega sklepal', da se bo vršila ofenziva na tistem mestu, in so se tam pripravili na njo — pa jih je udarec naenkrat presenetil na drugem koncu! Vojaki, ki so marširali vsak dan sem in tja, so godrnjali: »Kaj nas preganjajo okrog, čemu nas mučijo nepre* rtano s temi marši?« Čemu vse to, tega jim poveljniki niso povedali, ker bi lahko kdo to izdal sovražniku in potem hi se ofenziva ponesrečila. Ko bi :e vojaki uprli tem brezmiselnim maršem«, kakor so jih ime¬ novali, bi bila šla ofenziva po vodi. Toda vojaki so držali — disciplino! In zato so tudi zmagali! Obrnite ta zgled na javno življenje-— Tudi med vojskovodji nastanejo na¬ sprotna mnenja! Vsak ima pred očmi to, kako bi premagal sovražnika. K cilju pa vodi več potov, kateri je najboljši, pokaže šele uspeh ali neuspeh, saj se tu ne more tako gotovo soditi, kakor: dvakrat dve .je štiri! Da bi pa kakega vojskovodja zaradi njegove dobromišljene taktike blatili z - izdajalcem, podkupljencera,« to bi ne bilo — pošteno! Isto velja tudi za javno življenje in de¬ lovanje. . i;5i Ali je kak vojskovodja, ki bi ne-bil še nikoli naredil kake napake? Napoleon je bil premagan; Hindenburg je tudi moral že bežati. Popolnega človeka, brez napak, ne dobimo na zemlji, nezmotljiv ni nihče; vsi smo več ali manj podvrženi strastem, na¬ pakam in zmotam, in to zlasti v javnem življenju in delovanju. Toda možne zmote in napake raznašati kot preračunano hu¬ dobijo, to bi bilo — nekrščansko. Vojaki, vi veste, kaj je trpljenje in gorje! Toda še hujše trpljenje bi bilo za vas, če bi kdo vašim poštenom namenom podtikal zlobne naklepe, če bi vam kdo jemal dobro ime ih . javno smešil vase na¬ pake. Česar sebi ne želite, tega tudi dru¬ gim ne storite — pa tudi ne odobravajte kaj takega! Nekaj tragičnega je v zgodovini slo¬ venskega naroda! Mi ne prenesemo veli¬ kih mož, katerih obzorje sega čez ozke meje slovenske domovine! Če nam kdo zraste čez rame, pa se že oglhsi »kranjska« nevoščljivost: »Doli ž njim!« Če kdo iz¬ med nas postane malo bolj bogat, že pa¬ dajo po njem —: »Kapitalist!« Če si Ne¬ mec, Jud, med nami nabere milijone — to mirno prenesemo, če pa kak domačin kaj pridobi — pa planemo po njem! Starejši se morda spominjate barona Winklerja. Bil je edini Slovenec — med kranjskimi deželnimi predsedniki! Bil je zaveden Slovenec! Imel je mnogo zvez na Dunaju med naivišjimi krogi. Hotel je res koristiti narodu — toda Slovenci ga niso hoteli umeti. Ker ni na glas okoli razkla¬ dal svojih načrtov, so ga sumničili in celo obrekovali. Šel je — in mesto njega je pri¬ šel — Hein! Tako so' Slovenci sami ubili enega najboljših mož, potem: so pa čutili težko pest — tujca! Seveda je na drugi strani tudi to res, da postanejo večjim duhovom meje naše domovine — pretesne — njih energija jih sili, da se udejstvujejo tudi na mednarod¬ nem polju, pri tem pa pozabijo na male . razmere, v katerih žive in nimajo več pra¬ vega umevanja za domače malenkosti, in težnje. Pridejo še osebnosti, pogreški in. napake, nad katerimi z veseljem' glojejo' nasprotniki, in mož je kmalu — ubit. To smo videli pri V^mitierju, Ki eku in tudi pri dr. Šušteršiču! Če to opazujemo, potem še bolj spo¬ znamo, da Slovenci res potrebujemo večje skupne narodne domovine, kjer bo pro¬ stora in dosti po’ a tudi za večje može. Možje, vojak’! Nnd razmerami doma ne obupujta! Ohranite vsaj vi trezno kri! Tudi iz teh razmer bo vzrastlo kaj ‘dobre¬ ga, čeprav so redile mnogo slabega. Eno pa imejte vedno pred očmi: kar je govo¬ ril GoSDod nekoč apostolom: »Nebo in zemlja bosta prešla, moje bčsede pa ne bodo prešle.« Vse gine in se spreminja! Ne zidajmo nikdar samo na osebe, ki spremi¬ njam svoje nazore •' V-.i>ir-r nv-v; v ' .4 ;? i 10' • ■ • ■ - i -4 J'~l: au z-‘ ■ .v.. : .* :;4 ' r_ ,i-Mrvjrp :;?u j; -j« n ’:■! or«!. ; s !•• j' .: J : vi?*' ' ff: • v *'f; ki.- ».'4:1' ' ■! . -r’. 1 .; ;n;v 3{ :: * . .S.-'*-’ ■ {:•: .'.n Zt*~' . v , > ’ g v ■ v S.. ;*• ■ 'o2 -ri-vr - 4 ' -- ' /iV^:, - -k HI' ;i:2fT ;f.v •s-: -fivr,W '-'S J • V ; &*;•*: v • .i! 6 - k. H-k - i" f *»* - - ... .. ■ .. • :z ”5:4 v r?: ■ ? c >. 53 .. ..-■■■ vir. >. id .'-..i ' ' ... ' . i-vcvkv■■■■ bo' iv* Ufi s ; . ' od »siv r. . sviavv «<* ..' ,r; ; Sizifi '7 s |& .saaii V v.fi? VS5 ' V'.' . t ' i- n;' v i<,w'• • : 41 t! •V. ;* < ..v •’ i-' • : ■ :•~ v ' 5 *i^: ... . ' 7 7; 7 f - r^' ; : i v*; : ■ 1 ^ ;:>.7 ■ •• .: • v:''^ - ? • '. •• • . • '7. z, •' , ,- : 77 - -crvjii iv« 5 a 'j ** [S-lf r •• ' r;: 7' : ^ ^aib# ■ .v , liVvsšvi sbH.«i*y ** . r .;V' v vrž i r o -it: ~ ; v ;. '• A v. '■ jff ■•■? !: ,‘.>vo "■ . " vq -• :”y v ■■ : ?, ■ " 'v •::. ! -- ir >v» : V/;■•■■. dpi.v •i : - : •' , d#, .. . .. v'; ''V-' '.f vVj .4-'" . 1;5 ..“.j., f •r;: * : fr < :> v r . , 5..:= z£j£iihq iil ‘ ".brt9V ,!'/oioO V ?B.' 1 :\it / A" ’ v ^s s?" 1 - -i4žo»iq ivons sw. v-iidoil r'i> :i jjg ■ v ‘ m ’ r . ^ • ;777 ; ': • * ;; ' ^ ?4 ;: L -V ' i'Oqkoi’ .ir)).- 1 v - :Un ;--r : ' ; '7 •" .. - • - '^ • ’ ■ ' ' '"'".V'' V ;> , : ;• v*- .'d..* ?OXli 3Š i 9 •.:.*< V • '.4-17 4 7 * x . >r '‘' y ^... v-.; S9‘i . v::ri3)£inS .j4ii v; ... ir. 4"7'" 7/' :? ^ *.- ; ; ■ '4 i_- i v »{L r 7'' . .,v.- ’' '< v '” ,' V ! ' V " » * :iyl: ' ■' .?. */v.' K) z I--V- 4 7 " vi.;'.:.- '. ■, "• ' ‘ " 7 ' . " * '' l " . '' uo ir •i*;oS*'rn«^ •< '•>••'. • A .•ni ■?>.»' , .... ' .. • ‘. . ; - 1 ■■■• • . ’ ’ * . ‘v* 1 , . . ' '7 , . ii-ilš i' C./* •/ *. : i??. . : rr • • V«.^? -«,t. • «V!V '.j::: - iv: >> v , ;:.q -- gft S!H -V • ■; - . ■i 4 hq y~ .. • . - >. .. ) lhi>y 35 id H ,ž(>9n'3 >:r. rv .■: »si ,®sa ia/H ivH v ■ fi-tv: vi-..,- . ; ■Ufihod ‘unfšv iil * :-^ v ' ■ ■ ■ ? v- ffctrl -ihiitz do udih 7: : >v •'33 6»: i •. ■■; -.7 ; ;70 'u-- -■ ■» •.,. .vv ' h. ;v v■ ... . * i*. - . . . \ v,. ... • •/ ’ v: fcst «ž .:■! . • -v!.?, v-«; c: 4. i ;■ •;.. r-: . •- » 4..,“ 'iX *: =*.: ‘JI4 ; 3... ' :rr;; k - • -:>Ji O o.N'? iv?k .: .>4” .-. . š*ii ' v . <;• *' " ' • -v ' i. i - . .. . -•■*• ••••. . •... . •> n; . - ■ns,j >'■- •>■■ a.-;:; ?;. ;«;••. vi''..: . i. Vri »n ^ ‘ ■■ * ■ •. ‘ ,>i*t i ’‘-r- - 'vv .a-:: .-/. ... ...,4 ~.-f: ; • u? .. ... ....- •x..’f. ;>b. ? ' ", V'’■•'.;.•:.•••• n -. J i; v ; . r- '.h.d-di .. •• -i-x o’ -; ;i: ■v?-. T; V n ;■.*.& • • - ri ; 3 :;rb'.., " ••• .>• • ' - ■' y : ' ::: v . v I or- v. ..■A. A Kt. .-'d .-n ; - ..••■ ; • . ; : V .... u : /• sc ■:d Jd '■-.rsBi: 'u. •• ' • I /j !»{ hu. .. •;- t- ' ti: V - i .v 4. vi;;; i-.;; -- • -T .Iv --k;. : i " " .-• V.'.'r* -.4: •^; ;w : : . ; r 4 i.fsiist ' . ... . :'• " - • - •> ; .k,*rr !;v‘V • v~ V..;. .■ :■. :.5 •v 'v " 5 ifK:W IB - Sij- tu pravica, da brani čast; ker dvoboj ni ‘$nič drugega kakor kak drug poboj; ker dvoboj dostikrat že sam ob sebi ni v nobe¬ nem razmerju z »žaljenjem« in dostikrat žalivcu prinese še zmago, žaljenemu pS ?mri: zato moramo reči, da je dvoboj pro¬ ti božji postavi. Bog prepoveduje, da bi človek, tako samovoljno izpostavljal svoje življenje slučaju. Zato tudi Cerkev dvobo¬ je prepoveduje. Maš cesar, vrhovni vojskovodja, je to spoznal. Predrago mu je življenje vsakega vojaka, da bi ga prepuščal samovolji ka¬ kega lepežnika. Hotel je pa biti tudi zvest in veren duhovnemu vojskovodju, sv. Oče¬ tu. :n najvišjemu vojskovodju, Bogu. Ker Bog in Cerkev dvoboj prepovedujeta, zato ga tudi on, krščanski vitez brez madeža, ni. hotel dalje v svoji armadi trpeti. Kakor sam zahteva od vsakega vojaka vernost in zvestobo, tako hoče biti tudi on veren in zvest najvišjemu vojskovodju. Na dan sv. Karla, svojega patrona, je izdal cesar povelje na vso armado, ki z njim odločno prepoveduje zanaprej vsak . dvoboj. In v tem povelju pravi izrecno, da ~ ga prepoveduje tudi zato, ker je dvoboj proti božji postavi. Tako umeva krščanski cesar viteško čast. Tako delajo plemeiti in pravi krščan¬ ski vitezi! Bog nam ohrani takega cesarja! Svet ga n-rna, kakor ga imamo rriii ' u " ’ Obrekovalec duhovščine. čati. Zdravnik mu da zarubiti edino kravo. Župnik je pa preskrbel, da krava ni šla iz hleva, doktor pa je mirno spravil svoj ; h 30 mark. Duhovnik je m'rno pove¬ dal to zgodbo, potem pa vprašal družbo, ali naj pove ime zdravnikovo. »Gotovo,« se oglasi vsa družba. Ravno je hotel tudi zdravnika vprašati, a ta je bil že izginil pri vratih. Glasno krohotanje mu je sle¬ dilo, zakaj vsi so vedeli, da ta trdosrčni zdravnik ni bi! nihče drug kot eni, ki podtikaval duhovnikom, kar j Seval. sam je izvr- m vse * * * ♦ » t * i nje pnjatelu. Težko ;e breme, ki je vam fantom možem naloženo. Če bi hoteli našteti v_ težave in trpljenje, kam bi nas Navedlo! Najbolj pa boli srce vojaka — tb vem — ko vidi, da je ločen od svojih. Domotožje, osamljenost! Res od dne do dne pride pis¬ mo od doma, časopis prinese novice iz tvojega kraja, tvoj znanec je to ali ono pi¬ ša! v list. Za hip, ko bereš, se ti zdi, da si kakor doma. Duh se poživi, srce se razve¬ seli: zdi se, da je prišlo prenovljenje. Toda le za hip! Ko se spomniš, da je oni, ki ti je to pisal, daleč od tebe, in da tvoj dom stoji daleč tam za gorami, tedaj se te je lotila še večja pobitost. V velikih težavah si, potreben tolažbe, potreben pomoč'. Tvoj prijatelj ti je morda pisal,°ti poslal pozdrav. Toda kje je oh?! Morda doma, pri svojih vsakdanjih opravilih misli nate, morda je kakor ti kje na fronti. Nobenega tvojih prijateljev ni pri te¬ bi. Morda tudi ni nobenega, ki bi govoril • •_.| O \T i »T. • • V neki vasi na Vestfalskem se je ob¬ hajal spomin cerkvenega posvečenja (žeg- nanie). Pri običajnem obedu je bilo več , ...... - ? duhovnikov, pa tudi vaški velmožje, med ^ eziam s: • ... ?• Nisi sani. Poleg te- ntimi vdravnilir. kV se> ie rad norčeval iz S0 ?t C - prijatelji, ki Vedno hodijo •poleg tebe. Oni ti' sloje ob strani tudi v nesreči. Ali jih poznaš? Gotovo! Vendar pa ti jih hočem jaz danes znova predsta- njimi zdravnik, ki se je rad norčeval, iz verskih reči. Zlasti je kaj rad duhovnikom kako natvežal ih jih sumničil. Tako je sto¬ ril tudi ta dan. Povedal je c duhovniku, ki je bij poklican k ubogi bolnici. Rekel je, da je bil sam navzoč in slišal, da je duhovnik najprej zahteval plačilo, preden je šel k bolnici, in da mu je sam hotel po¬ slati zahtevano vsoto. Šele ko je duhovnik bil dobil plačilo, je šel k bolnic’, a ta, Je že prej umrla, preden je prišel k njej. Vsa družba je bila v vidn’ zadregi. Tu na vstane slavnostni pridigar in reče: »Vsako dete ima svoje ime, in ravno tako tudi omenjeni duhovnik. Prožim gospoda: dok¬ torja, Ida nam pove ime dotičnega. duhov¬ nika, ki je tako brezvestno ravnal; 1 da ne' pade sum na nedolžne.« Zdravnik' se -opifi- vičuje, da nerad imenuje krivca. Ko pa vsa družba to zahteva, postane ves srdit in s' prepove vsako nadaljnje vprašanje. Tit pa izjavi slavnostni govornik, da je ves dogodek docela zlagan, on pa hoče zdaj slično resnično dogedbo povedati. Pred poldrugim letom - - pripoveduje •— je bil v bližnji vas’ na pomoč. Navzoči župnik to takoj potrdi. V tej vasi je živel ubog dninar, Lerske po imenu. Njegova žena je pri porodu devetega otroka nujno potrebovala zdravniške pomoči. Zdravnik pride in izvrši svojo nalogo. Bil je lep po¬ letni dan; zdravnik je imel pol ure pota; obenem je obiskal še druga dva bofnika v vasi. Dninar' s svojimi deveterimi otroki je bil ubog. Nekaj dni pozneje dobi pa ra¬ čun na' 30 mark (36 kron) za zdravniško pomoč. Ubogi mož seveda ni mogel pla¬ viti. Prvi in najboljši prijatelj je Gospod Zveličar sam. Morda je že tudi padla sen¬ ca greha na tvojo dušo. Prijateljska vez je bila kršena in tvoj Prijatelj razžaljen. Toda On je usmiljen. Vabil te je, da se spravita, in ti si se vdal. Stopil si v spo¬ vednico, se obtožil in prosil odpuščanja. Dober prijatelj, ko se spravi s prijateljem, ga obišče, da se pogovorita in da se njuna ljubezen še bolj poživi. Isto Gospod. Ko si ga dovolj spoznal, je prišel k tebi prebi¬ vat. Odslej te ni zapustil. Ko te je vihravi svet potegnil v svoj vrtinec, je bil vedno poleg tebe. Znova in znova je odpuščal in hodil na obiske. Povsod je bil s teboj. In sedaj? Ali te bo zapustil? Ne, On je zvest. Rad odpušča in stiskanemu pomaga. Svojo kri je prelil in umrl na križu, samo iz lju¬ bezni. Kako goreč prijatelj! l jubi vojak!' Povabi večkrat svojega Prijatelja na ob¬ isk, če ne v resnici, pa v duhu. Izgovori samo: Pridi, Gospod, jaz hrepenim po Te¬ bi, — in tvoj nebeški Prijatelj je prišel k tebi. In ko bo ura zadnj'č udarila v tvojem življenju; pokliči ga tedaj gotovo, da ti po¬ da svojo roko v pomoč in te pelje na svoj dom. Dingi prijatelj, ki ti ga hočem danes predstaviti, je tvoj angel varuh. Pred krat¬ kim dobim razglednico. Piša? jo je vojak društvenik. Samo pozdrav in podpis tvo¬ ri zadnjo stran. Na drugi strani pod sliko pa je pristavil: »Kdor svojega zvestega pri¬ jatelja še ni nikoli razžalil, temu se ni ni¬ česar bati; On mu stoji vedno ob strani.« Slika pa predstavlja vojaka, ki strelja. Pa tudi njega obdaja svinčena toča. Za njim pa steji angel, ki ga zakriva s svojimi perot- mi. Ko se človek rodi, izbere Bog enega izmed svo, h služabnikov in mu veli: »Glej, rodilo se je novo bitje, človek, pojdi, vodi ga in ob času ga zopet Meni pripelji.« In od tedaj angel varuh spremlja človeka kot zvest prijatelj vedno, vodi, svari, uči in varuje nezgode. Da te je spremljal tudi na fronto in je še vedno ob tebi, to je umev¬ no. Pa zakaj te kot zvest prijatelj ni obva¬ roval tega? Morda bi ravno brez te poti ne bil mogel izpolniti Gospodovega naro¬ čila: Pripelji ga zopet meni. Vedno ga po¬ slušaj in ce ravnaj po njegovem navodilu; gotovo boš imel mir in srečo v srcu, saj mirna vest je najboljša gostija, pravi pre¬ govor. Tretji prijatelj pa je molitev. Brez miiitve bi bil svet nekaka puščava. Moli¬ tev nas veže z našimi rajnimi prijatelji, molitev nas okrepčuje in tolaži, molitev nam rosi srečo in blagoslov. In tebe, ljubi prjatplj, tudi spremlja molitev. Še ko te je mati pod srcem nosila, je zate že mo¬ lila. In ko si stopil med svet, je molila. Ko ti je sveta cerkev delila sv. zakramente, je nad teboj molila. Ti sam si molil in si bil srečen. In sedaj? Ali ne moli zate tvo¬ ja mati še bolj goreča kot kdaj? Ali ne moli tvoja sestra, tvoja žena? Ali ne moli tvoja nedolžna deca? Ali ne molijo tvoji prijatelji in znanci, dušni pastirji? Ali ne moli vsa fara,, ko se ob nedeljah, prazni¬ kih in drugih prilikah zbira v svoji farni cerkvi? In ali se ne pristavlja po vseh slovenskih domovih sleherni dan ob vsa¬ ki priliki ,š? pče naš za naše vojake? Pri¬ jatelj, čemu se bojiš? Ali ne stoji tvoj tret¬ ji prijatelj kot mogočen steber vedno pred teboj! Močnejši in varnejši je kot vse var- nestne naprave, varnejši kot trdnjave. Ka¬ dar bo tvoje srce kiehalo bit , bo reka otrpnila in jezik onemel, tedaj se bo ogla¬ sna mogočna, »Libera« . .., opravila se bo daritev šv. maše — sv. cerkev bo molila. Molili bodo vsi tvoji znanci. Pa bodi, da te doleti smrt na bojišču ali doma, tvoj tretji prijatelj te bo gotovo spremljal in naredil spravo med teboj in tvojim prvim prija¬ teljem Zveličarjem. Angel varuh pa bo pristavil svoje prošnje in sprejet boš v kra¬ ljestvo sreče, kjer se boš na veke radoval svojih prijateljev. Reš, človek je vesel, ko dobi sočlove¬ ka, ki mu je prijazen. Toda koliko časa to traia? Večkrat le malo. Iz največjega prijatelja postane kmalu največji sovraž¬ nik. Zemlja je oolna prevar. Gotovo si to skusil že sam. Naši pravi prijatelji so vzvi- šenejši in kdor š f e njim zaupa, se ne bo kesal. M. Zakrajšek. Gospodarstvo v vojski. Neprenehoma uhajajo vojaku misli na njegov dom, k njegovim dragim, ki se tru¬ dijo n 3 niivi ali v delavnici in jedo vojni kruh, kolikor ga država sedaj vsakemu pusti, če ga kaj pridela, ali pa dodeli, ako .. 7 ';V-v ■ vVV : - \. , r J - - „ . ... ... ; - - : - 7 , Si. t :■ ■■ /•* . ■ v . ri ; . ; .7 :■!;: . Ti.. >• l - . ■< «■:■?!!> -. 7 . »J • . .i „ . . :i:;i • ' " ."c :-. 1 7 . -v: iv,if. ? : ■ J-iiKsa s ■■ ■' .V ...u;..r •: -i'..;:- . •' -*■>'(' -:sa ■sl. - • i ; .*C fjs . oc . n;; »i sJ .. ’ •••’ ■•/ 7 - s. f . .. • r c., 7 - ■ : .-.•.f. A !, ■ ' ir V si' 77 . 7 ; ...v r.i -f-’.ss.v £•-• . !w 4 ilf 4 nj 5 q . .?•■• .•r,., 7 ' , vfe; «5 ; r tV-jO .vi 'J li !' ’ . ' s " - : v” 03 >- vi i ••••/,;< ;,i; 'jj; - - •' ^ W. »5 V- J. :■ , , 1 o 7 ^ /v i -v - • '• ‘J - ^-V*i -• ■' . • 'LS'.. . Si i!* . ,• . •• .. .• ! ... .. :« i V:;-:.: P: ’j : i ■ ii--.:. v. >' •-• i- r,- v »ia«c Jic-i . < J •;»o-* . :š; - -‘ i-' ; sh n, n; j..: V * ■i'. . , v :• •. '>iis >*’ ?ti.j ii:!i ur ..4% -.o-^fžjov icČ- .' ,' - 1 • ; •• .• ■. . ^ d ^j^svjsrt Jass s>2 f : "■ • ■ '■•'n ni J‘iin,hnxr. !$ ; \ 7 . ■■ j>■; ' *tw ’’>fi .<• >... ic J.i A;.* ' : .. ... . _ ;]A-:y 77 ; ;,:)•> „ . ... - * .■■ . .... ■' '■vi' . .u f*.‘ y ■ •■> 7 ;;;‘r.: • •:.•-..'v.' . .oj . l ' ■ jU(5ždvt?oq s.- Y' : j oAit.v,. '.jh-v ..... ^ ..ri V,. > :'Av .{ .-. f?J: 4; r •ir r? : vy'x ' :l . i.I: , • . •. . • 1 • •, . . . »> • ; r-; ;.. . •; •: ; * ; .. \i s • o b ;•> ^ ' v r ■ ' ^ •• i^i.iv '■ ; .'•■■vi,-,' . ri*thnq i. .. 7 ; • .• i;i' ■ y i ^ i'- ' . .-.r, *: .r; • 'X.T.: - y ...... t, ’ ‘ * -* :s :: .: v'-y;:- ! izl . 7 ] ui • VkpiV r 'tr -. ■ ■■.n ■ ■■■•■'•.*■ '* v ' ■. ih .-i t ' " ■'" , ■■-Ao~ ■■ ■-■ •. • ■-■ ■' v i V/ ; . : ■• * ' '• , -v .i ■• ■:- •;-■ ...JSHI. y,-.r v.' ; 6 7 3 ,„. 7 .: ■ -■ }im^ '.-.v ' : .iv r-.. ■"n* ??. ' ' .•• ■'*•' •. , ... : 't »j jo v . r, '■•• (T • "C - r - - ■ ,:.ui :. ; r •• » . ■i?- je navezan na tuj pridelek. Je pač vojska,, ne le v strelskem jarku, ampak tudi pri domačem ognjišču. Naši sovražniki so vso vojsko osnovali na hudobni načrt, da bi nas izstradali in tako prisilili, da vkljub junaštvu svoje vojske položimo orožje in se jim vdamo. A mi se branimo tudi do¬ ma, in storimo, kar se da. Vsak hlebček kruha je danes vreden vsaj ene granate. Fa je tudi trud, da se do njega pride, yča-“ ;;šh podoben vojaškemu pohodu. Ker je blaga malo, so cene šle kvišku, in ker nimamo zlata, se tiskajo bankovci tako, da kar iz stroja lete noč in dan. Ima¬ mo papirnatega denarja v izobilju, tako da je največja skrb finančnega ministra, kako b : to papirnato povodenj ustavil. Za vsak bankovec 100 K bi pravzaprav mo¬ rala država založiti vsaj 30 K vrednosti v zlatu v Avstro-ogrsko banko. A sedaj mo¬ ramo biti zadovoljni s samim papirjem, k er zlato se ne množi tako, kakor ta ljubezni¬ vi papir, ki se dela iz lesa. Sedaj se izpre- minja papirnati denar v precejšnji množini v vojna posojila, ker jamči država za do¬ bro obrestovanje. Potem bomo pa že gle¬ dali, kako bomo te dolgove prekladali z ene rame na drugo, dokler jih ne bomo odplačali sami sebi. Naše stradanje ima namreč vsaj eno dobro stra'n, namreč to, da ne moremo ničesar dob 1 ti iz tujine in torej ne moremo denarja dajati vun. Zu¬ nanje države, ki bi nam hotele kaj prodati, bi zahtevale plačilo v zlatu, in bi nam še to vzele, kar imamo, ali bi nas za visoke obresti dale na kredo, tako da bi skozi de¬ setletja garali samo za tuje oderuhe. Tako pa ne moremo nič tujcem v korist zapra¬ viti in živimo ob svojem. Kako pa bomo te tisoče milijonov od¬ plačali? Zato je ena sama pomoč, in ta je v na¬ šem delu. Morali bomo toliko več pride¬ lati. Več bomo delali in manj uživali kot prej. Glavna naloga bo zadela pri tem na¬ še kmetijstvo. Poljedelski minister je v ja¬ ko tehtnem govoru dokazoval, koliko bi naše kmetijstvo lahko več neslo, ako bi ga povzdignili z vsemi sredstvi modernih pri¬ dobitev, pri čemer naj bi država šla kmetu kolikor mogoče na roko, a tudi naš kmet¬ ski stan bi se moral od ljudske šole naprej temeljito seznaniti z vsem, kar pospešuje kmetijsko pridelovanje. Če bi se nerodno razdeljena in razko¬ sana zemljišča, ki se sedaj niti pravilno obdelovati ne morejo, boli pametne razde¬ lila po agrarnih operacijah — seveda z manjšimi stroški, kakor se je doslej godilo — in če bi država dala na razpolago do¬ volj umetnih gnojil, dalje če bi se - skrbelo za izbrana'dobra semena, bi na leto lah¬ ko pridelali na milijarde, vrednosti več poljskih sadežev. Naše kmetijstvo je naše poglavitno upanje, da pridemo zopet na zeleno ve¬ jico. Pa tudi obrt bo rtiorala storiti svoje. Ne le velika obrt,; ki je sedaj silovito za¬ služila, ampak tudi mali obrtnik, ki more dobiti potrebo usposobljenost, da bo več in bolje izdeloval, kakor doslej. To so sedaj skrbi nas, ki smo ostali še doma. Pripraviti treba vse, da bodo naši ubogi invalidi, ki so državi žrtvovali svoje zdravje in svoje ravne ude, prišli do primernega zaslužka. Kdor je krvavel za državo, ima tudi pravico od države zahte¬ vati, da mu pomaga do človeka dostoj¬ nega življenja. Za enkrat sc kaže vpliv državnega vojnega gospodarstva v tem, da je denar izgubil svojo vrednost. Sicer je po naredbi preskrbljeno, da ne'morejo brezvestni špe¬ kulanti zrabiti nevednosti aii stiske kmet¬ skih ljudi, da b : se počen 5 pojest 5 ! 1 n«hovih posestev, vendar se dogajajo dražbe iz oblastveno dovoljenih vzrokov. In tu vi¬ dimo, kako silovito poskočujejo cene zem¬ ljiščem. Petkrat, šestkrat, desetkrat višje cene se plačujejo, kakor v mirnih časih. Včasih se zdi, kakor bi se ljudem mešalo, tako razmetujejo z-denarjem. To so ne¬ zdrave razmere, a iz-'ri'h se posname ven¬ dar nauk, da v bodoče^iie bo več samo de¬ nar sveta gospodar; -zemljišče in delo ga bosta prekosila. • rita Seveda mora priti mir, preden bomo mogli zopet pametnodgovoriti. Sedaj je vse nenaravno. Vse stoji kakor na glavi. A če nam zasije zarja miru, se bo zopet povr¬ nila treznost s pametnim preudarkom. Največ ie sedaj odvisno od Amerike. Hinavski Wi!son, ki s.e je toliko časa hli¬ nil, da samo iz človekoljubja kupčuje s topovi in granatami, in da nič drugega ne premišljuje, kakor le, . da bi vse zatirane Hud' odrešil, je sedaj: g sirovo odkritostjo pokazal svojo pravo, naravo, ko je Avstriji brez vsakega povodsriod naše strani napo¬ vedal vojsko. Rus jeiizprevidel, da je voj¬ ska zani največja neumnost, ki si jo je mo¬ gel izmisliti, in hoče imeti mir, ki mu ga prav radi damo. ZatcLpa hoče sedaj Wil- son od svoje strani vse napeti, da bi voj- sko podaljšal in si še bolj zadolžil evrop¬ ske države, ki morrio rd njega kupovati vojne potrebščine. Iz Anglije in Franco¬ ske vleče sedaj zlato čez veliko lužo in ji bo do dobrega, obral. Posledica tega bo cbubožanje vse .Evrope na korist Amerike in Japonske. Q Italiji. niti ne govorimo, ker Lah bo moral presneto malto'mešati, da bo odplačal,: kar se ie s svojo bedasto vojsko zadolžil, a tudi oni dve doslej naj¬ bogatejši državi, bosta, Jpta in leta krvavo delali, preden vsaj. nekoliko popravita, kar sta v tej vojski izgubili. Da bi se vendar premislili zaslepljeni nasprotniki in izpregledali, da nas ne mo¬ ren kar na maEuiririti, ampak da se vsak udarec proti nam tudi nad njimi strahovito raašč”’«! . Naša vlada je po zunanjem ministru Černinuf ki de’a v smislu mirovnih pred¬ logov sv. Očeta In pr 5 nobeni priliki ne po¬ zabi povedati, da se borimo le, ker se mo¬ ramo, zopet naznanila, da ji je za obram¬ bo lastne države .in da noče sovraštva z r'komur. Ko bedo še nasprotnik 1 , razo ¬ deli, da je to stališče e^'no pametno, bo¬ mo imeli mir, ki na hodi — to Bog daj trajen in odkritosrčen! 7 s. zdaj je pa tudi naša gospodarska bodočnost odvisna najbob od hrabrosti naše armade in njenih'vojskovodij. Odpuščen. »Odpuščen!« sem ponav¬ ljal sam pri sebi... Vlak ie drdral in ro¬ potal preko gorovja in ravnin. Obrazi mo¬ jih sopotnikov in razni prizori, ki sem j»h \i del, kadar sem se ozri iz hitečega vlaka, — vse je bilo kot sanje .,. »Ali res sa¬ njam?« sem se povpraševal. »Ne, ne, hvala Bogu, ne, domov se podajam med svoje ljube in drage domače.« Obraz mi je kipci veselja, ko sem še vedno premišljeval; ati ;e mogoče, da se podajam domov? Ko sem poln veselja sedel v železni¬ škem vozu in se vedno bolj približeval svojemu ljubemu, domačemu slovenskemu kraju, sem premišljeval svojo preteklost in pred očmi se mi je vrstila slika za sliko. Pred šestimi leti, tedaj ko ni bilo vojske, sem bil potrjen med vojake. Vriskajoč, a v srcu z bolestjo sem zapuščal svojo me zelo ljubečo mamico, osive!eg'a očeta in meni tako drage brate in sestre. Mlad, čil ■n zdrav sem odšel od ljubke očetove hi¬ šice v tuji, mrzli svet. Mati mi je naložila gnjati, jabolk in kruha, oče mi je dal ne¬ koliko od zadnjega skupička, ki ga je pre¬ jel, ko je prodal vola-sivca. V slovo so mi bile solze, ki nr jih je darovala mati v pomiti iz zaklada svoje ljubezni. Z očeto¬ vim blagoslovom sem se podal na pot, ko ttem se poslovil od svojih bratov in sestric. Čakala je name množica mladeničev, ki so vriskajoči prepevali; »Pri fari zvonovi prav milo pojo ...« Še en pogled na do¬ mačo hišo in na sosedovo okno, kier so cveteli nageljni-in odšli smo v tuji svet. Druga slika se je postavila pred moje oči. Prost bi bil kmalu vojaščine, a tedaj se je oglasilo iz grl tisočere množice na razsvetljeni ulici: Vojska je! Spominjam se še. navdušeno je hitela množica po uli¬ cah ljubljanskega mesta, ki je bilo v zastavah, razsvetljeno, množica je prepe¬ vala domoljubne pesmi, ker je ljubila svoj dom, godba je igrala... Tako je bilo pred tremi leti. A sedaj... Še par dni me je lo- či ! o od trenutka, ko bo treba oditi — na bojišče. T'sti trenutek je prišel. Vse ie dr¬ velo po mestu, vojaki v sivih oblekah, ne- brojna množica, ki se je poslavljala od do¬ mačega polka, poveljnik nas je nagovoril ... vlak je zapiskal, a vse je zadušilo kli¬ canje: slava junakom! Vlak nas je odpe¬ ljal in bela Ljubljana je-izginila za nami, odhajal! smo. Koliko se jih bo vrnilo? Me¬ sta in vasice so se menjavale pred našimi očmi, ko smo se peljali z vlakom. Neko jutro pa so nas pozdravile poljane nekda¬ njega poljskega kraljestva. Tretja slika! Težki dnevi, pohodi, pre¬ segajoči človeške moči, lakota m mraz, smrt pred očmi, s tem je bila obdana mo)a mladost. Pridružilo pa se je mojemu trp¬ ljenju veliko hrepenenje, hrepenenje po domovini ob obali Jadranskega morja, ob vznožju snežnega Triglava. In vzklilo je v rnciem srcu, do tedaj še nepoznano hrepe¬ nenje do domovine. Spomnil sem se tre¬ nutka, ko so me odnesli težko ranjenega z borišča, na one bolnišnice, v katerih sem trpel strašne bolečine vsled svojih ran, to¬ da ozdravel sem. Prišel sem nazaj na bo- "šče toda sedaj na drugo, bližje doma. Smrt mi je prizanesla, a vračam se kot ^ In sedaj sem se vračal domov, dasi invalid, a vendar kako hvaležen Bogu, da vsai živ »Liubljana!« je zaklical sprevod¬ ni Hvala Bogu - doma sem! Zopet sem -3 "''šal domačo govorico, kako gorko ® je bilo rri srcu kb*sem zajeda W gore, bil sem tako vesel, da b razteg - ' • - • . • • " "* • •' •-v • f-:' d ■■ ; ~ r-. ■•■0 . i :Ki •• ■ M ■■ r : ■: :■ f s 1 1 . ~ m , - { . - * t* J " '-r ' r- • -v ■- rr ■•'•sms hi ■ A''. '• ... .ir !/ ’- : ~_--.T--.fr.-; — . ' i/. ’ ; ■ : - ~ ‘ . ,■ ■ ■ J. ; 'fi-j "7 -A -■ ■: i.r::'.« - ' 3 = . f;7.:' '. 77 : i-l C ! - . - . . r V ?. * r »“.r 7 ;:.»0 ' '• •v' v:.' • •• ' v v . v . - '• •• • . ., - — yj ,y <4; /j? . - --V ; • " £ K?* r-■ " • .*'•/> V O £? ‘ ^ \> •O-'' 'H f.r- !,v- . 7 ... r.l-'<7' 7- (7 v- :v- .i..;-'-v - “ V V7’t-t,f -- r, ; • -/ ■- O. - - ' • ’ “ ••!. •; • _ .- --f.f i -.-■ iii t : t•*• 7 *; ... S ' I. - -ir '->!:• - ■ ' > . -J - ■ {jj- -f --‘J r ' - fti r &/> - r -V .4.; - .<• : ... .oi it ovc',-; - ' -.T" .J ..-ec:- .j h : d * l -. V," r-->h ,/.Uf\~oa*0 *■ C >>’• ;■ o--.' ■' -• -f .'AH s'hT .v3 • .-iji--f"’ . ' • : ; nhom i.; .v'r , <■ ' ! ,k»>’ž S i?;jK©!sV ' 5 - ;sfjc ,nh-;*.»vč : *.r 7 . 7 --'f-7'J «i ir.i:7 : - ijftk. ... f .V:.--; ■ •• - ' - C .v. -. f.i j-.iliJt.--f :> f *■■■. i ■ ' 7 ,. • jni’ j j flc-juA' xi7 J .u:r.-A.-i v ..iojft f . /- --7 f ' 'l eti \ ioii'A • .-.7 • ' ’ ■ A ) -i* .i-iSKi on S , 7 . : ; v " .'7- 7 : :l ■ lis. D '.A v "■ * - ' rlihUflZŠ . .. ^ . ' : ’ * 5 ? 7 :> ha ? v- .. i -.?. v. . ‘i ^: 7 : V V- -- - - .. . - ■ .r • - ■■.•ti .. -i. i. - - --v V. 4 .V, ' ..- . - - - - . 7 ; :.;Tv V i -13» -i .-k.;;..--. •- m ' /•” V.v. ; ‘ • . - • : U •a - 7 i' ‘ j V : *; . - : : 7 ' - c-.umivi ’ •. : • v-/: - 7 .• - 'i 4'5 . ■*- r ' - A i ' ■ >0 /i 1 ^ 4 ' •- ; ipss ' ■ . •- / y : : - V ».| . . 7 . ;7 . :. - • ..:-k č io'{ - ■-"■- ■ ■■7 i-' •- ■ ' - : ' ■ : . ' ^ 7 Ji. / - ’ /v' T?.. ■ • ;?/ 7 : : ;•* ;• ' J . . :5 • ' •• • • ' : • ’ - ” ! i-.:' : ’ : ■* ;>? 7 -t O' 6*5 n ■ ■ 4 3 '. t - i iii •7 •• 77 . .nv ' - ->• ■■ • • ’ r. ' ’* ' - " ■' ' 'v '% 7 'f • . * ' . ' : .' •o ■ 7’ -3--- ■ vv*ir •' - -.- - t - ■- - - -- - • - -- - .r Vi . i-r . 77 ... svoje roke, objel bi Ljubljano in nihče bi mi je ne iztrgal iz objema. Nehote se mi je potočila solza in ni me bilo sram, saj moja čuvstva. bo razumel samo tisti, kdor biva daleč, daleč od doma, le oni ve, kaj mu je dom. Stal sem pred kolodvorom v Ljub¬ ljani. Kako so m' že rekli, ko so me od¬ pustil.? Da sem invalid, za 90 odstotkov nezmožen za delo, da je moja desna roka nezmožna dela in da bo ostala taka celo moje življenje; da mi bodo dali nekaj po¬ kojnine. Da, tako so rekli. A vendar, hva¬ la ti, ljubi Bog, oč' pa le imam, zdrave, gledam lahko po Ljubljani, videl bom oče¬ ta mater, brate in sestrice. Kupil sem par časopisov. Glej, našel sem kmalu ne¬ kaj veselega zame. »Slove n.s k i o d - bor za preskrbo invalidov« je stalo napisano v časopisu, Čital. sem,. da ima namen podpirati vsled , vojske po¬ škodovane vojake, predvsem pa skrbeti za s največje reveže: za oslepele. Čital sem na- daije, da naj se vojaki invalidi v'vseh slu¬ čajih, glede posredovanja, glede poškodb in potreb obračajo na pisarno »Dobrodel¬ nosti« v Kolodvorski ulici št. 35, Razve¬ selile so me te vrstice. S še večjim vese¬ ljem in z novim upanjem v življenje sem stopal po Ljubljani. O slovenska domovi¬ na, ki si ob pričetku vojske tako navdu¬ šena prepevala, ki si darovala toliko si¬ nov, najboljših, najmočnejših, skrbi sedaj tudi za svoje pohabljene sinove! Prisrčno pozdravlja vse vojake - invalid F. š. V znamenju vojske in miru. Novo in staro leto si podajata roko. Staro leto Se ni moglo ločiti od vojnega hruma, ki ga kot cedščino podaja novemu, Ali nas čaka morda zopet leto vojskinega gorja? Klic po miril, klic no.treznosti, opo¬ min k ljubezni je bil zadušen z bojnim hru¬ mom. Države in narodi so se tako zagrizli v sovraštvo, da je papežev opomin k hitu našel le tuintam malo odmeva — uspeha pa ni dosegel, Bojni vrvež je še prevlado¬ val v 1. 1917; vendar pa nam je prineslo vsaj zarjo miru. Vojska ubija > a m o s e b e. Med najhujšimi boji je vedno bolj raslo hrepenenje po miru; čim bolj je raslo vojskino gorje, tem bolj pri¬ dobiva tla misel, da je mir več kot vse druge dobrine tega sveta. Čimbolj d;vm boj, tem bolj se krepi glas: »Mir za vsako ceno!« In tisti, ki se ustavljajo miru, osta¬ jajo v čedalje večji manjšini. In kaj nas čaka v novem letu? Iz do¬ sedanjih izkušenj vsaj nekaj lahko skle¬ pamo. Posredovanja najbrže ne bodo pri¬ nesla miru. Kakor je na vzhodni fronti vojska ubila vojsko, da je ves ruski narod danes prežet volje in želje po miru, tako se bo najbrž zgodilo tudi na drugih fron¬ tah. Vojska bo morala opešati, ker bo sa- tna sebe izčrpala. In znaki tega razvo;a se že oglašajo v Italiji in tudi v Franciji. »Mir za vsako ceno!« — ta misel pre¬ vzema vedno širše mase narodov, za njo se zavzemajo zlasti oni, ki v vojski največ trpe in to so — vojaki. Vsa politika, vsi načrti za nove državne tvorbe —' tonejo v tem hrepenenju po miru! »Kaj nas briga vse drugo — le mir hočemo!« — ta klic dobiva vedno več meči ocvsod, in kadar bo prevpil vse druge klice — takrat bo prišel čas za mir! Boj za mir in za vojsko je sedaj ob koncu starega in v začetku novega leta na v : šk.u. Zdaj prevladuje zahteva po miru. pa kmalu stoji zopet ra vrhu bojna strast. Za mir in za vojsko se bije hud boi po državah in med našimi sovražniki, na tudi pri nas ga poznamo! Seveda ie ta boj zelo skrit in pogosto zavit v r.ajlepše mirovne fraze. Toda, kdor lasno motri vse to vrvenje, bo lahko opazil, da se za raz- ni mi mirovnimi izjavami pogosto skriva, skrivna že’ia — še kai doseči, pred no fe sklene mir. In tu so vsi narodi enaki- med - sovražniki, med Nemci in med avstrijskimi državniki po struje, ki si žele miru — toda samo pod gotovimi -— pridržki. Mi pa spraviino: L. !9fg bo poteklo v znamenju — miru, ki ga bo rodila voj¬ ska. Koledar za mesec januar. 1. Torek: Novo leto. Obrez, Gospodovo, 2. Sreda: Makarij, opat. 3. Četrtek: Genovefa, devica. 4. Petek: Tit, škof. 5. Sobota: Telesfor, pap. muč. 6. Nedelja: Sv. Trije kralji, Razgl, Go¬ spodovo, (Ev. O modrih z Jutrovega.) 7. Ponedeljek: Valentin, škof. 8. Torek: Severin, opat. 9. Sreda: Julijan in Bazilisa, mučenca. 10. Četrtek: Pavel, puščavnik. 11. Petek: Higin, pap. muč. 12. Sobota: Arkadij, muč. 13. Nedelja: 1 . po razgl. Gosp. Ime Jezu¬ sovo. (Ev. 121etn: Jezus v templju.) 14. Ponedeljek: Feliks iz Nole. 15. Torek: Maver, opat. 16. Sreda: Marcel, papež. 17. Četrtek: Anton puščavnik. 18. Petek: Sv. Petra stol. v Rimu. 19. Sobota: Knut, kralj. 20. Nedelja: 2. no razgl. Gosp. (Ev. O že¬ nitnim v Kan: Galilejski.) Fabijan in Boštijan. 21. Ponedeljek: Neža, devica mučenica. 22. Torek: Vincencij, muč. 23. Sreda:' Zaroka Mar. Dev. 24. Četrtek: Timotej, škof. 25. Petek: Izoreobrnitev Pavla ap. 26. Sobota: Polikarp, škof muč, 27. Nedelja: l. predpepelnična. (Ev. O de lavcih v vinogradu.1 Janez Zlatoust 28. Ponedeljek: Julijan, škof. 29. Torek: Frančišek Šaleški, škof. 30. Sreda: Martina, devica. 31. Četrtek: Peter Nol., spoznavalec. Ime Jezusovo. »Ko je bilo dopolnjenih osem dni, da bi bil deček obrezan: je bilo imenovano njegovo ime Jezus« — s temi besedami nas pozdravi katoliška Cerkev v sv. evange¬ liju naj dan novega leta. Ona bi, kot dobra mati, rada nam vernikom voščila v resnici srečno ih veselo novo leto. Lepše svojega voščila ne more izraziti, kot da postavi takoj v začetku novega leta presveto ime Jezusovo, ga zakliče svojim vernikom, da bi oni odprli svoja srca in bi se v ljubezni oklenili tega Imena. To je res najboljše voščilo, kajti apostol Pavel je zapisal, da ni drugega imena, v katerem bi mogli najti svoje zveličanje, kakor samo v tem imenu. Tudi v našem pozdravu iz domo¬ vine se nahajajo skrite in tihe želje, ki bi rade prihitele do poslednjega slovenskega junaka in bi mu prav v srce želele: veselo ’ in srečno novo leto. Pa kako naj bo ve- se ! o, kako naj bo srečno v tem strašnem klanju? Res želijo naše tihe in skrite želje konca temu klanju, želijo one zlate, lepe besedice: mir, toda, dokler ga še ni, nam more biti novo leto srečno in veselo le v varstvu imena Jezusovega. »Blagor tiste¬ mu, ki se nad menoj ne pohujša,« je rekel nekoč Gospod sam. Res, blagor onemu vojaku, ki se oklepa vedno, trdno in ne- . omahljivo, vkljub nekaterim slabim tova¬ rišem, Kristusa-Odrešenika. On je zdravim moč, ki j'h podpira, je bolnim in ranjenim tolažba, On ljub 1 reveže in trpine, On piše v knj'go življenja naše muke in boje, skrbi in solze, naše trude in našo kri. On je pad¬ lim in umrlim večno plačilo. »Mi pa ozna¬ njujemo Kristusa, križanega,« je zapisal sv. Pavel, »ki je nevern-kom v zaničevanje, Judom v pohujšanje« - nam pa je Kristus v odrešenje in zveličanje. Svetniki poljskega naroda. Vsakateri narod je ponosen na svoje junake; zato slavi častne može, ki so z mečem zmagovali nasprotnika, časti uče¬ njake, ki so z uma svetlim mečem povzdi¬ govali svoje ljudstvo na višjo stopinjo oli¬ ke. Veliko je vredna časna oblast, veliko veda, veliko več pa tista veda, ki uči člo¬ veka prav živeti, ta veda je krščanska nravnost, ki vzbuja v narodih, kakor po¬ mladansko solnce rožice, vse moči, na ka¬ terih sloni narodov sreča in veljava. Tud ; slovanski narodi so pošiljali svoje junake v zbor katoliških svetnikov. Najbolj znani in najbolj češčeni svetniki poljskega na¬ roda sc: Sv. Jadviga (Hedwig), sv. Vojteh (Adalbert), sv. Kazimir, sv. škof Stanislav, sv. Hijacint n bi. mučenik Šimen in sv. Stanislav Kostka. Teh junakov se spominja narod, ki daje njihova imena svoji deci, njihova čed¬ nost vzbuja narod k sličnemu življenju, njihov zgled je opora tisočerim, ki na teh svetnik'!) vidijo, kako je treba v dejanju izvesti, kar se je čulo v blagem nauku. Dobrote katoliške cerkve. (Po Seigerschmiedu.) »Iz njihovih sadov jih bodete spoznali.« (Mat. 7, 17.) V mestu Lieš (Liittich) je bival Gor¬ niški delavec, ki je rad poslušal socijaliste. Dne 14. avg. 1890 je moral ostati pcpolu- dne doma, ker so v tvornic snažili stroie. Zaradi tega je bil nevoljen, ker mu )e odšlo na ta način pol dnine. Ker ni vedel, ka) tv počel, vzame v roke časep s; bil je nek so- cijalistični Pst. Tu bere, da je delavci; uoo- g a stvar in da je temu največ kriva cei- kev, »Pri vsakem koraku lahko zapaziš.- .v .1 j lr;r :l .... ;)■•« .f: .. ,’• AT ' ; c Si i lf*« " ,*! > s s ; •' ■ : ■■■ •'*> t : fr, I- . f •; ’ ■:.>* :.•!•.! ;>’i,- .•••• ■ ■ • . ■' =:. ■’ v o • . ' ■ . . ■ •-wrr • • c , ix ■!■:;; - .; 0 'j i SCI - S ; ; OP '• ; .«1 j...--- ■■ S. s ; . A - : sil - ... -• ,■ fr* ■ ■ ' !'fJSS ■? ■ 'Air-; • ■■■• : 'v' • • . • ' • ' .v • •' • •• v .. ..'•••■ : ; . ff .. . ; , /. .• v ^ v". • '%■ ‘V’ : ' v "-a ' • A • ‘ :..a'a' * - , • -J *- - ’ "■ ■ i v :*> ? • V . j.-,.’ . h." ;nx* ’ • r.r~ *v j’v-: . . * ' * •; ■; •; v :.*oC .v •': . - k»«.? - • ■ zr id • b k :Vj Kh : S . ! .V**.*;** • ££ Fr . : .v * f n: V-r.... • fiVv ' '• ,,r-ui; .. t s •*! ? v - A A. I / : ' ' • A Til •• -V . Vi.orirs?*' i' JS i - o ^ a; ■' "■ ■ ■ ■ - ;.; p V-A O ' ■ ;■ : \ : <■ r p. ; •• a-'. ! o,;; a : - *,f • : ; j ■ ; ■ v Z ■ •' '■ -i' A ' . f ••: ... ^ j • . - ; - ■ ' A 1 { ' ■ . 1 . ■ ■■ i; A.. •• '. . ; f>. •. ij ;! - ' ■ rt- . ’ ~.f, - a y.. • . •> > v fi‘) SV.*.• OJ* r •• ■; ■ • r 10 ;tt.F fi r- ;jj!p v TT.,rr'f ... .v ■' ■ p.-- . v.,-,' J/ , - ' ' ‘ _ f rj.i . . : r uA>'r_ A ;v •' A IU v ;;AoS . in r ‘ * ‘fi : - r M : . v '>'' ; ■ v .. -p. •v;- - j:. -rt ; I . .j ;_P ■ . • ;* . - *;. /i - . v . :0 ■ - - ..Jp :-.r r ;:;»n, . ' • m *: •">* ‘ : - ; ' . -• -.i j;: «, *. j-. r.r :.ht" ••; .'r*. * •; .*, .. ■ s " s c £ !r: * **• - : . • ; ■ ••••’ ■ *- ' V* . ' . • . •*.*:* '•'.‘ Ve y- .. . ■. ?» . r. ... . . .. ... . .... : - :zl -" -•‘ v ... ... '••• V • ' ■ ■ ' ) • X- • • rklr: - • * . n: •. - ;•••' '• p . >» ; p.-,;: i ' ' • -'.H* -••• ; - c, ;•! % . ' " •••>*•: k-*: i " ^ . • ■' * • a nk ..v -' hr. SZTrt ; . ■ f }Ut;' f.”"' v; A •. -u; : - *. ; • - : • TP - * * P . 1 ■ ' . • • . ■ T : .... j,- trt' i.-. 'r :i ; io • •>.fv -i*'' 1 i.\ .■ ’ - J> ' •. •' U>i' ' r A. ■' . ' 'A '.A i -Ar J..y .. A . ' !**.*:': ■ neS p-. ■■ ; a-'- a : a- .' rr-. ' ':: • . v; - . v' .rt. . A V-. . , ; . }•_; .. a. ' r - - • , ’• . v I-; - ... . . • .v . : : k. v -h ' . , '■ ' * i : " A %, T a • • i . • : P- :PHV i ■■A n- A v si.:. o p- :• ■■■ ...' a .■ ■...=... •..; •■u lsk- 2 - '- ; .• . V.A* . A •: .: .. A.A'A p " ■ a T-O* .. - V.- '•■*■ r-* / -avjoV: *■ •' - * • - v - » - r ■- * . je bral v listu, »da cerkev ničesar ne stori mogle delavce, katere so oskrbovale te se- za delavca.« - »Kaj? Pri vsakem koraku!« stre. Pri pogledu na sestri se spomni P-ter pravi Peter ftako je bilo delavcu ime) sam brezštevila pobožnih devic, ki lajšajo revo pri sebi, »no, o tem s.e pa hočem prepriča- človeškemu redu, bodisi kot matere sirot, ti.« Nevoljen vzame klobuk ter gre iz so- kot postrežnice bolnikov, kot varuhinj be. Na stopnicah sreča uda V incencijeve norcev, kot pomočnice in vodnice padlih" družbe. Ravno je prišel obiskat ubogo vdo- kot žrtve ljubezni do bližnjega. — »Vsa vo ter ji prinesel podporo. V mestu je 300 čast tem sestram. Te so prave prijateljice udov te družbe, katera ima namen, pod- narodove, te imajo srce za nas! Le vleci pirati ubožce. ž.ivalica!« reče in pogladi konja. »Oni, ki Ko Peter stopi na ulico, sreča moža te sestre zaničujejo, obrekujejo, se morajo srednjih let v spremstvu nekega dijajca. pač sramovati pred teboj.« Ves ganjen pri¬ de Peter v jezuitsko cerkev. V kotu ie se¬ ri,-.! -- cerkev zadobila popolno prostost, zlasti ko je imela največ vpliva, namreč v srednjem veku, in tudi na sedanji čas. Na dnevnem redu so dandanes takorekoč očitki, češ, da cerkev ni ničesar storila za delavski stan. — Ti možje pač prav nič ne poznajo zgo do - uv pu/^uajo ne, sicer bi vedeli, da je ravno katoli¬ ška cerkev bila vedno najboljša mati de¬ lavskega stanu. Ona je delo, katero je bilo v poganstvu sramotno, povzdignila do ča¬ sti. »In nikdar, ne prej, ne slej, ni bilo delo v toliki čast', v tolikem varstvu, kot v dru¬ gi polovici srednjega veka,« p,še dr. Rat- zinger. Da bi popolnoma zatrla krive pogan¬ ske nazore o delu, je cerkev v svojih apo¬ stolih sama delala, z oznanovanjem sv. ve¬ re je združevala delo. Ustanovitelji redov, tako sv. Avguštin, sv. Bernard in drugi so svojim redovnikom razen molitve in dru¬ gih pobožnih vaj zapovedali tudi delo. In cd samostanov so se narodi učili dela. Ka¬ kor je katoliška cerkev skrbela za čast dela, tako je tudi skrbela za njegov na¬ predek. — V samostanih nam je iskati za¬ četek kakor poljedelstva tako tudi roko¬ delstva. Kdo je, vprašam, v večjem delu Evrope izpremenil velikanske gozdove v rodovitne njive in travnike? Kdo je osuše- valvbarja? »Doline,« odgovarja nam na to vprašanje švicarsk’ liberalec dr. Dandli- ker, »v katere prej ni nikdar stopila člo¬ veška noga, preobrazili in obljudili so veči¬ noma samostanni.« Zlasti so bili to bene¬ diktinci, katoliški redovniki, kakor prizna¬ va francoski zgodovinar Guizot. Toda če¬ mu bi iskali dokazov v daljnih časih, dosti nam jih nudi sedanji čas. Poglejmo v Afriko, Azijo, Avstralijo, Ameriko. Kdo uči ondi dela, zlasti polje¬ delstva, divje narode? Mar niso to kato¬ liški misijonarji? »Njihovo delo je najkras- nejše, kar mi ga je kdaj prišlo pred oči,« izjavil se je poveljnik francoske mornarice v Indiji, Lefevre - Dubua, o misijonišču v Bagamoji. »Oni izpreebračajo zamorce z delom in imajo pravo pot. Pokrijte Afriko z drugimi Bagamojci in dali ste ji krščan¬ ske civilizacijo.« Od samostanov so se uči¬ li narod’ kmetijstva, vrtnarstva, vinoreje, rokodelstva. In dokler je imela cerkev kaj vpliva, je delo tud' cvetelo. »Razmere nem¬ ških kmetov so bde tedaj — v srednjem veku —« piše A. Huber (»Geschichte Cesterreichs« III., 4%.), »v vsakem oziru veliko boljše kakor v naslednjih stoletjih. Kako dobro se jim jc goddo, razvidimo že iz tega, da je v mnogih krajih prišlo meso po dvakrat na dan na mizo in da se je de¬ lavcem, ki so bili sicer dobro plačani, da¬ jalo pogosto tudi vino. Zgodovina 14. in 15. stoletja nam poroča o toliki povzdig', cbrtnije in o tolikem splošnem blagostanju rokodelcev, kakoršnega ne najdemo več v nobenem času.« (Dalje prihodnjič.) »Mi smo hoteli ravno k vam, gospod Pe¬ ter!« ga nagovori starejši. »Gospod baron, mati je doma,« odvrne Peter in gre dalje. Ta dva gospoda sta bila uda družbe »Pa- tronage« (patronaž) imenovane, ki šteje 60 do 70 udov, profesorje, dijake, odvetnike, zdravnike, trgovce. Ti vsak dan poučujejo do 12C0 dečkov in jih tudi zabavajo na raz¬ ne načine. Isto delajo tudi gospe iz vseh stanov pri 15C0 deklicah. Ta dva gospoda sta ravno prinesla izpričevalo za Petrove¬ ga sina. Malo korakov je še storil Peter, a že je lahko spoznal, kako ljubeznivo po¬ maga katoliška cerkev njegovemu stanu, zakaj na njenem polju so se rodile te druž¬ be. Vkljub temu gre dalje. Pride do cerkve sv. Jakopa in vstopi: Kaka krasota! kaka potrata!« zagodrnja nevoljen, dasi je vzvišena lepota in sveta tihota v prazni cerkvi blagodejno vplivala nanj. Ko ogleduje po cerkvi, obvisijo nje¬ gove oči na krasnem, pobarvanem oknu. Zraven grba škofijskega in lieških vo.vo- dov so se svetila znamenja rokodelskih bratovščin: dleto, kladivo, kot, zidarska žlica, in to blizu oltarja. Nekako ponosne veselje obide njegovo srce. »Kdo časti še tako naš stan,« pravi sam pri sebi, »in kje je palača, ki b’ bila odprta tudi nam tako, kakor je odprta hiša božja? Mar mestna hiša? Kaj imamo od nje? Tja gremo, kadar nam je naznaniti smrt ali rojstvo; V prvem slučaju ne vidimo ničesar od žalosti, v dru¬ gem se nam pa preveč mudi., A tu sem v hišo božjo pa lahko pridemo, kadar hoče¬ mo, in ostanemo, kolikor časa hočemo, ta hiša je ravno toliko naša kakor bogatino¬ va. Tu se lahko veselimo, tu smo domači otroci.« Ko se zopet ogleda, zapazi dva redov¬ nika šolska brata. Po dnevnem trudu v šo¬ li sta prišla iskat počitka in moči v molitvi. »Glej, tu sta dva, ki morata več prenesti ko ti,« govori Peter sam pri sebi. »Ti be¬ žiš iz hiše, kadar ti delajo otroci prevelik nemir, ti pa se prostovoljno bavijo ves lju¬ bi dan s petdeseterimi ali še več otroki. Ako mi otroci odrastejo, mi bodo poma¬ gali, ti brat e pa sprejemajo vsako leto no¬ ve otroke in ko jih odgojijo, jih izpuste. Mnogokrat nimajo od tega drugega plačila kot nehvaležnost. In tako delajo vse svoje življenje.« Nekaj mu prigovarja, da naj moli za dobre brate, Peter ne moli, ampak gre dalje. Zamišljen gre po ulici, ko zapazi mal voziček z enim konjem. B'l je voziček re¬ dovnic, imenovanih »Male srestre ubožcev«. Peter je poznal sestri: ena je bila grofo¬ va hči, druga delavčeva. Videl je, kako je delavčeva hči pošiljala grofovo hčer od vrat do vrat pobirat mile darove za one- .i.»u <-