l . . ; ·ti· 
.,,._ 
Informativno glasilo 
Centra za promocijo 
turizma Slovenije 
,ft. I 1112 • Le111i/.: II 
J111(/-A1 ;!,'11.111997 
NAPOVEDNIK 
• Vesenjak dokončno odhaja! Izjava ob odstopu s funkcije dri.avnega 
sekretarja za turizem v Vladi RS, s krajšo analizo stanja ......... 2. in 3. stran 
• Podoba Slovenije pri mnenjskih voditeljih, l. del ...................... 4. in 5. stran 
• Novi mediji: Uporaba Interneta v turističnih podjetjih ............. 6. in 7. stran 
• Kongresni turizem in motivacijska potovanja: Kongresni potencial Slovenije 
več kot 100 milijonov USD letno .......................................................... 8. stran 
• Agencije in prevoZ11iki: Nemški turizem v spremenjenih tri.ni/z razmerah, 
Več potnikov z Adrio Airways, Ekološki kriteriji TUi... ..................... 9. stran 
• Hoteli: Emona Bernardin bo spet gostila predsednike, Tennalno kopališče 
Banovci odpira apartmajsko naselje, Kateri slovenski hoteli vračajo 
nemškim gostom stroške za avstrijsko vinjeto? ................................. 10. stran 
• Sejmi in borze: program sejmov in borz v letu 1998 ...... 11., 12. in 13. stran 
• Je Slovenija res gostoljubna dežela? Razpis za najboljše spominke, 
Vremenska panorama Videe .............................................................. 14. stran 
• Novi turistični proizvodi: Dnevi evropske kulturne dediščine, Zadnji teden 
avgusta bo v mamenju čipk ..................................... .. .. ..................... .. 15. stran 
• Zadnja stran: Svet za turizem, Kje je kdo?, Podčrtano .................... 16. stran 
UGODNI POLLETNI 
REZULTATI 
Po podatkih Statističnega urada RS so 
polletni rezultati slovenskega turizma v pri-
merjavi z enakim obdobjem lani dokaj raz-
veseljivi. V prvih šestih mesecih je pri nas 
letovalo 760.920 gostov ali 18 odstotkov 
več kot lani, od tega 353.582 domačih in 
407.338 tujih. Razmerje med domačimi in 
tujimi prihodi se giblje po pričakovanju, saj 
je tujcev spet več kot domačih turistov (53,7 
proti 46,5 odstotka). Pri nočitvah za odsto-
tek vodijo domači turisti, toda nočitve z 
nemškega trga so se povečale kar za 39 od-
stotkov. Devizni priliv se je v primerjavi z 
lanskim letom povečal samo za odstotek, 
predvsem zaradi tečajnih razlik (ameriški 
dolar je od lani dražji kar za 15 odstotkov). 
Če bi priliv računali v nemških markah, bi 
bila rast dodobra višja. 
VEČJI PROJEKTI CPTS JESENI 1997 
l. PREDSTAVITEV SLOVENSKEGA GOSPODARSTVA IN TURIZMA V VARŠAVI 
12. september '97 • V sklopu nastopa je predvidena predstavitev slovenske turistične ponudbe, delavnica za tour operatorje in agencije, 
predstavitev konfekcijske in farmacevtske industrije, tiskovna konferenca in sprejem za poslovne partnerje. Prireditev bo potekala v Centrum 
Kongresow MON. 
2. SLOVENSKI TEDEN V VELEBLAGOVNICI GERNGROSS V CELOVCU 
11. - 18. oktobra 1997 • Skupna predstavitev turistične ponudbe oziroma izbranih produktov (zdravilišča, Avsenikov večer, obala & Kras) in 
malega gospodarstva 
3. DELAVNICA IN ŠTUDUSKO POTOV ANJE V SKLOPU GOSTTURA 
07.- 12. oktobra 97 -Maribor• Študijsko potovanje bo desetega in enajstega oktobra - seznanitev s turistično ponudbo Štajerske (Maribor, 
Laško), Posavja Čatež), Dolenjske (Pleterje, Kostanjevica, dolina Krke), Ljubljane in Notranjske in Notranjski krajinski park (Postojna, Rakov 
Škocjan, Cerkniško jezero). 
4. DRUGA ŠTUDIJSKA POTOVANJA: 
ADAC -Reiseservice Mtinchen (oktober), Alpetour Starnberg (18.-20. oktobra), GTW - Klisanin Lloyd (november 97), tuji novinarji ... 
S. SLOVENSKI DAN NABAV ARSKEM -MUNCHEN 
21. novembra 1997 • Kulturna, umetniška, gospodarska, politična in turistična prireditev. 
PONOVLJEN 
USPEHNARDA 
Konec junija smo spet "romali v Kel-
morajn" (Koln am Rhein). V tem nemš-
kem mestu je že 23-ič potekala najpo-
membnejša borza avtobusnega turizma 
v Evropi, ki jo že 23 let poznajo pod kra-
tico RDA. Center za promocijo turizma 
Slovenije je k sodelovanju pritegnil 
Slavka Avsenika, na stojnici pa je prvič 
sodelovala tudi nova generacija infor-
matorjev, ki so se vso pomlad usposab-
1 jali za to nalogo. 
Letos so se na CITS odločili, da bo-
do največjo pozornost namenili zaokro-
ženi turistični ponudbi slovenskih gora 
in jezer, saj gorski in hriboviti svet med 
Bovcem in Pohorjem še posebej potre-
buje spodbudo pri trženju svoje turistič­
ne ponudbe. Ker 'je v Nemčiji najbolj 
znan Slovenec zagotovo Slavko Avse-
nik st., je mnogo znanih, pa tudi novih 
partnerjev obiskalo našo stojnico prav 
zaradi njega. Direktor CITS Franci 
Križan ocenjuje, da "gre pri sodelovanju 
gospoda Avsenika za izvrstno 'rdečo nit' 
predstavitve Slovenije, saj je glasba Av-
senikov neločljivo povezana z identiteto 
naše dežele in jo na najlepši možen 
način tudi predstavlja". Slavka Avsenika 
je v Kolnu spremljal sin Gregor, tudi 
sam priznan glasbenik, pa tudi turistični 
delavec, saj vodi domačo, znamenito 
gostilno Pri Jožovcu, v kateri je nedavno 
odprl prireditveno dvorano. 
TURIZEM 1 
Komentar 
Ge!Je - Skladišče 
Per 
Vrtenje v začaranem krogu 
Na Centm za promocijo turizma Slorenije, pa tudi v krogih ostalih strokomih 
rlad11ih ustm101•, smo letos l'ečkrat potof.ili, da je naše delo hudo oteženo, ker je 
.financiranje poslornega programa moteno. "Ni proračuna" je bila ena od naj-
rečkrat i':.rečenih besednih zre:.. Vedno je bila pri roki, kadar koli je r peto 
nadstropje ljubljanskega WTC-ja prišla rloga za podporo konkretnega turističnega 
projekta, oglašem11je, pomoč pri usta11arljm{ju norega turističnega produkta ... 
Sereda tudi sami nismo bili srečni zamdi takega sta1{ja. Zl<1sti je bilo otef.ei10 
tiskmye i11formatil'llih in propaga11d11ih materialol' in de/om11je 11a.W1 pred-
stal'llišter I' tujini, ki ob sroji najboljši rolji i11 z1w1yu niso mogli izkori.ščati šteril11ih 
marketinških prilof.nosti. S tem so bila 11espomo podlima gibmya (turističnih 
pri/10dor, nočiter in del'imega p1ilim) upofos11jena, za kakšno ceno, pa l'el,ietno 11e 
bomo redeli nikoli. 
Konec julija je rlada Republike Slo1·e11ije sprejela proračun, ki pa ga bo sereda 
moral sprejeti še drf.llmi wor. Prri pomembni korak je bil torej 11areje11, čepra1• bo 
re1jet110 treba pohpeti .fo do pozne jeseni. Do tedaj bomo, upamo, že imeli tudi 
zakon o pospešem11ju turizma, ki naj bi naposled tudi formalno potrdil 
organizacijsko strukturo slol'enskega turbna, r kateri CPTS zaseda mesto 
nacionalne turistične organizacije. To bo odgol'oma funkcija, 11a katero pa je 
Center strokol'llo p1ipral'ljen in se je bo resno lotil. Torej še en korak naprej. 
Vedno pa se pojari neki "ampak". Ta "ampak" se 1• pogomrn o položaju 
slol'enskega twizma in nosilca 1yegorega mzmja poj<ll'lja r odnosu do srnjega 
ustanoritelja, torej rlade. Xata11čneje, do matičnega ministrstm. Vse od usta11oritre, 
je bil matični resor Centra Ministrstvo za gospodarske dejal'llosti oziroma 1yegor 
sekretmiat za twizem. Zdaj bo 1· skladu s spre111eiye11im ;-,ako110111 o l'ladi RS 
drugače: matično ministrstJ•o bo postalo Ministrstrn za malo gospodarstvo in 
turizem. Tu pa nastane pomemben prob!em: norega mi11istrstm §eni, mnogo zade1· 
je nedorečenih. Kje bo ministrstJ•o, kdo ga bo rodil, kdo bo predstarljal skupino, ki 
bo 11adaljemlafu11kcije nekdmyega sekretmiata za twizem na MGD ... /11 sereda 
pridemo do l'pm.šanja: kdo se bo 1· rladi zar:.emal ·w slol'e11ski turfr.em? Peter 
Vese1yak s koncem argusta odhaja, norega držamega sekretmja pa še ne poznamo. 
Gre kajpak spet za rpmšmye dokončne ureditve financiranja promocije in razmja 
slol'e11skega twi-:ma. ln to pra1· 1· kol~ljil'em trenutku, ko je rlak speljal, ko beležimo 
pozitime rezultate in bi bila zdaj najl'dja napaka, da st1·mw1 pustimo srnjo pot. 
Pml' I' tem trenutku je treba prebujene tuje trge prep1ičati o prariluosti odločih·e za 
Slorenijo, jim ponuditi še reč 11ol'ih produktol' in olajšati pos/ormye z nami. 
Predrsem pa 11adaljemti i:,gmd11jo imidža Slore11ije, kar 11am pofosi, a 1·:traj110 
uspem. S tiskanjem norih prospektol' 11a treh ml'lleh -nacio11al11i, obmofoi in zlasti 
produktni -dosegamo 1w tujih trguih l'se boljšo prepomarnost. Doko11č110 moramo 
postal'iti na noge tudi turistično i1if or111atil'llo mrežo in se §e bolje predstariti 11a 
11ol'ih medijih.Toda po:itiren imidf.je mnogo lafje izgubiti kot dobiti in poruši ga 
lahko že nekaj 1· medijih objarljenih ogorčenih pisem m•sflijskih ali nem.{kih tu-
ristol', ki so dof.ireli neprijetne fr.kuš1ye :. na.foni policisti ali cariniki, kar se žal 
zad1ye čase pogosto dogaja. 
Skratka: zarlačermye, čeprm· 11ehote110, okrog ustmwritre nm·ega ministrstm :.a 
malo gospodarstvo in turhem ter počasno sprejemmye proračuna, ne škodujeta 
toliko Ce11tm za promocijo t111i:.111a Slol'el1ije, kot celotnemu slore11ske111u turbnu. 
Twističnega go~podarstra politika nič kc{i prel'Cl~ ne zanima. Vodje l10telor si želijo 
zagotorljene pogoje za kakorosten nastop na mednarodnih trgih, t111istih1e 
agencije si želijo spodbude pri prodajanju slore11ske ponudbe, rse l'eč paje krajel', 
ki na CPTS 1·sak dan sporočajo želje po tem, da bi tudi oni postali t111istič11i cilj, 
1'elldar ne l'edo, kako naj to store. Center za promocijo turbnaje bil usta11orlje11 za 
podporo tržnih akcij rseh ome,yenih podjet(j in ustanor. Če ne bo sredster, bo 
opral'ljm,ie našega posla11stm f.lll še naprej 111oč110 oknyeno. Na "terenu" bodo 
rekli, da je spet krira držam, ne pomislimo pa, da smo pra1•zaprm· ta držam in 1ye11 
tmizem mi l'Si. Spomnimo naj le, da smo program dela zastarili za de1·et milijonol' 
mark (karje še vedno :,golj 0,4 odstotka del'i:11ega prilira r t111izem) in ga predstm·ili 
pod imenom Indeks 365. To je p11'i dokument 11a področju promocije turiz11w, ki je 
dosegel soglasje rseh slol'enskih strokol'llih usta,101· r turfr.11111. 
V sretomem twizmu se 1•.mki dre sekundi rodi 1101'0 delol'llo mesto. Slore11ija ima 
123 tisol brezposelnih in 11111ogi111 bi t111ize111 pomenil celo rešiter eksiste11cial11ega 
rprašanja. Turizem je pri nas torej nedrnmno stmteško pomembna gospodarska 
panoga, ki je držal'i lani prinesla 1,22 milijarde L'SD. letos bo ta šterilka -:.amdi 
rasti ameri.škega dolmja le malo riija, r nemških markah pa bo po-:.itirna rast sicer 
ridno mja. Zato si tmističuo gospodarstro zares -:11sluf.i resen pristop. 
Franci Križan 
i 
VESENJAK dokončno odhaja! 
Izjava ob odstopu s funkcije državnega sekretarja za turizem v Vladi RS, s krajšo 
analizo stanja na področju turizma v Sloveniji. Ime novega državnega sekretarja 
je še skrivnost. 
"Na funkcijo državnega sekretarja za 
področje turizma v Ministrstvu za gos-
podarske dejavnosti me je vlada imeno-
vala s l.majem 1995. Pred tem sem op-
ravljal funkcijo člana izvršnega sveta za 
turizem in gostinstvo v takratni občini 
Ptuj. Ob imenovanju sem, vedoč, da sem 
funkcijo nastopil v sredini mandata prej-
šnje vlade (da torej moj mandat lahko 
traja tudi samo dve leti), takoj predstavil 
vizijo nadaljnjega razvoja turizma v Slo-
veniji in nalog, ki jih nameravam izva-
jati v tem sicer relativno kratkem obdob-
ju. Prednostne cilje in naloge sem takrat 
zastavil v 1 O točkah in jih tudi predstavil 
javnosti na novinarski konferenci. 
Na zakonodajnem področju so na-
mreč sprejeti vsi zvedbeni akti Zakona 
o gostinski dejavnosti, za katere je pri-
stojno naše ministrstvo, s poudarkom na 
novi kategorizaciji nastanitvenih gostin-
skih obratov in marin. ee leta 95 smo ob-
javili odredbo o zaokroženih turističnih 
območjih za potrebe iger na srečo, ki da-
je občinam pravico do pridobitve dela 
koncesijskih dajatev iz naslova igralništ-
va za razvoj in promocijo turizma. Prav-
kar smo preko vlade poslali v dokončen 
sprejem v Državni zbor RS Zakon o po-
speševanju turizma, aktivno smo sodelo-
vali pri pripravi Zakona o lastninjenju 
igralnic, ravno v tem času pa vladi po-
sredujemo v sprejem Strategijo razvoja 
igralništva v Sloveniji. 
Na področju turistične promocije 
smo oblikovali jasen načrt trženja slo-
venskega turizma z novo celostno gra-
fično podobo. V začetku leta 1996 smo 
dokončno usposobili in zagnali delo 
Centra za promocijo turizma Slovenije, 
ki je kljub pomanjkanju sredstev znal 
zelo učinkovito in profesionalno izpelja-
ti operacionalizacijo Strategije trženja 
slovenskega turizma v praksi in v sode-
lovanju s turističnim gospodarstvom. 
Pred kratkim so bili izdani novi tiskani 
turistično-promocijski materiali Slove-
nije. Razvit je natančen in izredno kako-
vosten način predstavljanja Slovenije na 
turističnih borzah in sejmih v tujini. V 
dokončni realizaciji pa je tudi računal­
niško podprt turistično-informacijski 
sistem na interaktivnih medijih (inter-
net) in izdaja zgoščenk o turistični po-
nudbi Slovenije. 
Na področju izobraževanja in us-
posabljanja smo v letu 1995 finančno 
podprli ustanovitev Visoke šole za hote-
lirstvo in turizem; ves čas tudi sodeluje-
mo pri njenem vodenju preko sveta z~-
voda. Usposobili smo 60 podjetniških 
svetovalcev na področju turizma, izvaja-
li smo programe usposabljanja s področ­
ja podzakonskih aktov na področju gos-
tinstva, organizirali smo več programov 
usposabljanja na lokalni ravni za obliko-
vanje kakovostnih turističnih proizvo-
dov za srednji nivo vodenja v podjetjih 
in občinah. Izdali smo priročnik o vseh 
programih izobraževanja in dodatnega 
usposabljanja na področju turizma in 
gostinstva v Sloveniji. 
Sofinanciranje razvojnih in tržnih 
projektov na lokalni in nacionalni rav-
ni smo izvajali tako s sofinanciranjem 
posameznih projektov in izvajalcev kot 
tudi z lastnim strokovnim delom sode-
lavcev iz ministrstva, in sicer predvsem 
na naslednjih konkretnih projektih: 
• Priprava strokovnih podlag in med-
narodnih primerjav za oblikovanje 
novega sistema kategorizacije nasta-
nitvenih obratov in podeljevanje zna-
ka kakovosti (Osnova za Pravilnik o 
kategorizaciji nastanitvenih gostins-
kih obratov in marin) 
• Analiza tržnih potencialov in načrt tr-
ženja postojnskega območja 
• Načrt trženja in pospeševanja prodaje 
turistične ponudbe Logarske doline 
• Projekt strateškega načrta trženja tu-
ristične ponudbe in prireditev ptuj-
skega območja 
• Razvojno-tržni projekt turistične po-
nudbe obmejnega območja na meji z 
Italijo pod nazivom Poti miru (v ok-
viru projekta interreg, cross border) 
CILJI: 
• Priprava strokovnih podlag za 2. let-
nik Visoke šole za hotelirstvo in turi-
zem 
• Projekt za dvig kakovosti turistične 
ponudbe v Mežiški dolini 
• Projekt gospodarske izrabe sloven-
skih jezer (v sodelovanju z več mi-
nistrstvi) 
• Sofinanciranje idejne in projektne do-
kumentacije za pokritje letnega dela ko-
ngresnega centra Avditorij v Portorožu 
• Oblikovanje informacijske baze slo-
venske turistične ponudbe in aplika-
cija za drugo izdajo CD-roma in za 
internet 
• Sofinanciranje razvojno-tržnega pro-
jekta za turistično podobo Velenja in 
ustanovitev-informativnega centra 
Velenje 
• Priprava podlag za razvoj turistične 
ponudbe v občini Cerkno 
• Mednarodni (Avstrija, Slovenija, Ita-
lija, Slovaška) tržni projekt Venerina 
pot - organiziranje prireditev viteških 
iger v petih slovenskih mestih 
in drugi projekti. 
Na področju priprave razvojnih 
dokumentov in analiz smo izvedli na-
slednje aktivnosti: 
• Strategija gospodarske izrabe sloven-
skih stoječih voda (skupaj z MOP, 
MK, MZT in MEOR) - v pripravi 
NALOGE (AKTIVNOSTI) 
Koordinacija in medsebojna po1•ezm10st obstoječih 
organizacij na področju turizma in ministrstva 
1. Oblikovanje Sveta za turizem in Foruma za turizem pri Ministrstvu za gospodarske dejavnosti kot 
posvetovalnih teles 
Dokončanje gostinske zakonodaje in s tem jasnih 
pogoje1• za kakovostno opravljanje gostinskih storite1• 
2. Priprava in sprejem pravilnika o minimalnih tehničnih pogojih za opravljanje gostinske dejavnosti, 
pravilnika o kategorizaciji nastanitvenih gostinskih obratov, pravilnika o minimalni stopnji izobrazbe za 
opravljanje gostinske dejavnosti 
Vzposta11ite1• učinkovitejšega sistema promocijskih 
aktfrnostih slo~·enskega turizma 
3. Oblikovanje izvedbenega načrta za trženje slovenskega turizma, ki bo osnova za organiziranost in 
instrumente turistične promocije 
Oblikomti ill tržiti slo11enski turizem s sodobnejšim, bolj 
svežim in dinamični111 koncepto111 
Kadrovsko in institucionalno postaviti turistično 
promocijo 1w profesionalne temelje 
Vzpostm•iti učinkoi•ito organiziranost ter stabilen sistem 
financiranja razmja in promocije turizma z aktfrnim 
sodeloranjem jan1ega sekto1ja, gospodarstra in 
turističnih društe1• 
Spodbujanje raz1•oja twistične ponudbe na lokalni 
ral'lli, dvig ko111petitivnosti 
Normalizacija stanja 11 dejavnosti igralništva in 
opredelite11 igralništva kot dela integralne s/01•enske 
tmistične ponudbe ter us111e1ja11je učinkov igralništva v 
razroj in pro111ocijo turizma 
iltlednarodne aktivnosti Slovenije na področju twizma 
Drig kakovosti in kompetitivnosti storitev 11 s/orenskem 
turizmu 
4. Na osnovi strateških izhodišč oblikovati novo celostno grafično podobo slovenskega turivna in vseh 
instrumentov komuniciranja 
5. Postavitev organiziranosti Centra za promocijo turiwia in zagon dela CPTS 
6. Priprava za sprejem Zakona o pospeševanju turivna, oblikovanje proračuna za področje turivna z 
znatno višjimi sredstvi v skladu s 74. členom Zakona o igrah na srečo 
7. S sodelovanjem v komisijah obstoječih skladov doseči ugodnejše pogoje in višji delež za sofinanciranje 
turističnih investicij, sodelovanje in pomoč občinam pri snovanju razvojnih načrtov na področju razvoja 
turivna, spodbujanje lokalne turistične organiziranosti 
8. Objava odredbe o zaokroženih turističnih območjih za potrebe posebnih iger na srečo, priprava 
strategije razvoja igralništva v Sloveniji in sodelovanje pri oblikovanju igralniške zakonodaje 
9. Sodelovanje v WTO, ATC, ETC. Poudarek na sodelovanju s sosednjimi evropskimi državami, 
dokončna razrešitev vprašanja slovenskih počitniških domov v nekdanji družbeni lasti na Hrvaškem 
10. Organizacija in sofinanciranje izobraževalnih programov in programov dodatnega usposabljanja na 
področju specialističnih turističnih vianj. Priprava analize izobraževalnega sistema Žil možnosti na 
področju turizma v Sloveniji. 
TURIZEM 2 
• Strategija razvoja igralništva v Slove-
niji (skupaj z MF -Uradom za nadzor 
nad prirejanjem iger na srečo) - v do-
konča vanju 
• Analiza vlaganj slovenskih občin v 
turizem v letu 1996 
• Analiza investicij v slovenskem tu-
rizmu v letu 1996 
• Sodelovanje pri pripravi izvedbenega 
načrta trženja slovenske turistične 
ponudbe v letu 1997 (indeks 365), 
skupaj s CPTS 
Na področju organizacije strokov-
nih srečanj, sodelovanja s turističnim 
gospodarstvom in posvetov smo izva-
jali ali sodelovali v naslednjih aktivnos-
tih: 
• Sodelovanje pri delu Sveta za turi-
zem pri Vladi RS. Državni sekretar 
za turizem opravlja podpredsedniško 
funkcijo. 
• Organizacija in vodenje dela Foruma 
za turizem - posvetovalnega telesa 
Ministrstva za gospodarske dejav-
nosti. Trenutno ga vodi g. Marino 
Antolovič, direktor Hotelov Morje iz 
Portoroža, sestavljen pa je iz okoli 30 
predstavnikov najpomembnejših po-
djetij in organizacij na področju turiz-
ma v Sloveniji. Sestaja se dvomeseč­
no ali enomesečno, odvisno od pro-
blematike. 
• Sodelovanje pri strokovnih srečanjih 
in posvetih, ki jih organizirajo GZS, 
OZS in TZS, in pri delu njihovih vod-
stvenih teles. 
• V letu 1995 smo prvič organizirali 
slovenski turistični forum, v letu 
1996 pa drugega, kar je preraslo v že 
tradicionalno obliko letnega srečanja 
vseh turističnih dejavnikov iz Slo-
venije. Na obeh forumih je sodelo-
valo od 250 do 300 udeležencev, ki 
so razpravljali in sprejemali zaključ­
ke o razvojnih aktivnostih in prilož-
nostih slovenskega turizma. Forum 
se je uveljavil kot najvišja oblika 
strokovnega in družabnega srečanja 
vodstvenih turističnih delavcev iz ob-
čih, upravnih enot, gospodarstva in 
turističnih društev. 
Na področju mednarodnega sode-
lovanja in projektov smo bili aktivni v 
naslednjih organizacijah in področjih 
aktivnosti: 
• Članstvo v Svetovni turistični organi-
zaciji (WTO) 
• Udeležba na redni skupščini WTO v 
Kairu leta 1995 
• Članstvo v Alpski turistični komisiji 
(ATC) 
• Članstvo v Evropski turistični komi-
siji (ETC) 
• Redni stiki z predstavniki vlad na podro-
čju turizma iz sosednjih dežel (srečanje z 
ministrom za turizem Hrvaške g. Nikom 
Buličem, srečanja z namestnikom dežel-
nega glavarja avstrijske Koroške g. 
Karlom Heinzom Grasserjem, srečanja s 
podpredsednikom vlade Furlanije in 
Julijske krajine g. Deganom, srečanja z 
madžarskim ministrom, pristojnim za tu-
rizem, g. Szekelyjem) 
• Aktivno sodelovanje v delovni skup-
nosti Alpe-Jadran na področju turiz-
ma 
• Aktivno sodelovanje v srednjeevrop-
ski pobudi (CEi) na področju turiz-
ma 
• Vzpostavitev stikov s komisijo XXIII 
Evropske skupnosti, ki je pristojna za 
turizem, in s komisarjem g. Christo-
som Papoutsisom glede pogojev za 
vključevanje Slovenije v EU na po-
dročju turizma 
• Sodelovanje v medresorski delovni 
skupini vlade za harmonizacijo zako-
nodaje in pripravo in vstop Slovenije 
v EU 
• Sodelovanje predstavnikov ministrst-
va s področja turizma v mešanih ko-
misijah za razreševanje dvostranskih 
vprašanj z Avstrijo in Italijo 
• Udeležba državnega sekretarja za tu-
rizem na treh najpomembnejših sve-
tovnih turističnih borzah, kjer se op-
ravijo tudi mnogi mednarodni stiki 
(ITB Berlin, BIT Milano, WTM 
London) 
• Reševanje problematike slovenskih 
počitniških domov na Hrvaškem (v 
sodelovanju z Ministrstvom za zuna-
nje zadeve in GZS ter nekaterimi 
sindikalnimi organizacijami in TZS) 
Na področju materialnega spodbu-
janja naložb v turizmu smo v okviru 
naših zmožnosti izvedli naslednje aktiv-
nosti: 
Sodelovanje v medresorski komisiji 
Sklada RS za malo gospodarstvo 
Sodelovanje v komisiji MGD za odo-
bravanje državnih poroštev 
Sodelovanje v komisiji MGD za odo-
bravanje kreditov iz privatizacijskih 
kupnin 
Vključevanje v aktivnosti Sklada za 
regionalni razvoj ob obravnavi vlog s 
področja gostinstva in turizma 
Ministrstvo za gospodarske dejav-
nosti (MGD) je v okviru subvencio-
niranja prispevkov za socialno var-
nost neto izvoznikov v letu 1995 33 
podjetjem s področja hotelirstva do-
delilo skupno 89,5 mio SIT ter 13 
podjetjem hotelirstva in žičničarstva 
za prestrukturiranje in ohranjanje de-
lovnih mest skupno 54,5 mio SIT ne-
povratnih sredstev. Enemu hotelske-
mu podjetju je bilo izdano tudi po-
roštvo za kratkoročni kredit v višini 
50 mio SIT. 
• V letu 1996 je MGD iz naslova kup-
nin dvema podjetjema s področja žič­
ničarstva in enemu hotelskemu pod-
jetju dodelilo dolgoročna kreditna 
sredstva v skupni višini 116 mio SIT, 
Sklad RS za razvoj pa je enemu ho-
telskemu podjetju odobril posojilo v 
višini 90 mio SIT. 
• Sklad RS za razvoj malega gospo-
darstva je v letu 1995 subvencioniral 
obresti za najete kredite (pozitivno 
sta bili rešeni le dve vlogi s področja 
gostinstva in turizma), v letošnjem le-
tu pa je bilo na razpisu, ki ga je Sklad 
objavil skupaj z bankami, do sedaj 
pozitivno rešenih 11 vlog za dodeli-
tev kreditov enotam malega gospo-
darstva s področja gostinstva. Javni 
razpis Sklada za regionalni razvoj in 
ohranjanje poseljenosti slovenskega 
podeželja še ni zaključen (sklad je z 
delom pričel v letošnjem letu), ven-
Slovenija 
dar na podlagi dosedanjih rezultatov 
ocenjujemo, da bo preko tega sklada 
pridobilo kredite pod ugodnejšimi 
pogoji okoli 30 turističnih kmetij in 
20 podjetnikov s področja gostinstva, 
turizma in žičničarstva. 
Glede na uresničene naloge in stanje 
na področju turivna v Sloveniji oce-
njujem, da so cilji, ki si jih je potrebno 
zastaviti v 11aslednjem obdobju, nasled,ifi: 
• Dokončna uveljavitev ciljev, zapisa-
nih v Resoluciji o strateških ciljih na 
področju razvoja turizma v Sloveniji 
• Povečanje konkurenčnosti slovenske 
turistične ponudbe z dvigom kakovosti 
storitev in povečanjem notranje konku-
rence (vstop novih ponudnikov na trg) 
• Povečanje števila nočitev iz 5,8 mio 
na 9 mio na leto v razmerju 30 % do-
mačih nočitev, 70 % tujih nočitev v 
roku 5 let 
• Povečanje turističnega deviznega pri-
liva iz 1,1 rnrd USD na 2 mrd USD 
na leto v roku 5 let 
• Povečanje razpoznavnosti in izbolj-
šanje irnidža slovenske turistične po-
nudbe na ciljnih trgih v tujini 
• Zagotovitev jasnih sistemskih virov 
za finančno spodbujanje mate-
rialnega razvoja in promocijskih 
aktivnosti turistične ponudbe Slo-
venije. 
Državni sekretar ob zadnjem uspehu svojega ma11data, 11a RDA: (z leve) Janez Repanšek, Peter Vesenjak, vitez Jožef Ciraj, 
Franci Krii,a,n, Marti11a Plesnik, Rok V. Klančnik, Mladen Kučiš, Franci Riemer, Iztok Altbauer (Foto: Marjeta Jeraj) 
TURIZEM 3 
~· Sloveniji! Raziskava 
PODOBA SLOVENIJE 
pri mnenjskih voditeljih v Avstriji in Franciji 
Urad Vlade za informiranje (UVI) ter Urad za gospodarsko promocijo in tuje investicije (TIPO) sta se odločila, da s pomočjo raziskave 
ugotovita, kakšna je podoba Slovenije v očeh mnenjskih voditeljev v Avstriji in Franciji. V ta namen sta v Uradnem listu RS 19. oktobra 
1996 objavila javni razpis za izbor agencije, ki bo izvedla raziskavo podobe in ugleda Slovenije v tujini. 
Avtorji: Rudi Tavčar, MBA 
mag. Vesna Žabkar 
Meta Kalar 
V ORAL Marketingu je bila pri-
pravljena raziskava na razpisano temo, 
katere rezultate predstavljamo. V nada-
ljevanju bomo najprej prikazali upo-
rabljeno metodologijo za zbiranje in-
fmmacij, rezultate kvalitatativnega 
raziskovanja oz. globinskih intervjujev 
z mnenjskimi voditelji ter rezultate an-
ketiranja na večjem vzorcu mnenjskih 
voditeljev v Avstriji in Franciji. 
METODOLOGIJA 
V raziskavo so bili zajeti mnenjski 
voditelji - predstavniki naslednjih cilj-
nih skupin: 
1. uredniki in novinarji, 
2. pomembne politične osebnosti in 
člani parlamenta, 
3. akademiki in družboslovci, ki se 
ukvarjajo s področjem Srednje in 
Vzhodne Evrope, 
4. poslovneži in vodilni managerji iz-
voznih podjetij, ki se ukvarjajo s 
področjem Srednje in Vzhodne 
Evrope, 
5. glavne mednarodne banke in in-
vestitorji, ki se zanimajo za podro-
čje Srednje in Vzhodne Evrope, 
6. turistični uradi in agencije. 
Raziskava mnenjskih voditeljev je 
bila izvedena kot kombinacija kvalita-
tivnega in kvantitativnega raziskova-
nja. Kvalitativno raziskovanje v sploš-
nem omogoča zbiranje bolj pogloblje-
nih informacij o izbrani tematiki, ven-
dar so le-te zbrane pri manjšem številu 
sodelujočih. Prednost kvantitativnega 
raziskovanja je, da je v raziskavo mo-
goče vključiti večje število sodelujočih 
predstavnikov ciljnih skupin, zbrane 
podatke je mogoče kvantificirati, ven-
dar je obravnava izbrane tematike 
manj poglobljena. 
Kombinacija kvalitativnega in kvan-
titativnega pristopa združuje prednosti 
obeh pristopov, saj se s kvalitativno 
raziskavo na manjšem številu sodelu-
jočih zberejo poglobljene informacije, 
ki se jih s kvantitativno raziskavo v dru-
gi fazi še kvantificira. Prav zaradi tega 
daje kombiniran pristop najkvalitet-
nejše informacije in je tudi najbolj pri-
poročljiv . V nadaljevanju na kratko 
predstavljamo pristop in velikost vzorca 
pri obeh potencialnih metodologijah. 
A. KVALITATIVNA 
RAZISKAVA 
Kvalitativna raziskava izbranih jav-
nosti se je izvajala s pomočjo poglob-
ljenih individualnih intervjujev s pred-
stavniki opredeljenih ciljnih skupin v 
decembru 1996 in začetku januarja 
1997. futervjuji so trajali približno 60 
minut, izvajali pa so se s pomočjo te-
matskih sklopov, opredeljenih v opom-
niku za intervju je. 
V Avstriji je v raziskavi sodelovalo 
15 mnenjskih voditeljev, enakomerno 
razporejenih po opredeljenih šestih 
ciljnih skupinah: 
• uredniki in novinarji 2 
• glavne politične osebnosti 3 
• akademiki/raziskovalne institucije 2 
• gospodarstveniki1 3 
• mednarodne banke 2 
• turistični uradi/agencije2 3 
V Franciji je v intervjujih sodelova-
lo 16 mnenjskih voditeljev. Prvi inter-
vju so izvedli s predstavnikom sloven-
ske banke v Parizu, da bi si zagotovili 
nekaj začetnega zgodovinskega in eko-
nomskega znanja in razumevanja dan-
današnje Slovenije. S tem so obogatili 
znanje o Sloveniji, za katerega so me-
nili, da je presplošno. V ostalih inter-
vjujih so sodelovali naslednji profili: 
• politični predstavniki 2 
• novinarji 2 
• akademiki 3 
• predstavniki gospodarstva 3 
• predstavniki finančnih institucij 2 
• predstavniki turističnih agencij3 3 
Rezultat kvalitativne raziskave je 
pisno poročilo z analizo vseh intervju-
jev po posamezniji tematskih sklopih 
ter s primerjavo odgovorov posamez-
nih ciljnih skupin. 
B. KVANTITATIVNA 
RAZISKAVA 
K vantitativnl\ raziskava je bila izve-
dena s pomočjo telefonskih intervju-
jev, ki so trajali približno 15-20 minut, 
sodelujoči mnenjski voditelji pa so od-
govarjali na vprašanja pretežno zaprte-
ga tipa. V februarju in začetku marca 
1997 je bilo v vzorec v Avstriji in Fran-
ciji zajetih okrog 200 predstavnikov 
opredeljenih ciljnih skupin. 
Rezultat raziskave je pisno poročilo 
z analizo odgovorov na posamezna 
vprašanja ter ustreznimi grafičnimi 
in/ali tabelaričnimi prikazi rezultatov. 
Na ta način smo poglobljene infor-
macije, zbrane z individualnimi interv-
juji, s pomočjo telefonskih intervjujev 
kvantificirali. 
C. OKVIRNA TEMATSKA 
PODROČJA, KI JIH JE 
RAZISKAVA ZAJELA 
Raziskava je polaivala naslednja 
okvirna tematska področja: 
poznavanje Slovenije, 
s čim oz. s kom sodelujoči povezu-
jejo Slovenijo (na političnem, gos-
podarskem področju , nacionalni ka-
rakter, predsodki ... ), 
infmmacijsko okolje sodelujočega 
(doma in na delovnem mestu), 
trenutni kontakti med sodelujočim 
in Slovenijo, 
tematike oziroma področja, poveza-
na s Slovenijo, ki so za sodelujoče­
ga pomembna, 
mnenje o primernosti obstoječih na-
činov dobivanja informacij o Slove-
niji /sodelovanja s Slovenijo, 
na kakšen način bi sodelujoči želeli 
dobivati informacije o Sloveniji/so-
delovati s Slovenijo, 
kaj bi bilo potrebno storiti, da bi se 
vezi med Slovenijo ter državo sogo-
vornika okrepile. 
ORAL Marketing se je obrnil na po-
membnejša raziskovalna podjetja v 
Avstriji in Franciji.4 Po pregledu njiho-
vih ponudb ter na osnovi dosedanjih iz-
kušenj z njimi je bila sprejeta odloči­
tev, da se bosta v izbranih državah an-
gažirali naslednji podjetji: 
• v Avstriji dr. Fessel + GfK, 
• v Franciji pa Research futernational 
(RI). 
Obe podjetji pripadata uveljavljeni-
ma mednarodnima raziskovalnima 
mrežama, ki imata svoje podružnice v 
številnih državah sveta. Imata dolgo-
letne izkušnje na področju raziskav (tu-
di na področju raziskav za institucio-
nalne naročnike in "business to busi-
ness" raziskav), tako v svojih državah 
kot tudi pri izvajanju ter koordinaciji 
mednarodnih projektov, ki hkrati pote-
kajo v več državah. 
3. REZULTATI 
KVALITATIVNE 
RAZISKAVE 
Glavni cilj raziskave je bil odkriti, 
v kolikšni meri ciljne skupine pozna-
TURIZEM 4 
jo Slovenijo. Raziskava je med dru-
gim: 
• odkrivala splošno poznavanje Slo-
venije in njenih konkurenčnih pred-
nosti, 
• odkrivala splošna stališča do Slove-
nije ( odkrivala tudi morebitne pred-
sodke), 
• odkrivala in ovrednotila pretekle 
(sedanje) izkušnje s Slovenijo, 
• odkrivala razloge za (ne )sodelovan-
je s Slovenijo, 
• odkrivala in ovrednotila vire infor-
macij o Sloveniji, 
• odkrivala prihodnji interes za sode-
lovanje s Slovenijo, 
• odkrivala bodoče vire informacij o 
Sloveniji, ki bi najbolje zadovoljili 
potrebe ciljne skupine ter 
• odkrivala poznavanje približevanja 
Slovenije evropskim integracijam. 
Rezultate kvalitativnega raziskova- ~ 
nja predstavljamo posebej najprej za 
Avstrijo ter Francijo. 
3 .l. REZULTATI 
GLOBINSKIH 
INTERVJUJEV -
AVSTRIJA 
A. SLOVENUA IN SREDNJA IN 
VZHODNA EVROPA 
Kaj si predstavljate pod pojmom 
srednja in vzhodna Evropa (geografsko 
in politično)? Katera država vam je 
najbližja? Kakšne so vaše izkušnje 
/splošno mnenje o državi? Katera drža-
va se je najbolj približala standardom 
zahodne Evrope? 
Avstrijci pojmujejo s srednjo in 
vzhodno Evropo naslednje države: 
Češko, Slovaško, Madžarsko, Sloveni-
jo, Hrvaško, Poljsko, glede na geograf-
ski položaj še Avstrijo, avico, Bavars-
ko in Severno Italijo. Po mnenju ured-
nika dnevnega časopisa je asociacija z 
srednjo in vzhodno Evropo naslednja: 
"Gre za države na prehodu od totali-
tarnega režima k demokraciji, na pre-
hodu od planskega gospodarstva k trž-
nemu, za poskus postaviti civilno druž-
bo z delujočim pravnim sistemom." 
Madžarska predstavlja "Italijo 
vzhodne Evrope" s tesnimi povezava-
mi z Avstrijo. Gospodarstvenik pravi: 
"Zaradi obotavljanja je Madžarska iz-
gubila vodilni položaj na nekaterih 
področjih. " 
Češka predstavlja "Prusijo vzhodne 
Evrope" z visokimi stopnjami rasti. 
Slovaška je "njena majhna sestra", ki 
se bo morala naučiti krotiti svoj izražen 
nacionalni odnos, da bi res postala od-
prta. 
Slovenija oz. slovenski ekonomski 
razvoj je ocenjen pozitivno, gospo-
darstveniki pa menijo, da je bilo Slove-
niji relativno enostavno uresničiti pre-
hod, ker "država nikoli'ni imela plans-
kega gospodarstva, samo družbeno in 
kulturno ureditev". Im"enujejo jo "Švi-
ca nekdanje Jugoslavije" in je močno 
povezana z Avstrijo. Slovenci menijo 
o sebi, da so zahodni Evropejci in želi-
jo doseči način življenja Avstrijcev. 
Poljska, dežela "pravih trgovcev", 
ki pa so posebni po svoji miselnosti, je 
za poslovni svet zanimiva kot zelo ve-
lik potencialni trg. 
Slovenija ima osrednji položaj v 
srednji in vzhodni Evropi, gospodar·sko 
zelo uspešna, je država, ki najverjetne-
je izpolnjuje zahodne standar·de. Igra 
vlogo modela za ostale države srednje 
in vzhodne Evrope. 
B. SPLOŠNO O SLOVENIJI 
Kaj vam najprej pride na misel, ko 
pomislite na Slovenijo? Kaj menite, 
da o Sloveniji ve široka/strokovna 
javnost? 
Spontane reakcije na Slovenijo lah-
ko opredelimo v naslednjih štirih vidi-
kih: 
1. Politični dogodki v preteklih letih: 
intervjuvanci so omenjali drzno od-
ločnost, s katero so Slovenci potrdili 
svojo neodvisnost. 
2. Ekonomski razvoj: "Od držav (nek-
danje) jugoslovanske federacije je 
Slovenija daleč najbolj razvita, naj-
bolje opremljena in na nivoju, kar 
zadeva turizem," pravi predstavnik 
turistične agencije. Avstrija priča­
kuje, da bo slovenska priključitev 
Evropski uniji vodila k še tesnejšim 
povezavam, zato budno spremljajo 
vse aktivnosti, ki zadevajo priključi­
tev Evropski uniji. 
3. Lepota in razgibanost pokrajine: an-
ketiranci govorijo o podobnosti Av-
striji in občutku domačnosti. Zar·adi 
GRAL 11 I // /.. / f / \ (, 
Dunajska c. 29, 1000 Ljublja1111 
SLOVENJ_ ] A 
Rudi Tavčar, MBA 
direktor 
tele/011: (061) 17 20 800 11.c. 
fax: {061) 17 20 834 
e-mai/: tnfo@gral.st 
URL: bttp://www.gral.st 
~ smeri najboljše rešitve ... 
Raziskava 
povezav proti jugozahodni Evropi 
in dostopa do morja je posebej zani-
miva za politike in gospodarstveni-
ke. 
4. Miselnost prebivalstva: urednik 
dnevnika pravi o Slovencih, da so 
"delavni ljudje, da aktivno sodeluje-
jo s svojimi sosedi in govorijo tri do 
štiii jezike". Želijo biti priznani kot 
zahodnoevropska država in obdržati 
svojo neodvisnost. Anketirani poz-
najo številne slovenske blagovne 
znamke, kot so Gorenje, Elan, Ra-
denska in Union pivo, kot tudi iz-
delke - vino, kozmetiko, zdravila in 
alkoholne pijače. 
Raven poznavanja Slovenije je v 
veliki meri odvisna od geografske bli-
žine Sloveniji (največje na avstrijskem 
Koroškem in atajerskem). Politik z av-
strijske Štajerske meni, da je "ne glede 
na to, da smo sosedi, za večino A vstrij-
cev Slovenija dlje kot Bmselj." Slove-
nijo obiščejo samo za napolnitev rezer-
voaijev z gorivom ter za to, da se dobro 
najedo. 
Kje vidite primerjalne prednosti 
Slovenije? 
Odgovori so vključevali naslednje: 
l. geografski položaj za gospodai·stvo, 
2. lepota pokrajine za turizem, 
3. sposobnost in pridnost ljudi ter za-
nesljivost poslovnih paitnerjev za 
evropsko sodelovanje. 
Kakšne so vaše osebne izkušnje/stiki 
s Slovenijo/Slovenci? 
Razen treh gospodai·stvenikov se 
vsi intervjuvanci profesionalno zani-
majo za Slovenijo. Njihove osebne iz-
kušnje so večinoma pozitivne, vredno-
tijo dobro sodelovanje in prijazno ob-
našanje ljudi. Nekateri izražajo kritiko 
na račun Slovencev, ki dajejo obljube, 
ki jih niso sposobni izvršiti. V prihod-
nosti se bo njihov interes za Slovenijo 
povečal: za politike je zanimiva pred-
vsem stabilizacija regije, za poslovne-
ž~ pa nova podjetja ali razšiiitev obsto-
ječih: V sem je skupna želja po stabilni 
J1adi in nadaljevanju ekonomskega vz-
pona Slovenije. 
C. VIRI INFORMACU O 
SLOVENUI 
Iz katerih vfrov dobivate informaci-
je o Sloveniji? Kakšne so vaše izkušnje 
in mnenja o vaših stikih s slovenskim 
veleposlaništvom, generalnim konzu-
latom, podjetji, posamezniki? 
Glavni vili informacij so osebni 
kontakti, bodisi s prijatelji ali poslovni-
mi paitnerji, šele potem časopisi (Die 
Presse, Delo). Zanesljive in preverjene 
so informacije Austrian Foreign Trade 
Agency v Sloveniji. Managerji bank in 
managerji večjih avstrijskih podjetij 
ocenjujejo kot vredne zaupanja tržne 
analize in ekonomska poročila za 
skupna vlaganja, manj pa splošne gos-
podai·ske študije ali statistike. Za poli-
tike so zlasti zanimivi govori sloven-
skih politikov in članov parlamenta. 
Stiki s slovensko ambasado in general-
nim konzulatom v Avstriji so minimal-
ni. V si intervjuvani so izrazili velik in-
teres za informacije o političnem oz-
račju v državi, ekonomski rasti in kora-
kih za pridmžitev Evropski uniji. Gos-
podai·stveniki s podmžnicami ali skup-
nimi vlaganji v Sloveniji si želijo več 
informacij o poslovnem razvoju. 
Kakšna je vaša obveščenost o Slove-
niji, če jo primerjate z drugimi drža-
vami srednje in v:dwdne Evrope (vrs-
ta vira, pomembnost, kakovost, vero-
dostojnost, zanesljivost)? 
Slovenija je država, o kateri interv-
juvani največ vedo, je najbolj poznana, 
sledi Češka. Sicer ni večjih razlik v 
kvaliteti in obsegu informacij o dmgih 
državah srednje in vzhodne Evrope. 
Majhnost države je njena prednost za-
radi večje odzivnosti. 
Večina intervjuvanih dobiva infor-
macije o Sloveniji prek osebnih kon-
taktov in pogostih obiskov. 
Katere vrste informacij o Sloveniji so 
za vas najbolj zanimive, koristne? 
V prihodnje sta možna dva vfra in-
formacij: slovenska ambasada v Av-
striji ter osebni kontakti. Politiki vidijo 
koristen vfr informacij v internetu. V 
prihodnje bosta manj pomembna vfra 
Gospodarska zbornica in Avstrijski 
urad za zunanjo trgovino v Sloveniji. 
D. POLITIČNI DOSEŽKI 
Primerjalno ocenite politične dosežke 
Slovenije glede na druge države 
srednje in v:dwdne Evrope (notranja 
politična stabilnost države, 
spoštovanje človekovih pravic, 
demokratičnost, delovanje pravne 
države). Katera je najbolj uspešna? 
Katere so po vašem mnenju 
prednosti, slabosti, priložnosti in 
nevarnosti Slovenije na političnem 
področju? 
Slovenija je po mnenju intervjuvan- . 
cev dokaj stabilna demokracija, kjer je 
1 
zagotovljeno tudi spoštovanje človeko­
vih pravic ter učinkovito izvajanje pra-
va. Država se je hitro ločila od Jugosla-
vije, brez velikega prelivanja krvi, tako 
da se je proces demokratizacije lahko 
začel zelo zgodaj. 
"Tranzicijske izgube v Sloveniji so 
relativno majhne, ~er ni bila strogo ko-
munistična in zato izolfrana država, za-
to je potrebno manj zrušiti in ponovno 
zgraditi. V Sloveniji ni zatiranja ter no-
benih volilnih poneverb, celo skrivna 
policija je komaj opazna," pravi stro-
kovnjak za vzhodne zadeve. 
Intervjuvanci pravijo, da so Sloven-
ci delovni, sposobni ljudje, ki se trudijo 
za razvoj lastne identitete. Kot možne 
nevarnosti za Slovenijo vidijo v: 
• majhnosti države, 
• starih bremenih iz 2. svetovne 
vojne, 
• italijanski manjšini, 
• geografski bližini Srbije in Hrvaške, 
• vmešavanju politike v gospodarst-
vo, 
• potrebni transformaciji podjetij v 
delniška podjetja, 
• nai·aščajoči stopnji nezaposlenosti, 
• premajhni poznanosti države. 
Kako bi primerjali aktivnosti in 
možnosti Slovenije v primerjavi z 
drugimi srednje- in 
vzhodnoevropskimi državami? 
Poleg Poljske, Češke in Madžarske je 
Slovenija pripravljena za sprejem v Ev-
ropsko unijo. Gospodarstvenik pravi: 
"Slovenija pripada državain, ki imajo naj-
boljše možnosti, da postanejo članice Ev-
ropske unije in NATO, ker v Sloveniji 
praktično ni nobenih nacionalnih trenj, dr-
žava pa je nacionalno homogena in upo-
števa politična pravila. V zahodnem svetu 
gledajo na Slovenijo kot na reprezentativ-
ni model in uspešno državo na prehodu." 
Vodja oddelka avstrijske banke pravi, da 
je glede na to, da "Evropska unija pred-
stavlja pomemben ekonomski dejavnik za 
Slovenijo, pristop za bodoče članstvo v 
Evropski uniji pravilen in realističen." 
Priključitev Evropski uniji bi bila primer 
za ostale države in bi lahko pospešila 
njihova prizadevanja. 
E. GOSPODARSKI DOSEŽKI 
Katera med državami srednje in 
vzhodne Evrope je na gospodarskem 
področju najbolj uspešna? 
Po mnenju intervjuvanih je glede na 
splošno gospodarsko rast vodilna Polj-
ska, glede na tuja vlaganja Madžai·ska, 
glede stabilnosti, inflacije, proračuna 
in trga delovne sile pa Češka in Slove-
nija. 
Kako zanimiva se vam zdi Slovenija 
za tuje naložbe? Katere so prednosti 
Slovenije pred drugimi srednje- in 
vzhodnoevropskimi državami v očeh 
tujega investitorja? Kako bi ocenili 
tehnološko in splošno razvitost 
Slovenije? Kakšen se vam zdi 
življenjski standard v Sloveniji glede 
na druge države srednje in vzhodne 
Evrope? 
"Slovenija morda nima najvišje 
stopnje rasti med državami vzhodne 
Evrope, ima tudi nekaj problemov, kar 
se tiče trga delovne sile, pa tudi relativ-
no visoko stopnjo nezaposlenosti, ven-
dar pa vodi zaradi zelo trdne proračun­
ske politike in ker nima nobenih res-
nejših problemov glede zunanjetrgo-
vinske bilance." Tako privatizacija kot 
ideologija odprtega tržnega gospodar-
stva sta precej razviti. 
Tehnološko je država v veliki meri 
razvita, na razpolago ima visoko kvali-
ficfrane kadre in mrežo komunikacijs-
kih povezav, ki deluje (v prihodnosti 
tudi GSM). Velja za državo z najviš-
jim dmžbenim nivojem življenja ter sa-
mo rahlimi dmžbenimi razlikami. "Če 
je kupna moč Avstrijcev 100, potem je 
Slovencev 60 in Čehov 40," pravi gos-
podarstvenik. 
Privlačnost za tuje investitorje je 
dvojna: 
1. kvalificfrana delovna sila pri nižjih 
obratovalnih stroških kot na zaho-
du, 
2. ugoden geografski položaj ("tranzit-
na država, zanimiva v več pogledih, 
kot povezava za Madžarsko, južno 
na Balkan ter skozi Avstrijo v Evro-
po", pravi štajerski politik). 
Slabosti za tuje investitorje so zlasti 
naslednje: majhnost, pravni pogoji so 
delno neizpolnjeni, velik delež birokra-
cije ter emocionalna rezervfranost pred 
tujci. Za managerja avstr·ijske turistične 
agencije je situacija v državah vzhodne 
Evrope kritična, zlasti glede odnosa do 
dela. 
Kombinacija relativno stabilne vla-
de, kvalificfrane delovne sile in eko-
nomske tradicije izpostavlja Slovenijo 
pred ostalimi bivšfrni komunističnimi 
državami. 
Majhnost Slovenije po eni strani po-
meni možnosti hitrega odziva na pov-
praševanje, vendaf pa se investfranje 
po dmgi strani usmerja v mini tr·g. 
( se nadaljuje) 
F. TURIZEM 
Ali lahko naštejete katero od turističnih znamenitosti 
Slovenije, za katere ste slišali ali jih obiskali? Kam bi se 
ponovno vrnili, če bi imeli možnost? Kaj je po vašem mnenju 
idealen način za preživljanje letnega/zimskega dopusta? 
Turistične viamenitosti, ki jih intervjuvani poznajo vsaj po 
imenu: stari del Ljubljane, Maribor, obala s Portorožem, 
Piranom, smučišča v Kranjski Gori, Kras, Julijske Alpe, 
narodni parki, zdravilišča, luka,jezera, gozdovi ter edinstveno 
vinogradništvo. 
Slovenci so pridni in napredni ljudje, ki so nase usmerili 
mednarodno pozornpst s hitro osamosvojitvijo od Jugoslavije. 
Slovenija ima relatwno delujoče gospodarstvo, tako da je 
1,godnja vključitev v Evropsko unijo videti zelo verjehia. Ta 
vključitev bi služila kot primer za vse ostale driave v prehodu. 
Skupna meja z Avstrijo prispeva k temu, da je Slovenija 
zanimiva za avstrijska podjetja ter politike. Profesionalne 
izkušnje s Slovenijo so do _sedaj večinoma pozitivne, 
Slovenci so pokazali veliko pripad11ost in pripravljenost za 
delo. 
Pokrajina je zelo podobna avstrijski, pri čemer je raven cen 
nižja, dosega pa driava visok gastronomski in storitveni nivo. 
Prednost pred Avstrijo je boljše podnebje, ugodno pa je 
dejstvo, da je relativno blizu. 
Ima dobro ohranjeno naravo, ki pa nudi tudi vse udobje 
modernega življenja. Driava potrebuje več oglaševanja: 
"V turivnu so npr. Madi.ari dosegli veliko več. Budimpešta in 
Praga imata dmgo obravnavo v zavesti tuje javnosti kot 
Ljubljana. Glede na to bo potrebno veliko oglaševanja in 
odnosov z javnostmi," pravi štajerski politik. 
G.POVZETEK 
Slovenija je za avstrijske mnenjske voditelje vodilna med 
driavami bivše Jugoslavije in velja za eno najbolj razvitih 
driav srednje in vzhodne Evrope. Največja prednost je dobro 
ohranjena narava, pridnost populacije pa tudi geografska 
bližina zahodu. 
Opombe: 
1 Vodilni management!lastniki, velika in srednje velika podjelja. 
2 Vodilni managementllastniki. 
3 Med politiki je bil predstavnik francoskega ministrstva za turizem. 
Kot glavni vir infom,acij navajajo osebne pogovore, ti naj bi 
bili tudi najbolj avtentični in zanesljivi. 
Opazna pomanjkljivost Slove11ije je po11ianjkanje oglaševanja. 
Slovenci ne uspevamo dovolj pritegniti mednarodne pozornos-
ti nase. 
Ljudje, ki se profesio,ialno zanimajo za Slovenijo, budno 
spremljajo ,,jen nadaljnji razvoj, ker ima driava kot avstrijski 
sosed velik gospodarski in h1ristični pomen. 
H. PRIPOROČILA 
Glede na m11enjske voditelje, ki so sodelovali v kvalitativni fazi 
raziskave, bi Slovenija morala preudariti naslednja tri 
področja za izboljša,,je svoje podobe: 
l. povečati prisohzost v medijih in izboljšati oglaševanje, 
2. olajšati pravni poloi.aj tujim investitorjem (da bi ne bili več 
odvisni od slovenskega partnerja), 
3. 1,godnja vključitev v Evropsko unijo. 
Eden od novina,jev je bil svobodni novinar, specializiran za vzhodno Evropo, drugi pa novinar za gospodarske teme v le Mondu in specializiran za vzhodno 
in srednjo Evropo. 
Med akademiki je bil predavatelj o zunanji trgovini in investicijah v vzhodni in srednji Evropi, drugi je bil vodja projektov pri la Documentation Francaise, 
ki vodi projekt Gospodarska tranzicija v vzhodni Evropi, tretji pa univerzitetni profesor, zadolžen za doktorski program v mednarodni trgovini. 
Med predstavniki gospodarstva je bil predsednik izvoznika medicinske opreme v države nekdanje Sovjetske zveze, manager izvoznega oddelka naftne družbe, 
ki je zadolžen za izvoz v vzhodno Evropo, ter kot tretji manager, zadolžen za investicije, vodenje in finančno spremljanje gradbenih projektov v vzhodni Evropi 
in na Bližnjem vzhodu za eno največjih gradbenih podjetij v Franciji. 
Med predstavniki financ'nih institucij sta bila področni manager institucije za financ'no in bančno zavarovanje izvoznih poslov v srednjo in vzhodno Evropo 
ter direktorfinanc'ne institucije, ki zagotavlja financiranje izvoza v vzhodno in srednjo Evropo. 
Med turističnimi agencijami je ena specializirana za Poljsko in »eško, drugo predstavlja manager za vzhodno Evropo pri enem od najvec'jihfrancoskih tour 
operato1jev, ki je veliko posloval z nekdanjo Jugoslavijo, tretjo pa vodja potovalne agencije, ki je specializirana za Hrvaško. 
V Avstriji so bila kontaktirana nasled1ija podjetja: GfK, !MAS in !FES, v Franciji pa: Research Intemational, GfK Sofema, CSA in IPSOS. 
V prihodnji številki Turiv11a bomo podrobneje predstavili rezultate raziskave na področju turivna in posebej v Avstriji in Franciji. 
TURIZEM s 
Novi mediji 
1,1 
Uporaba Internet~ v turističnih podjetjeih 
Raziskava trga 
Matjaž Bernik• Tadej Kajtna 
V sako podjetje, ki želi uspešno nasto-
pati na domačem in tujem trgu, mora 
imeti jasno opredeljene cilje poslovanja 
in temu primemo zasnovane strategije. 
Ena izmed pomembnih poslovnih poli-
tik, ki bistveno vpliva na poslovanje pod-
jetja, je politika trženja. Za njeno uspeš-
no izvejanje je treba sproti izdelovati 
analize prodaje po določenih kriterijih. 
Pomen teh analiz je v tem, da omogoča­
jo pregled nad doseženimi rezultati, 
hkrati pa so osnova za načrtovanje pro-
daje in oblikovanja politike trženja. 
Osnovni cilj vsakega podjetja je pred-
vsem prodaja izdelkov, blaga in storitev, 
tako na domačem tržišču kot v tujini. 
Sam razvoj poslovnih odnosov pa je po-
vzročil, da je ponudba postala raznovrst-
nejša in množičnejša, kar pomeni pove-
čanje medsebojne konkurence. 
Tako za vsako podjetje postaja vedno 
pomembnejša raziskava trga. Namen te 
dejavnosti je predvsem spoznati tržišče 
oziroma potrošnike, s katerimi želi po-
slovati. Zato Je pomembno vedeti, kaj 
potrošnik od izdelka pričakuje. če se želi 
proizvajalec kar najbolj približati kup-
cem, mora čim bolj podrobno spoznati 
njihove različne potrebe, najboljši način 
zadovoljevanja teh potreb in komunika-
cijske kanale, preko katerih učinkovito 
ANALIZA REZULTATOV • ANALIZA ODZIVNOSTI 
Graf 1: Odzivnost ankete po porrti 
40,00%~--- --------
35,00%-+------------
30,00%+---------
25,00% +---------
20,00% 
15,00% 
10,00% 
5,00% 
0,00% 
;-;,;:T!i~IU-.., t-~.,,.I 
DEJAVNOST 
agencije 
hoteli 
igralnice 
uradi in zveze 
zdravilišča 
SKUPAJ 
.. - --'' 1•1u.1u1 
PREJETIH 
24 
32 
3 
21 
7 
87 
ODPOSLANIH 
102 
146 
10 
54 
20 
332 
ANALIZA REZULTATOV VPRAŠANJ 
ODZIVNOST v % 
23,53% 
21,92% 
30,00% 
38,89% 
35,00% 
26,20% 
Gra 2: U oraba Interneta v velikih slovenskih turističnih od'e 'ih 
56.00%~------------- -------------1 
54.00%----t----------------, 
52.00%-+------------, 
50.00%----t-----------------i 
48,00%-+---------------i 
46.00% 
44.00% 
42.00% 
40.00% 
Graf 3: Pregled vsebine domačih strani velikih turističnih podjetij 
90,00%~---------------------~, 
80,00% 
70,00% 
60,00% 
50,00% 
40,00% 
30,00% 
20,00% 
10,00% 
0,00% 
Graf 4: Splošni vzroki za uporabo Interneta 
•11·1···, 
:III ', 
70.00% 
60.00% 
50.00% 
40.00% 
30.00% 
20.00% 
10.00% 
0.00% 
---1 -II" II II II • •;, za komuniciran·e 
sporoči vsebino ponudbe. Vendar pa se 
ta dejavnost danes sooča z določenimi 
problemi. Vedno več je specializiranih 
informacij in virov zanje. 
Eden od takih virov, ki dosegajo v da-
našnjem času ogromen razvoj, je tudi In-
ternet. Podjetja bodo v prihodnosti mora-
la posvetiti tudi temu informacijskemu 
viru ogromno pozornost za svoje uspeš-
no poslovanje. 
Turistične agencije, hoteli, zdraviliš-
ča ... tako morajo pri svojem poslovanju 
in promociji svoje ponudbe uporabljati 
tudi Internet. Raziskava o uporabi Inter-
neta v slovenskih turističnih podjetjih je 
nastala letos pomladi v sodelovanju s 
Razlaga graf 1: pravilno izpolnjenih vprašalni-
kov je bilo 87, kar predstavlja 26,2%. Največja 
odzivnost je bila v dejavnosti, ki sva jo imeno-
vala turistični uradi in zveze in sicer 38,89%, 
najmanjša pa v dejavnosti hoteli in sicer 
21,92%. Največjo odzivnoJt s strani turističnih 
uradov in zvez lahko razložimo s tem, da sva 
raziskavo opravila v imenu Centra za promocijo 
turizma, ki ima med državnimi turističnimi uradi 
in zvezami večjo veljavo kot drugod. 
Razlaga graf 2: med slovenskimi turističnimi 
podjetji jih 46% ne uporablja Internet, 54% jih 
ima dostop do lntemeta in 47% podjetij ima na 
l11temetu tudi svojo domačo stran. Kot je razvid-
no iz grafa, ima že skoraj polovica turistič11ih 
podjetij v Sloveniji svojo domačo stran na 
l11ternetu, malo več kot polovica podjetij pa ima 
dostop do lntemeta. 
Razlaga graf 3: iz skupnih podatkov vidimo, da 
imajo turistič11a podjetja 11a svojih domačih 
straneh večinoma svojo po11udbo (88%), slike 
(85%) ter opis podjelja (82%). Veliko jih ima 
tudi možnost posredovanja dodatnih informacij 
preko E-maila (66%) ter ce11ike (59%), nekateri 
pa imajo tudi že možnost rezerviranja preko 
lntemeta (39%). 
Razlaga graf 4: kot opazimo iz grafa največ tu-
rističnih podjetij uporablja Internet za iskarye 
raznovrstnih informacij (83%), ker jim omogoča 
poce11i dostop do velikega števila uporabnikov 
(70%) in za komuniciranje (11%). Mogoče 
Internet uporablja za komuniciranje 11ekaj več 
anketira11cev, saj je bila zadnja možnost opisna. 
Razlaga graf 5: kot je razvidno iz grafa, 11ajveč 
turistič11ih podjetij pričakuje od svojih predstavi-
tev 11a l11ternetu večjo promocijo svojega pod-
jetja (83%), večjo prodajo storitev (64%) in laž-
je poslovarye in dostop do podatkov (68%). 
Razlaga graf 6: največji problem pri uporabi ln-
temeta predstavlja visoka ce11a, saj kar 48% tis-
tih, ki še ne uporabljajo lntemeta me11i, da je ce-
na uporabe previsoka. 38% jih me11i, da je Inter-
net v Sloveniji še premalo razvit, I 8% pa jih ne 
ve, kako bi lahko lntemet koristno uporabili. Le 
3% anketiranih, ki še 11e uporabljajo l11terneta, 
meni da od tega ne bi imeli nobene koristi. 
Razlaga graf 7: na vprašanje "Ali veste kakšne 
možnosti vam nudi Internet?" je 78,85% velikih 
slove11skih turistič11ih podjetij odgovorilo z da, 
medtem ko 21,15% anketiranih turističnih 
podjetij ne ve, kakšne možnosti uporabe jim daje 
Internet. Iz tega lahko sklepamo, da kar veliko 
turističnih podjetij pozna Internet, pozna 
njegove prednosti in praktično uporabo. 
Razlaga graf 8: prvo vprašarye, ki sva ga 
a11ketirancem glede projekta "Dobrodošli v 
Sloveniji" zastavila, je bilo, če so že slišali za ta 
projekt. če pogledamo vsa anketirana turistična 
podjelja skupaj lahko opazimo, da je za projekt 
"Dobrodošli v Sloveniji" slišalo kar štiri petine 
anketiranih ali natančneje 80,72%. 
TURIZEM 6 
Centrom za promocijo in Creativom 
d.o.o. sva se odločila narediti tržno. 
NAMEN RAZISKAVE 
Slovenijo na leto obišče veliko turis-
tov. Poleg tega tudi slovenski turisti išče­
jo razne možnosti letovanja v tujini in 
doma. Pri tem iščejo informacije o ce-
nah, plačilnih pogojih, hotelih, naravnih 
lepotah itd. Turistična podjetja so ponud-
niki teh informacij. Pri tej raziskavi je bi-
lo prvotnega namena ugotoviti, koliko 
turističnih podjetij, hotelov, agencij zdra-
vilišč in igralnic pri svojem poslovanju in 
predvsem promociji uporablja Internet. 
Poleg tega je bilo zanimivo izvedeti, ka-
teri so tisti vzroki, ki so pritegnili podjet-
ja v uporabo tega novega vira in kateri so 
vzroki, ki odvračajo podjetja od uporabe 
Interneta. 
Anketo sva izvedla v mesecu aprila 
1997. Pošta je bila odposlana 22. aprila 
1997, odgovore pa sva zbirala do 5. maja 
1997, oziroma še nekaj dni kasneje. Glede 
metode raziskave sva se odločila za anke-
tiranje po pošti, kajti ta metoda je najbolj-
ša za ugotavljanje stališč in motivov širše 
populacije. Anketiranje je bilo strukturno, 
ker so vsi odgovarjali na ista vprašanja, ki 
so bila vnaprej pripravljena v določenem 
zaporedju. Pri postavlj~ju vprašanj sva 
uporabila predvsem direktni pristop. 
Graf 5: Kaj velika turistična podjeifa pričakujejo od uporabe Interneta? 
90,00%~-- ---------- -------------; 
80.00%-+--- --- ---
70,00% 
60.00% 
50.00% 
40.00% 
30.00% 
20.00% 
10.00% 
0.00% 
Graf 6: Vzroki, ki v splorr,zem odvra~ajo podjeifa od uporabe Interneta 
50.()0%~------------------------,1 
45.00% 
40,00% 
35,00% 
30,00% 
25,00% 
20,00% 
15,00% 
10,00% 
5,00% 
0,00% 
• • 
~ • • ~ • ~ • ~ • ~ • •• 
Graf 7: Poznava11je Interneta 
Graf 8: Pov1ava11je projekta Dobrodošli v Sloveniji s strani h1ristič11ih orga11izacij 
Graf 9: Powava,ife projekta Dobrodošli v Sloveniji s strani h1ristič11ih organizacij 
Razlaga graf 9: naslednje vprarranje s področja projekta "Dobrodošli v Sloveniji" pa je 
bilo malo bolj natančno. Pri tem vprašanju sva skušala ugotoviti, koliko anketiranih zares 
ve, kaj pomeni ta projekt. Pri vprašanju sva zahtevala pisne odgovore, iz katerih sva 
potem razbrala, kdo projekt pozna, kdo ga delno pozna in kdo ga ne pozna. Rezultati tega 
vprašanja niso bili več tako dobri, kot pri prvem vprašanju iz tega področja. U go/ovila 
sva, da je projekt na splošno bolj slabo poznan. Med vsemi anketiranimi bi lahko rekli, da 
le 14,45% podjetij in organizacij pozna projekt, to pomeni, da o projektu ve, kaj vsebuje, 
kaj nudi ... Projekt delno pozna 26,51 % vseh anketirancev, medtem pa je 59,04% takih, ki 
o projektu sploh nič ne vedo. 
Novi mediji 
1,1 
Metoda anketiranja, ki sva jo uporabi-
la, je bilo anketiranje po pošti. Uporabila 
sva jo zaradi tega, ker s to metodo lahko 
zajamemo široke sloje ljudi, ki so sicer 
težko dosegljivi in tudi prostorsko odda-
ljeni. Pri tem sva upoštevala tudi nizke 
stroške pri anketiranju po pošti. Seveda 
pa sva ves čas imela pred očmi osnovno 
pomankljivost anketiranja po pošti, in si-
cer odzivnost. Z namenom povečati od-
zivnost sva dodala anketi tudi spremno 
pismo z glavo Centra za promocijo tu1iz-
ma in podpisom direktorja. V spremnem 
pismu je tudi razvidno, kdo dela to razis-
kavo, kakšen je njen namen in za kaj se 
bodo dobljeni podatki uporabili. Poleg 
tega je bila anketa sestavljena tako, da 
sva pri vsakem vprašanju predvidila mo-
žne odgovore, kar je olajšalo odgovarjati 
na le to. 
NAČRT VZORČENJA 
V vzorec sva zajela 87 turističnih po-
djetij, agencij, zdravilišč, hotelov in ig-
ralnic. Pri tem sva si pomagala z bazo 
podatkov Centra za promocijo turizma. 
Pri tem morava poudariti, da ta vzorec ni 
reprezentativen za celotno populacijo, saj 
so v bazi Centra za promocijo turizma 
zbrani naslovi večjih turističnih organi-
zacij. 
Pri tem vzorcu sva vse turistične orga-
nizacije razdelila po dejavnosti in sicer: 
• hoteli 
• zdravilišča 
• igralnice 
• turistične agencije 
• državne turistične urade in zveze 
INSTRUMENT 
ANKETIRANJA 
Pri tej tržni raziskavi sva se odločila 
za metodo spraševanja. Pri tej metodi pa 
je potreben vprašalnik, kot instrument 
anketiranja. 
Sestava vprašalnika je potekala v več 
fazah. Najprej sva sestavila okvirna vpra-
šanja, ki so se nama zdela pomembna, in 
shemo vprašalnika. To zasnovo smo v 
Centru za promocijo tmizma skupaj pre-
gledali. Pri tem nam je z nasveti pomagal 
mag. Edvard Plut iz Creativa d.o.o. Nato 
sva anketi dodala še vprašanja, katerih 
odgovori so zanimali Center za promoci-
jo turizma. To zadnjo verzijo ankete sva 
potem testirala na vzorcu 20 ljudi z ose-
bnim anketiranjem. Osebno sva prisost-
vovala izpolnjevanju testnih listov, tako 
da sva lahko dajala pojasnila in si sproti 
beležila nejasnosti v zvezi z anketo. Po 
tem testiranju je bilo potrebno opraviti še 
nekaj popravkov, nakar je nastala končna 
oblika ankete. 
SPLOŠNA UGOTOVITEV 
Na podlagi te analize sklepava, da je 
Internet v slovenskih turističnih podjetjih 
že našel svoj prostor pod soncem. Svojo 
domačo stran na Internetu ima že 47% v 
raziskavo zajetih turističnih podjetij, do-
stop do Interneta pa ima 54% v raziskavo 
zajetih turističnih podjetij. 
Na svojih domačih straneh imajo 
predvsem svoje ponudbe, slike opis pod-
jetja, cenike, omogočajo pa tudi možnost 
dodatnih informacij preko E-maila in 
možnost rezerviranja. 
Slovenska turistična podjetja uporab-
ljajo Internet predvsem za iskanje razno-
vrstnih informacij ter zato, ker jim omo-
goča poceni dostop do velikega števila 
uporabnikov. Nekatera podjetja (ki pa so 
na žalost v manjšini) pa ga uporabljajo 
tudi za komuniciranje. 
Od uporabe Interneta pričakuje veči­
na slovenskih turističnih podjetij večjo 
promocijo svojega podjetja. V malo 
manjšem številu pa pričakujejo lažje po-
slovanje podjetja in dostop do podatkov 
ter večjo prodajo svojih storitev. 
Podjetja, ki še ne uporabljajo Interne-
ta pri svojem poslovanju, navajajo kot 
bistvena razloga za to, prevelike stroške 
uporabe in premajhno razvitost Interneta 
v Sloveniji. Skoraj petina takšnih pod-
jetij, pa Interneta ne zna uporabljati. To 
pa se sklada tudi z rezultatom iz raziska-
ve, ki pravi, da v 79% slovenskih turistič­
nih podjetij vedo, kakšne možnosti jim 
nudi Internet. 
PROJEKT "DOBRODOŠLI 
VSLOVENUI" 
V projektu sodelujejo Center za pro-
mocijo turizma Slovenije, Ministrstvo za 
gospodarske dejavnosti, Nacionalno tu-
ristično združenje in Turistična zveza 
Slovenije. Pod projekt "Dobrodošli v 
Sloveniji" spada celovita predstavitev in 
promocija slovenskega turizma, narav-
nih lepot, ... 
Privlačna in izčrpna predstavitev Slo-
venije kot turistične dežele obsega sploš-
no predstavitev s fotografijami izbranih 
krajev, video posnetki, zvočnimi zapisi 
narodne glasbe posameznih pokrajin in 
splošnim besedilom iz priročnika za tu-
ristične agencije. Z ustreznimi zemljevi-
di, teksti in videom so predstavljeni seg-
menti ponudbe. Vključena je tudi avto-
karta AMZS. Različni načini iskanja 
nam nudijo možnost hitrega in eno-
stavnega pregleda želenih podatkov. 
Ponudba je razvrščena v več kot 50 sku-
pin in obsega od predstavitev krajev, ho-
telov, motelov, restavracij, gostiln, igral-
nic, gradov prek zdravilišč in aktivnih 
počitnic do prometa. Uporabniki lahko s 
pomočjo tiskalnika tiskajo prospekte po-
sameznih oglaševalcev. 
Projekt "Dobrodošli v Sloveniji" se je 
uveljavil in postal sredstvo promocije 
slovenskega turizma. CD ROM je izšel 
dvakrat v skupni qakladi 7000 izvodov. 
~-·Dobili so ga: turistična predstavništva 
naše države v tujini, tuje turistične agen-
cije, obiskovalci turističnega sejma v 
Berlinu (kjer je bil postavljen tudi infor-
macijski steber), tuji novinarji na obisku 
2. RAZŠIRJENI VPIS 
- -- -i1~mrA111 r•an 1!.It lf ll 
Fotografije 
Teksti k fotografijam 
Dolga besedila 
Govor - posnet v studiju 
Zvok (predan na kaseti) 
Video (predan na kaseti) 
Montaža zvoka na video 
Animacija (loop) 
CD ROM 
CD ROM- nadaljnja prodaja 
v Sloveniji, vsi v projekt vključeni turis-
tični subjekti ... CD ROM-i so tudi v pro-
sti prodaji. V letošnjem letu so sloven-
skemu, angleškemu in nemškemu jeziku 
na CD ROM-u dodali še italijanski in 
hrvaški jezik. Multimedijsko aplikacijo 
so posodobili in jo ustrezno priredili za 
Internet (slovenski in angleški jezik). S 
tem postajajo oglaševalci tudi oglaševal-
ci na Internetu kot del najobsežnejše slo-
venske multimedijske podatkovne baze 
na področju turizma. Zbrane informacije 
bodo posredovali prek Interneta tudi 
vsem zainteresiranim ponudnikom 
turističnih informacij (Turistična in-
formacijska mreža), saj so za te pripravili 
možnost neposredne vključitve v po-
datkovno bazo. 
MOŽNOSTI 
PREDSTAVITVE SO 
NASLEDNJE: 
l. OSNOVM VPIS - cena 49.900 SIT 
• logotip in naslov 
• fotografija ali 200 znakov besedila 
(s prevodi) 
• znakov besedila (s prevodi) 
Omenjene cene vključujejo vpis na 
CD ROM v prvi naslednji izdaji (lx let-
no, predvidoma spomladi) in prvi mesec 
prisotnosti na INTERNETU. Stroški oh-
ranjanja vaše predstavitve na Internetu 
pa znašajo 3.890, 00 SIT na mesec za os-
novni vpis, za dodatke pa 25% od vred-
nosti izdelave materiala za Internet (cena 
na enoto mere x 0,20 x 0,25). 
ZAKLJUČEK 
Torej kot kažejo zadnje raziskave, bo 
v prihodnje Internet v Sloveniji doživel 
velik razvoj. Potencialni uporabniki tu-
rističnih informacij in kupci turističnih 
storitev se vedno bolj obračajo na Inter-
net kot informacijski vir. Zaenkrat je ver-
jetno problem, ker so uporabniki Interne-
ta predvsem mladi ljudje, saj je Internet 
relativno mlad vir informacij, medtem pa 
so povpraševalci po turističnih storitev 
ljudje vseh starostnih skupin. Vendar pa 
se bo kot kaže ta informcijski vir razširil 
na vse. Ljudje bodo zahtevali vedno več 
informacij na Internetu. Poleg tega bodo 
z razvojem informacijske tehnologije ve-
dno več poslov in naročil opravili preko 
tega medija. To pa zahteva od ponudni-
kov turističnih informacij stalno prilaga-
janje novim spremembam. V bljižni pri-
hodnosti bodo morala turistična podjetja 
v Sloveniji, če bodo hotela uspešno po-
slovati, začeti uporabljati Internet. Ne sa-
mo uporabljati, temveč tudi prek njega 
promovirati svojo dejavnost. Nuditi bodo 
r.~-:'"; .... -:. - -... ,,..--.- ;!.ir!.a 
CD ROM, Internet kos 
CD ROM, Internet 100 znakov 
morala tudi razne druge informacije pre-
ko Interneta, na primer svetovanje turis-
tom, možnost skleniti celotnega letovan-
ja preko teh kanalov, možnost rezervacij 
in plačil , možnost dodatnih informacij, 
slike o raznih aranžmajih in ponudbah 
itd. Preko Interneta bodo morala kupcu 
storitve pričarati celotno vzdušje, ki ga 
bo doživel turist na potovanju in se bo le-
ta na podlagi takih predstavitev odločal 
med raznimi alternativami. Le tako bodo 
v prihodnosti turistična podjetja zadovo-
ljila potrebe izbirčnih kupcev. 
Center za promocijo turizma je kot 
slovenska državna institucija na dobri 
poti pri prilagajanju novim potrebam tu-
ristov in uporabnikom turističnih infor-
macij. Verjetno te predstavitve krajev na 
Internetu niso tako zelo pomembne za 
domače potrošnike, vendar pa je za tuje 
obiskovalce naše dežele to zelo zanimi-
va, poučna in uporabna zadeva. S po-
močjo teh predstavitev si lahko tuji turisti 
zrežirajo celotno letovanje v Sloveniji. 
Predstavitev na Internetu je zelo celovita. 
Ta projekt bi lahko zajel tudi več zani-
mivih informacij za domače potrošnike. 
Slovence predvsem zanimajo letovanja v 
tujino. Trenutno je na Internetu še zelo ma-
lo informacij o aranžmajih v tujini (Kom-
pas, Intelekta). Turistične agencije pa so še 
vedno glavni vir turističnih informacij, 
kamor pa moraš priti osebno in se po-
zanimati o letovanjih. Zato bi v ta projekt 
vključili tudi domače turistične agencije, ki 
bi imele možnost prodaje svojih storitev 
preko Interneta v okviru projekta "Dobro- t 
došli v Sloveniji". S tem bi tudi projekt pri-
dobil na svoji veljavi, vsaj v očeh domačih 
potrošnikov. Za primemo ceno bi morali 
turističnim agencijam omogočiti dostop v 
bazo na Internetu. To bi bil seveda 
komercialni del projekta Dobrodošli v 
Sloveniji. Tako bi bili na enem mestu 
dostopni podatki o letovanjih v tujini. 
Razvoj Interneta se bo prihodnje še 
povečal. Povečala se bo tudi promocija 
slovenskih podjetij, kar bo za podjetja, ki 
se ukvarjajo s tovrstnimi posli, postala 
prava poslovna priložnost. Isto kot z vse-
mi podjetji se bo dogajalo tudi z turistič­
nimi agencijami, hoteli, zdravilišči ... Gle-
de na raziskavo lahko trdimo, da tu obsta-
ja še precej turističnih podjetij, ki se bodo 
v bljižni prihodnosti odločili uvesti tak 
način promoviranja. Pri tem pa je po-
membno, da bi vsa ta podjetja zajeli v eno 
bazo podatkov, da bi na enem mestu na 
Internetu imeli. celotno ponudbo turistič­
nih agencij. Podjetje Creativ d.o.o. je že 
naredilo prve korake k uresničitvi te ide-
je. 
-- .. -•--••.,•••'-' llll• ::..u:.. 
8.269,00 SIT 
5.072,00 SIT 
CD ROM, Internet 1000 znakov 35.621,00 SIT 
CD ROM, Internet sekunda 2.898,00 SIT 
CD ROM, Internet sekunda 785,00 SIT 
CD ROM sekunda 2.714,00 SIT 
CD ROM sekunda 966,00 SIT 
CD ROM loop 94.500,00 SIT 
kos 6.930,00 SIT 
kos 3.300,00 SIT 
Vse navedene cene so z vračunanim prometnim davkom. 
TURIZEM 1 
UGOTOVITEV 
V Slo1•eniji obstajajo določene 
jal'lle in zasebne organizacije, ki se 
skupaj trndijo pro11101·irati našo de-
želo in turistične kapacitete. Ven-
darpaje projekt "()obrodo.([i 1• Slo-
1•eniji" še zelo slabo poz,um. Če po-
gledamo, kar 57% anketiranih tu-
rističnih organizacij ne re, kakšne 
i11f ormacije lahko dobi s tem pro-
jektom, kje jih lahko dobi itd. Mis-
lim, da bi bila raziskam med ce-
lotno populacijo skupaj z prebi-
mlsti·em .še bolj porazna. Zamisel o 
predstm•ifl'i Slorenije na Intemetu 
in CD-romih je zelo dobra ideja. 
Vendar pa ta ideja mora biti tudi 
dobra naložba tako za slol'euski tu-
rizem kot za podjetja, ki 1· tem pro-
jektu sodelujejo. 
V prihodnje bi sretoml širfo 
promocijsko akcijo glede predsta-
1•it1•e slo1·enskega turizma na Inter-
netu, saj je le-ta zelo profesionalno 
in kakm·os/110 narejena. Center za 
promocijo turizma je že registriral 
domeno www.tourist-board.si in 
celotna predstm·itel' se bo preselila 
pod to domeno. To je zelo dobra 
poteza, saj se bo tako lahko vsa tu-
ristična ponudba dostopna na 
enem in turistično razpoznavnem 
naslon,. 
ANALIZA 
POTROŠNIKOV 
V Slo1•eniji se uporaba Inteme-
ta med prebivalstl'Om zelo ra:Jitja. 
Raziskm•a, ki so jo uprm•ili na Fa-
kulteti za družbene 1•ede, kaže, da 
sodi Slorenija glede razšitjenosti 
rabe Interneta 1• sam e1•ropski vrh. 
V raziskm•o je bilo zajetih 3000 go-
spodinjste1•, kar zagotal'lja zanes(ji-
ve ocene stanja na računalniškem 
trgu v Sloveniji. Za lntemet je sli-
šalo kar 77 odstotkol' anketiranih, 
11 odstotkov ga je že tudi uporab-
ljalo, četrtina od njih pa ima dostop 
od doma. 
Na wčetku so uporabniki priha-
jali le iz akademske sfere, s poja-
vom komercialnih po1mdniko1• pa 
se počasi širi tudi zwutj akadems-
kih krogov. Kljub razmeroma viso-
kim začetnim wum1 si lntemet hi-
tro zagotm•lja sl'o_je mesto pri Slo-
l'encih. 
~- Slovenija Kongresni turizem in 
motivacijska potovanja 
KONGRESNI POTENCIAL SLOVENIJE 
več kot 100 milijonov USD letno 
Prvi kongres, ki sem ga organiziral,je bil do sedaj tudi največji, namreč svetovni kongres mednarodne zveze gozdarskih strokovnjakov (IUFRO), septembra 1986. 
Srečo Peterlič 
2247 gostov iz 73 držav se je udeleži-
lo 239 strokovnih dogodkov v 36 dvora-
nah po Ljubljani, po kongresu pa se je 
program nadaljeval s 17 nekajdnevnimi 
strokovnimi ekskurzijami. 
Ve1jetno največji kongres doslej v 
Ljubljani je bil v začetku 70-ih let, na 
katerega je prišlo menda okoli 4000 gos-
tov. Kongresno dejavnost v Cankaije-
vem domu je konec 70-ih let v Ljubljani 
začela strokovno voditi mag. Božena 
Zakrajšek, v 80-ih leti pa se je ta veja tu-
rizma močno razvila, tako da smo gostili 
30 do 40 mednarodnih kongresov na 
leto. 
140 MILIJARD USD 
V zadnjih desetletjih so kongresi po-
stali pomembna dejavnost, v katero se 
ogromno vlaga in kjer je mednai·odna 
konkurenca vse bolj intenzivna. Čeprav 
zanesljivih statističnih podatkov ni, pa 
se zdajšnja svetovna kongresna potroš-
nja ocenjuje na 140 milijard ameriških 
dolaijev na leto. Milijoni ljudi se udele-
žujejo kongresov. Kongresni udeleženci 
postajajo najbolj dobrodošli obiskovalci 
vsake države, saj potrošijo trikrat več kot 
običajni počitnikarji . 
VIP predavatelji, pomembni delegati, 
vodilni politiki, podjetniki, znanstveniki, 
raziskovalci, ki se srečajo na enem mes-
tu, pritegnejo pozornost medijev, jav-
nosti, stroke; obiskujejo znanstvene us-
tanove, klinike, tovarne; navezujejo se 
znanstveni, kulturni, podjetniški in poli-
tični stiki; gostujoči zdravniki posredu-
jejo svoje znanje lokalnim kolegom, 
enako velja za arhitekte, tehnike, podjet-
nike .. . 
Pridobitev in uspešna organizacija 
velikega medicinskega ali drugega znan-
stvenega kongresa je postala stvar nacio-
nalnega pomena; države in vlade so se 
začele zavedati pomembnosti medna-
rodnih kongresov in so kongresno dejav-
nost pričeli podpirati organizacijsko, ad-
ministrativno in tudi finančno. 
FINANČNI 
UČINKI 
KONGRESNE 
DEJAVNOSTI 
Kaj vse vključuje ocena 140 milijard 
USD? Nemški kongresni urad navaja 
dve do tri milijarde USD in skupaj 
150.000 kongresnih prireditev. V Ljub-
ljani smo za leto 1990 izračunali nepo-
sredni zaslužek prek 15 milijonov USD. 
Trdim, da je kongresni potencial Slove-
nije vreden prek 100 milijonov USD na 
leto. 
V svetu še ne obstaja skupna definici-
ja, kaj je kongres. Kdo ali kaj predstavlja 
kongresno dejavnost? Ali pri ocenah 
upoštevamo samo tiste storitvene dejav-
nosti, ki neposredno sodelujejo pri orga-
nizaciji in managementu kongresov ali 
moramo vključiti tudi dejavnosti in sto-
ritve, ki so zraven le posredno? 
Ali je sestanek dveh ljudi že kongres? 
Ali moramo počakati, da se jih zbere 50, 
100 ali 1000? Koliko časa mora sestanek 
trajati, iz koliko regij, držav ali celo kon-
tinentov morajo prihajati udeleženci, da 
ga lahko vključimo v kongresno statisti-
ko? 
Ker torej ne moremo pripraviti nobe-
nih zai1esljivih kvantitativnih ocen, sem 
poskusil z izračunom finančnega učinka 
vzorčnega kongresa. Kot primer upošte-
vajmo kongres, kakršnih je bilo v Ljub-
ljani že kar precej: mednarodni znan-
stveni medicinski kongres, ki traja 4 dni, 
s 500 zdravniki iz celega sveta. Ob kon-
gresu bo organizirana še strokovno -
komercialna razstava. 
Za lažje razumevanje bomo za 
izračun uporabili nemško marko (DEM) 
a/ Stroški udeležencev do prihoda v 
Ljubljano 
- stroški v zvezi s prijavo 
(poštnina, bančne provizije, čas) 
500 x 15DEM 7.500,00 
bi Potni stroški (vlak, taksi, letalski 
prevoz) 
• Evropejci 300 x 700 DEM 
210.000,00 
• "Prekomorci" 100 x 1500 DEM 
150.000,00 
• Slovenci 100 x 100 DEM 
skupaj b/ 
10.000,00 
370.000.00 DEM 
c/ Udeleženci so že v Ljubljani. 
Poglejmo njihovo povprečno potrošnjo 
med kongresom: 
• hotelska namestitev 
400 tujcev x 120 DEM x 5 nočitev 
240.000,00 
• hrana in pijača 
400 tujcev x 80 DEM x 4 dni 
128.000,00 
100 domačinov x 40 DEM x 4 dni 
16.000,00 
• nakupi 
400 tujcev x 150 DEM 
60.000,00 
• krajevni transport, razno 
400 tujcev x 50 DEM 
20.000,00 
skupaj c/ 464.000.00 DEM 
dl Do tega trenutka je naš kongres 
povzročil neposredno potrošnjo 
841.500,00 DEM. Prištejmo še 
kotizacijo. Kotizacija je del 
kongresnega "budžeta", porabljenega 
za priprave in organizacijo kongresa: 
tisk obvestil in brošur, najem dvoran in 
opreme, drnžabni dogodki, seveda pa 
vključuje tudi stroške organizacijskega 
odbora in kongresne organizacije z vse-
mi potrebnimi ekipami. Glede na izkuš-
nje projektnih vodij v Cankaijevem do-
mu in tudi v primerjavi z organizatorji 
podobnih prireditev v tujini bo primerna 
kotizacija za naš kongres 600 DEM. 
500 udeležencev x 600 DEM 
300.000.00 DEM 
e/ Komercialne razstave ob 
mednarodnih kongresih so vedno bolj 
pogoste in popularne, dandanes več 
kot tretjino kongresov spremljajo 
razstave, pri velikih kongresih pa več 
kot polovica. 
Za "naš" kongres smo organizirali 
razstavo s 30 razstavljalci, povprečna 
velikost razstavnega prostora je 1 O 
kvadratnih metrov, cena 3000 DEM. 
• 30 podjetij x 3000 DEM 
90.000.00 DEM 
prispevamo za pokritje stroškov 
organizacije kongresa,40.000 pa po-
trošimo za pripravo in postavitev raz-
stave. 
SLOVENIJA BI LAHKO 
ZASLUŽILA VEČ KOT STO 
MILIJONOV DOLARJEV 
V sak porabljeni "kongresni tolar" ali 
marka poveča kupno moč mesta, regije 
ali države. Kolegi iz berlinskega kon-
gresnega centra (International Congress 
Center Berlin - ICC) so izračunali, da 
80% "kongresne" kupne moči neposred-
no učinkuje na povečanje mestne pro-
duktivnosti (proizvodne moči), skupaj z 
mestnimi vlaganji (infrastruktura, opre-
ma itd.) pa je ta učinek že 120%. V 
Nemčiji letno investirajo več kot mili-
jardo mark v izgradnjo novih 
kongresnih zmogljivosti, 500 milijonov 
v tehnično opremljenost in okrog 200 
milijonov v vzdrževanje obstoječih 
kapacitet. 
V Cankaijevem domu za leto 1998 
napovedujemo organizacijo najmanj 12 
velikih mednarodnih kongresov s 300 -
1500 udeleženci (kotizacija od 500 do 
1800 DEM). Če finančni učinek vzorč­
nega kongresa pomnožimo s številom 
prireditev, ki jih bo organiziral samo 
Cankarjev dom in z upoštevanjem ugo-
tovitev nemških kolegov, verjetno nista 
preveč predrzni ugotovitvi, da bo Ljub-
ljana s kongresi zaslužila preko 20 mili-
jonov USD in da je kongresni potencial 
Slovenije resnično vreden več kot sto 
milijonov USD letno. 
TURIZEM s 
NEKAJ STATISTIČNIH PODATKOV 
UIA (UNION OF INTERNATIONAL 
ASSOCIATIONS, 1993) 
Kako pogosto mednarodna združenja 
organizirajo kongrese? 
• vsako leto 
D vsaka 3 leta 
• vsake 4-6 let 
D vsaki 2 leti 
Razvrstitev kongresov glede na število udeležencev 
0 50-100 0 
• 501-1000 • 
101-250 0 251-500 
1001-2500 • manj kot 50 
Struktura porabe udeležencev kongresov 
[J poraba 
• razstava 
• priprave na pot 
• razstavljalci 
D kotizacija 
Agencije in prevozniki 
NEMsv KI TURIZEM VECV POTNIKOV Z [~tali. sloven~kega l~talsk~ga pre~oznika Adne Airways Je v prvih petih mesecih letos potovalo 205.700 potnikov, kar je za pet • •h t v •h Ad • A • odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Na V snremen1en1 fZlll z no irwarus rednihprogahjeAdriavtemčasuopravila 'J' VJ 'J 3210 poletov in še 790 čarterskih. rnzme rnh Velik porast števila potnikov beležijo NOVA POSLOVALNICA 
I U I U na čarterskih progah (17 odstotkov), ADRIE AIRWAYS V 
se nahaja v poslovni stavbi na Slovenski 
cesti 58 in je poleg poslovalnice na 
Gosposvetski 6 in na Trgu republike 3 
tretje Adriino prodajno mesto v Ljublja-
m. 
Dolgo časa je bila nemška potovalna industrija 
skoraj neobčutljiva za premike v gospodarstvu, zdaj 
pa je morala poklekniti pred recesijo, tj. poslabšano 
gospodarsko situacijo, povečano nezaposlenostjo in 
potrebo po varčevanju. Število Nemcev, ki bodo 
letos letovali v tujini, bo za okoli dva milijona 
manjše kot leta 1996. Kljub temu bodo trije od štirih 
Nemcev počitnikovali v tujini: 13% jih bo v Španiji 
(lani 11%) v Italiji in Avstriji pribliuno 8%, v Grčiji 
6% in Turčiji 5%. Zmanjšalo se bo tudi število 
medcelinskih potovanj, tudi zaradi močnega 
dolarja. 
Kljub vsemu pa je Nemčija še vedno 
vodilna svetovna sila na področju inten-
zivnosti potovanj svojih državljanov, ne-
nazadnje zaradi veliko prostega časa, ki 
ga uživajo zaposleni v Nemčiji. Več kot 
70% vseh Nemcev potuje najmanj en-
krat letno in turizem je med najpomemb-
nejšimi gospodarskimi panogami, saj 
predstavlja 6% nemškega GDP, zapo-
sluje 7% vseh zaposlenih, od tega okoli 
50.()()() v turističnih agencijah in pri or-
ganizatorjih potovanj. V letošnjem letu 
bodo porabili približno 77 milijard 
mark, s turizmom pa jih bodo zaslužili 
približno 24 milijard, kar pomeni 53 mi-
lijard DEM turističnega deficita. Kljub 
temu pa je nemški dohodek iz naslova 
turizma trikrat večji od grškega in 30% 
višji od švicarskega zaslužka. Med tuji-
mi turisti v Nemčiji so na prvem mestu 
Avstrijci (15%), sledijo Švicaiji (13%), 
Nizozemci (13%) in Francozi (11 %). 
Kot posledica gospodai·ske krize se 
zmanjšuje dolžina počitnic, istočasno pa 
se povečuje število potovanj. Od tega 
trenda imajo največ koristi organizatorji 
kratkih "city tours", saj se je v zadnjih 
desetih letih njihovo število več kot po-
dvojilo. Glavne atrakcije so kulturne pri-
reditve, razstave, festivali. Najpopulai·-
nejše destinacije so Pariz (19% ), Dunaj 
(10%), London (10%), Praga (8%), Rim 
(6%). V Nemčiji pa je na prvem mestu 
Berlin (17%), sledita Mtinchen (12%) 
in Hamburg (10% ). 
Čeprav turistična prodaja ne nai·ašča 
več po letni stopnji 7%-11 %, kot se je 
dogajalo v letih 1990-95, se je promet 
pri agencijah kljub krizi povečal za 3%, 
pri velikih tour operatorjih pa celo za 
več kot 6%. Levji delež ima "velikih 
pet": TUI, NUR, LTU, ITS in DER To-
ur. TUI je še povečal svoj tržni delež na 
preko 23% vseh sklenjenih poslov v dr-
žavi. Tržni delež NUR Touristik znaša 
17%, LTU 10,7%, DER 10,6%, ITS 
4,6% (vsi podatki veljajo za prodajo do-
mačih in tujih destinacij). Potovalne 
agencije prodajo okoli 40% vseh poto-
vanj s tendenco povečevanja prodaje 
pavšalnih ai·anžmajev na račun neor-
ganiziranega potovanja oziroma po-
tovanj v lastnem ai·anžmaju. Leta 1970 
je bilo takih potovanj še 83%, 1980 
74%, 1996 pa le 47%. Turistični paketi 
so predstavljali že 53% vse prodaje. 
Med agencijami je vse večja konkurenca 
in verjetno bodo preživele le tiste, ki so 
članice velikih verig, veliko manjših in 
neodvisnih pa bo propadlo. Kot pri tour 
operatorjih prihaja tudi p1i agencijah do 
koncentracij in lahko se zgodi, da se bo 
njihovo število do konca desetletja pre-
polovilo. Zaenkrat velike verige agencij 
nadzirajo 60% trga, še leta 1989 pa je bil 
njihov delež le 38%. To koncentracijo 
organizatorji potovanj sicer podpirajo, 
obstaja pa nevainost, da močne agencij-
ske verige začnejo tour operatorjem dik-
tirati pogoje poslovanja. 
Turistični poznavalci pričakujejo v 
prihodnosti tudi velike konceptualne 
spremembe: minil je čas prodaje "golih" 
počitnic. V turizmu prihodnosti bodo 
pomembni organizirani dogodki, počit­
nice kot posebno doživetje in zabava, pa 
naj bodo dvodnevne ali pa dvotedenske. 
Trg za klasične turistične pakete bo sicer 
še obstajal, vendar bo na njem p1itisk na 
cene največji, dobički pa majhni. Večji 
zaslužki se obetajo tistim, ki bodo ponu-
dili potovanja, polna doživetij, in mož-
nosti za širjenje obzorij, kar zahteva hit-
ro rastoči trg vplivne japijevske kliente-
le. število organiziranih potovanj se bo 
do leta 2000 povečalo za 20% do 30%. 
Pri tem pa bodo novi paketni aranžmaji 
imeli zelo malo skupnega z dosedanjimi 
dvo- ali tritedenskimi hotelskimi počit­
nicami na Mallorci. Glede na predvide-
no srednjeročno rast dohodkov prebival-
stva predvidevajo, da se bo povprečna 
dolžina potovanj oziroma počitnic še 
krajšala in da se bo povprečni izdatek na 
potovanju še naprej zmanjševal. 
Iz Miinchna za Turizem: 
Janez Repanšek 
medtem ko je število potnikov na Adrii- LJUBLJANI 
nih rednih progah na ravni lanskega leta. 
Čarterski promet se je v mesecu maju 
glede na lanski maj povečal za 27 od-
stotkov, saj so letos dodali nekaj novih 
počitniških destinacij. Poleg že ustalje-
nih letalskih smeri, kamor potniki potu-
jejo v organizaciji turističnih agencij, 
ponujamo na določenih čarterskih pro-
gah samo letalski prevoz, tako leti Adria 
Airways ob 17 rednih progah v polet-
nem času še iz Ljubljane v Antalyo, Ate-
ne, Berlin, Dalaman, Dubrovnik, Istan-
bul, Split, na Malto in grški otok Zakin-
thos. 
Na svojih letih je slovenski prevoznik 
v prvih petih mesecih prepeljal tudi 1535 
ton tovora, kar je za tri odstotke več kot v 
enakem obdobju lanskega leta. 
TUJ -MERILA ZA 
OCENJEVANJE 
STANJA OKOIJA 1998 
Največja potovalna agencija v Nemčiji je 
letos ponovno objavila poročilo o stanju 
okolja v destinacijah, ki so vključene v 
njihov program. Ti kriteriji so pomembni 
tudi za Slovenijo: 
1) Kopališča i11 kvaliteta plaž 
Ocena kvalitete vode, stanje plaže oz. 
obale, čiste in redno negovane plaže, mo-
dra zastava, sanitarije in prhe, dostop, re-
dno obavljene kontrole čistoče vode ipd. 
2) Oskrba z vodo i11 varčevalni ukrepi 
Izvor, kapacitete, kvaliteta, pridobivanje, 
redne kontrole pitne vode. Izvajanje 
varčevalnih ukrepov - informiranost pre-
bivalcev in turistov o varčevanju z vodo. 
3) Odpad11e vode i111efihova uporaba 
Oskrba nesnage, kanalizacija (tehnika, 
kapacitete), kam se izlivajo odpadne vo-
de, njihova uporaba v npr. kmetijske na-
mene, golf igrišča ipd. 
4) Odstranitev smeti i11 preprečevanje 
onesnažev,ya 
Organizacija in pogostost odvoza smeti 
(kje, kdaj) ter recikliranje, oskrba in uni-
čevanje. 
5) Oskrbova11je z energijo i11 varčevalni 
ukrepi 
Oblike pridobivanja in porabe alternativ-
nih virov energije(sonce, veter). Progra-
mi za pospeševanje varčevanja z ener-
gijo. 
6) Promet, zrak, hrop in podnebje 
Rezultati analiz vpliva industrije, promet-
a in zažiganja smeti na kvaliteto zraka ter 
vplivi na podnebje. 
7) Pokrajina i11 grad11je 
Uresničevanje in usklajevanje kultivira-
nja pokrajine, kmetijstva, urejanja zelenih 
površin in prostorskih ter zazidalnih na-
črtov. 
8) Varstvo 11arave, varstvo ogroženih 
vrst, varstvo iivali 
Zaščita ogroženih vrst po Washingtons-
kem sporazumu; urejanje nacionalnih 
parkov, rezervatov, zelenih površin za 
ogrožene vrste, pogozditev ipd. 
TURIZEM s 
Adria Airways je 1. julija svoje oken-
ce za prodajo letalskih vozovnic prese-
lila iz svoje poslovne stavbe na Kuzmi-
čevi 7 na novo lokacijo na ljubljanski 
Bežigrajski dvor. Novo prodajno mesto 
Delovni čas poslovalnice na 
Bežigrajskem dvoru je od ponedeljka 
do petka od 8.00 do 16.00, telefonska 
številka paje (061) 13612 84. 
Turistično drustvo 
JESENICE spet aktivno 
Letos je Turistično društyo Jesenice pod vodstvom 
predsednika Janka Rabiča sj,et začelo aktivneje delovati. V 
začetku leta so največ naporov vložili v iskanje primernih 
kadrov za turistično pisarno in ustanovitev Turistično 
informativnega centra, pripravili pa so tudi tradicionalni 
Jožefov sejem. Društvo je redno začelo delati v maju, ko so 
pisarno opremili z računalnikom in preko javnih del zaposlili 
informatorko v TIC-u. 
Delo ocenjujejo kot uspešno, saj so 
skupaj s Turističnim društvom Planina 
pod Golico pripravili znano prireditev 
Praznik narcis, ki jo je v dveh dneh ob 
koncu maja obiskalo okrog deset tisoč 
ljudi. Prenovili so izložbo društva in k 
sodelovanju povabili obrtnike, ki izdelu-
jejo spominčke in poslovna darila. Pla-
nincem so pomagali pri promociji tradi-
cionalnega pohoda na Stol in pri sreča­
nju zamejskih planincev na Vršiču, ob 
sodelovanju podjetja Videofon iz Blejs-
ke Dobrave pa so pripravili scenarij za 
videokaseto o občini Jesenice. V okviru 
TIC-a zbirajo informacije o prireditvah 
v občini in jih dvakrat tedensko pošiljajo 
časopisom, radijskim postajam ter tele-
vizijskim in satelitskim sistemom po 
Gorenjski, pri večjih prireditvah pa so-
delujejo tudi z regijskimi mediji in Slo-
vensko tiskovno agencijo. V juniju in ju-
liju so na društvu sprejeli na delovno 
prakso dijake Srednje ekonomsko-turis-
tične šole iz Radovljice, ki so zbrali po-
datke o gostinski ponudbi v občini in po-
pisali izletniške točke in turistične zani-
mivosti. 
25. julija so v turističnem društvu na 
Jesenicah pripravili dan odprtih vrat. 
Krajani so pohvalili delo in načrte društ-
va in ponudili pomoč pri organizaciji 
prireditev in izletov ter so pripravljeni 
sodelovati kot vodniki planincev in izlet-
nikov. S turističnimi delavci iz Žirovni-
ce so se dogovorili za nadaljnje sodelo-
vanje pri popisovanju in urejanju kole-
sarskih stez in sprehajalnih poti ter pri 
oblikovanju občinskega turističnega 
vodnika. Predstavniki občine in upravne 
enote so nas seznanili o obnovi koče na 
Bleški planini in na Zelenici ter predla-
gali, da dan odprtih vrat ohranimo tudi v 
prihodnje. Strokovnjak z Zavoda za goz-
dove Bled je ponudil pomoč pri opisu 
Zoisovega parka na Pristavi v Javorniš-
kem Rovtu in obnovi grobišča francos-
kih vojakov pod Mirco nad Jesenicami 
ter svetoval, kako ohraniti narcisne po-
ljane, ki jih ogroža zaraščanje travnikov 
in sodoben način kmetovanja. 
Marjan Rožič, predsednik Turistične 
zveze Slovenije, in Andrej Babič, pred-
sednik Gorenjske turistične zveze, sta 
bila po pogovoru s člani društva zelo za-
dovoljna, saj je Turistično društvo Jese-
nice s svojim delom in načrti dokazalo, 
da turistična dejavnost lahko živi tudi v 
velikih centrih z industrijsko tradicijo. 
Podprla sta usmeritev društva, da nada-
ljuje s širitvijo dela Turistično informa-
cijskega centra, saj je to tudi strategija 
razvoja Turistične zveze Slovenije. 
Lilijana Kos 
Slovenija 
EMONA BERNARDIN 
bo spet gostila predsednike 
Od 12. do 13. septembra bo potekalo v Hotelih Bernardin srečanje predsednikov vlad 
pogodbenic Srednjeevropskega carinskega sporazuma (CEFTA). Kot so sporočili iz Hotelov 
Bernardin, pričakujejo udeležbo 15 držav oziroma 15 predsednikov vlad. Pomembnost dogodka 
in organizacijske zahteve so podobne kot pri srečanju predsednikov Srednjeevropske pobude 
junija letos. Srečanja se bo udeležilo okoli 400 do 500 oseb. GH Emona bo pod enakim režimom 
kot v juniju, kar pomeni, da bo rezerviran izključno za udeležence srečanja. 
Novinarjem in drugim gostom bosta 
na voljo hotel Bernardin, kjer bo tudi to-
krat tiskovno središče in hotel Vile Park. 
Vsi dogodki, vezani na to srečanje, se 
bodo odvijali v kompleksu Hotelov Ber-
nardin, kar tudi pomeni, da bo življenje 
občanov in gostov Portoroža in Pirana 
manj moteno. 
Sicer pa so v Hotelih Bernardin zado-
voljni z letošnjim prvim polletjem. Za-
ključili so ga z 9-odstotno višjo realiza-
cijo nočitev od pričakovane oz. načrto­
vane in 12-odstotkov višjo kot v prvem 
polletju 1996. 
Z julijem so uspešno zaključili tudi 
zimsko-spomladanski del kongresne se-
zone. 25 odstotkov vseh nočitev je bilo 
ustvarjenih iz segmenta kongresnih noči­
tev v okviru 130 kongresov, seminaijev, 
konferenc in drugih poslovnih srečanj. 
V največjo čast si štejemo zaupanje, 
ki nam ga je izkazal predsednik države, 
njegov urad in vrsta drugih državnih in 
vladnih ustanov, ko so hotelom zaupali 
bivanje osmih predsednikov držav Sred-
njeevropske pobude junija ter zadovolj-
stvo in priznanje za brezhibno izpeljano 
nalogo, ki so jim ga izrekli predsednik 
osebno in drugi organizatorji. 
POLETNA PONUDBA 
HOTELOV BERNARDIN 
IN OCENA GLAVNE 
SEZONE 1997 
Turistično naselje Bernardin ponuja 
tri hotele različnih kategorij ter 25 no-
vih družinskih apartmajev tipa rezi-
denčnih enot z lastno kuhinjo, balko-
nom, klimatskimi napravami in satelit-
sko televizijo v popolnoma prenovljeni 
vili Barka. Ponujajo tudi dve hotelski 
plaži, odprti bazen, dva pokrita bazena, 
športne in rekreacijske objekte, lastno 
marino in 20 različnih restavracij , 
barov, kavam, slaščičarn in nočni lo-
kal. 
Iz rezervacij za poletno sezono, ki jih 
natančno spremljajo in primerjajo z re-
zervacijami istega obdobja leta 1996, je 
razvidno, da so letos v juliju za 27 od-
stotkov višje in v avgustu kar za 64 od-
stotkov višje kot lani. 
Glede na dohodke ostajajo pri oceni 
uspešne poletne sezone in ocenjujejo, da 
bodo v juliju in avgustu uresničili dobro 
tretjino vseh načrtovanih nočitev za leto 
1997. Po njihovem mnenju se jim torej 
obeta rekordna sezona in - dopuščajo 
prijetna presenečenja. 
CITAT MESECA: 
Hoteli 
Termalno kopališče 
Banovci odpira 
apartmajsko naselje 
Eno največjih slovenskih naravnih zdravilišč Radenska in 
SKB-investicijsko podjetje, sta se pred časom odločila za novo 
investicijo, saj se v Banovcih pojavlja potreba po razširitvi na-
mestitvenih kapacitet, kajti kopalcev in izletnikov naj bi bilo 
vsak dan več. Zato so se odločili za projekt izgradnje novega 
apartmajskega naselja. 
Termalno kopališče Banovci se je raz-
vilo ob termalnih vrelcih vode, 13 kilo-
metrov od centra Prlekije, Ljutomera, 
med murskimi polji in vinorodnimi griči, 
na obronkih Panonske nižine. V Banov-
cih je že pred leti nastal prvi naturistični 
avtokamp, imenovan SONČNI GAJ, ob 
njem pa naselje šotorov in avtomobilskih 
prikolic tudi za ostale, kopanja v topli vo-
di željne obiskovalce. Danes je tam 130 
prostorov v klasičnem in 70 v naturistič­
nem kampu ter 44 ležišč v penzionu I. ka-
tegorije v eno-, dvo- in triposteljnih so-
bah. V Banovcih se je mogoče kopati v 
zunanjem plavalnem bazenu s toboga-
nom, v notranjem in v več zunanjih in no-
tranjih termalnih bazenih (s podvodnimi 
masažami), svoj bazenček pa imajo tudi 
otroci. 
Apartmajsko naselje v Banovcih ima 
36 apartmajev z neto kvadraturo približ-
no 1.447 rn2 ter 42 hotelskih sob z dvema 
ali tremi ležišči, kijih bo kasneje mogoče 
preurediti v apartmaje. Skupna neto kva-
dratura naselja znaša 2.581 m2• Apartmaji 
v naselju so štirih razfičnih velikostih. 
Najmanjši tip AM ima bivalni prostor in 
kopalnico ter ložo in meri 32,53 m2. Tip 
A je podoben s kvadraturo 34,27 m2. Tip 
B in BM imata bivalni prostor s 
kopalnico v izmeri 27,23 m2 ter mansardo 
s predprostorom in dvema sobama ter te-
raso, tako da celoten apartmajski del tipa 
C meri s teraso kai 62,38 m2• 
Apartmajsko naselje bo dokončno 
zgrajeno letos jeseni (predvidoma oktob-
ra), namenjeno pa bo predvsem za proda-
jo domačemu trgu. 
AVSTRIJA: 
ČRNOGLEDE 
NAPOVEDI 
ZA LETOŠNJO 
SEZONO 
Tomažič: ''Kaj pričakujemo igralničarji od države'' 
Avstrijski hoteli s skrbjo 
spremljajo podatke o 
letošnji sezoni. Po podatkih 
dunajskega ministrstva za 
gospodarske dejavnosti se 
bodo letos ponovili porazni 
podatki iz lanskega leta, 
prihodnje leto naj bi bilo 
stanje nekoliko bolje, šele 
leta 1999 pa naj bi pričakali 
rast prihodov in nočitev. 
Sezona se je sicer začela 
ugodno, maja so avstrijski 
hotelirji zabeležili 5,6 
odstotka povečanje nočitev, 
vendar je že junija sledil 
hladen tuš. Na splošno 
bodo Avstrijci letos 
zabeležili približno 176 
milijard šilingov deviznega 
priliva, kar bo za dva 
odstotka slabše kot lani, 
realno pa kar za štiri 
odstotke. Medtem pa se 
močno povečuje število 
avstrijskih turistov v tujini. 
(Korntner Tageszeitung) 
"Zdaj ko je bil sprejet zakon o lastnin-
jenju igralnic, pričakujemo, da bodo uki-
nili zakon, ki nam je preprečeval širjenje 
vsakršne igralniške dejavnosti. Od no-
vembra 1993 nismo smeli v igralnico do-
dati niti enega igralnega aparata, od ka-
terega bi plačali 5000 DEM davkov me-
sečno, medtem ko se je po Novi Gorici po 
gostilnah in raznih salonih pojavilo nekaj 
t,t t~f- l-. -
r, \ "' " ·' . ' ' ~ 
HIT ODPRL NOV HOTEL 
sto igralnih aparatov, od katerih pa 
posamezniki plačujejo samo 1100 DEM 
mesečno. Hkrati od novembra 1993 
nismo smeli uvajati novih iger, tako da 
smo tu že izgubili prednost pred kon-
kurenco, predvsem pred beneško in vrb-
sko igralnico (Velden). / .. ./ Če bi nam us-
pelo zgraditi sodoben zabaviščni center, 
ki pa bi seveda stal med 250 in 300 mi-
lijoni DEM, sem prepričan, da bi lahko v 
treh letih podvojili realizacijo in prišli na 
350 do 400 milijonov dolarjev prometa in 
pripeljali približno 3,4 do 3,5 milijona 
obiskovalcev, ki pa so potencial tudi v 
drugih segmentih turizma, ne samo v 
igralništvu," je za TVS dejal pomočnik 
generalnega direktorja Hita in predsednik 
združenja igralničarjev Branko Tomažič. 
Nekda11ja Hitom restarracija s prenočišči Lipa je s popolno prenoro prerasla v Hotel Lipo in od 4.julija posluje s sedežem 
na Trgu l. Roba 7 r Šempetru. Nekateri podatki o Hotelu Lipa: Hotel ima 42 sob s 73 prenočišči, rse sobe imajo TWC in 
telefon, 70 odstotkol' sob ima TV. Hotel ima klimatizirano restai-racijo s 120 sedeži, letni i•rt z 80 sedeži, i·ečnamensko sobo 
s 150 sedeži, obrat hitre prehrane Hitburger s 24 sedeži, bar "Na placu" z letnim 1•110111 z 60 sedeži, mediteranski tip kuhinje 
z bogatim izborom hladnih in toplih predjedi in izbor izrrstnih vi11 domačih proizrajalcei•. 
TURIZEM 10 
Sejmi in borze .. 
CPTS oblikoval program sejmov za leto 1998 
Slovensko turistično gospodarstvo bo v prihodnjem letu sodelovalo na 29 
mednarodnih turističnih sejmih in borzah, na katerih bo predstavitev Slovenije 
pripravil Center za promocijo turizma. Tako je pred nekaj dnevi sklenil kolegij 
CPTS, ki pa poudarja, da je nemotena izvedba programa odvisna tudi od sprejetja 
zakona o pospeševanja turizma (letos jeseni) in proračunske postavke za 
promocijo turizma. 
Rok V. Klančnik 
Vesna Nahtigal 
Center za promocijo turizma 
Slovenije si je za letošnje leto zadal 
izpeljavo 25 sejemskih in borznih 
nastopov, kasneje pa je vključil še 
soorganizacijo (z Gospodarsko zbornico 
Slovenije) nastopa na EIBTM v Ženevi 
(kongresni turizem in motivacijska 
potovanja), z GZS pa je sodeloval tudi 
pri pripravi obmejnih sejmov v Gorici, 
Gradcu, Vidmu, Pordenonu, Pulju in v 
madfiarskem Szombathelyju. Jeseni bo 
CPTS izven programa nastopil še na 
American Trave! Marketu (ATM) v 
Orlandu (Florida) in skupaj z GZS na 
jesenskem zagrebškem sejmu. Odločitev 
za sodelovanje na workshopu ATM je 
bila sprejeta po temeljitem premisleku, 
sodelovanju v prid pa je odločilo 
izjemno povečanje zanimanja ameriških 
organizatorjev potovanj -za vključitev 
Slovenije v svoje programe. Od orga-
nizatorja ATM, britanske Reed Exhi-
bition Group, je CPTS - zaradi dobrega 
sodelovanja na WfM - pridobil zelo 
ugodne pogoje, poleg CPTS pa se bodo 
predvidoma vključili še Kompas Tu-
rizem, Kompas Holidays in agencija 
Kollander iz Clevelanda. Poslovni 
prostor bo velik le devet kvadratnih me-
t:rov, kar pa bo vendarle dovolj za nemo-
teno poslovanje (ne gre za sejem za 
splošno javnost). ATM bo potekal med 
23. in 25. oktobrom, CPTS pa ga je - kot 
edini neevropski workshop - vključil tudi 
v program za prihodnje leto. 
Program sejemskih in borznih nasto-
pov v prihodnjem letu se ne razlikuje 
pretirano od letošnjega. Od sejmov in 
borz, na katerih je ali bo navzoč v letu 
1996, je izpadla le Tempolibero Vicen-
za, ki jo je zamenjal prodornejši sejem v 
Padovi. Novi nastopi bodo v Ziirichu 
(FESPO, januarja 1998), Moskva 
(MITI, marca), samostojna organizacija 
nastopa v Ženevi (EIBTM, maja), sejem 
za kampinge v Diisseldorlu (Caravan, 
septembra) in kot posebej pomembna 
Desno ;,goraj: Naš gost Slavko Avsenik ob podpisovanju svoje slike na stojnici 
novost, pariška borza avtobusnega 
turizma (MITCAR, oktobra). 
Program sejemskih nastopov v 
letošnjem letu je bil zaradi motenega 
financiranja CPTS večkrat ogrofien. 
Kljub temu je CPTS letos samostojno 
uspešno izpeljal že 20 sejemskih/borz-
nih nastopov, med katerimi so bili pro-
dajno najbolj učinkoviti nedavni RDA v 
Kolnu, 1TB v Berlinu, Vakantiebeurs v 
Utrechtu, ITTF v Zagrebu in CMT v 
Stuttgartu. Tudi v prihodnjem letu bo 
največja pozornost posvečena "velikim 
štirim" borzam: ITB (Berlin), RDA 
(Koln), BIT (Milano) in WfM (Lon-
don). Kvadratura slovenske stojnice na 
teh borzah bo poslej večja od 100 kva-
dratnih metrov, ena od ugotovitev 
letošnje kolnske borze pa je bila, da je 
tudi 104 kvadratne metre premalo. 
Prihodnje leto bo stojnica v Kolnu 
velika 130 kvadratnih metrov, v Berlinu 
pa 110 kvadratnih metrov. 
Sejemski in borzni nastopi ostajajo 
eno od najpomembnejših orodij za po-
Desno spodaj: Ko je zaslišal gorenjske viže, nas je obiskal tudi tri metre visoki Škot John Mclntosh. 
Spodaj: Stojnica, kije prvič merila več kot 100 kvadratnih metrov,je bila premajhna za vse obiskovalce "srečne urice". 
TURIZEM 11 
Unser Gast 
~- Slovenija 
TURIZEM 12 
speševanje trženja slovenske turistične 
ponudbe. Lahko bi rekli, da so eden od 
petih "podpornih stebrov" slovenskega 
turističnega marketinga (poleg produkt-
nega vodenja, odnosov z javnostmi, 
predstavništev v tujini in izdajanja pro-
pagandnega materiala), zato jim velja 
posebna pozornost. Zlasti pa je po-
membno, da se sorazstavljalci začno 
zavedati, da je potrebno udeležbo na 
sejmih načrtovati najmanj pol leta 
pred dogodkom. 
CPTS se zaveda, da so na stojnici 
potrebne še nekatere izboljšave, na 
primer dokončanje nove serije slik, ki so 
na stojnici razvrščene kot razstava 
najlepših slovenskih motivov. Tudi ta 
projekt bo, tako kot celoten program 
sejemskih in borznih nastopov, možno 
izpeljati le, če bo letos jeseni zares 
sprejet zakon o pospeševanju turizma, ki 
naj bi naposled vzpostavil urejen potek 
financiranja promocije slovenskega 
turizma. 
Na RDA je razstavljalo 1116 
razstavljalcev, obiskovalcev pa je bilo 
13 115. Prihodnje leto bo RDA 
Workshop od 23. do 25. junija. 
WTMSENAGLO 
PRIBLIŽUJE! 
World Travel Market bo letos 
potekal med 17. in 20. novembrom. 
Center za promocijo turizma Slovenije ~ 
se že intenzivno pripravlja na to 
prestižno prireditev. Med drugim smo 
letos organizatorju potovanj poslali 
seznam nominacij za klub Meridian 
(ekskluzivni klub kupcev v potovalni 
industriji), s katerim smo želeli 
britanskim poslovnim partnerjem 
pokazati svojo podporo pri njihovih 
prizadevanjih za promocijo (in trženje) 
Slovenije. Hkrati pa izpod svinčnika 
arhitektke Irene Brecelj na agenciji Kres 
nastaja zasnova slovenske stojnice. Ta 
bo velika kar 117 kvadratnih metrov! 
Sejmi in borze ., 
Podjetja in gospodarska interesna 
združenja vabimo, da se čim prej 
odločijo za sodelovanje na londonski 
borzi in nam to odločitev tudi takoj 
sporočijo. Še enkrat poudaijamo, da 
mora CPTS za udeležbo sorazstavljalcev 
vedeti najmanj pol leta vnaprej, zato po-
zivamo vse direktorje trženja, da prijave 
na sejem ali borzo izpolnijo pravočasno. 
SEZNAM TUJIH 
NOMINACUZA 
MERIDIAN: 
• Lee Ormesher, General Manager Ski 
& Lakes/Mountains 
• Thomsons 
• Andy Marinerr, Winter Sports 
Director 
• First Choice 
• Ray Hall, Product Manager 
lnghams 
• Stevan Popovich, Product Manager 
Crystal 
• Beverly Moore, Product Maager 
HF 
• Justin Fleming, Managing Director 
Panorama 
• David Langworthy, Product Manager 
Balkan 
• David Skillicom, Managing Director 
Bath/Palmair 
• Jadranko Radie, Product Manager 
Transun 
• Rob Jakeman, Product Manager 
Travelsphere 
• lan Henry, Managing Director 
Lager Trave! 
• Roland Clauw, Contract Manager 
Wallace Arnold 
• David Paterson, Managing Director 
DA Tours 
Alan Taplin, Managing Director 
Taplin Travel 
• Len Clarke, Director, Excelsior 
• Norman Knapp, Managing Director 
Slovenia Pursuits 
• Miro Seifert, Managing Director 
Thermalia Travel 
NA RAZPOLAGO ŠE NEKAJ ŠTEVILK 
ČASOPISA TOUR!SMUS 
CPTS je pred RDA-jem iulal 
posebno številko časopisa TURIZEM 
v nemškem jeziku, ki ga je prejelo 
približ110 3000 poslovnih partnerjev 
in novinarjev z nemškega govornega 
področja. Nekaj številk je še na voljo, 
(breplačno) pa jih lahko naročite pri 
Boži Šuljgič, teL/fax. 061-1233414. 
TURIZEM bo v tujih jezikih izhajal 
pred vsako veliko poslovno borzo 
(WTM, 1TB, BIT, RDA). 
K i~emnemu uspehu slovenske 
predstavitve na RDA v K(lnu 
je izdatno prispeval Slavko 
Avsenik st.! 
Levo od ;,goraj navzdol: Slavka Avsenika so ob igranju treh najbolj znanih skladb 
spremljali Slovenski muzikantje. 
Izvrstno obiskana tiskovna konferenca v Klubu Allegro 
Sommelier Ivica Radovič v akciji 
Seimi in borze .. 
v 
PROGRAM UDELEZBE NA MEDNARODNIH 
v 
TURISTICNIH SEJMIH IN BORZAH V LETU 1998 
p:~~~~~,W@--~~
;;._st.::. j: : .. datum ,,-, Y'.J,•,,,,!'g/,";•,~- ;'' ,,'W,i,+t naz1v}.seJ~a ,, ,. '. "·,, ~"',.,,,·.."··•,o.,,',• ~ ~ · kv.m. ,·;~·l 
~:t._ .....,_ .. JI~~~ ~-~~ ... ~~-!-L...:. .. ~~·~~~- ~~~ 
1 06.01.- 11.01.1998 VAKANTIEBEURS Utrecht 42 200.00 
2 17 .01. - 25.01.1998 C M T - Caravan, Motor, Touristik Stuttgart 32 208.000 
3 22.01. - 25.01.1998 FERIEN Dunaj 36 100.000 
4 29.01.-01.02. 1998 FESPO Zurich 32 200.000 
5 18.02. - 22.02.1998 HOLIDAY WORLD Praga 36 40.000 
6 06.02. - 08.02.1998 TOURF' 97 Salzburg 24 30.000 
7 14.02. - 22.02.1998 C B R - Caravan Boot Reisemarkt Munchen 32 200.000 
8 21.02. - 01.03.1998 FREIZEIT Nurnberg 32 210.000 
9 Marec 1 R U - lntl. Reise und Urlaubsmarkt Linz 24 26.000 
' 
10 25.02. - 01.03.1998 B I T - Borsa lnternazionale del Turismo Milano 100 115.000 
11 27 .02. - 01.03.1997 FERIEN INTERNATIONAL Gradec 32 20.000 
12 07 .03. - 11-03.1998 1 T B - lnternationale Touristik B(rse Berl in 117 115.000 
13 Marec Fiera Campionaria * * * Padova 32 50.000 
14 19.03. - 22.03.1998 TUR Goteborg 32 90.000 
15 24.03. - 28.03.1998 SENIOR AKTUELL Dunaj 32 45.000• 
16 25.03. - 29.03.1998 UTAZAS Budimpe0ta 32 125.000 
17 26.03. - 29.03.1998 MITT Moskva 32 100.000 
18 April FREIZEIT Celovec 32 n.a. 
19 08.05. - 10.05.1998 ITTF Zagreb 42 15.000. 
20 12.05. - 14.05.1998 EIBTM Ženeva 32 
( 
7500 
21 Juni TOURMONDO Bologna 32 100.000 
22 23.06. - 25.06.1998 R D A - Ring Deutscher Autobusunternehmer Koln 130 13.000 
23 28.09. - 06.10.1998 Caravan Dusseldorf 32 n.a. 
24 Oktober MITCAR *** Paris 32 15.000 
25 27.10. - 29.10.1998 T T W - Travel and Trade Workshop Montreux 32 10.000 
26 Oktober A T M - American Travel Market * * * Orlando 9 20.000 
27 16.11. - 19.11.1998 W T M - World Travel Market London 80 50.000 
28 November T & C - Touristik & Caravaning Leipzig 32 72.000 
29 November B T F - Brussels Travel Fair Bruselj 42 15.000 
Sejmi in borze označeni s tremi zvezdicami so novosti v programu. Program se lahko nekoliko spremeni. Pogoji za razstavljalce ostajajo do sprejema proračuna nespremenjeni. 
Vodja sejemskih in borznih nastopov na CPTS je Vesna Nahtigal, tel. 061-189-18-40. 
Direkcija za turizepi Bled 
ODGOVOR NA STE'VILNA 
v 
VPRASANJA BLEJSKEGA TURIZMA 
V saka turistična država ima izdelan us-
trezen sistem, po katerem se na državnem, 
regijskem in krajevnem nivoju izvajajo ak-
tivnosti na področju promocije in trženja 
turistične ponudbe. V Sloveniji se temu sis-
temu približujemo z novim zakonom o po-
speševanju turizma, ki je pravkar v parla-
mentarni razpravi in z razvojem delovanja 
Centra za promocijo turizma Slovenije. 
Na Bledu smo našli odgovor na naštete 
zahteve trga in novosti v zakonodaji in or-
ga.nizirnosti v obliki nove institucije - Di-
rekcije za turizem Bled, ki vam jo danes pr-
vič uradno predstavljamo v celoti, saj sobile 
delne informacije že dane v javnost v času 
sprejema ustreznih aktov. 
Razlogi za ustanovitev Direkcije: 
• z nastankom nove občine Bled se je tu-
rizem iz 12% deleža v okviru gospo-
darstva bivše občine Radovljica prebil 
na prvo mesto v novi občini z več kot 
40% direktnim deležem v gospodarstvu. 
• na področju nove Občine Bled ni bilo 
nobene ustanove, ki bi v celoti pokriva-
la področje turizma, predvsem pa na 
krajevni ravni združevala, izvajala in 
razvijala funkciji promocije in trženja na 
tujih trgih. Bled je namreč več kot 85% 
odvisen od tujih twistov. 
• glede na novo zakonodajo in organizira-
nost obstaja potreba po povezovanju ta-
ko v regiji (Julijske Alpe -Bled, Bohinj, 
Bovec, Kranjska gora), kjer bo direkcija 
zaenkrat s soglasjem partnerjev vršila 
koordinacijo, kot tudi z državo, kjer bo-
mo kandidirali kot mesto dogovarjanja 
za območje "gore in jezera. 
• po presta.ni krizi v obdobju 1991 - 1996, 
kjer je bila osnovna naloga preživetje, je 
ponovno potrebno razmišljati o razvoju 
in tudi njegovo načrtovanje je naloga di-
rekcije in izbranih strokovnih partnerjev. 
Direkcija za turizem Bled je samostojna 
institucija in ima obliko javnega gospodars-
kega zavoda. Zaenkrat je 100% lastnik in 
ustanovitelj Občina Bled, v bližnji prihod-
nosti pa se bo začela prodaja deležev pod-
TURIZEM 13 
jetja zainteresiranim partnerjem iz gospo-
darstva. Končna lastninska sestava naj bi bi-
la 51 % v lasti občine in 49% v lasti gospo-
darstva. V enakih deležih je zamišljena tudi 
sestava upravnega odbora. Delež v lastništ-
vu direkcije bo pomenil v enakem deležu 
tudi obveznost pri financiranju programa 
aktivnosti in dela direkcije s tem, da bodo 
pogoji pri skupnih aktivnostih za solastnike 
ugodnejši kot za druge. 
V prvi fazi delovanja so v organizaciji 
direkcije sledeča področja, ki bodo seveda 
tudi ustrezno postopno kadrovsko pokrita: 
• vodenje direkcije, 
• področje oblikovanja proizvodov - v 
sodelovanju z gospodarstvom, 
• področje tržnega komuniciranja - v 
sodelovanju z zaiteresiranimi partnerji, 
• področje informacij - v sodelovanjem s 
Turističnim društvom. 
V skladu z razvojem turizma na Bledu 
in ob ustrezih sklepih lastnikov direkcije se 
bodo lahko v okviru oranizacije kasneje 
razvijale tudi druge, s turizmom povezane 
aktivnosti, vendar v obliki samostojnih ne-
odvisnih zaokroženih enot, tako da osnovni 
na.men ustanovitve direkcije in za to name-
njena sredstva ne bi bila prizadeta. 
· Direkcija za turizem Bled bo torej ope-
rativno delovala kot servis za celotno blejs-
ko turistično gospodarstvo, zaenkrat za po-
dročja trženja, promocije in informiranja. S 
svojim delovanjem se ne bo podvajala z ni-
komer, saj Turistična poslovna skupnost od 
31. 12. 1996 ne deluje več, turistična društ-
va pa nikjer na svetu ne opravljajo poslov-
nih funkcij, kot je npr. trženje. Sodelovanje 
s turističnim društvom bo vzpostavljeno na 
osnovi dogovornega delovanja informacijs-
kega mesta in s tem v zvezi pokrivanja ve-
čine stroškov delovanja društva, pri kate-
rem pa obstajajo vse dosedanje funkcije z 
izjemo promocije. 
Direkcija za turizem Bled bo začela z 
operativnim delovanjem v prvih dneh julija. 
Poslovne prostore ima v II. nadstropju 
zgradbe Občine Bled, Cesta svobode 13. 
Maijaž Završnik, Direktor DZT 
Smo res gostoljubna dežela? GOSTOLJUBNOST v 
TURIZMU 
Turistična zveza Slovenije je izdala knjižico Gostoljubnost v turizmu avtorice Tadeje Lazanski. Obvezno čtivo 
za vsakogar, ki komunicira s turisti, pa tudi ostalim, zaposlenim v storitvenih dejavnostih, ne bi nič škodila. ~ 5 111~--
. · .. :·~· 
Brošura je izšla v zbirki Turistična 
misel in ima 52 strani. Avtorica je (po-
vsem pravilno) ugotovila, da je pojem 
gostoljubnosti ponekod že pozabljen, 
zato ga je predstavila skozi pojasnitev 
storitev, verjetno najpomembnejša v 
knjižici pa je navedba "tehnik" gosto-
ljubnosti, ki naj postanejo redna praksa 
vseh gostincev in turističnih delavcev pri 
nas. Knjižico bogatita duhovit uvodnik 
legende slovenskega novinarstva Mitje 
Meršola in misli osnovnošolcev o gosto-
ljubnosti. 
Sporočilo knjižice je nedvomno mno-
go širše, kot da je to le zadeva, ki sodi v 
okvir (turistične) službe. Gostoljubnost 
naj bi postala del osebne kulture in naj bi 
se kazala na primer v trgovinah, pa tudi v 
komuniciranju policistov in caiinikov, 
poštnih uslužbencev ... Nenazadnje tudi v 
večjezičnih tablah z informacijami, ki jih 
ne bi bili deležni samo domačini. 
Te stvari niso tako preproste, kot so 
videti. Center za promocijo turizma Slo-
venije včasih, k sreči ne prepogosto, do-
biva pisma od tujih gostov ali organiza-
torjev potovanj, ki se konkretno nanašajo 
na neprijaznost in negostoljubnost gos-
titeljev. Vendar to še zdaleč niso vsi, ki 
so bili nezadovoljni, saj se večina gostov 
"Dan v Sloveniji": 
Nova knjiga dr. 
Matjaža Kmecla 
"Slovenija je komaj kaj večja od cvetličnega lonca 
zemlje na sončni strani Alp, hkrati pa je po boiji vol-
ji in veseli pridnosti svojih prebivalcev tolikšen kup 
najrazličnejših neverjetnosti in udobne vsakdanjos-
ti, daje zmeraj spet dobro vsaj za kakšno uro skočiti 
v njeno zeleno domovanje." 
Pri Založbi Slovenska knjiga je izšla 
knjiga Dan v Sloveniji avtorja dr. Matjaža 
Kmecla in priznanih slovenskih fotogra-
fov. Knjiga naj bi tujcem in tudi nam sa-
mim z besedo in sliko predstavila 
Slovenijo v njeni najlepši 
podobi. Govori o zgodovini 
in sedanjosti, umetnosti, 
znanosti, športu, 
gospodarstvu, po-
seben poudarek pa je 
seveda dan turističnim 
znamenitostim. 
Nekaj najznačilnejših po-
glavij: jame, vode - slapovi in jezera, 
gore, alpinizem, popotništvo, ribištvo, 
lovstvo in gozd nasploh, živali, drevesa in 
rastlinje, smučanje in ves ostali šport, 
zdravilišča, cerkvena arhitektura, stara 
mesta, arheologija, ostanki vojn, železni-
ce, vina, slovenska kuhinja, folklora, 
pustne maske, nakupovanje (kaj 
Slovenci prodajajo), Alpe -
Jadran in kultura ter 
Knjigo sta v 
~ imenu Ministrstva 
za gospodarske de-
javnosti podprla minister 
Metod Dragonja in državni 
sekretar za turizem Peter Vesenjak, 
ki menita, da bi bilo to novo delo pri-
znanih ustvarjalcev primemo tudi za pre-
stižno poslovno darilo. 
nad neprimernim odnosom ne pritožuje. 
Toda ne gre pozabiti nedavne raziskave 
Conde Nast Travellerja, ki je ugotovila, 
da zadovoljen turist o svoji izkušnji pri-
poveduje povprečno osmim osebam, ne-
zadovoljen pa kar sedemnajstim. Zlasti 
nas v Sloveniji muči neprijaznost nata-
karjev v večjih restavracijah, žal na pri-
mer tudi v Portorožu, našem največjem 
turističnem kraju. Močno se je popravilo 
stanje v recepcijah, predvsem obnovlje-
nih hotelov, katerih marketinški vodje 
sledijo zahtevam sodobnega hotelirstva, 
ta pa brezpogojno prijaznost uvršča v os-
nove vodenja k popolni kakovosti (total 
quality managementa). Seveda lahko pri-
de pri gostoljubju tudi do protislovij: 
znani italijanski novinar V alerio Travi, ki 
je junija raziskoval belokranjsko Jurje-
vanje, nam je napisal, da "so ljudje v Beli 
Krajini zelo prijazni, težava je le v tem, 
da govorijo samo slovensko. Naj se nau-
čijo vsaj malo tudi angleško". Znanje tu-
jih jezikov torej tudi sodi v odnos do tu-
jega gosta. "Gostoljubnost" je verjetno 
res najbolj obrabljena fraza v turizmu in 
jo uporablja prav vsaka država ali pokra-
jina. Pa vendar tudi mi ne moremo brez 
nje. Je kot "velika obljuba" in kot vemo 
iz oglaševanja, je "velika obljuba duša 
vsakega oglasa". Kar je zdaj treba, je sa-
mo še to, da knjižica pride v čim več pra-
vih rok in da se slovenski turistični de-
lavci začno ravnati po njej. 
Knjižico lahko narot ite pri Lojzetu 
Šosterju na TZS (061-133-23-38). 
Rok V. Klančnik 
"Videa" predstavlja 
, 
vremensko panoramo Slovenije 
V svetu poznamo že več turistično-in/ ormativnih televizijskih oddaj kot je 
Vremenska panorama Slovenije. Tako Avstrijci, f talijani kot Švicarji pri-
kazujejo svoje turistične kraje z živimi posnetki. Zaradi kompleksnosti in 
visoke cene sistemov za prenos živih TV posnetkov so v podjetju VIDEA 
lani pripravili ustrezno tehnologijo za izdelavo, prenos in prikazovanje di-
gitalnih posnetkov. Po uspešnem dogovoru s TV Slovenijo so prvega janu-
arja letos pričeli z oddajo, ki jo prenaša TVS 1 vsako jutro med 7:30 in 
8:30. 
V vremensko panoramo je bilo do se-
daj vključenih deset turističnih krajev: 
Kranjska Gora, Vogel, Triglav, Krva-
vec, Arboretum - Volčji Potok, Kamnik, 
Kope, Terme Zreče, Rogla in Maribor. 
V kratkem bodo v oddajo vključili še 
najmanj deset znanih in atraktivnih slo-
venskih turističnih krajev. 
V osnovno predstavitev krajev so 
vključeni tudi vremenski podatki, ki jih 
bodo v kratkem posredovali iz lastnih 
meteoroloških postaj, priključenih na 
panoramsko kamero. 
Panoramske posnetke prikazu jemo 
tudi na internetu, na naslovu www. 
videa.si. Znotraj Vremenske panorame 
pa poteka tudi oglaševanje. V Videi si 
želijo, da bi ta termin na televiziji postal 
tudi nekakšna turistična borza, kjer bo-
do gledalci dnevno spremljali turistično 
ponudbo: proste nočitvene zmogljivosti, 
posebne gostinske ponudbe, turistični 
paketi, kulturne in športne prireditve v 
krajih, ipd„ 
Kljub jutranjemu terminu na televizi-
ji ima oddaja vedno več gledalcev. Zara-
di naraščajoče priljubljenosti oddaje in 
vključevanja novih tu1ističnih krajev se 
bo podaljšala na dve mi na dan. 
Videa d.o.o. je nosilec celotnega pro-
jekta Vremenske panorame in je tudi 
ekskluzivna agencija za oglaševanje. 
Vse informacije: ViDEA d.o.o., 
062/ 229 64 80 ali 229 65 90. 
TUDI LETOS NATEČAJ ZA IZVIRNE TURISTIČNE SPOMINKE 
Tudi letos smo Turistična ;:re;:a Slorenije, Gospodarska ;:bomica Slorenije, Pospe.foralni center ;:a 11wlo gospodarstm ter Center :11 prnmocijo turizma Slorenije m::pi.mli janzi natečaj :a i;:bor najbo(iših 
slorenskih turističnih .\pominkor. /'ostane rz.orce spominkor si bo ogledala o;:irnma ocenila posebna komisija: najboljši trije spominki bodo nagr<tjeni s 300.000, 200.000 in /00.000 tolmji. V letošnjem letu bo 
komisija podelila tudi posebni priz1w1yi za ,utjbolj fryiren 11m' ~po111i11ek in za najbolje oblikomn ~po111i11ek. 
Na 1wteč<tj se lahko prijarijo 1·se pm1·11e in.fizične osebe. l'rilak1(ie1110 pa spominke, ki prepo:mal'llo in originalno pre<Mal'/jttjo posamezen slorenski kl'(tj, regijo ali Slorenijo kot celoto i11 še niso 1• prodaji. 
V;:orce .\JJOmi11kor ;:a natečaj bo spr~iemala Turistična z.1•ez.a Slol'enije, Miklošičel'lt 38, l~iub(i<ma, do W . . ~eptembm 1997. Komis(ia bo re:ultate raz.gla.~ila na sejmu Gost-tur, ki bo r Mariboru od 7. do 12. 
oktobm letos. Tam si bo 11agraje11e spominke moč tudi ogledati. 
Vabimo ras torej, da tudi ri .mdeltiiete ,w 11arede11e111 nateč<tju. Zelo ms bomo 1•eseli, mj se fte1·ilo sodelttjočih spomi11kmje1· na nateč<iiu i: leta 1· leto 11u11yša, pa tudi kakornst prispelih spomin km· se r pmprečju 
slab.frt. Zamdi 1utrede11ega in ::aradi pommiikm,;a nm·ih i::rimih spominkor ,w lanskoletnem ,wteč<iiu komisija ni podelila prre nagmde. Upajmo, da bo letos drugače. 
TURIZEM 14 
Novi turistični proizvodi 
Dnevi evropske kulturne dediščine 
Ste že kdaj slišali zanje? 
V se se je začelo pred petnajstimi leti v Franciji. Varovanje kulturne dediščine ima tam že dolgo 
tradicijo. Tako kot v vseh deželah, kjer se trudijo, da bi ohranili svojo kulturno dediščino,je tudi 
v Franciji skupina ljudi pri nacionalnem skladu za kulturno dediščino spoznala, da lahko svojo 
kulturno dediščino najbolje varujejo ljudje sami. Toda kako jih vzpodbuditi, da se bodo začeli 
zanimati za svojo kulturno dediščino? Kako pomagati pri spoznavanju kulturne dediščine? 
Tako so pred petnajstimi leti v Franciji prvič organizirali dneve odprtih vrat. Vsakdo si je lahko 
brezplačno ogledal določene spomenike, ki so sicer manj znani, teije dostopni, v zasebni lasti 
oziroma za njihov ogled zaračunavajo visoko vstopnino. Uspeh je bil izreden. 
Že v naslednjem letu sta to idejo pov-
zeli Nizozemska in Luksemburg. Skupaj s 
Francijo so projekt umestili pod okrilje 
komiteja za kulturno dediščino pri Svetu 
Evrope. V nekaj letih so se projektu Dnevi 
odprtih vrat pridružile še Švedska, Belgi-
ja, Malta in Danska. Ob vsakoletnem na-
raščajočem obisku spomenikov in večjem 
številu dežel, ki so se vključevale v ta pro-
jekt, so spoznali, da je potrebno koncept 
dnevov odprtih vrat zasnovati širše, in ta-
ko so leta 1989 prerasli v Dneve evropske 
kulturne dediščine. 
V treh letih se je število sodelujočih de-
žel zelo povečalo. Projektu so se pridruži-
li: Nemčija, apanija, Finska, Irska, Velika 
Britanija, Madžarska, Bolgarija, Poljska, 
Češka, Slovaška in Slovenija. V letu 1996 
so sodelovale že vse evropske države. 
Dnevi evropske kulturne dediščine ta-
ko predstavljajo danes eno najpomemb-
nejših aktivnosti Sveta Evrope na področ­
ju kulture. 
KATERE SO VODILNE 
MISLI DNEVOV EY~OPSKE 
KULTURNE DEDISCINE? 
• Kulturna dediščina je ključ v iskanju 
naše lastne identitete in uveljavitve na-
šega kolektivnega zgodovinskega spo-
mina. 
• Temeljiteje spoznati našo dediščino in 
dediščino naših sosedov, s čimer spoz-
navamo san1ega sebe in svojo okolico. 
To nam omogoča kulturna dediščina 
skozi svojo podobnost in različnost. 
• Kulturna dediščina je pogosto ogrože-
na, najbolje pa jo lahko varujejo ljudje 
sami. Najbolje jo lahko zavarnje široko 
javna podpora in aktivnost ljudi preko 
države, mest, nevladnili organizacij, 
strokovnili organizacij, fondacij ipd. 
• Kulturna dediščina ni le pogled v pre-
teklost, temveč nam omogoča tudi vi-
zijo naše prihodnosti. 
Zaradi navedenega posveča Svet Evro-
pe in vsi, ki se ukvarjamo z varovanjem 
kulturne dediščine, velik pomen spodbu-
janju najširše javnosti k spoznavanju kul-
turne dediščine. Zato smo se na Upravi za 
kulturno dediščino že pred šestimi leti od-
ločili, da se pridružimo temu projektu. 
KAKO SMO ZAČELI 
V SLOVENIJI? 
Spomladi leta 1990 smo na Upravo za 
kulturno dediščino z Ministrstva za zu-
nanje zadeve dobili predlog, naj se posku-
šamo vključiti v projekt Dnevi evropske 
kulturne dediščine. Nismo imeli mnogo 
izkušenj na področju popularizacije kul-
turne dediščine. ee dalj časa pa se je kaza-
la močna potreba po tem, da poskušamo 
najširšo javnost spodbuditi k zanimanju, 
spoznavanju in razmišljanju o svoji kul-
turni dediščini , saj bomo le na tak način 
omogočili njeno ohranjanje, spoznavanje 
lastne identitete in zgodovine. 
Ideja je prišla ob pravem času, vendar 
so nas pri izvedbi prvih Dnevov evropske 
kulturne dediščine ustavili vojni dogodki. 
V letu 1991 smo v mesecu septembrn 
pripravili le dneve odprtih vrat, ko si je 
lahko vsak brezplačno in pod strokovnim 
vodstvom ogledal grad Brdo pri Kranju in 
njegovo umetniško zbirko. 
Medtem pa smo že pripravljali koncept 
slovenskih Dnevov evropske kulturne de-
diščine. Odločili smo se za pripravo kul-
tumili vodnikov po Sloveniji, ki naj omo-
gočijo posameznikom ali skupinam ogled 
spomenikov na določeno temo. S tem bo 
knjiga - vodnik omogočila osnovno spoz-
navanje naših ključnih spomenikov, neka-
terih manj, drugih bolj znanih, ne le v me-
secu septembrn, ko po vsej Evropi poteka-
jo Dnevi kulturne dediščine, temveč tudi 
med letom. Obenem smo se odločili tudi 
za pripravo razstav in organizacijo ogle-
dov spomenikov vsako leto na določeno 
temo. 
LETA 1992 -PO POTEH 
BAROČNIH SPOMENIKOV 
SLOVENIJE 
K sodelovanju smo povabili prof. dr. 
Naceta Šumija, našega uglednega st:ro-
kovnjaka na področju baročne umetnosti. 
Pripravil je uvodno študijo o baročni 
umetnosti v Sloveniji, skozi katero ne 
spoznamo le baročne umetnosti, temveč 
tudi utrip tega časa. Skupaj smo pripravili 
izbor spomenikov, ki jih priporočamo za 
ogled. Knjigo smo dopolnili z izjemnimi 
fotografijami arh. Damjana Galeta, ki je 
znal s posebnim fotografskim prijemom 
oživiti arhitekturno in umetnostno dediš-
čino tega časa. 
Knjigo smo predstavili na prvi otvorit-
vi Dnevov evropske kulturne dediščine v 
Sloveniji septembra 1992 v Narodni gale-
riji. Ob tem smo postavili tudi razstavo 
načrtov baročne arhitekture avtorice arh. 
Nataše Štupar Šumi. 
LETA 1993 -PO POTEH 
RIMSKIH VOJAKOV V 
SLOVENIJI 
Že najmlajše v vrtcih in šolah učimo, 
da je kulturno bogastvo neke dežele moč 
videti v muzejih. Manj pa je prisotno spo-
znanje, da nas kulturna dediščina nepres-
tano obdaja, na vsakem našem koraku, ko 
se sprehajamo skozi mesto, vzpenjamo na 
hrib ali spuščamo v dolino, se vozimo na 
Dolenjsko, Gorenjsko, Primorsko ali Šta-
jersko, spremlja nas zgodovina neke po-
krajine od prazgodovine do danes. 
V letu 1993 smo tako pripravili publi-
kacijo, s katero se je moč sprehoditi po Slo-
veniji in spoznavati ostaline časov, ko je 
ozemlje današnje Slovenije še pripadalo 
rimskim provincam Venetia et Histria, Pa-. 
nnonia in Noricum. Vodnik so pripravili 
dr. Iva Miki Curk, Davorin Vuga in dr. Sla-
vko Ciglenečki . Pripravili smo tudi eks-
kurzijo, ki je obiskovalce popeljala po trasi 
nekdanje rimske ceste iz Ljubljane preko 
Logatca in Kalc do Ajdovščine ter iz Ljub-
ljane preko Trojan in Celja do Ptuja. 
Zavedali smo se, da je naša najpo-
membnejša naloga spodbuditi ljudi, da se 
bodo sami začeli zanimati za svojo kultur-
no dediščino in sodelovati pri Dnevih ev-
ropske kulturne dediščine , ki jih priprav-
ljamo. 
Literatura: Dnevi evropske kulturne dediščine: 
Nace Šumi: Po poti baročnih spomenikov 
Slovenije, Ljubljana, 1992, cena: 4.680,00 SIT, 
• Iva Curk, Slavko Ciglenec'ki, Davorin Vuga: Po 
poti rimske vojske v Sloveniji, Ljubljana, 1993, 
cena: 3.120,00 SIT, 
več avto,jev: Po poti ljudskega stavbarstva v 
Sloveniji, Ljubljana, 1994, cena: 4.680,00 SIT, 
• več avto,jev: Zgodovinski parki in vrtovi v 
Sloveniji, Ljubljana, 1995, cena: 4.680,00 SIT, 
• več avto,jev: Kulturna dediščina meniških redov, 
Ljubljana, 1996, cena: 4.680,00 SIT 
(cena kompleta petih knjig: 15.000,00 SIT). 
Jerneja Batič 
TURIZEM 1s 
I(ulturna dediščina 
meniških redov 
The Heritage 
of Monastic Orders 
ZADNil TEDEN AVGUSTA BO V ZNAMENJU ČIPK 
Tudi v letošnji drugi polovici avgusta bo vsa Idrija v mamenju tradicionalnega 
čipkarskega festivala, tokrat že šestnajstega po vrsti. Od vseh dosedanjih se bo prav 
gotovo razlikoval po dolžini trajanja, saj festivalsko dogajanje ne bo več 
skoncentrirano samo ob koncu tedna, ampak bo raz,porejeno čez ves teden. To pa 
je bila tudi največja želja organizatorjev, ki so si prizadevali, da bi čipkarski festival 
prerasel v teden čipkarstva s številnimi prireditvami, sreča,yi in seveda bogato 
ponudbo čipk, kar bi Idriji vtisnilo pečat središča čipkarstva v tem delu Evrope. To 
si Idrija kot izpričan center čipkarstva pri nas tudi zasluži. Med vsemi idrijskimi 
mamenitostmi je gotovo čipka na prvem mestu, ki je stara prav toliko kot mesto 
samo. Zato tudi ni prevladal koncept komercializacije prireditve, ki bi bil.finančno 
donosnejši, vendar pa bi prireditvi utegnil odvzeti del tradicionalne vsebine. 
Obogatitev festivalskega dogajanja sovpada s časom, ko se je v svetu in pri nas 
izredno razmahnilo zanimanje za klekljano čipko, v nasproiju s sedemdesetimi leti, 
ko je proizvodnja čipk zastala v tolikšni meri, da so morali nekatere čipkarske šole 
celo ukiniti. Kakšna nepopravljiva škoda je s tem nastala, :zgovorno priča primer 
iz Benetk. Na srečo se nekaj podobnega ni :zgodilo idrijski čipkarski šoli, katere 
kontinuiteta dela se kaže v dejstvu, da nikjer v Evropi, na nobeni čipkarski šoli ali 
delavnici, ne učijo toliko različnih tehnik klekljanja. Zanima,ye za čipko se kaže v 
novi obliki. Premožni turisti čipk nočejo več kupovati, temveč si želijo sami izdelo-
vati najbolj rafinirane čipke. Seveda pa fes-
tival ni 11ame1yen samo takim zahtevam, 
ampak vsem, ki jih zanima namembnost in 
uporabnost izdelkov ženskih rok. Čipkarski 
festival bo s svojim programom zagotovo 
ustregel vsem. 
FilipŠemrlj 
( obljavljeno z dovoljenjem organizato,ja) 
SVET ZA TURIZEM 
Potrditev srednjeročnih ciljev 
in programa dela 
S ret :it turizem pri rladi RS je poleti 1w drugi redni seji obmr11aml srednjeročne 
cilje i11 progmm dela, kije bil oblikm·a1111a omori poz1w1·anja problematike slore11-
skega turi:.ma, akta o mtanoritri Sreta za turizem, wključkor s~j go.1podarskih 
zdrnf.enj in treh .vej z f.upani 1u1jpomemlmejših slorenskih občin, s predstal'lliki ob-
činskih turističnih zre:: in dru.(ter ter s pred.vtamiki turistifoega go.vpodarsfl•a, 
Prisotni .rn poudarili pomen osredotofo1ja na nekaj prednostnih nalog, kamor 
so urrstili wlwnod({jno urediter področja turizma, prestrnkturirmije turistične po-
nudbe, zdrnf.e1'(//1ie in sodelormije programor, sredster in aumja med posameznimi 
110.1ilci promocije ter koordinacijo elwnomske in drugih politik ,w nacionalni mrni, 
kjerje potrebno zagotoritijasno stali.(fr držare glede problematike turizma in njeno 
sodelormije ,w tem področju, 
S ret za tmiz.emje podal pobudo, dar priprare in obmmare predlogm· zakonskih 
rešiter s podro(ja turizma resoma ministrsh·a - predlagatelji zalwnod({inih rdite1·, 
aktfrno l'l<ljubijejo predstal'llike gospodarskih zdru f.enj ter po.1·m11ewa re.mma mi-
nistrsfl•a (člane s1·eta) wdolf.il za i:,l'C(l/Jo nekaterih konkretnih ,wlog. Tako je 
poz.ml in zadolf.il Ministrstro :a gospodarske dejal'llosti, da slmp({i z ustreznimi 
1·ladnimi resmji in gospodarskimi zdrnf.enji prip,mi strokm·ne osnm•e in zahtel'O za 
Ul'C(//,o mzmjnih olaj.for i11 .1podbud 1· okl'iru obstoječih, kot tudi norih imtitucii za 
področje turizma ter da pripmri predloge, da pridobi turi::e,n status i:mwika i11 s 
tem pm·ez<mih ngod11osti. \I mulalje1wy11 je Sret pristojne resmw zadolf.il za 
aktil'llosti 11skl<1jm111ja m:1•0,ja turi:ma in m::mj11ih politik za prioritetne makro in 
mikro regije, kjer bo tmizem r 11asled11je111 sred,yeročnem obdol?iu m{ibo(j i11tezfre11 
ter s ciljem opemtil'llega pristopa k re.fr)'(/nju problematike nekaterih turističnih 
1-irm· 1wcionalnega pomena zadolžil 11stre:.11a ministrsfl•a za pripra)'() izhodišč 
re1•italizacije in m::l'Oja teh resursor. 
Priznanja za Internet stran 
"W elcome to Slovenia" 
flltemet stm11 Dobrodošli 1· Slom1iji (Welcome to Slmrnia), ki jo je 1· 
sodehmmju s Centrom :.a promocijo t11rb11a Slol'en(ie lani pripm1•ilo 
murslwsobo.(ko p()(lje(je Creatil', je nedamo pr~jela :.lato medaljo britanske 
ko1111111ikacijske drnf.be Ashgate A/'(/chnid. Poleg tega pri':,na,ya je Creati1·u ,w 
,yegm·o domačo .~tl'(lll podelil do.~top do Sl'ojega se:.na11w izjemno 11Nnkol'itih 
turističnih intemet strani tudi Besi of Tl'(ll'elShop, nemško podjelje Tml'e{Shop, 
To111ismus & 11/lemet Sel'l'ice Gmbll, ki spodbuja turistični marketing na novih 
medijih. 
l'red.1·tal'lliki druf.be "11shgate ;\l'(lc/lllid" (11•ww.al'(lc/111id.co.uklawardlmmrd. 
htm/) so 1· sl'oji oceni :.apisali, da je '"lVelcome to Slm'Cllia' ena najbolje 
ohlikom11ih in premišljeno ur~jenih intemet stmni in 1·sekakor naslor, kamor naj 
bi ll({jprej pri.M 1·sak, ki si želi obMwti Slol'enijo. l~e bi bile le 1·se intemet stl'(lni I' 
potomlni industriji tako dobre ... " 
TmrelShopje po~jelje i:. Kamlema 1· Nemliji in je ob 111·rstitri Creatiml'e! Cen-
trm·e stl'(lni Welcome to Slorenia .1poroNlo naslednje: "čestitamo. \la.fo odlično 
intemet strmi smo 111·rstili 1· Nanstro fl'(lrelShopa inje bila izbmna kot 'm{iboljša 
Tral'elShop stran'. To oznako pode(j1{ie1110 :.elo redko in le 1u1jboljše strani 
o:.načujemo kot 'tip' 1· direktor(ju TrarelShopa." Njihol' naslo1· je 
''11•w11·.tral'el.shop.de ". 
Center za promocijo turizma Slol'enije bo kmalu po polelju pred.~tal'il tudi 1uJ1·0 
internet stran, ki sijo bo mogoče ogledati ,w domeni 11·11·w.tourist-board.si. 
Podčrtano 
Hrvaška je postala "raj na zemlji" 
f/rl'aška turistihw ;:l'eza je nedmw, spremenila Ul'(ldni logotip in slogan hrmš-
kega turi:.ma. "M<1ilma def.ela za l'elike po6tnice" je postala "ff!i na ::em(ii". Kot 
je ugotol'ila Mladina, je m·torica tega, /1111 ... , 11e pretimno izl'imega slogana, 
soproga ministra za turizem Nika Rutica, go.1pa Dubmrka l'etričic - Rutic, ki m1i 
bi se bila ,w jal'lli ra:.pis pr(jarila pod .l'l'<~jim dekliškim priimkom. Kakor koli f.e, 
11a le1•i ol?iarljamo stari, na desni pa nol'i lo-
gotip hn·a.vkega turizma, ri pa sami pre-
sodite, kateri bi rns preprifol w pot na llr-
1·a§ko. 
~· Slovenija Zadnja stran 
1,1 
Na CPTS odprli razstavo Franceta Slane 
V prostorih Centra za promocijo turizma Slovenije so zgodaj poleti odprli razstavo akademskega 
slikarja Franceta Slane, s čimer sta se CPTS in njegovo matično ministrstvo za gospodarske 
dejavnosti pridruiila poteku Evropskega meseca kulture v Ljubljani. 
Direktor Franci Križan je v svojem 
pozdravu povabljenim gostom dejal, da 
"Center za promocijo turizma Slovenije 
gradi strategijo razvoja turizma Slo-
venije na odp1tosti, odgovornosti, po-
slovnosti, učinkovitem delu in iskanju 
novega partnerstva. Kultura sodi med 
najpomembnejše proizvode in tržne 
adute slovenskega turizma." Križan je 
še posebej poudaril, da kultura posa-
meznikov in naroda zlasti bogati pos-
lovne in človeške odnose. "Zato smo se 
na CPTS odločili, da bomo del pro-
storov, ki jih uporabljamo v poslovne 
namene, odprli slovenski kulturni jav-
nosti, s čimer bomo prispevali k več­
jemu ugledu Ljubljane in Slovenije." 
Razstavo sta pripravila generalna se-
kretarka na MGD Irena Dobravc Ta-
talovič in Marko Arnež, uvodno besedo 
pa je prispevala prof. Jadranka vumi. 
Poudarila je, da "akademski slikar 
France Slana sodi med tiste ustvarjalce, 
ki so s svojimi deli jasno razpoznavni 
med likovnimi umetniki, med tiste 
predane slikarje, ki so izredno plodni in 
znani med poznavalci in ljubitelji 
likovne ustvarjalnosti na Slovenskem. 
France Slana v poslovnem prostoru 
CPTS razstavlja 14 svojih del, pred-
vsem olj, motivika pa sega od obmor-
skih mest do stiliziranih vrtov oziroma 
šopkov. Razstava bo odprta do 19. sep-
tembra 1997. Hkrati pa na CPTS poteka 
še eno zbiranje likovnih del. Gre za ris-
bice in slike najmlajših, ki jih je CPTS 
v reviji Ciciban povabil naj narišejo 
šopek rož. Zamisel je sledila iz celostne 
grafične podobe slovenskega turizma. 
Najlepše risbice, izbral jih je akademski 
slikar France Slana, bodo nagrajene. 
France Slana, Irena Dobravc - Tatalovič in Franci Križan (Foto: Rok V. Klančnik) 
"REISEMAGAZIN".· Slovensko turistično predstavništvo 
na Dunaju drugo najbolje orga_nizirano 
Predstavništvo Centra za promocijo tu-
rizma Slovenije na Dunaju je po pisanju 
ugledne strokovne revije Reisemagazin 
drugi najbolje organizirani turistični urad v 
avstrijski prestolnici. Med ocenami dvajse-
tih predstavništev nacionalnih turističnih 
uradov je prvo mesto zasedlo turško, na 
drugem pa tesno sledi predstavništvo slo-
vensko turistično predstavništvo, ki ga us-
pešno vodi Jan Ciglenečki. 
"Reisemagazin" je tokrat prvič izpeljal 
ocenjevanje predstavništev, zadnjič pa je to 
storila revija Hotel & Touristik pred petimi 
leti. Uredništvo je ocenjevalo komuniciran-
je predstavništva, prijaznost po telefonu, t 
hitrost poslanih propagandnih in infonna-
tivnih gradiv, vprašanje o morebitni delitvi 
poštnih stroškov za poslano gradivo ter ob-
jektivnost v odnosu do matične turistične 
ponudbe. Vsa predstavništva so dobila ena-
ko vprašanje, in sicer zahtevek po gradivu 
in infonnacijah za potovanja željno tirolsko 
družino z otroki in majhnim psom. 
Med novimi predstavništvi sta naj-
boljši vtis pustila urada Madžarske in 
Slovenije, čeprav se je pri Madžarih za-
taknilo pri hotelski namestitvi za psa. Pri 
kategoriji "prijaznost" je slovensko pred-
stavništvo dobilo čisto "enko" (kar po 
avstrijskem ocenjevalnem sistemu po-
meni odlično oceno), ocenjevalci pa so 
ugotovili, da slovenski predstavniki 
"niso nevtralni, temveč o svoji deželi 
govorijo izključno pohvalno. Toda to, o 
čemer govorijo, verjetno tudi drži" . Naj-
večje razočaranje so ocenjevalci doživeli 
pri Italijanih, Špancih in Francozih, to pa 
verjetno zato, ker "gre za predstavnike 
treh najmočnejših turističnih držav na 
svetu in se ne očitno ne trudijo tolikanj 
kot nove ali mlade države" za delež na 
avstrijskem trgu. 
LESTVICA OCENJEVANIH (PO AVSTRIJSKEM OCENJEVALNEM SISTEMU, 1 = ODUČNO, 5 = NEZADOSTNO) 
l. Turčija (skupna ocena 1,67) • 2. Slovenija (1,83) • 3. Madžarska • 4. Ciper• 5. Nemčija• 6. Iuael • 7. Romunija• 8. 
JuiJia Afrika• 9. Irska• 10. Češka• 11. Grčija• 12. Nizozemska• 13. Portugalska• 14. Egipt• 15. Švica• 16. Poljska• 
17. Tzmizi,ja • 18. Francija• 19. Španija• 20. Italija (3,83) 
"eCamp'~: Ponudba slovenskih kampov 
poslej na Internetu 
Center za promocijo turizma Slove-
nije je v sodelovanju s podjetjem SASS 
- Unternehmensberatung iz Hamburga 
pripravil podatke za uvrstitev 55 sloven-
skih turističnih kampov na evropski re-
zervacijski sistem "eCamp" na Interne-
tu. S tem se bo tovrstna slovenska po-
nudba močno približala močnemu ev-
ropskemu tržnemu segmentu, ki se želi o 
svojem počitniškem cilju odločiti kar 
pred domačim računalnikom. 
V sak kamp je na tem elektronskem 
vodniku po evropskih kampih predstav-
ljen po različnih rubrikah (naslov, po-
nudba, varnost, cenik, prednosti ... ), po-
datke pa je za SASS zbral Center za pro-
mocijo turizma Slovenije. "eCamp" je 
tudi prvi evropski rezervacijski sistem, 
kar pomeni, da bodoči gostje lahko 
svojo navzočnost napovejo oziroma re-
zervirajo prostor za kampiranje nepo-
sredno iz domačega naslonjača. 
Za zdaj ecamp posreduje informacije 
v angleškem, francoskem, nemškem, 
italijanskem, španskem in nizozemskem 
jeziku, tem pa se bo kmalu pridružila 
tudi slovenščina. Največ tujih gostov v 
slovenskih kampih je iz Nizozemske, 
Nemčije, Avstrije in Italije. 
flltemet 11aslov, na katerem so 
na voljo i11formacije o kampih v 
Evropi: www.ecamp.com. 
MEFEST -Mednarodni festival turističnih, Zlatibor, Srbija 
ekoloških in športnih filmov 
28. -31. avgust 
Tourfilm Karlovy Vary, Češka 24. -27. september 
lntl. Festival of Mountain Films Poprad, Slovaška 9. -12. oktober 
Grand Prix CIFFT -Tourismusfilm --
• lzca,a: Ce~ter za n,nn,n°,nt,ir,,n1a Dunajska 156.1000 L1ubl1ana • Te:.: 061189-18-40. Fa1: 061189-18-41. E-111a1I: cpts.cpts;;'radepo:nt.sr • G1a1n1 urednik: Franci Kriian • Odgo1orn1 urednik: Rok V. l\lancn1h • Lrednrsk1 odbor: 
\ la,a Pa;. Dan 1;e1a Zwo. · Rok. Renata P:cej. Drago ~ted1ed • Obl1fo1an,e 1n telln:cr-o ure;an;e: ;te!,er 1\1 • T1sk: Grafos. lJubl;ana • ~lin!strs\lO za kulturo RS ;eizoa:o oa:ocbo. da se glasilo Turizem 1p:se v e1,Cenco 1a1n111 g1as 1 . 
,, ,o 100, •,,; ,,, strst\O za ,u,turo RS. ooci zaooreoro ste1,leo 1382. • Glas,:o ~a'oc;1a sp:e:emamo na CPTS. ,z:1: 0cno o fa1u st.: 061 189-18--ll.