s semanario yugoeslavo aparece los sábados • Dirección: Dr. V. KJUDER tambaré 964, D. 6. Bs. Aires CORREO ARGENTINO TARIFA REDUCIDA Concesión 2466 EL NUEYO PERIODICO SEMANARIO YUGOESLAVO Leto II. buenos aires, 16. marca 1935 Štev. 73 NAROČNINA: Za Juž. Ameriko in za celo leto $ arg. 5.—, za pol leta 2.50. - Za druge dežele 2.50 USA-Dolarjev. POSAMEZEN IZVOD: 10 ctv». LIST IZHAJA OB SOBOTAH trezneifirška vlada premagala revolucionare Hudi boji so se vršili v Macedoniji - Na tisoče mrtvih - Venizelos se je zatekel k Italijanom Sv«aai treznih misli in pametnih na-sled ' ki VBebuJe- podajamo v na-v anjem poglavitnejše odstavke iz go- "Tah kl, ga ^ imel na občnem zboru -feke 0ra predsednik te naše izseljen -organizacije —r izseljenec A. Pre- 1 Sestali smo se, da pregledamo svo-r 8kupno delo v poslovni dobi, ki je , "smi, ter da določimo smernice za 'alinje delovanje naše organizaci-mirno vestjo smem reči, da fije. z v kratkem času od ustanovitve l0r&" pa- do danes zadovoljivo na- fmo reá°valf. Ne štejemo mnogo v druš | en€m premoženju — saj za tako . L^10 dobo delovanja velikega ime- i tudi zahtevati ne moremo — ima- i ^ Pa v svojih vrstah mnogo dobrih a°vih društvenih delavcev ter je 6 tem ■ n dan glavni predpogoj za nada-vedno lepši razvoj društva, r etežna večina naših rojakov sprejo a s simpatijami naše delo. To nam 'L . VzPodbudo in v zadoščenje tudi ■ elstv0 a j "i da smemo s ponosom trditi: r,„..°r je ena izmed najmočnejših "asih i. lzseljenekih organizacij! en korak smo storili s tem, da L 611 Preskrbeli prostore, kjer smo . K Cs> ter jih tako preuredili, da za- siaio našim potrebam. Ni nam trc- ! a 2a vsako prireditev najemati dra- I ^ tujih dvoran, marveč étoo v sta- buditi našim ljudem cenene prire- ? uve.: Marsikdo, ki si ne 'more p.rivo- : da bi posetil velike dvorane v Hšču mesta, je imel pliliko, da jes na^0^! üclra sliSal naŠQ besedo in ter se je radoval na pri- v'ah naših najmlajših. j 1 Pa cilj našega društva, da bi pri ifejaji j samo veselice. Potrebno je, da 'Vač'"1'1110 Prouievanja in reševanja |bl nih izseljenskih gospodarskih pro-^^ ki <->0 nam skupni, zavedajoč i «e, n S*Stro> saJ smo vsi ne samo ®eli„ lste8a naroda, marveč tudi iz- 'Jenc¡ v- • ! ' ln»arno sorodne težnje in bo c|r leKa naj še zaveda vsak, pa fy'avŠtV° naPredovalo! se moramo vesti napram C0m izven društev ter napram ___n tje ^ -1' Prav tako so oni naši bra-ü¡ sestre po narodu, naši tovari-bf¡m t0vai"iSice v izseljenstvu! Z do fc^ di-ugih naših izseljenskih or; •«¡¡.j -»»uiumu, ua liutcilliu J>ri 1] v na§ih naselbinah! * lotu ^adeva3«no si, da s složnim de-« tem Vlgnem° našega izseljenca, in V) naS° izseljensk0 skupnost, kul-^ (ll.mr.g0spodarsko! Ne zaostajajmo tli, kil'glmi nar°dnostnimi skupina-Hli S° tCkom let ustvarile v tej močne ustanove ter si te8a (i' ° SV°ie krasne domove! Niso ve¿ J°^gle od .danes do jutri, mar-Vztrajnim in složnim delom. Četam, ki so ostale zveste Tsalda-risovi vladi, se je po hudih bojih posrečilo popolnoma zatreti vstajo, ki jo je organiziral stari grški politik Venizelos z namenom, da bi se polastil državne oblasti. Po krvavih spopadih, ki so se dogodili v Macedoniji, je bila uporniška vojska poražena; revolucionarni častniki so zapustili svoje čete in pobegnili preko meje v Bolgarijo, kamor je prešlo na tisoče ubežnikov. Na Bol gorsko je pobegnil tudi vrhovni poveljnik upornih čet general Kamenos s svojim generalnim štabom. Izjavil je, da se ni mogel s svojimi četami upirati znatni premoči vladne vojske, ki je razpolagala tudi z letali, katere so prizadejala težke zgube uporniškim vrstam. Tudi v vojni mornarici je upor zadušen. Križarka "Averoff", najmočnej ^a grška vojna ladja, je na Kreti vkrcala šefa revolucije Venizelosa in njegovo ženo ter ga odpeljala na otok Kasos, ki ga imajo zasedenega Italijani. Kakor drugi revolucionarni vodje, ki so pobegnili na Bolgarsko, tako je sedaj na varnem tudi Venizelos. Rimska vlada je že izjavila, da ga ne izroči Grkom, tudi če bi atenska vlada to zahtevala. V Atenah so se vršile velike slovesnosti v proslavo zmage nad revolucionara. Vojnega ministra Kondilisa, ki je vodil operacije v notranjosti države, so v glavnem mestu sprejeli z največjimi častmi. Po navodilih vlade & * lir * ft * Rintelen obsojen na dosmrtno ječo Predvčerajšnjim se je na Dunaju zaključil proces proti bivšemu avstrij skemu poslaniku pri italijanski vladi dr. Antonu Rintelenu, ki je bil zapleten v julijsko nacijskp vstajo ter so ga bili Hitlerjevi avstrijski pristaši določili celo, da bo prevzel kancelar-sko mesto po Dollfussu, ki je ob isti priliki na tragičen način zgubil življenje. Znano je, da je Rintelen skušal izvršiti samomor, ko je videl, da se puč ni posrečil. Težko ranjenega so ga prepeljali v bolnišnico, kjer ga je skrbno stražila policija, dokler ni o-kreval. Na procesu je Rintelen skušal dokazati, da ni bil udeležen pri vstaji, vendar pa sodniki njegovim za gotovilom niso' verjeli, Poleg raznih drugih obtežilnih okolnosti, se je tudi izkazalo, da je Rintelen imel v Rimu mnogo skrivnih sestankov z na-cijskim voditeljem Weidendammerjem iz Monakovega, od koder se je širila hitleristična agitacija v Avstrijo. Dr. Rintelen je bil obsojen na dosmrtno ječo. Mož je vsekakor rešil kožo. Če poj-de vse po sreči, utegne črez kakšno leto že biti na svobodi. Ne povrnejo se pa več iz črne zemlje mnogi drugi preprosti ljudje, .ki so bili usmr-čeni, ker so jih obljube Rintelena in njegovih prijateljev zapeljale, da so se udeležili upora. Z resnimi prizadevanji za dosego ciljev, ki so nam skupni, bomo pridobili za naše društvo vse trezne rojake tako, da bo ."Tabor" postal res pravo taborišče izseljencev v naši naselbini. In to bo največje zadoščenje in največje plačilo za naš sedanji trud. so vojna sodišča že začela delovati in bodo obsodbe -gotovo prav stroge. Z udušitvijo revolucije se je razblinila tudi nevarnost, da nastanejo na Balkanu resne mednarodne komplika cije. Koj po izbruhu vstaje",• je Bolgarska zbrala na meji z Grčijo znatno šte vilo čet, kar je dalo Turkom povod, da so tudi oni močno ojačili obmejne posadke v Traciji. Zbali so se namreč da bi Bolgari utegnili izkoristiti nastalo zmedo ter si osvojiti pot do E-gejskega morja. Turčija bi bila v takem slučaju primorana intervenirati, da zagotovi nedatakljivost grških me- lir * lir * & * Na vojno se pripravljajo "Isftra" objavlja naslednje poročilo iz Idrije: V eni zadnjih številk našega lista smo na kratko poročali, da na meji Italijani pridno delajo žične ovire. Ka kor smo nadalje zvedeli je bilo pri delu zaposlenih tudi precejšnje število delavcev. Bili so to izključeno samo Furlani. Ko je pred kratkim nastopil občuten mraz in zapadel sneg so se znašli ti delavci v obupnem položaju. Nepripravljeni na tako temperaturo in na slabo vreme so iskali izhoda iz tega položaja, ker so poleg tega vsi živeli in prenočevali v najslabših prostorih. S seboj niso imeli dovolj obleke, ne obuvala. Ker ni kazalo na boljše, so kar na nalepem popustili delo in naenkrat zginili, Z njimi je delalo tudi kakih 200 vojakov 20. peš polka iz Bolonije. Žične ovire so delali na vsem področju od Postojne do Idrijo. Od meje so oddaljene okrog 2' km, na nekaterih krajih več na drugih manj. Ta žična meja bo baje široka od 7 do 30 m. visoka pa bo do 3 ,m! Kjer gre meja skozi gozd, so nekatera drevesa posekali prav pri tleh, druga pa v vi-čini treh metrov in tu napeljujejo žico. Koli, ki jih rabijo pri tem delu so navadno železni, le kjer je gozd, se poslužujejo drevja. • Tudi na severni strani meje razvijajo Italijani veliko aktivnost in to zlasti na Tolminskem. Vse noči prevažajo z avtomobili vsakovrstni material. V vseh dolinah na Tolminskem je polno vojaštva. Pri Poreznu, in o-kolici so že začeli polagati žične ovire v neposredni bližini meje. Okoličani so vsi razburjeni in so uverjeni, da bo vojna. Te vesti baje razširja tudi vojaštvo samo. Pri Poreznu so vo jaške oblasti napravile pravcato vas. Večina objektov obstoji iz kasarn in stanovanj za oficirje. Seveda ne manj ka tudi drugih vojaških pritiklin. — Vse je kar najmodernejše urejeno Napeljali so tudi električno razsvetljavo. Razen tega imajo 'telefonsko zvezo z vsemi okoliškimi karabinjer-skimi postajami ter posebno zvezo Reko in z Graliovin. V kavernah o-koli Novega sveta delajo s polno paro. Pred kakimi tremi meseci so začeli kopati nove rove. Vsa ta dela izvršujejo v gozdu ter pri tem ne sekajo drevja, ker. jim rabi za maskiranje Kakor poročajo do sedaj še niso dali nikomur niti pare odškodnine za odvzeta zemljišča. STRAŠNE POPLAVE NA KITAJSKEM Rumena reka je prestopila bregove ter poplavila obsežna ozemlja v kitaj skih pokrajinah Hopej, Honan in Šan tung. Preko pol milijona oseb je brez strehe. ja v skladu v določbami balkanskega pakta. Te nevarnosti pa sedaj gotovo več ni. O vzrokih revolucije se širijo razne verzije. Nekateri uporniški vodje izjavljajo, da je sedanja grška vlada monarhistično razpoložena ter da je to dejstvo povzročilo upor. — Glavni vzrok -pa je gotovo nesoglašanje Venizelosa s politiko, posebno z zunanjo politiko atenske vlade. Venizelos že od nekdaj računa, da bi Grška mogla razširiti svojo teritorijalno posest na Balkanu na račun Turčije ter da bi s tem mogla rešiti marsikateri težki gospodarski problem, ki jo danes tare radi preobilice prebivalstva in skro mne rodovitnosti zemlje. Zato Venizelos ni bil sporazumen z balkanskim paktom, ki je pomenil odločen križ črez te račune. Balkanski pakt jamči za ohranitev sedanjega posestnega stanja na Balkanu in praktično one- mogoča, da bi se katera država povečala na stroške druge dežele. Turčija, Jugoslavija, Romunska in Grčija so se obvestile preprečiti sleherno nasilno spremenitev sedanjih meja. Venizelos je vodil gonjo proti balkanskemu paktu in se je končno odločil, da potom revolucije usmeri grško zunanjo politiko na druga pota, kjer bi mogel računati na prijateljstvo Bolgarije, ki nikakor ni zadovolj na s svojimi sedanjimi mejami, in pa na več ko blagohotno pomoč Italije, ki nikoli ni kazala prevelikega navdušenja za balkanski pakt. Čuli so se v zadnjih dneh tudi glasovi, ki so trdili, da je rimska vlada imela pri sedanji revoluciji svoje prste vmes. V Rimu so te vesti seveda zanikali. Naj bo kakorkoli, več ko gotovo je, da bi v Rimu ne potočili niti ene sol-zice, če bi bil Venizelos zmagal, marveč bi se takoj lotili dela, da utrde svoj hudo zrahljani vpliv na balkanskem polotoku. Velike zmede na Kubi Na Kubi, na otoku, ki ne more najti miru, marveč preživlja njegovo pre bivalstvo nad vse burno dobo v znamenju atentatov, štrajkov in terorističnih akcij, so imeli spet prav hude zmede. Voditelji opozicije proti Mendietovi vladi so organizirali splošni revolucionarni štrajk, da bi vladi ustvarili nepremostljive težave. Stavki eo se priključili tudi državni uradniki, Železničarji itd., vendar pa fee je vladi posrečilo rešiti se iz škripcev, ker jo je vojska podpirala. Oblasti so izdale izredno stroge ukrepe, proglasile so obsedno stanje v vsej deželi, uvedle časopisno cenzuro ter določile, da bo ustreljen vsak, ki bo s terorističnimi akcijami skušal omajati položaj vlade. To je pomagalo. Kompromitirani o-pozicijski voditelji so pobegnili z Zdru žene države, delavci se vračajo na delo, cenzura je bila v četrtek odpravlje na in v Havani postaja spet mirno. Pa za koliko časa? ★ iir * ti ★ ti * lir * lir OBOROŽEVANJE V EVROPI Anglija je zvišala izdatke ža vojno - V Franciji bodo podaljšali dobo vojaškega službovanja - Nemčija priznava, da razpolaga z vojnim letalstvom - Sir Simon bo 24. t. m. v Berlinu Bela knjiga, v kateri je angleška vlada dokazovala potrebo, da se izboljša vojaška pripravljenost dežele, posebno pa da se ojači njeno vojno le talstvo, je izzvala v parlamentu ostre Prilike v Evropi postajajo torej pre cej resne. Sedaj Nemci 'že odkritosrčno priznavajo, da si bodo svoje vojno letalstvo tako lepo uredili, da jim bo mogoče... izpolniti obljube, ki so V tem ozračju precejšnjega nezaupanja se bo vršil sestanek med Hitlerjem in angleškim zunanjim ministrom Simonom. Sestala se bosta 24.-t. m. v Berlinu. Tako sta so domenili V debate. Lffiburisti so hudo napadali vlado ter ji očitali, da je po londonskih dogovorih spet krenila na staro pot vojaških zvez, ki so povzročile tudi zadnjo svetovno vojno. Predlog za nezaupnico pa je bil z veliko večino zavrnjen fn je parlament odobril vlad ni predlog za povečanje vojnih izdatkov. Dejstvo, da se Nemci prav močno oborožujejo, povzroča resne skrbi tudi Francozom. Flandinova vlada je sklenila zahtevati od parlamenta, da se doba vojaškega službovanja zviš$ od enega leta na dve leti. NOV ITALIJANSKI POSLANIK V BEOGRADU »V Beograd je prispel novi poslanik italijanske vlade Guido Viola. Njego-v prihod spravljajo v zvezo s pretvezno željo Italije, da bi izboljšala svoje od-nošaje z Jugoslavijo. Pri predaji po-verilnih listin bo g. Viola baje imel govor, v katerem bo prišla ta želja do izraza. "Hooid" največja vojna ladja sveta jih dali glede letalskega pakta ter po magati vsaki državi, ki bi bila izne-nada napadena po zraku. Ta prijazna zagotovila pa niso baš pomirili Francozov, Angležev in Rq,sov. "Maščevali bomo Aduo" V italijansko-abesinskem sporu ni nobenih posebnih novosti. Zastopniki rirmike vlade so še enkrat skušali pre pričati Abesince, naj bi plačali odškodnino, pa niso imeli sreče. Abe-sinsi slej ko prej izjavljajo: Predaj-■mo spor mednarodnemu sodišču, ki naj nepristransko odloči, kdo je kriv. Če smo mi krivi, bomo pošteno plača li, če pa nismo... Italija pa noče o kakšnem mednarodnem sodišču nič slišati in so pogajanja radi tega spet obtičala na mrtvi točki. prizadeti vladi, ker Hitler že ni več tako hudo prehlajen, kakor je baje bil. V Moskvo i5a pojde angleški minister lord Eden; Stalin ga bo sprejel 28. t. m. KITAJSKA IN VZHODNA ŽELEZNICA Po dolgotrajnih pogajanjih se je kon čno izvršila rubrikacija pogodbe, s katero odstopa Rusija državi Manču-kuo vse svoje pravice glede vzhodne kitajske železnice, ki je bila zgrajena leta 1903 in je stala 375 milijonov zlatih rublov. Nankinška kitajska vlada, ki se smatra za solastnico železnice, jo vložila pri Zvezi narodov protest proti tej kupčiji. Med tem pa pošiljajo Italijani nove čete v Afriko. Partlik "Argentina" je v ponedeljek odpeljal iz Neaplja večje število pionirskih in topničarskih čet. Vojaki so vihteli zastavice, na ka terih je bilo zapisano: "Maščevali bomo Aduo". Stran 2 NOVI LIST ARGENTINSKE VESTI 5 c< Čudni dogodki v buenosaireški pokrajini V največji pokrajini republike so v zadnjih dneli odigrale kaj čudne stvari v zvezi s sporom med pokrajinskim guvernerjem Martinezom de Hoz ter konservativno stranko, ka tera ga je bila privedla do oblasti. Kako je spor nastal, smo svoj čas že poročali, proži! ga je notranji minister dr. Moreno, s katerim so takoj potegnili v.~'i vidnejši voditelji stranke v pokrajini, razen nekaterih bolj fašistično navdahnjenih poslancev in senatorjev. Po dolj^h barantanjih med Buenos Airesom in La Plato je že izgledalo, da se bo spor poravnal s tem, da bo guverner podal ostavko na svoje mesto. Tako je baje obljubil konservativnemu veljaku iz Avellanede Bar-celóju. Martínez de Hoz pa besede ni držal in so radi tega trije člani njegove že toliko krat preosnovane vlade predložili ostavko. Po nasvetu nacionalističnega senatorja Sancheza Sorondo si je guverner izbral naslednike odstopivših ministrov v vrstah argentinskih fašistov. Zaprisega novih članov pokrajinske vlade se je izvršila oib navzočnosti raznih mož, ki so prihiteli tudi iz glavnega meyta ter dali z vzkliki in govori izraz svojemu šestoseptember-skemu razpoloženju. Ta Guvernerjev korak je pomenil seveda novo in drzno izzivanje konservativne stranke in to tem bolj, ker so se začele širiti govorice, da bodo fašisti z orožjem v rokah skušali vzdr žati g. Martineza na oblasti. Pokrajinski parlament, v katerem imajo konservativci v«) moč, je sklenil odgovoriti na te dogodke z uvedbo disciplinarnega postopanja proti trma stemu gospodu. Skupina poslancev je v zbornici predložila obtožnico proti guvernerju. Očitajo mu mnoge grehe: da je z večnim manjevanjem svojih vladnih sotrudnikov popolnoma zavo-zil vso pokrajinsko upravo; da se je proti ustavi, kateri je prisegel zvestobo, grdo pregrešil s tem, da je v vlado spravil osebe, ki so javno izpričale svoje protidemokratlčno razpoloženje; da se je izkazal kot mož, ki ni kos svojim nalogam; da je zapravljal pokrajinski denar ter zagrešil celo po neverbe; da je svoj osebni vpliv in svoj položaj izgrabil sebi v korist in v škodo države. Obtožnica je bila sporožena t'enatu. Ta se je spremenil v vrhovno pokrajinsko sodišče ter uvedel disciplinarno postopanje, obenem pa dal obvestiti guvernerja, da je razrešen svojih dolžnosti, dokler se postopanje ne zaključi. Martínez de Hoz pa se tudi sedaj še ,111 hotel ukloniti. Izjavil je, da oblasti ne izroči. V vladni palači ga čuva kakšnih 000 oboroženih fašistov, ki razpolagajo baje tudi s strojnimi puškami. Drugi fašistični oddelki so zasedli v La Plati nekatera poslopja in se junaško obnašajo. Mnogo srajč-nikov je prispelo iz glavnega mesta in vodi jih baje polkovnik Kinkelin, bivši pobočnik generala Uribumija. V pokrajini imajo sedaj dve vladi: protiustavno vlado Martineza de Hoz, ki se je utaborila v vladni palači ter ima še veti upravni, aparat in tudi po licijo v svojih rokah; drugi vladi pa načeluje prejšnji podguverner Díaz, kateremu bi oblast pripadala po vseh paragrafih, a mu je uporni guverner noče izročiti, Dr. Díaz je radi tega zahteval od osrednje vlade v Buenos Airesu, naj odredi intervencijo. DVOJE POROK V soboto, 9. t. m., sta se poročila Polda Mučič, doma iz Sv. Petra pri Gorici, in Maks Bizjak iz Rihember-ga. Istega dne sta si obljubila večno zvestobo Viktorija besednjak, iz Go-jač pri Gorici, ter Leopold Škrbec iz Rihemberga. Skupna svatba se je vršila v prostorih "Tabora". Mladina paroma je prepeval zbor "Prosvete" in sviral "Taborov" orkester. Obilo srečo! Roparski napad V chacovskem mestecu Villa Angela, kjer je naseljenih tudi več naših rojakov, so nepoznani roparji vdrli v nedeljo ponoči v hišo tamošnjega posestnika N. Buschiarija ter prišli celo v sobo, kjer je spal. Ropot, ki so ga povzročili roparji pri brskanju po omarah in predalih, je Buschiarija prebudil. Mož je takoj videl, kaj se dogaja, pa je brž pograbil revolver, ki ga je imel na nočni omarici. Tedajci je eden izmed roparjev posvetil s sve-tiljko v obraz Buschiariju, ki je takoj oddal strel proti cilju. Tolovaj se je zgrudil, smrtno zadet v srce. Ostali roparji so sprožili svoje samokrese proti posestniku, ki je obležal na postelji, v mlaki krvi, nato pa so pobegnili. Policija išče nevarne tolovaje in je aretirala že več sumljivih oseb. opozorilo Ker se vrše v Inedeljo, 24. 1. in., v glavnem mestu volitve (volili bodo e-nega senatorja), je bila "Trgatev", ki jo Je 'Tabor" napovedal za 24. marca, preložena na nedeljo 31. t. m....... Delovni spor V Pueblo Irigoyen je izbruhnil spor med tamošnjimi posestniki in delavci, najetimi za pobiranje koruze. Poljski delavci so postavili pogoje, ki jih delodajalci niso hoteli sprejeti. Pridelek je v nevarnosti, kar so delavci proglasili štrajk. KROJACNICA "TRIESTINA" Izdeluje obleke iz prvovrstnega blaga po zmernih cenah. Pridite in prepričaj te se! Velike olajšave pri plačevanju. Franc Mellnc B aune s 187 (vogal Paz Soldán) Bs. Aires — U.T.59 Paternal K62 Hotel Balcánico LASTNIK ANGEL VELYANOVSKY 25 DE MAYO 724 BUENOS AIRES ZDRAVE IN ZRAČNE SOBE ZA POSAMEZNE GOSTE IN ZA DRUŽINE. PROVRSTNA POSTEREŽBA IN ZMERNE CENE. Obvestilo Odslej bodo na Paternalu, Avalos 200, spet redno božje službe tvsako nedeljo ob 10. dopoldne in ob štirih popoldne. Ker je sv. Jožef, v torek, 19. marca, zapovedan praznik, bodo tudi ta dan redne božje službe kakor ob nedeljah. Sleparja pod ključem Buenosaireška policija je aretirala jugoslovanska državljana Milana Sa-viča, starega 33 let, ter Dragutina Koščaka, starega 29 let. Sleparja sta nekemu Baljntu ponujala v prodajo "stroj za tiskanje bankovcev". Zahtevala sta za čudovito "mašinico" okroglih 15.000 pesov. Balintu, ki je zaposlen v neki tvornici rokavic, se je ponudba zdela zapeljiva, vendar pa so se mu porodili dvomi, ko je bil že dvignil na Bco. Germánico 500 pesov od svojih prihrankov, da jih izroči sleparjema. Zaupal je stvar svojemu delodajalcu, ki je takoj razumel, zakaj da se gre: za navadno sleparijo, ki je v žargonu znana pod imenom "filo mishio". Obvestil je policijo, ki je vdrla v Savičevo sobo vprav v trenutku, ko je bil ta sprejel od Balinta 500 pesov ter se pripravljal, da bo svo jemu "klijentu" pokazal, kako deluje čudovito "mašinica". Balint je rešil novce, sleparja pa sta pod ključem. Prisegata, da sta nedolžna, a jima policija seveda ne verjame. Po nekaterih informacijah, ki jih je svoj čas prejelo naše uredništvo in ki so nam dele povod, da smo avgusta meseca objavili članek "Bodite previdni!", izgleda, da je toma dvema sleparjema nasedlo tudi nekaj na ših ljudi, med njimi nekateri za prav močne vsote. Po zadnji večji "opora-ciji", ki je znašala okroglih 10.000 pesov, sta jo sleparja baje odkurila v Uruguay; v Argentiniji se je bila izgubila sled za njima. Kakor izgleda, sta se sedaj vrnila z .upanjem, da bosta spet naredila kakšno večjo #kup-čijo. Izpodletelo jima je in gotovo ju zadene zaslužena kazen, če bo policija mogla ugotoviti vse sleparije, ki sta jih doslej izvršila. Aretirani Šavič je imel pred nekaj leti brivnico na Paternalu, pozneje še restavracijo in nato spet brivnico, na kar se je "posvetil" bolj dobičkanos-nemu poslu, pomagal mu je pri tem Koščak, ki je pred leti živel v Severni Ameriki. DOBROZNANA SLOVENSKA GOSTILNA s trgovino meš. blaga se proda, radi selitve, po ugodnih pogojih. T relies 1167, Buenos Aires. IZ CORDOBE VABILO NAŠIM IZSELJEN CEM Na splošno željo obiskovalcev naših kulturnih prireditev, posebno o-nih z dežele, ki pri vsej najboljši volji niso mogli udeležiti zadnje društvene prireditve D. K. D. "Iskre", radi neprikladne ure in dneva, je odbor na zadnji seji, dne 10. t. m., sklenil, da se prireditev ponovi v soboto, 23. marca, v Ukrajinski dvorani, ul. 82 štev. 1533, Barrio Inglés. Začetek točno ob 19. uri. Po sporedu bo šaljiva pošta, sreč-kanje in prosta zabava s plesom do zore. Svira društveni tamburaški odsek. Víftopnina za moške običajna, člani in ženske pa imajo prost vstop. Prireditev se bo vršila ob vsakem vremenu. Kdor so hoče pošteno in od srca nasmejati, naj ne zamudi te lepe priložnosti! K obilni udeležbi vljudno vabi ODBOR. J. Redni občni zbor L D. "Ta- bora >> Ob navzočnosti skoro vseli članov se je vršil 24. febr. t. 1. I, redni občni zbor "Tabora". Po predsednikovem govoru, čigar glavne misli podajamo na drugem mestu te številke, je tajnik podrobneje poročal o društvenem delovanju: Društvo ima šele polnih sedem mesecev obstoja Imelo je v tem času dve veliki prireditvi v mestnih dvoranah, v lastnih prostorih pa deset, poleg tega še dve otroški prireditvi. Priredilo je dva skupna izleta ter imelo dvoje predavanj. Odbor je imel vsega 15 sej. Te suhe številke, nanašajoče se na kratko dobo od približno pol leta, pričajo o "Taborovi" delavnosti. V društvu so dani najboljši pogoji, da se delovanje razširi v bodoče tudi na druga važna polja skupnega udejstvo VRnja- v prid jugoslovanski koloniji v Buenos Airesu. Iz poročila, ki ga je podal blagajnik, je razvidno naslednje društveno premočenjsko stanje: Aktiva $ 1490,85 — pasiva $ 793.—, čisto društveno pre možen je $ 097,85. Gospodar je povedal, da se je društveni inventar v zadnjih mesecih zna tno pomnožil, ker je društvo nakupilo glasovir in razna druga godale ter si nabavilo vse potrebno za društveni oder.., , . t? Načelnik šolskega odseka je poročal naslednje: tekom letošnjega šolskega leta je bilo vpisanih v slov. o-snovni šoli v Villa Devoto 23 otrok; učnih ur je bilo vsega 180. Na "bo-žičnici" so nastopili otroci z igrico v treh slikah, deklamacijami, pevskimi točkami itd. Tudi zaključek šolskega let v Villa Devoto so šolarji praznovali s posebno prireditvijo, na kateri so dokazali, da trud njihovih učiteljev ni bil brezuspešen. Osnoval se je tečaj za materinščino tudi na Paternalu, za katerega se je priglasilo že mnogo otrok. Godbeni odsek vidno napreduje — članov je štel 13 in tekom 7 mesecev je nastopil 17 krat. Dramski odsek je pridobil mnogo dobrih diletantskih moči ter bo v bodoči sezoni spravil na oder nekaj večjih del. Številčno krepak je tudi pevski odsek, ki bo z marljivim vežbanjem gotovo dosegel prav lepe uspehe. Sledile so volitve in je bil soglasno izvoljen naslednji novi odbor: Predsednik, Anton Prezelj; podpred sednik, Vladimir Blaznik; tajnik, Via do Krrnac; podtajnik, Stanislav Bare-tto; blagajnik, Štefan Mavec; podbla-gajnik, Karel Sovdat; gospodar, Franc Husu; knjižničar, Josip Kodelja; odborniki: Martin Keber, Ivo Matajurc, Marij Medvešček in Josip Mihelj. Preglednika: Ciril Jekše in Rudolf Primožič. Razsodniki: Alojzij Dolščak, Cvetko Kčber, Hilarj Kenda, Anton Mislej in Ivan Močnik. **************************** * 3? i Zobozdravnika i * . * * Dra. Dora Samojlovich de * $ • Falicov * Dr. Félix Falicov Dentista Trelles 2534 - Donato Alvarez 2181 U. T. 69 La Paternal 172S Italijanski izumitelj Marconi s svojo družino Naravni čas spanja Stara ljudska resnica je, da spanje pred polnočjo dvakrat zaleže. In to resnico je potrdil nemški pedagog Stoeckmann s poskusi spočetka na sa mern sebi, pozneje z obilico eseb o-beh spolov in vseh starosji. Stoeckmann je dognal, da ima narava neki spalni čas, ki se precej razlikuje od našega običajnega spalnega časa. Ta naravni čas je od 7. do 11:30 in kdor ta čas spi, se zbudi ves svež in sposoben za novo, tudi najtežje duševno in ročno delo. Vrhu tega pa so Stoeckmannu poskusi pokazali, da ima to naravno spanje izrazit zdravilni značaj, posebno pa pri boleznih, ki izvirajo iz preutrujenih živcev. Človek, ki se navadi že ob 7. legati k počitku, se med 12. iti 1. zbudi sam od sebe in spočit. Seveda pa si je treba delo urediti tako, da si ob 7. truden in željan spanja. To je pa nedo- KROJAČNICA IN TRGOVINA GORICA Nudi cenj. rojakom veliko izbero najboljšega blaga po zmernih cenah. Delo in postrežba prvostna. Priporoča se FRAN LEBAN Avda. del Campo 1080 U. T. 59-3102 statek tega naravnega spalnega & da kolidira z navadami, ki jih vsaj civilizirano človečtvo glede delitve svojega časa za delo in sps! Osebam, ki si lahko privoščijo, p0® no pa bolnikom, Stoeckmann t(i priporoča, da bi v svojo korist stevale posledke njegovih poskus' Največ cest Na vsem svetu je okrog 9,1$ milj dobrih voznih cest. Od te d'1 ne odpade 3,042,000 milj na Zedini države in 1,682,000 milj na Rusija dve državi skupaj imata torej oo svetovne dolžine cest. TOVARNA MOZAIKOV | Specializirana v vseh vrst» mazaika — Imitacije marmol) TE0D0LIND0 RODRIGUEZ Koncesijonar portlandskaga cementa "SAN MARTIN" SKLADIŠČE GRADBENEGA MATERIJ ALA Añasco 2763 U. T. 59-192* BS. AIRES Postaja Paterna1 Buenos Aire» I ALBERT BELTRAM m priporoča* cenj. rojakom svojo J trgovino črevljev, šolskih po-J trebščin in tobakarno. Ima ve-J liko izbero copat in nudi naj- J bolj ugodne cene • 2 Dto. Alvarez 2288, esq. Trelles .iiiuiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii|ll< ROJAKI! PRI ŽIVCU v znani restavraciji, b" najboljše postrežem. ZBIRALIŠČE SLOVENCEV. Leipi prostori, pripravni svatbe — Prenočišča $ 0 Za obilen obisk se pripor^ cenj. rojakom lastnik EMIL PATERNAL Osorio 50^ lltlllllltllMIlIMIIIIMIIMIIIMIIHIIUIIIIIIIHIIMIMIIMIIIIMIIIl"1^ | Restavracija I "TRENTO-TRIESTE' I Točna postrežba in nizke cene. ¡ Igrišče za krogle. — Prostori ¡ pravni za svatbe. — Domača godo* Rojakom se priporočata Josip Brišček in Jakob Gjadrinovac j AVELINO DIAZ 1754 — Bs. A¡r ¡ (Dve kvadri od parka Chacabu«' DARUJEM povečano sliko v barvah za vsakih 6 fotografij, ki stanejo od $ 3 dalje. Naš atelje je odprt tudi ob nedeljah in praznikih JUGOSLOVANSKI FOTOGRAFSKI ZAVOD "SAVA" Sava Jovanovič — San Martín 608, Buenos Aires • K Jfc •X- *x- -x- -X- -x- -X- "X" -K- -X- -X- -X -X- -X- -X- -X* -X- -X- -X- -X- -X- -X- -X- -X- -X- -X- -X- -X- -J rMiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiU,iiiiiii,iiiMii,|l|||||||||ii„i|l|,i,iiiiiiii|l>' ^' Pa je ukrep pomemben tudi za ce-lokupno gospodarstvo, ako pomislimo, da znašajo zaščiteni kmetski dolgovi okroglih 7 milijard dinarjev. * Nadaljnje uredbe spadajo v delo-finančnega ministrstva. Prva se na omiljenje davčnih bremen 111 razveljavlja poostrene odredbe dav itlega zakona iz leta 1932. Ta uredba re8ulira tudi takoznane "davčne razlike", in sicer na sledeči način: če je kmet plačal več davka, nego bi moral po pozneje ugotovljenem čistem katastskem donosu, se mu razlika po vrne ali pa zaračuna pri nadaljnjih Plačilih; če je plačal manj, se pa raz-l|ka ne bo terjala od njega. Prizadeti kttl«tje bodo olajšani za kakšnih 50 bilijonov dinarjev. ®ruga naredba se nanaša na zni- bodo dobili železniško zvezo tudi oni važni kraji, ki je doslej niso imeli. Denar bo dobila vlada z izdanjem obveznic z rokom od 5 do 10 let; polovica teh obveznic bo oddana domačim denarnim zavodom, polovica pa se bo plasirala v inozemstvu. V okviru tega velikega programa javnih del je predvidena zgraditev avtomobilske ceste, ki bo zvezala Ljubljano, preko Ribnice in Kočevja, s Sušakctn. S tem se bo ustvarila važna prometna zveza z jugoslovanskim Primorjem, kar bo nad vse velike važnosti tudi za nadaljnji razvoj že sedaj mnogo obetajočega tujskega prometa v Jugoslaviji. Odločni ukrepi Jevtičeve vlade za izboljšanje splošnega gospodarskega položaja v državi, so naredili povsod najboljši vtis in'javnost od njih mnogo pričakuje. DVOJEN UMOR V Mariboru so aretirali krojaškega mojstra Šusteriča. Obdolžen je, da je napeljal plin v sobo, kjer je spala njegova, v isti hiši stanujoča, a ločeno živeča žena Ivanka s hčerkico Slavi-co, staro devet let, ter ju na ta način umoril. Grdi zločin je razburjil vse mesto, ki pričakuje, da bo sodna oblast krivca kaznovala, kakor zasluži. žan kov Je zemljarine za vsega 20 odstot-Do sedaj so kmetje plačevali 12 sto od čistega katastrskega dono-Sa> odslej pa bodo plačevali 10 od sto. Najvažnejša je naredba o velikih^ Javnih delih, ki ima namen poživiti Orodno gospodarstvo, omiliti brezpo-^Ost in pospeševati tujski promet. 0 tej bo država investirala v dobi eh let milijardo dinarjev. Gradile bodo moderne mednarodne ceste in lov, «ka lo e ceste, ki bodo vezale gospodar-središča s Primorjem. Izpopolni- se bo železniško omrežje tako, da NOVO DRUŠTVO V Ljubljani se je osnovalo "Društvo brezposelnih profesorskih kandidatov", ki ima namen nuditi pomoč in zaščito onim diplomiranim filozofom, ki tudi že po več let zaman čakajo na zaposlitev. To društvo je vsekakor značilen znak današnjih žalostnih časov, ki nikomur ne prizanašajo, in tudi ne mlademu inteligentu. VOLK V OBISKIH V Veliki Reki na Korovem je praznoval kmet Dušan čorovič krstno slavo, na katero je prišel tudi nenavaden gost. Ko je gospodinja šla v kuhinjo po pijačo, je prestrašena zapazila, da, se je v hišo priklatil volk. Domačini so krenili pogledat in bO res našli nevarno zver, ki je takoj prešla k napadu. Po hudem boju se je kmetom posrečilo pobiti volka, ko je bil že sko čil nekemu možu za vrat. SMRT HRVATSKEGA KNJIŽEVNIKA V Zagorju je umrl najstarejši hrvatski književnik Ljubomir T. Rabié, znan pod psevdonimom Ksaver Šan-dor Gjalski. Smrt ga je ugrabila v njegovem 80. letu starosti. Pokojnik je avtor mnogih romanov in novel, prevedenih tudi v druge evropske jezike. ZDRAVNIŠKI K0NZULT0RIJ Dr. ja Adolfa Pejsohoviča zdravi KAPAVICO obeh spolov. Zdravljenje po dr. Ren-nerjevi koloidalni metodi SIFILIS — ŽENSKE BOLEZNI — REVMATIZME Sprejema vsak dan od 14. do 20. ure, ob nedeljah in praznikih pa od 9. do 12. AVDA. SAN MARTIN 2417 — BUENOS AIRES Banco Argentino DE AHORRO Y EDIFICACIONES Prodaja vozne listke za v Jugoslavijo in Italijo ter iz teh držav v Južno Ameriko za vse parnike in po najbolj ugodni tržni ceni ter daje v to svrbo hitre in liberalne kredite -brez poviška kupne cene. Izvršuje hitro, solidno in varno ter po najbolj ugodnih tečajih. DENARNA NAKAZILA Sprejema VLOGE NA HRANILNE KNJIŽICE Vprašajte za pojasnila ustmeno ali pismeno pri banki-prijatelju: Banco Argentino DE AHORRO Y EDIFICACIONES CORRIENTES 562 CORRIENTES 562 BUENOS AIRES S SIAMOM HOCEJO TRGOVATI V Mariboru so ustanovili Jugoslo-vansko-siamski odbor za povzdigo trgovinskih odnošajev med obema državama. Pobudo je dal inž. Lupša, ki je živel celih 15 let v Siamu, kjer je bil tudi državni svetnik. Povedal je, da bi mogla Jugoslavija izvažati mno ge proizvode, posebno agrarne produkte, uvažala pa bi iz Siama bombaž, riž in razne sirovine. DR. ZBAŠNIK UMRL V Ljubljani je preminul dr. Fran Zbašnik, kulturni delavec, dvorni svet nik v p. in pisatelj, ki se je posebno udejstvoval pri raznih revijah in listih. Dosegel je starost skoro 80 let. STRAŠEN DOGODEK PRI KRAGUJEVCU V bližini vasi Donje Kamarice pri Kragujevcu so našli ubito 35 letno lepo vdovo Ljubico Miloševo. Sodna preiskava je ugotovila, da sta Ljubico ubili 14 letna Zagorka in 13 letna Zor ka, hčerki vdovinega priležnika, 35 letnega bogatega kmeta Miljadina Miljkoviča. Miljkovič je oče štirih o-Irok in mu je žena še živa. Da ne bi vzbudil pozornosti, je Miljadin Miljkovič od vedel Ljubico na svoje posestvo, ki je oddaljeno več kilometrov od vasi. Miljadin je tja pogosto zahajal in zapuščal svojo družino. Te dni je Miljadin odšel v vas po svojih opravkih. Zagorka in Zorka pa sta odšli v sosedno vas obiskat svojo teto. Spotoma sta se hoteli ustaviti še na očetovem posestvu, ne vedoč, da živi tam vdova Ljubica. Ko sta stopili v hišo, da se malo pogrejeta, jih je opazila Ljubica ter jima zagrozila s sekiro, češ, da ju ubije, ako vstopita. Zagorka pa je le hotela v hišo in se je sto-padla z Ljubico. Zagorka je zagrabila sekiro in udarila Ljubico po glavi Ljubica pa je pahnila Zagorko ter jó butnila z glavo ob tla. Zagorka je po klicala svojo sestro Zorko na pomoč in ta je pograbila sekiro ter z njo dva krat udarila Ljubico. Ko je Ljubica pričela klicati na pomoč, jo je Zagorka še enkrat udarila s sekiro po glavi. Deklici sta nato odšli k svoji teti povedat o dogodku, nato pa sta se pri javili oblastem. Truplo Ljubice so na šli drug dan v snegu, toda brez ene noge, ki so jo ponoči odgrizli volkovi. VESTI S PRIMORSKEGA V Gorici so zaplenili 15.000 molitvenikov Cenzurni urad goriške prefekture je dal zapleniti 15.000 slovenskih molitvenikov, ki so bili na novo tiskani za otroke. Oblasti niso navedle nobenega vzroka za to odredbo, ni pa težko uganiti, zakaj na vse kriplje preganjajo slovensko tiskano besedo, posebno takšno, ki je namenjena mladini. Boje se, da bi knjige, četudi nabožne, ovirale raznarodovalno delo, ki ga vrši Italija z vsemi sredstvi v škodo našega življa, ki so ga mirovne pogodbe izročile v njene kremplje. Nadaljnja vest poroča, da pleni i-talijanska oblast vso molitvenike, ki prihajajo po pošti iz Jugoslavije. BLED IMA VEDNO VEČ TUJCEV Število tujcev, ki obiskujejo Bled, raste od leta do leta. To je tudi lice Bleda že zelo izpremenilo. Če prideš v sezoni na Bled, slišiš samo nemščino, angleščino, madžarščino in počutiš se na tem "slovenskem" Bledu tujca. Okrog jezera, "kinča nebeškega", stoje hoteli, kopalci hodijo v pižamah in kopalnih oblekah, avtomobili drve sem ter tja, ljudje igrajo tenis — nekdanji Prešernov Bled se je ves industrializiral. Zdaj bi radi nekateri še Bohinj industrilizirali, a u-pamo, da oblasti tega vendarle ne bodo dovolile. Bled pa je postal center našega tujskega prometa. Leta 1931 je bilo tujcev-letoviščarjev na Bledu 15,800, leta 1932 15,700, leta 1933 17,300, leta 1934 pa že 18,600. Največ obiskovalcev je seveda iz Jugoslavije same (leta 1934 nad 7,700) potem sledijo Av strijci (nad 3,400), potem Čehi in Slovaki (nekaj nad 3000), potem Nemci (nad 1.800), potem slede Madžari", Italijani, Angleži, Američani (teh je bilo 1934. leta 130) itd. Število Nemcev letoviščarjev je v zadnjih letih padlo. Medtem ko jih je bilo lani na Bledu nekaj nad 1,800, jih je bilo še leta 1931 2,600! NOVI BAN DRAVSKE BANOVINE Za novega bana dravske l^anovine je bil imenovan ljubljanski župan dr. Dinko Puc. Mesto dravskega-bana je ostalo prazno, ko je bil dr. Marušič kakor znano, imenovan za ministra za socialno politiko in narodno zdra vje. Konfinir&nce pošiljajo v Afriko Kakor kažejo vesti, ki prihajajo s Primorskega, se je fašistični režim proti jugosiovenskemu prebivalstvu v Italiji spi^t znatno poostril. Poročali smo že o več konfinacijah naših ljudi, očividno pa pokrajinske konfinan-cijske komisije še vedno niso izčrpale svojega gradiva. Poleg vsega prihaja v tem področju fašističnega režima do veljave še neki novi moment. Običajno so doslej pošiljali naše režimu neljube ljudi pa tudi italijanske antifašiste v pregnanstvo na osamljeno otočje v južnem Tirenskem morju ali v zapuščene kraje južnih pokrajih, sodeč po najnovejših konfinacijah pa so izbrali sedaj za pregnance nezdrave in še bolj zapuščene kraje v svojih afriških kolonijah. Poslednje tri konfinacije je odredila goriška konfinacijska komisija pro iti našim rojakom Antonu Čuku, Karlu Rudolfu in Viktorju Krivcu. Anton Čuk, ki ima manjše kmečko posestvo, v Predgrižah pri Črnem vrhu, je star že okrog 50 let. V vojni je bil ranjen in je zaradi tega prejemal tudi neznatno invalidnino. V skrbeh, da je ne bi izgubil, ker mu je bila v današnjih časih dragocen dohodek, se ni nikoli bavil s politiko in je živel zgolj za svojo številno družino. Zato je njegova areftacija — prijeli so ga & * iz * lir * NOV BETONSKI MOST SE JE ZRUŠIL V Goričanah pri Medvodah, kjer je povodenj pred dvema letoma odnesla stari občinski most, so lani začeli gra diti nov betonski most, čigar glavni .lok je meril v dolžini 50 metrov. Delo je bilo v glavnem že izvršeno in v začetku februarja so delavci začeli odstranjevati opaž. Po popoldanskem odmoru, ko je sirena začela klicati de lavce na delo, je začelo v glavnem lo ku nekaj pokati. Eden izmed delavcev je šel pogledat, kaj se dogaja, ko se je most nenadoma zrušil z grozovitim treskom in truščem. Štirje delavci so bili pri nesreči ranjeni, dva hudo, dva pa lažje. Najhujše poškodbe je zadobil 23-letni gradbeni delovodja Ivan Marolt, katerega so odpeljali v ljubljansko bolnišnico skupno z drugim tovarišem, ki je tudi težko poškodovan. skupno z Rudolfom — vzbudila toliko večje začudenje. Obsojen je bil na tri leta konfinacije. Tudi Karel Rudolf je kmet, doma v Lomeh pri Črnem vrhu, star pa šele 37 let. Njega so obsodili na tri leta in šest mesecev pregnanstva. Oba sta bila konfinirana v nekem koncentracijskem taborišču v Libiji, kamor so ju po vesteh iz Gorice tudi že odvedli. O usodi Viktorja Krivca smo že poročali. Dva mladeniča iz Trsta pogrešajo že leto dni O Veliki noči, 29. marca lanskega leta, sta odšla z doma, da- napravita planinsko turo na Krn, 18-letni Marijan Maraš (Marassi) in prav toliko let stari Rozalij Knaflič (Naffi). Nista se več vrnila. Ugotovljeno je, da sta mladeniča res prišla do Velikega Čuka, kjer se je pa za njima izgubila vsaka sled. Da bi se bila v gorovju ponesrečila, je izključeno, ker so razne ekspedicije preiskale vse čeri, toliko na italijanski, kolikor na jugoslovanski strani, ne da bi njuni trupli našli. Radi tega domnevjo, da sta bila kam odpeljana ali pa da sta preko jugoslovanskega ozemlja prešla v kako drugo državo. Prizadeti družini sita razpisali znatni nagladi za onega, ki bi mladeniča izsledil. i Naše trgovce uničujejo O podeljevanju trgovskih koncesij odločajo, kakor znano posebne komisijo pod predsedstvom občin, načelnika (podestata). Te komisije so imeno vane in se jemljejo vedno le iz "vra(t zanesljivih fašistov. Naši ljudje jim morajo predložiti vsako leto tudi prošnje za obnovo trgovskih koncesij. Pred kratkim sta taki dve občinski komisiji odbili podelitev trgovske kon cesije Tereziji Uršičevi v Crknem in Francetu Brencetu v Idriji. Oba sta se proti odločbi občinskih komisij pri tožila po zakonu na pokrajinski u-pravni odbor v Gorici, ta je pa njuni pritožbi 10. t. m. zavrnil in sta morala Uršičeva in Brence trgovini zapreti. Tako sta zopet gospodarsko u-ničeni dve slovenski rodbini... Josip Pečenko je umrl Rihenberk, januarja 1935. - Dne 27. januarja smo spremili k večnemu počitku na pokopališče v Rihenberku 72 let starega, Josipa Pečenka, gospodarja največjega mlina na Ipavi ter žage in fužine v Peklu pri Rihenberku. Ta sloveča hiša je izgubila skrbnega obrtnika in prijatelja. Saj mu je služil z vso dobrotljivostjo in naklonjenostjo. Dovršivši spodnji realko in kmetijsko šolo v Gorici, je po rani smrti svojega očeta, še ne dvajsetletni mladenič prevzel gospodarstvo. Po dobrohotnosti, ki jo je vselej in vsako mur delil, je bil poznan po vsej deželi. Na zadnji poti ga je spremljala velika množica ljudi in se s tužnimi srci poslovila. Naj v mirú počiva in Bog bodi dobričini milostljiv. Zapušča užaloščeno udovo in dve hčeri. Smrtna kosa Dne 27. januarja je v Trstu naglo-ma preminul lesni trgovec g. Vladi-slav Trnovec, znan med našimi ljudmi še iz predvojnih časov, ko se je u-veljavljaj v nšem narodnem gibanju na Tržaškem, sodelujoč pri celi vrsti narodnih organizacij. Mlajšemu rodu je manj znan, ker se je že tekom vojne moral posvetiti velikemu Manko-čevemu podjetju, čigar solastnik in družabnik je bil. 35-LETNICA UMETNIŠKEGA DELOVANJA V Zagrebu bo Hinko Nučič dne 7. marca praznoval 35 letnico svojega umetniškega delovanja. Na jubilejni predstavi bo igral vlogo Ledinova v novi igri Miroslava Feldmana "Na oglu." FOTO "DOCK SUD" Darujem za vsakih šest olik eno sliko v barvah MARKO RADALJ Specialist v modernem slikanju. Facundo Quiroga 1275, Dock Sud ALI VAS SMEM PRITI OBISKAT ? Samo pišite mi na spodnji naslov in takoj pridem. Doma si me lahko potem v miru temeljito ogledate in presodite mojo vrednost, če Vám bom všeč, se bo ponavljal moj obisk ivsak teden, če pa z menoj ne boste zadovoljni, mi tsamo sporočite in {me ne bo Več. Na svidenje?! DUHOVNO ŽIVLJENJE, Avalos 250 Buenos Aires, Argentina. P. S. Duhovno življenje jo edina slovenska splošno kulturna izseljenska revija. Izhaja TEDENSKO NA NAJMANJ 32 STRANEH. Nudi Vam celo vrsto odličnih znanstvenih in leposlovnih 3estav kov, ki so jih nalašč zanjo napisali prvi slovenski znanstveniki in umetniki. Ni vseeno če list bereš ali ne, ker ni vseeno če napreduješ ali ne napreduješ. Saj je malokomu tako potrebna resnična n temeljita izobrazba, kakor slovenskemu izseljencu, sinu malega naroda, ki ga je vrglo življenje daleč iz domačih krajev in stoji pred neverjetno teško nalogo, da se uveljavi v bogatem, širnem in poseb- no danes vsestransko sovražnem tujern svetu. Piši po številko, ki Ti jo bo poslala uprava popolnoma brezplačno na ogled. Če Ti list ne feo všeč, ga spravi lepo nazaj v kuverto, napiši nanjo "rehusado" in jo brez stroškov, to je brez nove znamke vrzi v poštni nabiralnik in stvar je urejena. Če pa bi Ti bil list všeč — o emer ne dvomimo '— pa je treba seveda čimprej nakazati naravnost neverjetno nizko naročnino petih pesov, najboljše na način, kakor je razložen na ovitku vsake številke posebej. Doslej je izšlo že 81 številk in je torej obstoj lista zagotovljen. Pošta v Dutovljah ne dostavlja pisem iz Jugoslavije Gorica, februarja 1935. — Že delj časa plenijo na dutovljski pošti vsa pisma, ki prihajajo iz Jugoslavije. — Ker se to vrši tako sistematično, da že dolgo ni prišlo nobeno pismo, brez dvoma ima uradništvo, ali poseben u-kaz, ali pa tako veliko veselje do tega dela. Za domačine je vsekakor zelo mučno, ker si s svojci, katerih je veliko zdoma, ne morejo več niti dopisovati. Stanislav Huljat obsojen na 11 mesecev ječe, ker je raz-žalil policaja Gorica, januarja 1935. — Pred goriškim sodiščem je bil obsojen Stanislav Huljat na enajst mesecev zapora. Kazen je bila motirana s tem, da je razžalil vaškega policaja Evge-nija Pednjttija. Podrobnosti obsodbe in dogodka, ki je dovedel do tega nam niso znane, a sumimo, da gre za denunciacijo. HOTEL PENSION VIENA SANTA FE 1938 BUENOS AIRES U. T. 44 Juncal 5207 Oddajajo se lepe zračne sobe z zdravo in domačo hrano od ? 2,— dalje. POSTREŽBA PRIJAZNA Posamezen obed $ 0.70 DOBRE ZVEZE NA VSE STRANI Rojakom In rojakinjam se priporoča E. KRAVANJA SEEiaiBisiaisisiErasisEM BAR - RESTAVRACIJA "ZEPPELIK" 25 de MAYO 722 U.T. 31-3977 Izvrstna godba od 3. pop. do (1. pc polnoči. Odprto podnevi in ponoči • Pivo iz sodov in v steklenicah. Quilmes chop $ 0.25 Samo pristna pijača ; Menjevanja denarja po vsako-v dnevnem tečaju Expreso „G0RIZIA" Najstarejše prevozno podjetje za mesto in na vse strani dežele Zmerne cene in solidna postrežba FRANC LOJK Calle Bompland No. 709 Začeiija pri ul. Dorrego 9SX, višina Triunvirato 1500 U. T. 54 Darwin 5172 ir. 2094 Klinika "SLAVIS RAVNATELJ: Dr. D. CALDARELLI UPRAVITELJICA: Dra. R. IVANOVIČ f» Prvi pregled brezplačen Zmerne cene in olajšave glede plačevanja Govorimo jugoslovanske jezike NOTRANJE BOLEZNI Zdravimo bolezni želodca, črevesja, pljuč, jeter, ledvic, srca, rovmo in sploh vse notranje bolezni. SPOLNE BOLEZNI Kapavico, sifilis, vnetja in oslabelost zdravimo po modernem in sigurnem nemškem načinu.. ŽENSKE BOLEZNI Bolezni maternice, jajčnikov, neredno perilo in vse ženske bolezni. Posebna sprejemna soba in poseben ambula-torij za ženske. SAN MARTIN 522, II. nadstr. - U.T.31-1619 0000000101000102010000020102010100010001000201000102000002020201010248230123535348230100010201020101010002020102010100020000010201010002532301000102022402020101020101010202000053020002235348235353485323532348535353532323 0001234823010102020148482348532323482353235323482323535348234848234801000000010002010001020201010201020100020102530001020102010002010100020202010100020001000200000100000100012323484823535353010201010102010002010002010200 NOVI LIST »^ g S < ZA POUK IN ZABAVO S TISKARNA ZA 60 JEZIKOV Državna tiskarna v Leningradu ima med vsemi tiskarnami menda najbogatejšo zbirko črk. Pravkar je svoje zaloge tako izpopolnila, da more tiskati vsako poljubno delo svetovne literature v 60 jezikih. Med temi 60 vrstami črk jih je več nego tretjina za jezike, ki jih Evropa komaj po imenu pozna. Na ogromnem ozemlju Rusije govore jezike, ki so jim slovnico določili šele po svetovni vojni. Tudi ni čudno, da so med Rusi poligloti, kakršnih na svetu ni dosti. Pravi genij v tem pogledu je n. pr. ruski poslanik v Parizu Potemkin. Prej je bil profesor tujih jezikov v Moskvi. Kot poslanik v Ankari je zbudil ogromno začudenje, ko se je v šestih tednih igraje naučil turščine, ki je prej ni poznal. Turščina pa velja za enega najtežjih Jezikov na svetu. NENAVADEN HOTEL V Rochestru na Angleškem imajo hotel, kakršnih bi si želeli po vsem svetu dosti. Njegovi gostje namreč ne samo, da nič ne plačajo za izborno večerjo, posteljo in zajtrk naslednjega jutra, temveč dobe ob svojem odhodu še angleški šiling za popotnico. Ta e-dinstveni hotel nosi ime "Rikarda Wattsa hiša za potnike" in ga vzdržuje ustanova, ki ji je bil oče 1. 1579. v Londonu umrli veletrgovec Rikard Watts. V njegovi oporoki je določba, naj dobiva v hotelu, ki se zgradi iz te ustanove "za vse večne čase vsak dan šestorica ubogih in poštenih pot nikov, ki nisp niti potepuhi niti pro-kuratorji (odvetniki) jed in postelj ter i pence ob odhodu za popotnico". Vsoto 4 pencev je uprava te ustanove letos zvišala na šiling, v ostalem pa skrbi, da je jed res dobra in postrežba točna kakor v kakšnem prvovrstnem londonskem hotelu. Wattsov hotel je opremljen še ves v staroan gleškem slogu in dolga vrsta debelih knjih nosi podpise mož in žena, ki so bile tu kdaj v gosteh. Vsi stanovi so zastopani: trgovci, mornarji, rudarji,-zdravniki, pesniki, duhovniki, samo odvetnikov ni nobenih, kakor je to določil Watts. ZAKLADI BIVŠIH SULTANOV Turška vlada se je obrnila do nekega znanega veledragulj&rja v Amsterdamu z naročilom, naj bi popisal in ocenil zaklade v bivvi sultanovi pa lači v Carigradu. Kakšen namen tiči za to prošnjo, draguljar ne ve povedati, v razgovoru z nekim časnikarjem pa je dejal, da so zakladi, ki si jih je ogledal, neprecenljive vrednosti. Prava zakladnica je pod zemljo in jo varujejo na metre debeli, z oklopnimi ploščami zaščiteni zidovi. Do nje vodijo številna jeklena in bromasto vrata. Zakladi so razvrščeni po omarah ob stenah v zaprtih steklenih posodah. Tam vidiš proste in vdelane deman te, smaragde, rubine, safire, bisere in vse mogoče dragulje nenavadnih velikosti. Prekrasen je cm smaragd, ki je vdelan v ročaj bodala. Krona sultana Murata IV. sestoji iz kakšnih 20,000 biserov in 40,000 rubinov ter demantov, neka ogrlica ;ma sinji de-mant v velikosti oreha ter safire, velike kakor kurja jajca, neka verižica nosi 2-kg rubinov. V stari prestolni dvorani, katere stene so obložene z zlatom in dragulji, je meter visok, z dragulju posut prestol ki ga je neki peizijski šah poklonil sultanu Selimu. Nad prestolom visi nekakšna krona, v kateri je 30 cm dolg, 14 cm širok m 5 cm visok smaragd. Podobnega menda ni več na svetu. čno kajenje noseče matere ne pustilo na otroku slabih dosmrtnih posledic. Pravita, da bo treba topoglodno pod-vzeti temeljito znanstveno preiskavo otrok, čilih matere so pred porodom mnogo kadile. f | ŽENSKI KOTIČEK NOSEČIM ŽENSKAM KAJENJE NI PRIPOROČLJIVO Dva zdravnika, dr. Lestcr W. Son-tag in dr. Robert F. Wallace sta tekom eksperimentiranja v lahoratorjih Antioch kolegija dognala, da močno kajenje toboka pri nosečih vpliva tudi na nerojenega otroka. Ako taka ženska močno kadi, preide nekaj snovi, ki jih vsebuje tobakov dim in ki povzročajo hitrejše bitje srfca, tudi v nerojenega otroka, v katerem izvajajo te snovi isti efekt kot pri materi, t. j. pospešeno delovanje srca. Zdravnika še nista podala nobene izjave, ali in koliko to škoduje obroku, pravita pa, "da ni neverjetno," da bi mo- POLENOVKA NA PRIMORSKI NAČIN Namočeno in nekoliko prekuhano polenovko osnažimo in izločimo kosti. Pc)tem napravimo prežganje iz olja, pol žlice moke in pol žlice drobtinic in precej sesekljanega peteršilja in česna. Nanj stresemo polenovko, oso-limo, opopramo, dobro zmešamo in nekoliko popražimo; potem zalijemo s krompir j evko ali z vodo, v kateri se je polenovka kuhala, dodamo pol žlice ali malo več paradižnikove mezge in parimo pokrito. Posebej skuhamo 2—3 olupljene krompirje, zcgzane na kocke, odcedimo in primešamo po lenovki, parimo pokrito še nekaj časa, da se tekočina precej izduši. Preden nesemo polenovko na mizo, jo potre-6emo s parmezanom ali kakim drugim eirom. MOŽ PI GOSPODINJSLEM DELU Velikokrat vidimo, da morajo moški opravljati razna hišna dela. Tudi mnogi izmed nas si je moral in si še danes mora sam kuhati, prati, poste-ljavati, pomivati in se poprijeti kuhinjskih umetnosti, ker je sam, ali ker je žena kjerkoli preveč zaposlena. Kako pa more sploh po svetu moški, ki ne zna tega? Posebno v sedanji krizi. Vobče so moški tudi pripravni pri takem delu, naredijo vse natančno in vestno. V boljših hišah in hotelih imajo samo kuharje, slavni pisatelji so znali pripraviti tudi dober obed. Po hotelih in moških samostanih čedijo samo moški; krojači so bili vedno bolj na glasu, kakor krojačice. Sploh se oprime'moški lahko vsakega dela in ni skoro dela, ki bi bilo edino ženski primerno. Sedanja doba izenačuje moško in žensko. Z- razumevanjem in znanjem drobnega hišnega dela bo vzljubil in cenil moški še bolj svojo mater, svojo ženo in ženske vobče. Kadar ne bo več ti stega preziranja dela, ki naj bo žensko, tedaj bo mož svoji ženi res podpora in tolažba, zakonskih kriz in prepirov ne bo več toliko, ker bo dr žalo delo moža doma. Razbremenjena žena si bo očuvala zdravje in mladost, duševno svežost. Zato možje na pomoč ženam in sebi! Samostojen je samo tisti, ki si zna tudi v gospodinjstvu pomagati sam. MATERINSKA LJUBEZEN Materinska ljubezen dela baje čude že. Toda ne vedno. Saj prav ta materinska ljubezen marsikatero mater zaslepi, ji jemlje pravično razsodnost, da ne spozna pravega otrokovega zna čaja, da ne vidi njegovih napak, a pretirano poveličuje njegove vrline. Materinska ljubezen je čestokraj, u-darjena s slepoto; v svojem otroku vidi angela, za napake tujih otrok pa ima izredno bister pogled in ostre besede. Take "pametne" žene bi bile morda sposobne tuje otroke dobro vzgojiti, toda svojih lastnih ne. KROJAČ NIC A LEOPOLD UŠAJ MUDI CENJENIM KLIJENTOM NAJBOLJŠE BLAGO IZ ANGLEŠKE TOVARNE "CAMPE R" cene zmerne Diplomirana Krojačnica GARMENDIA 4973 — PATERNAL (Pol kvadre od žel. postaje) Hi «T SLOVENSKA GOSTILNA CALLE TRELLES 1167 U. T. 59 2382 Vsako nedeljo domača zabava S vira izvTstan kvartet ZBIRALIŠČE NAŠIH ROJAKOV OBŠIRNI PROSTORI TER IGRIŠČA ZA KROGLE IN KEGLJE Domača - postrežba — Zmerne ¡cene - Vsak rojak ]e dobrodošel • MALI OGLASI Švedska princezinja Ingrid in danski princ Friderik, ki se menda v kratkem poročita Migljaji za hišne gospodinje Madeži od črnila izginejo, ako takoj sveže namakamo v presnem mleku ali jih nakapamo z limonovim sokom in jih potem izperemo z močnim milom. Ako Je juha presoljena, položimo vanjo za nekaj časa čisto gobico, ki smo jo prej v vodi dobro izprali. Po desetih minutah vzamemo gobo zopet iz juhe. Navadno se v tem času zbere na gobi že toliko soli, da je juha u-žitna. KROJAČNICA IN TRGOVINA raznovrstnega blaga se priporoča SEBASTIAN MOZETIČ Osorio 5025 — Paternal SLAMNIKI OD $ 1.95 DALJE ŠIVILJA - MODISTKA izdeluje fine in navadne obleke po najnovejši modi in zmernih cenah Anica B. Dolščak Calle Nueva York 3786 (blizu postaje V. Devoto) UT. 50-0944 ROJAKOM V VILLA DEVOTO se Tpriporoča slovenski mlekar JOSIP BREZAVŠČEK Raznaša sveže in pristno mleko na dom. Točna in vestna postrežba. Pje. Nene 1973 — Villa Devoto. DR. MIGUEL F. VAQUER Zdravnik bolnišnic Rawson iti Sala-Lerry. '— Clínica General de Niños. Tinogasta 5744 UT. Liniers 548 KROJAČ, diplomiran v Bs. Airoso, Vam napravi obleko po najmodernej' šem kroju in po ¡najnižji fceni.Rojakoa» se priporoča: JOSIP FAQANEI» Soliš 123S (blizu trga Constitución). STANOVANJA nova, zračna in sončna; ona »oba, kuhinja, llving ter patio ali terasa, posebno pripravna novoporočence, z vsemi ugodnostmi» se po ugodni ceni oddajo. CARLOS CALVO 833. KROJAČNICA P. CAPUDER se priporoča cenjenim rojakom Bnenos Aires, Billinghurst 271 dpt. 2 (višina ulice Cangallo 3500) I i \ I : r< i J I ; i i VREDNOST DENARJA 100 dinarjev 100 lir 100 mark 1 funt št. 100 fr. frankov 100 dolarjev 9.0» 33.$ 156.5« 19.1" •25.80 390.00 POZOR Dobroidoč 'Restaurant y cervecería' na najbolj prometni točki Dock Suda (nasproti elektrarne CHADE) prodam, ker prevzamem drugo podjetje, samo za $ 1.250. Zaslužek dober in se o tem lahko interesent prepriča. — Facundo Quiroga 1599, DOCK SU D. KRIŽI IN TEŽAVE Dr. Leon Brunčko (Nadaljevanje --- Toila kakor se ptice selivke podajajo od nas v južne kraje šele, ko nastopa pri nas že mrzla jesen, in so vračajo k nam takoj, čim zašije tukaj količkaj toplejše'pomladno solnce, tako je gnalo tudi meno od morja nazaj v naše kraje." "Vsaka ptica sili v svoje gnezdo", je nemarno zamahnil Ferdo. "Tudi jaz bi ne vem kaj dal za to, da namesto ob tej vodici stojim sedaj tam nekje nad Trstom in gledam na neskončno morsko ravan." Med tem so bili dospeli do omenjene skale. Tone je vodil, za njim se je oprijemala in plezala Rezika, vrsto pa je zaključil Ferdo. Od slapove prhe premočeni mah je tvoril kaj slabo oporo in tudi pičlemu robidovju ni bilo zaupati. Tone je opozarjal Re-zilto na nevarnosti in ji prožal roko na opasnih mestih. Ferdo pa je še dalje glasno pletel nit svojih misli. Naenkrat pa mu je zaradi nepazlji vosti spodrsnilo in štrbunknil je v tol muri pod vodopadoin. IloteČ se rešiti iz neprijetnega položaja, se je prijel za pečino in se skušal spraviti na noge. Toda po polzki gladini so mu roke zdrknile, kar je imelo za posledi oo, da je le še dalje in globlje zaplul v hladni objem Lobnice. Rezika je prestrašeno zavpila. Tone pa je urno priskočil in izvlekel ponesrečenca na suho. Od glave do pasu |e kar curljalo od njega. Ves divji je lovil sapo in mlatil o-krog sebe. "Maledetto bagno", je klel. Rekel eem, da na Pohorju ni sreče. Vsaj zame je ni. O mama mia." Rezika je vsa bleda otipavala svojega soizletnika, če se ni morda poškodoval. Ko se je izkazalo, da ima še vse ude cele in da je nezgoda konča la prav za prav le z nedobrodošlo ko-peljo in neznatnimi brazgotinami na rokah, se je potolažila. Ferdo si je pri tem nekam V zadregi popravljal frizuro in se naenkrat spomnil: "Za božjo voljo, kje pa je moj klobuk?" Vsi so se ozlji proti tolmunu, toda tam ni bilo sledu o kakem pokrivalu. Sledili fio z očmi razposajenim skokom potoka in tu so precej daleč spoklaj opazili, kako se je za nekim kamnom vrtel klobuk okrok svoje osi. Gibčno kakor srna je planila Rezika za beguncem in ga ob splošnem smehu vrnila zahvaljujočemu se lastniku. "Zdaj pa bo potrebna še solčna kopel za tebe in obleko", je pristavila. "Nemogoče," je pripomnil Ferdo, — "moral bi fce sleči, in to vendar ne gre." Toda Tone je hitro našel odpomoč. Odrezal tri močnejše jelše, postavil dve na prisojnem kraju pokoncu, tretjo položil na vrhu počez ter prepletel vse to z vejami. Za tako ustvarje: no "špansko steno" se je Ferdo prelevil v Adama, obesil svojo mokro o-bleko, da se posuši, ter v isto svrho prepustil tudi svoje telo solncu. Tone in Rezika ¿'ta odprla zaklade nahrbtnika, podala svojemu pregnanemu tovarišu skozi špansko steno željena okrepčila in tudi sama sedla po kamenju k južini, kakor je pripomnil Tone. "Kaj pa je tu za nami?" se je oglasil izza stene Ferdo, otepajoč kruli in klobaso. "Ali jo tudi Postojnska jama na Pohorju?" "To so Ravbarske peči", je pojasnil Tone. "Pod temi skalami gre precej globoko' pod zemljo jama, ki je svoj-čas služila kot. zavetišče roparjem. — Spominjam se še, Iqiko so mi dodek pravili, da je v otroških Ic-tih njihovega očeta prebivala tu roparska tolpa, ki je vznemirjala prebivalstvo daleč na okrog. Nič ni bilo varno pred njo. Vendar pa so ti roparji v prvi vrsti kradli samo bogatejšim ljudem. Posebno falska graščina je neprestano hudo trpela pod krutostjo njihove zadnje poglavarice, neke ženske po irne n u Fela." "Interesantno," vzklikne Ferdo, to se je Fela tepla s Falo. Bržkone je iz Fale hotela napraviti Felo ali pa narobe." "Pravijo, da jo je zapeljal takratni gospodar na .gradu, neki grof ali baron, ali kaj je že bil. In ko mu je ro- i dila otroka, lepega sinčka, jo je napodil, otroka pa, sam brez *dece, obdržal. Fela se je v svoji brezmejni nesreči pridružila roparjem, ki so e ni videl kaj takega. Pili in peli ter rjoveli so, da so se tresle skale. Neredkokidaj so 6n Limbuški hodili v te kraje ropat požigat. Celo Turki so večkrat obisk"' li te kraje in trkali, na silna grajs"" vrata. Visoko debelo obrambno zi(li)' vje jo obdajalo grad od vseh stran1' Vse to je bilo ¿«veda znano Fel»1'"1 hajdukom. "Zobe si bomo polomili", so ug°va rjali. ■a i; ■S, 1, P •i; ¿i h 'It A le -rt »Ji pi J? n te »n ti, ¿e D k pe h h ¡h A se »a hi h M r v, le »ffl h pO] h fu h 'i/i k h-, "Mevže", jih je osorno zavrnit "Mir!" je zaklicala. "Imate PrilV Sami bi si razbili glave ob falske»1' zidovju^ Toda nismo sami. priporočajte Novi list! bi, h °t k 'e % N ih IZDAJA: Konsorcij "Novega I»U' UREJUJE: Dr. Viktor Kjuder. 0053235323235323485353532348